LUt ca korlatl dalav-okaga Ifudatva. Dalav-
d »o opravljani <fto vcatia kar productra|o.
Thic papar la davotad to (ha iniaraata oí tKo worklng olaaa. Work-o/m ara antitlad to ali whtt (Kav producá.
Utumi meo«« «imi ati<«r Um. t US* «i tk« |mwi offio, o fhid«»! Til iiiHi»' 40tofCour*i> c' Mir«! lr<J >*7»
Otfie«; 4001 V. 31. Str.. Chican, III.
"Delavci vseh dežela, združite »c!

PA 211 V '
t
na Atavllko v oklapafu ki — nfthti» poUf va* Sana naslova, prilepila* naga «podal al« ____
na ovitku, Ako (426) |a Atavllka
tadnt vam • prihodnjo étavilko naéaga lleta pO-taA« naročnina. Proaé-rno, ponovita fo tako).
Sle v. (No.) 425.
Chicago, 111., 2 n ive n ira Nive iuer 1U15.
Leto (Vol.) X,
Košček naseljevalnega problema.
Vrhovno zvezno sodišče je dne 25. oktobra iireklo važno razsodbo, ki je za naseljence v bodoče lahko velikega pomena. Nekoliko ruskih potnikov, ki so dejali, da nameravajo iti v Port-land, Ore., so naseljeniški uradniki pridržali na Kllis lslandu in so jih hoteli poslati nazaj v Ev-ropo, če* da so gospodarske razmere v Oregou slabe in da bi naseljenci zaradi tega lahko postali
breme javnosti.
Sodeče je razveljavilo odlok naseljeniških uradnikov in Rusom je dovoljena naselitev. Sodnik Holmes jc izjavil: "
"Naseljeniški zakon se nanaia na pripustitev v Zedinjenc države, ne pa v Portland. Bil bi čuden argument za naseljeniške uradnike, če bi se reklo, da se zabrani prišlecem vstop v Zedinje-ne države, ker je delovni trg preveč obremenjen. In vendar bi bilo to bolj utemeljeno kakor prepoved priselitve zaradi razmer v enem mestu."
Odlok sodišča je gotovo pravilen, in čudno je pravzaprav lc to, da je bil potreben. Ali tako je: Uradniki na Ellis lslandu mislijo, da je njihova dolžnost delati naseljencem toliko težav, kolikor jc lc mogoče; pa če jim ne da zakon neposredne prilike za to, jo izkušajo neposredno iz-tlačiti iz posameznih določb. Najbrže se jim zdi, da je bil naseljeniški zakon zato sprejet, da bi se čimbolj omejilo priseljevanje v Zcdinjene države.
Toda to jc kardinalna zmota, in zakonodaj-ci bi storili smrten greh zoper interese Zediujenih držav, če bi hoteli res skleniti tak zakon.
V Ameriki je pač precej ljudi, ki bi najrajši zgradili kitajski zid na vseh naših mejah, ker se je v njihovih srcih vzgojil nativistični patriotizem, pa postavljajo svoja Čuvstva nad vse. Oni mislijo, da živi le v rojenih Američanih "pravi ameriški duh" in da ga priseljenci kvarijo, da evropeizirajo Ameriko. Na srečo pa teh kratko-vidnežev ni toliko, da bi mogli pahniti Zcdinjene države v osamljenost, v kakršni so svojčas živele azijske dežele.
Amerika potrebuje naseljencev. Brez njih, brez njihovega fizičnega in duševnega dela se nc bi bila nikdar tako razvila, kakor se je. In če bi se priseljevanje d.^nes preprečilo, bi se ustavil razvoj v bodočnosti.
Ne da se sicer tajiti, da so časi, ko pomno-ujejo priseljenci armado brezposelnih v Ame-friki. Ali brezposelnost in od nje povzročeno gorjé ni posledica svobodnega naseljevanja, temveč sad tukajšnjih socialnih razmer, plod kapitalističnega "reda."
Zakonodsjstvo. ki ga imamo dandanes, zastopa interese posameznikov, in sicer interese tistih posameznikov, ki so najbolj v manjš ni, interese kapitalistov. Ako bi se pa to zakonodajstvo zavedajo, da je njegova naloga najti in pospeševati interese Zedinjcnih držav, torej celote, sploš-nosti. bi se morslo njegovo delo do dna izpreme-niti in kapitalistična politika bi se morala umakniti socialni.

Večni nezadovoljneži in sitneži pravijo, da ni človeštvo pravzaprav od sivih dob neznane preteklosti pa do današnjih časov nič napredovalo, ker se v naših dneh prav tako neumno kolje in nbija kakor takrat, ko je bilo še barbarsko. Taki nadležni kritikastri pa vendar nimajo prav. Da se človeštvo mrcvari, jc sicer resnica; ali treba je le priznati, da se je metoda ubijanja naravnost čudovito razvila, rn če bi kateri izmed starih faraonov, če bi kakšen Xerxes, Ilanibal, Caesar ali Aleksander opazoval moderno bitko v Plan-driji, na Ruskem ali pa v Srbiji, ne bi bilo njegovega strmenja ne konca ne kraja. Stara grška falanga jc veljala za sijajen produkt vojne taktike; danes bi bila taka formacija naravnost smešna in nekoliko šrapnelov bi zadostovalo, da bi jo uničili. Katapulte, ki so jih rabili za naska-kovanje zidov, so bile čudeži tehnike; v primeri z današnjimi ogromnimi topovi in možnarji so bile otreške Igračke. Napredek uničevalne tehnike na suhem, na morju, v zraku, je tako ogromen kakor je ogromna pomnožitev mrtvih in pohabljenih v moderni vojni.
Vojna je bila nekdaj velik pretep; dandanes je to organizirana morilna industrija, in tudi na bojišču zmaguje stroj. Orožje od male repetime pištol je pa do velikanskega oblegovalnega kano-na je mašinerija. Z mečem je včasi vojščak v vsej vojni ubil enega človeka; s strojno puško jih sedaj v eni minuti lahko pomori tucat in Se več. Karkoli je ustvarila tehniko, vse je v službi boga Marta, vse pomaga na kakršenkoli način, direkt-no ali pa indirektno ubijati in uničevati.
Toda čeprav je videti, kakor da je vojna danes kakor v dobi trogloditov zopet najvažnejše o-pravilo človeštva, je vendar tudi še nekoliko mirnega dela na svetu. In potrebno je tako delo — navsezadnje že zaradi tega, ker bi bila brez njega celo plemenita vojna nemoiroča. Svinčen-ke ne zadostujejo; treba je za vzvišen posel mo-ritve tudi hrane, obleke in takih prostih, proza-reči.
V Ameriki ne bi bilo {treba nobene brezposelnosti, če bi kongres in državne legislature in občine v prvi vrsti skrbele za potrebe splošnosti. Kajti v deželi je toliko nujnega dela, da ni tukaj uiti izdaleč dovolj rok, da bi ga opravile. Če ne bi bilo nič druzega kakor ogromne plohe zemlje, ki so še neobdelane, bi že izpremenitev neplodnih tal v plodna zahtevala tisoč in tisoč sil. Armade delavcev bi bile potrebne za ureditev vodnin strug, jezer in nepravilnih vodnih tokov, za izpopolnitev prometnih prog, ielcsnie, cest in potov, kanalov, brzojavnih in telefonskih zvez, mostov in predorov i. t. d. Te armade delavstva bi pa s svojimi potrebami zopet povzdignile industrijo in tudi tukaj ustvarile pogoje za obilno delo.
Toda te reči ne prinašajo privatnim kapitalistom neuosrednega dobička. Splošnosti bi neizmerno koristile; ali kaj jc kapitalizmu mar, kar ne napeljuje profita naravnost v njegove žepe? Zasebni podjetnik ne vprašuje, česa jo treba, ampak kaj sc najbolje izplača njemu.
Da bi se delalo tisto, kar je najboljše za splošnost, bi morala splošnost organizirati delo. In za to bi morala biti splošnost lastnica vseh sredstev, ki so potrebna za delo. Tedaj bi bilo mogoče delati po velikem načrtu, ki bi vpošteval vse potrebe in porabil vse moči, kar jih je na razpolago. Tedaj ne bi bilo konkurence, ne bi bilo nadprodukcijc, ne bi bilo kriz in nc bi bilo brezposelnosti. In tedaj se ne bi bilo treba bati, da ic preveč ljudi, ampak čim več bi jih bilo, tem bolje bi bilo.
Zfdinjcnim državam' in njihovi prosperiteti ne škoduje naseljevanje, ampak škoduje jim kapitalistični sistem. Ameriški kapitalizem tudi ni nasproten naseljevanju, kajti velika rezervna armada delavcev je za kratkovidne kapitaliste pravi blagoslov. Čim več je brezposelnih v deželi, tem bolj se lahko upirajo zahtevam zaposlenih delavccv. Če pa bi bila industrija v rokah družbe, bi pomnoženo število delavcev omogočilo, da bi sc zboljšali pogoji. Priseljevanje bi tedaj odpravilo deseturno, dvanajsturno, štirinajsturno delo, s pomnoženim in sistemiziranim delom bi sc pa tudi neizmerno povečalo narodno bogastvo, ki bi bilo tefikj tes narodno.
Priseljevanje ostane za Zcdinjene države problem, v katerem bodo vedno nešteta protislovja, doklej* ne bodo Zedinjenc države spoznale, da jc pravzaprav kapitalizem problem vseh problemov. Če se Amerika enkrat ohrabri in reši to vprašanje brez obzira na profitarstvo posameznih kapitalistov, se vsi ostali problemi, kar jih je go. spodarskega značaja, in tudi mnogi drugi, igraje rešijo. Seveda je lože sitnariti pri ubogih naseljencih, kakor napovedati boj Rockefellerjem in tovarišem.
Bodoče kapitalistične vojne.
Illinoiški guverner pravi: Molite za miri . . . . Fabrikanti in eksporterji pravijo: Molite za vojno, za dolgo, veliko vojno I
Sodrug Shaw Desmond, član angleške "Independent Labour Party," ki potuje in predava sedaj po Norveškem, je pred kratkim govoril o z.lo zanimivem problemu: O razmerju med starim evropskim in hitro se razvijajočim mladim azijskim kapitalizmom. Njegovo predavanje bi sc tudi lahko označilo z besedo, ki je svojčas dosegla precej popularnosti, ki pa se je tudi zelo zlorabljala. Imenovalo bi se lahko "predavanje o rumeni jievarnosti."
Na neštetokrat ponavljano vprašanje, če je sedanja vojna zadnja, odgovarja sodrug Shaw Dosmond, da ni. Po njegovem mnenju je priča J kovati še razne nasilne konflikte, kadar trčita evropski in azijski kapitalizem skupaj, in tisti boji bodo, kar se tiče obsega in žrtev, še presegali sedanjo vojno.
Oni konflikti, ki se prično na tleh trgovske konkurence in boja med kapitalizmom dveh kontinentov, povzroče tudi boj med "belo" in "rumeno" kulturo. Ako ne utrdijo Evropejci svojih postojank s tem, da uvedejo socialističen red, zmaga nedvomno Azija. Že sedaj je jasno, da bosta Kitajska in Japonska izrabili oslabitev Evrope s sedanjo vojno v svoj prid. Prepiri med evropskimi državami se ne spravijo prav kmalu; v vsaki deželi posebej se pa razvnnmejo silni boji med delom in kapitalom. Od azijskih kapitalistov ni pričakovati, da ne bodo izrabili kritičnega položaja Evrope v svojo korist. Azijski kapitalizem že sedaj posega po otokih Južnega morja, utrjuje se v Indiji, izteza roko po afriškem obrežju, glavna opora njegove moči pa ostane Azija "A-zija Azijatom!" jc geslo vzcvetajočega azijskega kapitalizma, ki zahteva nerazdeljeno gospodstvo nad «500 miljoni Kitajcev, 60 miljoni Japoncev in nad 300 miljoni indijskega prebivalstva.
V boju med evropskim in azijskim kapitalizmom ne le za gospodstvo v Aziji, temveč tudi na svetovnem trgu, ima azijski kapitalizem vse upanje, da zmaga. Koncentracija kapitala se vrši na Kitajskem in Japonskem z vrtoglavo brzino. Delavske plače v Aziji, zlasti na Kitajskem so neverjetno nizke. Poprečna mezda industrijskega delavea znaša približno deset centov na dan; o-trokiftn dajejo po poldrug cent. V veliki tovarni za stroje v Sangaju zasluži kvalificiran delavec po 20 centov na dan. Kapitalizem je zadnja leta zlasti na Kitajskem močno napredoval. Kitajska trgovina sc je \Jcoreninila v Južnem morju, v Indiji, v Singaporu. Če izpodriva angleškega trgovca na svetovnem trgu bolje organizirani nemški trgovec, premaga tega v konkurenci zopet kitajski trgovec.
Čim hitreje pa se vrši kapitalistični razvoj azijskih držav, tem neizogibnejši je njih prehod v agresivno imperialistično politiko, tem neizogibnejši bo boj Evrope in Azije za kolonije, za gos podstvo na svetovnem trgu. Če začasno ločijo konflikti Japonsko in Kitajsko, je vendar zveza teh dveh držav prirodno in zgodovinsko veliko
bolj utemeljena kakor prehodna zveza Japonske z Evropo. S tem, da so evropske velesile v kritičnem trenotku pozvale Japonsko na pomoč, so priznale njeno veljavo v koncertu držav, in Japonsko ne pozabi na to dejstvo. Poslej bo glas Japonske močno odmeval v diplomatičncm zboru in nemara energično diktiral svojo voljo. Japonsko jc imelo že doslej velike koristi od evropske vojne. Ne bo pa zadovoljno s tem. Cilj njegovih trdovratnih želja jc Avstralija. Pa tudi po stepah Sibirije se ozira z veliko poželjivostjo.
Boj med belim in rumenim kapitalizmom, ki jc sprejel za sedaj obliko "mirnega boja" za trge, porodi neizogibno tudi oborožen spopad starega evropskega z mladim azijskim kapitalizmom. Tudi na vojaškem bojišču ima Azija vse prednosti na svoji strani. Kitajsko samo spravi ne le 30 miljonov vojske skupaj, ampak jo bo tudi brez posebnega truda lahko hranila. Poleg Ki-tajske pa ne stoji le "rumeno" Japonsko, ampak tudi "rjava" Indija. Ob prvem resnem vojaškem spopadu med belim in rumenim kapitalizmom ne črtane Indija prekrižanih rok ob strani. Indijske simpatije nikakor ne veljajo Evropi, ki je prinašala deželi le nasilstva in izkoriščanje, uničevanje in lakoto.
Petdeset let ne bo trajalo, da se skruši angleško gospodstvo v Indiji. Ali nacionalna in politična samozavest ne raste le v Indiji. Tudi po Kitajskem in Japonskem sc širi. Azija se utrjuje gospodarsko in politično, v svoji notranjosti pa nosi kakor kapitalistična Evropa tudi kal na« daljnega zgodovinskega napredka, razredni boj hi delavsko vprašanje. Že sedaj se opažajo poleg vzcvetajočega kapitalizma prvi začetki socialističnega gibanja v Aziji.
V teh nastavkih je rešitev Evrope, rešitev kopice ljudi belega plemena, ki se vpričo bližajoče se silne nevarnosti tako brezskrbno med sabo uničuje. Ako noče biti Evropa zadušena, poteptana, pomandrana od mlajšega, močnejšega, bolj za življenje sposobnega kapitalizma, ima le cn izhod — pot v socializem. Le socialistični red more podati Evropi prednosti v neenakem boju. Le uresničenje mednarodne ideje potom proleta* riata more odvesti boj nacionalnih kapitalizmov v drugo strugo.
Pred delavsko Intemacionalo vstajata torej dve nalogi: Čim prejšnja osvojitev socialističnega reda v Evropi, in obsežno mednarodno delo na polju strokovne in politične organizacije prolc-* tarcev vsega sveta brez razlike narodnosti in plemena. Le mednarodna organizacija, ki združi pro-letarce vseh barv in vsega sveta, more utrditi moč delavskega razreda v vseh deželah, oslabiti gospodstvo evropskega in azijskega kapitala, in rešiti "belo" kulturo Evrope pogina. Vpričo nove zgodovinske nevarnosti, ki je vse strašnejša od sedanje, z imperialistično vojno povzročene nevarnosti, se morajo socialisti naučiti, da premagajo ne le vse nacionalne, ampak tudi vse plemenske plotove.
ZMAGOVITI STROJ.
Tudi v teh opravkih zmaguje stroj. Celo v poljedelstvu, o katerem so ljudje dolgo mislili, da ostane do konca dni prihranjeno človeku in živini. nadomešča stroj boljinbolj ročno delo. Pred kratkim je šla po časopisu vest o novi mašini, ki ženje in obenem, kar spotoma na polju, tudi mlati. Profesor dr. Beverly T. Galloway, vodja državnega poljedelskega oddelka na Cornellovem vseučilišču pa je imel te dni predavanje pri otvoritvi državne univerze v Albany o "Soli in o farmi bodočnosti," ter jc naglašal, da izhaja po dobljenih poročilih že sedaj 360 farm v državi New York vsaka z dvojico pomožnih moči, medtem ko jih je bilo še pred par leti treba praviloma dvakrat, ob času žetve pa petkrat toliko. In pri tem je treba šc vpoštevati, da jc bilo, kakor je naglašal dr. Galloway, mnogo važnih iznajdb iz gotovih profitarskih namenov nakupljenih in uničenih — kar ni po besedah profesorja nikakršna tajnost . . .
Predavatelj je na podlagi teh izkušenj Izvajal, da je za uspešni razvoj poljedelstva v Ameriki treba predvsem preprečiti, da bi tukaj nastal poseben kmetiški stan. "Evropa," jc dejal profesor Galloway, "nas uči v tem ozira, da je nastajanje posebnega kmetiškega stanu mogoče le na račun blagostanja in sreče prebivalcev na deželi. Intenzivno obdelovanje tal, kakršno opazujemo dandanes v Nemčiji in po nekaterih skandinavskih deželah, pomeni izkoriščanje poljedelskih delavcev in obenem degradiranje celega slo-in prebivalstva na stališče težko se tradečih in od vsakega življenskega užitka ločenih delavnih živali. To se mora preprečiti in se lahko prepreči 7. večjo porafro strojev. Mašinerija je tako mogočno napredovala, da se lahko ob času žetve popolnoma opusti najemanje tujih delavskih moči."
Ker je mogoče nadomeščati človeško delo celo v poljedelstvu s stroji, zahteva profesor Galloway, da naj se to zgodi, zato da ne bodo liudje pehani v mračno življenje brez sreče in užitkov.
Če jc celo v agrikulturi tako, da opravljajo stroji lahko delo namesto človeka, velja to gotovo še veliko bolj za industrijo. Te se jc tehnika veliko prej polotila in tudi intenzivneje se je pečala z njo. In tukaj ni treba šele zahtevati, da naj stroji prevzamejo človeško delo, kajti prevzeli so ga že povsod, kjerkoli je bilo doslej mogoče, in z novimi iznajdbami ga prevzemajo še nadalje.	j
Toda učeni predavatelj, ki ima gotovo dobre namene, je nemara sam opazil, da niso prinesli stroji večin' človeštva tistega blagostanja in tiste sreče, do katere ima po njegovih besedah pravico. Zgodilo sc jc baš narobe. V tovarne prihajajo mašine, delavci pa odhajajo iz njih, in potem --no, potem iščejo zaman dela, ker ga prevzemajo mr.šine tudi v drugih tovarnah. Delavec brez dela pa ni le brez blagostanja, ampak brez najnujnejšega, in njegov delež na tem svetu je beda.
Profesor Galloway ima prav: Če more maši-na delati namesto človeka, naj dela mnšina. Človeka ni treba degradirati na stopnjo delavne živine. Človek ima pravico do užitkov in sreče.
Ali ravno s pomočjo strojev degradira.it> človeka na stopnjo delavne živine. Z uro v roki kontrolirajo njegovo delo, da ¡stlačijo iz njega vso delovno moč kakor vsako kapljico soka iz limone.
Stroj naj razbremeni človeka in olajša njegovo življenje. Ali praksa kaže, da se to ne godi. Stroj povzroča brezposelnost in vse njene strašne posledice; in stroj omogoča Taylorjevc sisteme.
Ali sc jc profesor motil o pravi funkciji stroja! ... Ne; motil se je le o družbi. V kapitalističnem sistemu ne more mašina olepšati življenje človeštva, ker ne služi človeštvu, temveč le nje govemu lastniku kapitalistu. Profesorjeva želja sc nrorc izpolniti šele v socialistični dražbi, ki bo sama lastnica produktivnih sredstev in jih bo rabila v svojem, družabnem interesu, torej v in-
t i
teresu vseh svojih članov, iz katerih bo sestavljena.
Stroj prinaša blagoslov — onemu, ki ga ima in ki razpolaga z njim. Danes je to kapitalist. Kadar bo dražba imela stroje in bo razpolagala z njimi, tedaj bodo njej prinašali blagoslov in tedaj ne bo človeških delovnih živali.
Stroj v posesti splošnosti ne bo služil Taylor-jevemu sistemu, ne procentom, ne človeškim klavnicam. V družabni lasti bo družabna korist.
SUMLJIVA EKSPLOZIJA.
V Hopewell, Va., je zadnjo nedeljo ponoči v smodnišnici Du Pont nastala eksplozija. Požar, ki ga je povzročila eksplozija, je uničil dvoje skladišč. Od tistega časa je smodnišniea vseokrog zastražena, ker mislijo, da je bila eksplozija rezultat atentata. Ker ni bilo mogoče dobiti zveze 3 požarno hrambo, se je sum šc bolj utrdil. Škodo cenijo na 400.000 dolarjev.
Verjetno jc na vsak način, da je bilo tudi to delo kakšnega fanatika, kakršnih se sedaj ne manjka po Zcdinjenih državah. Taki ljudje smatrajo sami sebe za posebno plemenite idealiste, in svoja dejanja opravičujejo pred svojo vestjo s tem, da služijo "svoji domovini".
Ali če je že nekam težko razumeti, da ima človek kar dve domovini in da služi kakšnemu kajzerju, ko se je slovesno odrekel vsakemu vladarju. je še teže razumeti konfuznost. ki razsaja po takih glavah. Atentat na smodnišnico je vcd-iro soojen z nevarnostjo za. ljudi, ftkoda, ki se napravi takemu podjetju, pa tudi ne zadene kapitalistov, temveč delavce. Kajti kapitolist skrbi vedno za to, da izravna škodo, če jo je utrpel. In ker so delavci naibolj nezaščiteni, gleda v prvi vrsti, da se odSkoduje ob njihovih plačah in ob njihovem pomnoženem delu.
p rolktakeg
GOSPODIN FRANJO
ROMAN—SPISAL PODUMBARSK1.
8 Tunjico «va vrela rodbini ter se napotila proti Bosni. Leto dni «va potovala, predeu «va prišla v tuzlanski kraj. Mnogo bede, lakote in mraza »va pretrpela spotoma. Ženi sta nesli vsaka po dva otroka, midva sva jima pomagala. Bog je tako ukrenil, da sem imel samo Se dve hčerki; pet sinov mi je pomrlo v Hercegovini. Nočevali smo na poljih iu v hlevih, delali smo pri dobrih in hudobnih ljudeh; z bratom sva se vprcgala v plug in vlekla brazdo, živinska dela sva opravljala, da bi preživila rodbini. Kar mi zboli Tunjica. 4 Ne morem več, pravi, in otroci ao gladni.' Hvala Bogu, da je bilo poleti, pozimi bi bili vsi poginili. S podvojeno močjo sem delal za obe rodbini in tudi ženi sta «evpregli : mlatili smo, orali, drva sekali, težke vozove vlačili, pomagali smo zidarjem. Za betvico bralna smo delali ves božji dan. Če setu našel kje skorjicu kruha, polovico jabolka, ognito hruško, sem pobral in nesel domov deci. Pri kmetih sem pobiral ostanka, celo pomije. In nikoli mo niso videli otroci jesti. Nekaj milodarov smo dobili v pravoslavnih hišah, nekaj smo zaslužili in tako smo prebili tisto poletje. Zimovali srno v vasi ob reki Krivaji. Usmiljeni Turek nas je nastanil v svoj prazni hlev. Naj sc'tnu za to dobroto na veke godi dobro v njegovem raju ! Brez njegovega usmiljenja bi bili zmrznili Cunj nam je nanese*,, da smo zavijali otroke, in kadar naju z bratom ni bilo v hlevu, je kaduna s svojo hčerko posečala najini rodbini in jima prinašala živeža. Slišal sem nekoč o sveti kraljici, ki je nosila revežem brašno, toda tiste kraljice nisem poznal, videl pa bi m zahaljeno turško kaduno in še zdaj sc je hvaležno spominjam. Večkrat je rekla: 'Toliko imate živih ust, pa ničesar, da bi vanja baeali.' Dobra je bila kakor dober dan. Bodi človek katere vere in katerega stanu hočeš, a pošten bodi in usmiljen, pa te čaka zveličanjc."
Pero je umolknil in posrknil kave. Potem je nadaljeval, lahno pokašljujoč, iztegujoč roki prod se in zroč na dlani, kakor bi imel tam zapisan svoj žalostni životopis. In usipale so sc njegove besede liki kleno zrno iz vcvnicc. "Dobro uro za Tuzlo na zvorniško stran sc začenja nizka Čaklavica-planina. Na njej se nahajata dve vasi : pravoslavna in turška Čaklavica. Do tja ava prišla z bratom. Tunjico je tam našla dobra sreča, ker ga jc vzel za kmeta na svojo zemljo premožen Srb. ki mu je zgradil hišo in hlev. Skraja aem pomagal bratu, da si ustanovi svoje gospodarstvo, potem sem gledal, kje najdem sam svoj kot. In glej, na rebrini za turško Čaklavico sem našel ob kolovozni poti majhno tratino sredi hoste. Kraj sc mi je zdel kaj pripraven za naselbino in dolgo sem ga ogledoval; izpraševal sem v vasi, čigava bi bila tratina. in so mi rekli, da je brez gospodarja. Začel sem tam graditi kočo in Tunjica mi jc pomagal. Koliko je bilo trpljenja! Svojo streho sem imel, toda živeža nič. Tunjica jc bil požel že prvo žito, letina je bila dobra; prinašal nam je .vsak teden od svoje urode toliko brašna, da je bilo dosti za hčerki. Sam sem stradal in žena je stradala. Takrat sem šel v konak javit, da aem postavil kočo na carskcni svetu, in prosit, sniem li na tistem kraju iztrebiti hosto, kolikor jc treba za njivo. In v konaku so mi rekli: "Krči, krči, krči!" Tedaj sva začela z ženo krčiti hosto krog koče. Podnevi jc svetilo solnce, ponoči jc sijala luna na najino delo. Večinoma sva živela ob jagodah in lesnikah; če sva ujela veverico, ptico ali zajca, sva napravila prazniško kosilo. Oz leto dni smo jedli že svoj prvi krompir. To jc bil praznik! Potem sta zrastla na mojem posestvu česen in koruza. V svoji sreči sem se šalil z bratom, da on obdeluje tujo zemljo, jaz pa svojo lastno. Prislovica pravi : Svoja kočica, svoja svo-bodica. in da je bolje leči v grob nego biti tuji rob, toda bratu se je na tujem bolje godilo nego meni na lastnem. On si jc v par letih kupil kravo in vola, jaz sem se doniogel samo dveh koz Da bi si zagotovil posest, sem šel v Tuzlo v konak prijavit, da sen» rs carski zemlji izkrčil in pridobil rodovitno zemljo. Zapisali so me med one, ki plačujejo sultanu davek, in naložili so mi desetino, ki sem jo plačeval deset let. Pred osmimi leti sc jc priselil iz Sarajeva v Tuzlo Turek Omer Snrajlija z odraslima sinoma Smajcm m Atifom. Smajo jc stopil v službo: nekaj časa je bil zaptija v Tuzli, pozneje je prestopil k vojakom. Iz Kolašina ob črnogorski meji je pobegnil in sc pritepcl zopet v Tuzlo. V Mahali jc ukradel konja, v Morančanih ga jc prodal. Nihče ni takrat izpraševal, je li blago ukradeno ali ne. Sara j4ije so bile moja nesreča, z njimi se je začela prava moja beda. Stal sem že na trdnih nogah, imel sem svojo streho in ni mi trebalo beračiti kruha. Trden gospodar bi bil danes, da niso pri-XIi Sarajlije."
Pero je izpil ostanek kave. Izvadil jc izza pasu duhan ter si zvil svalčico. Vazko mu je podal goreč utmek. ITandžija je puhnil dva valčka dima, a preccj je zakašljal. "Glej, brate, več ne smem puŠiti. To znači, da pride kmalu mojih dn; koncem/' je rekel ter odložil svalčico. Nagnil je život nanrej, skrižal roki na kolenih In se zazrt v tla, kakor bi se sramoval svoje bolehnosti. In dalje je pravil: "Nekega jesenskega večera pride Smajo s puško ob rami k Tunjiei ter veli: 'Hajdi, brate, z menoj v Tuzlo, v konak te zovejof' Tunjica se je prestrašil. Čez dan je potrgal koruzo, zvečer jo je hotel v hišo spraviti in oličkati. Prosil je tedaj Smaja, naj počaka, drugi dan se z njim napravi v konak. Smajo je privolil. Ostal je v hiši. Tunjičina lena mu je lepo postregla s večerjo in blazine mu je polomila. No nenavadni poziv je i njej zadal strah. S solzami v 4>l*eh se je poslovila druge jutro z možem: 'Pak
ti idi z Bogom potujoč!' Moj brat je odbral polno torbo hrušk in orehov, da jth odnese Suiajevim otrokom. Odpravila sta se proti Tuzli, Siuajo s puško naprej, Tunjica s torbo za njim. Spotoma sta na samotnem kraju ustavila in Turčin je ponudil sopotniku duhana, da si zavije svalčico. Moj brat sicer ni pulil, vendar pa ni odrekel. Vzel je duhan in papir ter jel viti. Med pogovorom dalje gredoč, zaostane Smajo, tako da je Sel Tunjica pred njim. Pa glej turško izdajico! Tiho sname puško, pomeri, ustreli mojega brata v hrbet ter ga prestreli. Tunjica pade na pot / vikom: 'Po Bogu. brate Smajo, zakaj si me ubil t' Še enkrat jc Smajo pomeril, pa tu je ranjenec kakor tjger skočil na nogi in se zagnal na morilca. Dolgo časa sta sc borila. In kakor zver je zatulil Tunjica: "Pomozitc, bratje, poginem, pogubil me je Smajo Sarajlija!' Na vpitje sta pritekla iz gozda neki Vidakovič in neki Bibc-riea. Smajo jc nobegnil. Hotel je oropati mojega biata, ki je imel pri sebi dva dukata in tri kajnic, pa časa ni bilo. Pot jc bila vsa oškropljena s krvjo, hruške in orehi so raztreseni ležali po tleh. Tunjica se je še enkrat z vso močjo dvignil od tal, ootem so ga bolečine premagale in vrglo ga je pet korakov daleč kraj poti na trato. Vidakovič in Biberica sta ga prenesla na njegov dom. kjer jc ležal osem dni, preden je umrl."
Handžijo je posilil suh kašelj in mu prcstrigel besedo.
"Vazko, nalij kave Peru in menil' jo velel Vilar.
Deček, ki je tiho in spokojno poslušal stričevo povest o usodi svojega očeta, jc bled in mrkih oči nalival kavo.
Mušič si je s požirkom zmočil usta in nadaljeval: "To se je zgodilo dobro leto nred prihodom avstrijske vojske. Leto dni je bil Smajo zaprt. Ko je prekoračila vaša vojska Savo, so bili izpuščeni v Tuzli svi zločinci, in tudi Smajo je dobil puško. Ko se jc zasedba Bosne izvršila, je vzel han v Dubošnici v najem. Jaz sem kmalu zatem ubil na Majevici-planini volka ter ga nesel v Tuzlo okrajnemu načelniku Naraneiču. Pohvalil me je in me dobro nagradil. Naraneič Je bil prijazen in zgdvoren človek. Velika j<1 bila njegova pamet, Bože dragi! Vprašal me jc to ip ono. Potožil sem mu, <'a so mi Turki ubili brata in da hodi morilec Smajo Sarajlija svoboden po Bosni. Načelnik mi je ukazal, naj čez pet dni zopet pridem. Prišel sem in izpričal sem, da je Smajo, ki so mi ga pokazali vklenjenega, pravi morilec. Nekaj tednov pozneje jc sodišče vpričo krščanskih in turških prič objavilo Smaju 'kažnjeno smrt'. Čitali so mu obsodbo po starem in novem zakonu. Bošnjaki so se izpraševali. kakšna jc kažnjena smrt; niso je bili Se vajeni. Smaja ni nihče videl: potihoma je izginil s sveta. No brat njegov Atif se ji> takrat zaklel: 'Kdor sc ne osveti, se ne posveti!' Pičila ga ka'a! Vedel sem, da velja zakletev meni, ki sem bil brata ovadil sodišču. Za življenje se nisem bal, pač pa sem kmalu spoznal, da segajo Turki po mojem posestvu. 'V dolgih letih sem si bil izkrčil dober kos ravne in rodovitne zemlje, ki je mejila ob njive čaklaviških Turkov. Z močnim plotom sem zagradil to zemljo. Iti glej .nekega jutra vidim, kako so navalili Turki na moj plot in ga podirajo. Zagrabim sekiro .tečem k njim in vprašam, kaj to pomeni. Odgovore mi: 'Ta zemlja pripada va-kufu, in ti idi po svetu, odkoder si prišel!' Ne — sem odgovoril — v konak pojdem.in tam si po-iščem nravico. Ne vlada več turški sultan, ampak car čestiti. Moja uboga žemljica mi jc toliko vredna kakor čestitemu carju njegovo prostrano cesarstvo. In sem Sel k gospodinu Naraneiču. Ko sem mu povedal, da nimam tapije na posestvo, da so pa pod sultanom radi videli, če jc kdo začel trebiti hosto in pridobivati rodovitno zemljo ter plačevati desetino, kar sem pošteno storil, mi je načelnik obljubil svojo pomoč. Tapije mi ni mogel dati, rekoč, da je nihče ne dobi, dokler ne bo zemlja premerjena, in da bo trajala ureditev morda še 20 ali 30 let. Poslal je orožnika z listom k eaklaviškemu muktarju. Potem sem imel n«v kaj časa mir, a živel sem v velikih skrbeh, ker vlada je Sla Turkom povsod na roko. In ti so me črtili zaradi ovadbe. Oni so lastniki zemlje in povsod so se pravdali in motili narod in to Sc sedaj delajo: vsakdo si izkuša prilastiti zemljo, ki mu je najbolj pri roki. Nesreča je bila zame, da je zapustil Narančič Tuzlo in je prišel nov načelnik. Turki so začeli zopet ruvati proti meni. In nekega dne mi prineseta dva orožnika iz konaka odlok, da moram v tridesetih dneh zapustiti svoje posestvo, ki je pripisano vakufu v last. Zarjul sem od bolesti kakor vol, ki dobi sekiro med rogova ,pa hajdi naravnost v konak k načelniku. Ta je skakal pred menoj in se obračal k človeku, ki mu jc prevajal moje besede na njegov jeiik. Brez strahu sem mu govoril: Ako je prišla misel, porobiti mojo zemljo, iz tvoje glave, onda ta glava ni pametnejša od kozje, ker si me obsodil, preden si me zaslišal. Načelnik je od jeze pihal, smešno skakal in mi zrtžugal osemdnevni zapor. Takrat sem se udaril ob prsi rekoč: Da, zaprite me na osem let, ne na osem dni, a pravica jc le na moji strani, ne na vaši 1 S temi-le mozolastiml rokami sem izkrčil zemljo, sultanu in carju česti-temvi sem dajal desetino, po starem zakonu je moja in po novem mora hiti! Res sem prilel v osemdnevni zapor in zemlja ni bila več moja. Tisti večer, ko sem se vračal iz zspora, se je prigodila na mojem domu strašna nesreča: zločinec je za-žgal mojo leseno kočo. Menda je mislil, d« sem že doma in se spečem v ognju. Pa jaz sem tisti-krat korakal preko vrhov Čsklaviee-planine proti domu. Ko zagledam v daljavi žar ognja, sem
precej vedel, da gori moja koča. Z nadčloveško hitrostjo seua tekel domov. Ni mi bilo ¿al kože, ki itak ni bila več moja, a gnala me je akrb za usodo mojo ¿ene in otrok. Pred poslopjem, ki jt prasketalo v ognju, sem našel jokajoči hčerki in obe kozi, v sredi te gruče pa sc je zvijala moja žtna v stralnih bolečinah, vsa opečena. Skočila je bila po mlajšo hčerko v gorečo kočo, jo prebudila in pahnila čez prag. In za njo samo sc je povalilo plameneče bruno ter vžgalo njeno oble-ko. Napol mrtva se je zgrudila k nogam obeh otrok. Mene je le spoznala. Iz njenega slabotnega javkanja sem razumel le besedo: Sarajlija! Sarajlija! Umrla jc le tisto noč. Tako sem ostal sam z otrokoma . Tri dni sem hodil okrog pogorišča ter se poslavljal z zemljo, ki sem jo bil gnojil s svojim znojem. Hčerki sem dal služit k Nikoli, ki je Tuujičin sin in je po mojem bratu prevzel kmetijo. Nikola mi jc izročil svojega brata, tega le Vazka, da ga povedem k Audriji v Dubrovnik. Napotil sem se v Tuzlo. V konaku sem ovadil Ati-fa kot požigalca. Dolgo so me izpraševali in pisali na papir. Toda Atif jc s pomočjo turških prič dokazal, da jc bil oni večer, ko je gorelo na Cakla-vici, daleč proč na Majevici-planini. Vrhutega so sodniki spoznali, da sc jc moji ženi v smrtnih mukah pač lahko nekaj hledlo o Sarajlijah, a izrecno ni povedala, da je zažgal Atif Sarajlija. Hodil je svoboden po Bosni in dobro se inu jo začelo goditi. Toda on« je požigalcc in morilec moje žen', čp ga sodiš"c ni kaznovalo, doleti ga kazen božja." Starec je utihnil in izpraznil fjn-djan. Topo je zrl v tla,.
Vazko je vstal. Krčevito držeč roki za pasom, jc stopil pred strica in viknil: "Kakor gotovo sedi na svojem zlatem prestolu naš veliki pravoslavni Bog, tako gotovo se osvetim za mučno tetino smrt in za tvoje trpljenje, d<ragi mi amid-ža!" Njegove oči so se zasvetile, kakor bi se solnč-n; žarek utrnil v biserni solzi. Vilarju sc je zdelo, da je deček zrastel, odkar ga ni videl; njegov glas se jc izprcracnil, okrepil »e je, prijetno sc za-dirajoč, jc prehajal v možatost.
"Človek snuje, Bog boguje. Ti ne premišljuj o osveti, ki je v božjih rokah. Tvoje delo bodo opanke, ne maščevanje," jc rekel Mušič.
Vazko jc zganil z ramo.
"Boj sc onega, ki se Boga ne boji! Ne hodi volku v čeljusti!" ga je poučil starec. Vzravnal se je ter se okrenil k Vilarju. "Glej, gospodine Franjo, tako sem prešel na stara leta zopet x robstvo. Pol leta sva služila z Vaskom po vaseh, potem se je naju usmilil Karavajie. Dobremu gospodarju robujeva. Spomladi sem hotel z Vaz-kom v Dubrovnik, pa zdaj se ne sme tako svobodno potovati. Ne puste zaptije."
"Bolje ti je tukaj, nego gospodariti poleg hudobnih in močnih sosedov, dokler ni redi v deželi," jc rekel Vilar odhajajočemu handžiji.
Gospodine Franjo, gospodine Franjo, pridi kmalu zopet! Danici povem, da si bil tukaj," jc s nraga viknil Vazko, ko je bil Vjlar že na potu. Ta jc pokirnal. Mimogrede se je ozrl pod pri-strešje na Mušiča, ki je zopet vrtel košaro med rokama. Pcrov obraz je bil teman, dve strogi črti sta se mu razpoložili od nosu do konca ustnic, nad njegovim rjavim iiv žilastim vratom sc je gltfala ali an-ska čepica, dolgi brk je pri vsakem potegljaju toke obranil ob rameni.
39.
Zvečer mu je oddal Bierkopf zopet admini-stracijb ter mu razložil, kakšnih popravil treba pri drčah, žlebih in ježih. "Hvala Bogu," jo rekel gozdar teh hlinil veselje, "hvala Bogu, da ste prišli in bodete sami jedli juhico, ki ste jo skuhali. Delavci niso več tisti, ki so bili nekdaj. Obudili ste v njih zahteve, zdaj jih sami izpolnjujte."
"Zakaj ne?" je odgovoril Vilar. "Kar je iz-uolnjivega, vse na i sc zgodi."
"Naj se! Mnogo je tistih, ki trkajo, malo jih jc. ki odnrejo. Zda i zahtevaio deveturni delavni
v__• •
eas.
"Tudi drugod ga zahtevajo. Ako nu; naprosijo, naznanim i ta zahtevek deželni vladi. Zaradi tega mi ne more odtrgati glave. Delavcem treba olajšati njih bedo."
Drugo jutro je bil Vilar zgodaj na potu na Konj-planino. Vzel je se seboj instrumente, da i r*t, prostore, kjer ga 'C čakalo inženirsko delo. Pragozd jc bil ves izpremenjen. V vrheh je bil redkejši, ker mu je po večini že odletelo listje, zato je bil v pritličju gostejši. Tu in tam se je nagomililo na debelih vejah in med njimi ter po bohotnem grmovju na kupe suhega listja, kakor bi si bil tam napravil gozdni mož zimska gnezda zase in za svojo mnogobrojno rodbino. Z drevja in od onih gnezd je še vedno na gosto padalo listje kakor južnega zimskega dne težke snežinke z neba. Šumljanje padajočega listja je bilo slišno povsod, kjer ga ni oglušilo hrumenje no jesenskem deževju narasle Oskove. Njeni pritoki so žuboreli pod gorko odejo obilnega listja, ki je čakalo naliva, da se prepelje v dolino. Povsod je bilo podnožje nastlano kakor tla vcliko-lepc dvorane v jutro no slavni gostiji, ki jc trajala vso noč. Privrše vetrovi liki silne metle, privro nalivi in pospravi sc vsa ta navlaka. Kupi nastelje, ki so se nabrsli v grapah in za skalami, segnijejo in sprhn£ pod snegom. V motni svetlobi med drevjem je nekaj migljalo, kakor bi neki jesenski bog zaspano gledal na omrtvelo naravo in ji trudno namigaval. V listnatem predelu se je pragozd Se le sedaj, ko je stal malone gol in oskubljen, prav odkril Vilarjevcmu pogledu. Tista brstna srobotina, ki jo je poleti videl le v pritličnih partijah, se mu je pokszala jeseni v vsej svoji nagoti, razsežnosti in sili: mogočno se je razlezla in razpletla v širino in višino. Kakor je vrgla ta in ona vrsta ali kvta ljudi čez vesoljno človeško družbo težko, gosto razmreženo vrv, ki brani, ds svetli duhovi ne morejo dvigniti perutnic jasne misli in svobode, da drevesa pro-i svete in svobode ne morejo rasti do nebes, tako
je zadrževal v pragozdu srobot pravilni in mirni razvoj rastlinstva: tu je skrivil klečeplaz in ovi-jač atebrasti bukvi ravno vzrast, tam se je oklenil liki zanka, vržena na jetnika, vitkega jesenov-ca. stremečega v višek, tam je priril skozi grmovje do nežnega javora ter vrgel nanj pogubouosne okove. Kar ni bilo mrtvega, vse jt objel ta sivo-kosmati zajedalec in izkušal ovirati v bujni rasti * Mimo oskubljenega vejevja je zagledal inženir prizor, ki bi ga bil porabil za vsako iz**cdnost v naravi dovzetni maior Lisinski, da ga je videl, za veličastno pesem žalostinko. Na neki strmini je bila padla, bogvo kdaj, močna hoja, razrahljana v koreninah, silnemu hrastu med rogovilc. Še vsa zelena leži v hrastovem objetju in oba pričakujeta, solzeč sc v jutranji rosi, smrti pod drvarsko sekiro.
Zrl bi gospodin ||-Vanjo v zanimivosti in tajnosti jesenskih šum, da ga ni tako zelo gnalo k drvarjem. Dobro ogret, je nenadoma pristopil k njim, ko so bili vsi zbrani pri zajtrku: nekateri goloroki, drugi ogrnjeni z razcapanimi suknjiči ali s kosi umazanih plaht. Ta je scdtl, ta jc čepclr eni je stal, držeč pred seboj polno skodelo. Kuhar Krpiea jim je nalival prežganko.
"Zdravi, bratje!" je glasno in dobrovoljno pozdravil, ko da je stopil v domačo hišo. Zapazil jc, da sc je odprlo okno*kolibe, pri katerem se je v nočni opravi pojavil paznik Gajer ter prccej izginil.
Tesači so iztegnili vratove in z izrazom veselja na obrazu so pogledali na gospodina Franja; nekateri so sneli čepice, drugi so dvignili desnice in po vojaško so pozdravili; mnogi so vstali! "Zdrav, gospodine Franjo!" so viknili smelejši.
Trkulja sc je preril skozi množico, stopil pred inženirja, ga prijel za desnico, da mu jo poljubi, pa Vilar jo jc odtegnil. "Dobro nam bo, kakor črv v siru bomo živeli zdaj, ko si se povrnil, gospodar naš!" je momljol starec. "Ti si dober kakor pohlevni dežek. a oni drugi so dobri kakor poletna toča.''
"Gospodine Franjo," se je oglasil iz druhali Batinič, "zlate odtiske pušča vajo tvoje noge za seboj, iz tvojih oči padajo biseri. A drugi zro na nas kakor sestradani volk iz šume."
"Oj gospod že lir. toliko da ste sc povrnili, pa smo dobili dobro prežganko," jc rekel iz gruče Slovencev bedasti in raznirseni Trdoglav. Pomolil je Vilarju skodelo pod nos, da poduha.
"Prej so nam jo kuhali iz mrčesnih praškov," jc nekdo pristavil.
"Človek ne živi samo od prežganke; so še drugi oblizki, katerih jc deležen poštenjak," je rekel Vilar, široko se smehljajoč v zbor, kakor bi se bil od nog do glavo navlekel slaščic. Zazdelo se mu je primemo, <ia precej danes pove drvarjem, da z odpravo znamk ne bo nič, ker bal s« je, da bi mu jih pri prihodnjem izplačevanju ne metali pod noge. "Bratci," je rekel in njegove oži so prosile prizanesbe — "bratci, znamk nočejo odpraviti. Treba torej potrpeti in jih sprejemati. Ko bi nas rešili znamk, zvišali bi nam ceno živil za deset odstotkov."	J
"Kdo?" je zarohtiel nekdo v ozadju ta£i| močno, da je odmevalo od skale.	V
"Ako nam odpro ena vrata, zapro nam precej druga," je kliknil Batinič na ves glas in dvignil desnico.
."Kdo bi vprašali" se je iznova zaslišal gromki glas iz ozadja.
"Nu," je odgovoril Vilar, izkušajoe pogledati preko krdela, "naš liferant Samojlo bi nam zvišal dogovorno z deželno vlado. Takšne znamke niso samo pri nas, običajne so po vsem Ogrskem."
"Bosna ni plačevala harača sultanu in ne bo ga ogrskim Židom."
•Vilarja je pogrelo, njegovo lice se je zresnilo. "Kdo govori tam v zadnji tolpi?" je vprašal. Cez hip je velel: "Naj stopi naprej?"
V gručah so se razmaknili ter naredili gaz. In stopil je predenj visok človek z močno in čedno brado, vzbočenih prsi ter smelega pogleda. Njegova obleka je bila delavna, toda snažna iti samo na enem mestu zakrpana. Na glavi mu je čepel neoguljen fes, kakršnega ni bilo videti delavni dan pri nobenem drugem drvarju.
— Ta človek je videl boljše čase. Gotovo je kakšna velika nesreča vzrok njegove nezadovoljnosti in odpornosti — jc pomislil Vilar in zopet se mu jc pojavil običajni dobrotljivi in prizanesljivi smehljaj na obličju. "Tebe še nisem videl, brate! Ti si novinec tukaj. Kako se imenuješ?" je vprašal.
"Lazar Tunguz." jc trdo odgovoril možak ter snel fes z glave.
"Čital sem tvoje ime v listinah. Si li Bošnjak?"
4' Ne. Hercegovec."
Vilar jq osupnil ob tem odločnem glasu. U-gajal mu je samozavestni in junaški nastop človeka nižjega poklica, dočim mu ni ugajalo po ceni kupljeno in obilo plačano junaštvo oblastnikov.
"Dobro, brate! Čujcš, ti butaš z glavo ob skalo, ako hočcS tukaj kaj prenarediti. Pusti to delo meni, ki mi leži delavčeva blagodat tako zelo na srcu kakor lastna. Še bolj, ker vidim, da je delavce prikovan, a jaz sem vsaj svoboden, kolikor je človeku mogoče."
"U-uu — gospodine Franjo, dobro moje I" jc zavzdihnil Trkulja ter se zopet sklonil k Vila rje vi roki.
— (Nadaljevanje.) —
Anglija potrebuje vojskov, vojakov, vojakov. Manchester Guardian poroča, da se jih oglaša ae^ daj več kakor v prejšnjih časih vojne. Težave dff lajo le delodajalci, ki nočejo zagotoviti delavcem, da dobe zopet svoje delo, če se vrnejo s fronte. Taka je kapitalistična požrtvovalnost. Delavee naj zastavi zdravje in življenje; kapitalist zahteva od vojne le profit.
ADVBRTISKMHNT
Avstf. Slovensko
Bol. Pod. Društvi
Uk«m«clnMU. Itbnin • Mfáitorl Umu
Sedet: Frontenac, Kan«.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MRAT1N OBERŽAN, Bol 72, E. Mineral, Kana. Podpreds : JOHN OORŠEK, Box 179, Radle j, Kana. Tajnik : JOHN CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kam Blagajnik: FRANK 8TARClC,Box 245., Mulbarry tvau* lapismkar LOUIS BREZNIK AR, L. Box 33, Kruv.U4.ic, fcaaa
NADZORNIKI: PONG RAC JURàB, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN; Box 482, Frontsnae, Kana
ANTON KOTZMAN, Froatenac, Kana.	•
POROTNI ODBOR:
JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. PRANK STUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ÔETINÀ, Box 23, Franklin, Kina.
Pomožni odbor:
WILLIAM HROMEK, Box 65, Frontenac, Kana. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kana. dprajiwuia pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi se naj .blagovolijo pošiljati, gl tajmfca Taa denarne poéiljatva pa fL blaga jeikn.
&e ena posledica vojne.
V zadnjih treh mesecih se je število porodov na Dunaju zelo zmanjšalo. V prvih devetih mesecih vojne je bilo število porodov ie normalno, ali med tem so moški odšli v vojno, in to se zdaj čuti. Pred meseci so ustanovili na Dunaju dom, kjer bi lahko rodile ženske vpoklicanih vojakov, a ta dom so zdaj zaprli, ker ni pacijentinj. Na Dunaju jc nad 2000 babic, ki se bridko pritožujejo, da nimajo nič opraviti in da nič ne zaslužijo. Babice imajo svojo posebno organizacijo in so se na zborovanju te organizacije jako razburjeno posvetovale, kajti bilo storiti, da bi imele zopet kaj dela. Ker pa so spoznale, da ni pričakovati, da bi v svoji stroki prišle do dela, so se ponudile za strežnice v vojaških bolnicah, češ, da imajo medicinsko izobrazbo in bodo strežniško službo bolje o-pravljale, kakor druge strež niče.
i* p. lijaka
■ Idila sredi groze.
"Journal de Geneve" objavlja iz pisma nekega francoskega vo-: -Včeraj zvečer sem stal na straži v neki majhni vasi. Nemci so navalili na nas. S svojimi ljudmi sem se skril v neki hiši. Ko ležem, zaslišim od nedaleč, kako nekdo igra na glasovirju Beetho-venovo sonato. V tej mrtvi vasi, med razvalinami ta prekrasna glasba! Takoj sem vstal, da pr<r iščem, odkod dohajajo ti glasovi. Spoznal sem. da prihajajo nekje izza moje sobe. Poiskal sem vra-
ta in začel trkati. Oglasil se je ženski glaa. Prosil sem oprošČe-nja, ali gospa me je poklicala v sobo in rekla: "Moj slepi sin svi-ra. Govorite ž njim par besed, ja ko ljubo mu bo." Šel sem takoj za gospo v sobe, ki so bile v neredu, poznale so se posledice voj ne, samo glasovir je bil cel. Pri glasovirju je sedel mladenič. Bil je slep. Mati in sin nista hotela zapustiti svojega doma niti v ognju granat. Mati mi je predsta vila sina in nato je sviral \Vag nerja, Schuberta, Beethovena in Chopina. Sviral je umetniško, ava kilometra izza fronte. Nikdar ne pozabim tega mladeniča, nad katerim je divjala vojna z vso grozoto, ali se ni dotaknila njegove duše.
O oderuàtvu
Več vojakov!
"Birmingham Post" je dtf>ila od lorda Kitchenerja poslanico na narod v Birmingham glede re-krutiranja v tamošnjem mestu. V tej poslanici se pravi, da mora imeti Kitchener več vojakov in še veliko več vojakov, če se hoče ohraniti armada, ki stoji v polju, na svoji dosedanji višini. Kitchener apelira na vse možke, ki so zmožni nositi orožje, naj vstopijo v armado, če nočejo, dp bi bilo življenje njih sodeležanov nepotrebno ogroženo.
Kadar se bo socializem očitno bližal zmagi, bodo farji tako drli pod njegovo zastavo, da se jih bo komaj branil.
V spodnjeavstrijskem obrtnem društvu je imel profesor grof Oleispach dne 12. februarja 1915 predavanje o novem pravu proti
oderuštvu, ki je precej zanimivo. Spominjamo se, da je bilo pravo proti oderuštvu že x naredbo z dne 12. oktobra 1914 poostreno. § 1. naredbe smatra vsako dejanje kot oderuštvo, s katerim kdo koga izkorišča, ker je lahkomii-ljen, v zadregi, slaboumen, neizkušen ali razburjen, tako <!a si proti svoji dajatvi da obljubiti drugo dajatev, ki je z vrednostjo njegove dajatve v očividno pretiranem razmerju. Tako oderuško ravnanje se lahko izvrši pri kupčiji, zameni, zakupu ali najemu. V podjetniških krogih, zlasti pri trgovcih je ta naredba zbudila nekako razburjenost^ zakaj kako lahko se ujame, ki vsak dan kup-čuje ali zamenjava ali zakupuje ali najema, v zanko poostrenega zakona proti oderuštvu. Profesor grof Oleispach je hotel torej razburjene trgovce in po jetnike pomiriti, ko jjjn je razlagal različne oblike oderuštva, ter skušal dokazati, da naredba vendar ni tako huda, kakor se zdi na prvi pogled. Indu8trijcem je povedal, da se zakon ne tiče mezdnega oderuštva. ker se ni hotelo "glavno vprašanje razrednega nasprotstva sedanjega časa" podvreči kazenski preiskavi. Delavci da imajo boljše sredstvo proti izkoriščanju, namreč organizacijo. Kazen tega obsezajo tudi upravno pravne norme varstvo precT izkoriščanjem. Toda takoj na to je moral predavatelj priznati, da mnogo delavcev te upravnoprav-tie norme ne varujejo, zlasti za domače delavce in služinčad je varstvo pred izkoriščanjem pomanjkljivo. Pri domačih delavcih se dogovorjene akordne mezde znižujejo, češ da primanjkuje blaga; služinčad pa izkoriščajo zl^pi po mestih posredovalnice. Pregledal je pa gospod profesor, da sc često tudi delavniški in tvorniški delavci plačujejo oderuško. Organizacija obseza samo del delavstva. Res je sicer, da prihajajo pridobitve organiziranih delavcev tudi neorganiziranim v prid, toda ne vedno in ne povsod Prav nič bi torej ne škodovalo, če bi obsezala naredba tudi mezdno oderuštvo.
Predavatelj je govoril proti o-deruški initnini pri oddajanju stanovanj siromašnim slojem v najem in proti podcenjevanju o-brtniških izdelkov po prekupcih, n. pr. trgovine s pohištvom napram mizarjem, jlalje proti oderuštvu malih kmetov, ki se vrši na različne načine; le mezdno o-
deruštvo v tovarnah in delavnicah smatra za slo. katerega naj se otresejo prizadeti sami.
Na enem mestu svojega predavanja je rekel grof Gleispsch: "Kaznujemo najmanjše oškodovanje na imetju, če se izvrši s tatvino, poneverbo in goljufijo, in res ne moremo razumeti, zakaj naj bi bilo bistveno drugače, čim gre za izkoriščanje, zlasti ker so po večini žrtve izkoriščanja navadno slabiči, ki bi potrebovali varstvo."
To je popolnoma prav; toda zakaj bi to ne veljalo tudi, če podjetje delavcu ali delavcem plačuje mezdo, s katero ne morejo živeti?
Dasi se v tem ne strinjamo s predavateljem, mu moramo pa pritrditi popolnoma, če smatra o-deruštvo s cenami za večje zlo nego tatvifio. Pravi namreč o tem: "Izredni dogodki in razmere, ki se tičejo gospodarstva celega prebivalstva, morejo dovesti do tega, da se izkoriščajo vsi sloji prebivalstva. Vzemimo, da je gospodarsko ozemlje zaprto od vseh strani, da se neobhodne po-trelmčiue nahajajo, kakor na primer žito ali moka v rokah razmeroma malo oseb ali v rokah dobro organizirane majhne skupine, ki jih ne da v promet, da poskočijo cene, da doseže blago zaradi-tega visoke cene, ki povzročajo omejitev za zdravje nujno potrebnih živil, ki oškoduje gospodarstvo in zdravje miljonov prebivalcev, potem bi bila kolektivno izvedena tatvina tega blaga ali tatvina, ki bi imela za posledico sorazmerno razdelitev, manjše Zlo kakor pa pravno varovano stanje. Tudi lastništvo je končno le oblika, ki naj ima namen kar najugodneje pospešavati obstoj vseh; varstvo lastnine je samo toliko časa opravičeno, dokler ne povzroča večjega zla nego obvaruje pred njim."
Profesor grof Glcispach je izrekel tukaj jako drzno misel. Vse naše socialno gibanje gre za to idejo, da današnja lastninska oblika ni primerna, da bi doved-la do blagostanja, in da povzroča več zla nego ga obrani. Poštene meščanske učenjake je šele svetovna vojna poučila, da ta lastninska oblika ne služi splošnemu blagru, marveč le onemu "strogo urejene skupine", ki jo tvori razmeroma majhno število oseb. Delavstvo se bori že sto let vede in nevede proti tej lastninski obliki. Če hočemo delavno prebivalstvo očuvati pred izkoriščanjem "strogo organizirane skupine", potem mora država z vso svojo avtoriteto in oblastjo poseči vmes
ter ustvariti lastninsko obliko, ki jamči za čim popolnejši dobrobit vseh prebivalcev. Če uvidijo to možje kakor grof GleiapacU, je to
dokaz za to, da prodira aocialna misel našega časa v kroge, ki so doslej bili jsko malo dostopni takim mislim.
ZA OHRANITEV CELIH KMETIJ.
Tiste naše čitatelje, ki so bili rojeni na deželi, bo zanimala naredba, ki jo *e avstrijsks vlada izdala proti razkosovsnju kmečkih posestev.
Že v mirnih časih se je v raznih krajih število samostojnih kmetij znatno manjšalo. Posebno sta škodila dva vzroka: razkosavanje in zapiranje kmečkih posestev. Prekupci so pokupili zemljo, jo razbili in pri posameznih kosih dobro služili. Pa tudi veleposestniki so kupovali zemljo in jo zaprli, da bi povečali svoja lovišča, a mnogo ljudi je bilo razlaščenih.
Zato objavljena cesarska naredba s dne 9. avgusta določa, da se sme zemljo, ki je namenjena poljedelstvu, med živimi prenesti ali prodati le z dovoljenjem posebne komisije. Isto velja za več nego lOletne nakupe. Večkrat pa je prodaja v interesu dosedanjega posestnika priporočljiva in zato naredba nima namena prav vsake prodaje prepovedati, pač pa treba gledati, da se v vsakem slučaju presodi dopustnost prodaje z ozirom na interese skupnosti. Komisija sme dovoliti prodajo, če ta ne nasprotuje splošnim interesom na ohranitvi samostoj nega krepkega kmečkega stanu. Izjemoma je prodajo dovoliti, če se drugače ne da preprečiti popolnega propada kmetije; pa v tem slučaju naj s»' poišče primernega kupca.
Pravni posli, katerim komisija ni pritrdila, so neveljavni; zenr Ijeknjižnih prošenj brez pritrdila komisije, se ne bo upoštevalo.
Zgorajšnje določbe pa ne veljajo za- zemljo, ki je vpisana v deželno desko, v knjigo železnic ali nafte, ali pa leže v ozemlju mest z lastnim statutom ali v občinah pretežno mestnega značaja. Kavno takoHie veljajo zgorajšnji predpisi za zemljišča, ki očivid* no presegajo obseg ene kmetije. Najvišja meja za obseg take kme t i jo je povprečni donos v šestkratni višini, ki je potrebna za ohranitev družine 7 glav. Bese diea "očividno' pove, da se gre v tem slučaju za veleposestva v najožjem pomenu.
Pač pa veljajo zgorajšnje do ločbe za razne pravne posle pri zemljiščih varovancev in cerkva in pri odprodaji zemlje pri skle-
njenih dn> ivinah na Tirolakem. Dovoljenja »d strani komisije p» ni treba ca prodajo zemlje za namene voiaflva, javne uprave i» javnih ah t bče koristnih naprav in javn«(« prometa, za obrtn«, industriji \ in rudarske naprava^ pravni	med zakonci, živi
ini in v n i dstvu in v svaštvu > ravni črt* /o četrtega kolena.
Na se«i*4zi vsake okrsjne soo-nije se ustanovi zemljiško pro* metna kou'*ija. V nji bodo predstojnik sod l ije sli kak drug sodnik, zastoja ik okrajnega glavarstva, zastopnik občine in zastopnik glavne kmetijske korporsei-je. Proti oiloku te krajevne komisije je mogoča pritožba na deželno koiabijo. Komisije morajo hitro pošlo rati.
Zelo lahl o bi se preprečile določbe zgorajlnje cesarske naredbe pri prisilni* dražbah. Zato mora sodnik, predno izda odpravek domiku, vprašati komisijo in če ta ne #t%voli, ne priznati do-mika.
•Vsak tirti, kdor bi iz spletkar-skega naiiMiia proti tej cesarski naredbi, pedal napačne ali nepopolne podatke, dobi denarno kazen do 50ai kron ali zapor do 6 mesecev.
Krvftrj končano kosilo.
Dunajski listi poročajo: Na oni strani Soč« Vži vas Mariano, kjer ao ae pred *>ekaj dnevi vdomačili sovražniki Nekega dne krog poldne smo opazili, da obedujejo častniki zunaj poleg neke hiše; )ilo jih je i|6. Sredi kosila sproži naša baterij salvo; ena granata se je razpoirtJa sredi med častniki, tako da je Kilo to njihovo zadnje kosilo — ..108ÍI0 mrtvih. Učinek bil straiften: miza in častniki so bili kaktr pomedeni.
Od neke .Iruge baterije so videli castnwui štab, general je šel svojimi /astniki proti fronti. Naenkrat ,adene naš trel sredi družbe, tkneral in nekaj častnikov je padi, drugi so se razkropili. — Poneje smo videli častnike hiteti i ranjenim. Drugi strel je zadel ti ii te. Nato je prišlo sanitetno jsobje, ki je odneslo generala.
Trimesečni račun Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans,
OD 30. JUNIJA 1915 DO 30. SEPTEMBRA 1915.
ot ► s
• 5 ♦» k «D TS
Kraj d r u'i t v a
DOHODKI
a
a *
¿7JO »- es a
S3 ja
•n * —
3 s
o 3
a
" e«
a.-
ro1
JO-
ČI
h
i 2
3
4
5
6 8 9
10 11 12
13
14 16
17
18
19
20 21 22 2&
Frontenac Kan«.......
Chieopee, Kan«........
Newburg, Kans.......
Mineral, Kans........
Weir, Kan*. ..........
Yale, Kan«...........
Fleming, Kan«........
Radley, Kan«.........
Jenny Lind, Ark......
Breezy Hill. Kan«.....
Cherokee, Kan«.......
Adamson, Okla.......
Mavnard," Ohio .......
Franklin. Kan«.......
Carf»ey, Iowa .........
Winter Quarter«. Utah. Black Diamond, Wash.,
Ely, Minn........
Witt, 111...............
Huntington, Ark......
1'lcasaut Valey, Pa. ..
a 5746
12.94 9.85
57.16
.17*2
19.0,S 51.14 45.82 61.61 7.59
27.95 11.03 49 92 21.49
7.45 23.55 45.79 10.94 5.87 6.00
117.75 25.50 24.75 123.75 47.25 64.50 45.00 110.25 102.75 158.25 18.00 69.00 27.75 112.50 46.50 20.25 55.50 134.25 19.50 14.25 14 25
18.84 4.08 3.96 19.80 7.56 in.32
7.20 17.64 16.44 25.32 2.88 11.04 4.44 IS.00 7.44 3.24 8.88 21.48 3.36 2.28 2.28
4.71 1.02 .99 4.95 1.89 2.58 1.80 4.41 4.11 6.33 .72 2.76 1.11 4.50 1.86 .81 2.22 5.37 .84 .57 .57
♦595.19 ($1,351.50 |$216.48 | $54.12
JLS_
I 41.00 8.50 8.25 43.25 15.75 21.50 15.00 36.75 34.25 52.75 6.00 23.00 9.25 37.50 15.50 6.75 18.50 44.75 7.00 4.75 4.75
Z -S .S
t « ° s — d
fl
«S
Û.-
* M
N J?
2 M
G.
O
.2
«t
Ji
S	jí
e	2
«	o
k.	z
c~¡	-
•SÄ
a. 5
3 -G
J* O
T) —
IZDATKI
'a U. J6
r g.-?
fi et
£
:2 o a 3
ö
y
N d
« 'S
c
5-3
11
a
S «
es i-ga
s* a» . M e û.
£> c ^ « û.
--si
£ >
rz o e
V es
m
> 3
à-JSL-V
38.83 8.86 6.51 36.04 8.73 15.54 9.12 SSJ1 20.28 35.20 6.06 6.66
5.70 29.43 10.56
1.71 5.25
3.30 .60
2.04 .48 .42 2.18 .42 1.00 .54 1 Jf 1 M 2.24 .42 .42 .42 1.72
.12 .36
.24 .06
$454.75 |$271.69 | $16.32
$1.02 .24 .21 1.09 .21 .50 .27 .66 .64 1.12 .21 .21 .21 .86 ..12 .06 .18
Il 2
.03
.25
$8.16
3.00
$3.00
.25
.25
281.79 61.62 64.94
288.22 107.25 153.16 98.01 245.48 225.57 343.07 41.88 141.04 59.91
254.43 104.56
40.39
114.44 254.64
45.30 28.41 27.85
150.00
150.00
150.00 1«9.2* 150.00
150.00
$ 296.00
41.00 114.00 47.00 132.00 103.00 96.00 79.00 274.00 10.00
20.00 183.50 17.00 .10.00 172.00 163.00
94 00
.75 j$2,971.9t' j$939.25 |$ 1,871.50
.25 .34 .22 Ml
.27 .os .55 .58
.12 .60 .24
.46 .20 .10 .47 .12
!*
$7.57
296.25 150.34 41.22 267.31 47.00 282.27 292.33 246.55 79.58 274.00 10.12 .60 20.24 183.50 17.46 30.20 322.10 163.47 .12
94.00
$2,818.66
88.71 61.28 28.52 172.01 64.50 45.47 6.59 152.22 146.00 69.07 31.76 140.44 42.05 70.93 87.10 13.98 14.14
91.17
45.18 28.41
$ 84.92
h!so
4.25 24.58 11.66
3.29
2.38
3.79 71.80
66.15
$1,399.53
56 17 12 56 21 28 20 50 47 73 8 31 15 52 21 9
25 60 10 6 6
$287.62
623
37 12
7
38 7
16 9 22 22 40
285
DOHODKI CENTRALNE UPRAVE:
Gotovine dne 30. junija 1915............................
Krajevna druHva poalala v gl. blagajno.................
$1,001.85 . 1,399.53
Skupni dohodki ............................t......
IZDATKI CENTRALNE UPRAVE.
Smrtnina ra Vineene fttrov« dr. ftt. 6...................
Smrtnina r.a John Kondufi dr. At. 8.....................
Smrtnina ra Ivana Frank dr. it. 9 ..................
Smrtnina ra Jo«ef Heldinger dr. *t. 2..................
Smrtnina za Kari Orehok dr. it. 19.....................
Smrtnina *a Anton Vehar dr. it. 4....................
pel «mrtnine r.a John Oeepek dr. it. 8.................
Druitvom dopoalani primankljaj hot. podp.............
Za izgubo levega oieaa Lovrenc Gregoraf..............
Seja gl. odbora.......................................
1'oitnina tajnika .....................................
Dnevnice'nadzornikom in blagajniku...................
Vosnih «troikov •	...........................
Trimesečna pla*a predsedniku..........................
Trimesečna plača tajniku..............................
Trimesečna plača blagajniku^..........................
Trimesečna plača zapisnikarju.........................
Trimesečna plača nadzornikom.........................
Skupni izdatki
$2,401.38
.$ 150.00 150.00 150.00 150.00 150.00 150.00 39.25 287.62 50.00 13.80 294 1 97 16.00 290 3.75 9186 12.50 1.00 7.50
$1,43109
RAZDELJENO SKUPNO PREMOŽENJE.
Gotovine dne 30. «ept 1915........................................$ 970.29
Po«ojito na prvo vknji£bo r.emljiič.................................. 300.00
Posojilo na note...................'................................. 1,272.10
fTuitvcni znaki ..................._............................... 9.90
Skupno premoženje dne 30. sept. 1915............................$2,552.29
MAItTIN OBREŽAN,
gl. predsednik.
PONORAC JURßTIE
jonN Cfrne,
gl. tajnik.
Olavai nadzorni odbor:
MARTIN KATZMANN
FRANK STARCHICH, gL blagajnik.
A:rroN kotzman
/ojne dopisnice.
Nemška vojna pošta jc ekspe-dirala tekom prvega leta vojne 4 miljarde vojnih dopisnic. Poštnega osobja je bilo lani 3100, letos pa 13,000—14,000, sedaj odhaja na bojno polje dnevno 4500 vreč raznih dopisnic.
Monopol za električno silo.
Na Nemškem se čimdalje bolj zavzemajo, da se proizvajanje e-lektričiit sile monopolizira. Na SaksonrVem je zveza občinskih e-lcktrarw sklenila že pred začetkom voj j, da sc s sodelovanjem vlade nfcf.Mvita dve centrali s troški 50 £o 60 miljonov mark na javnop*ivni podlagi in da sc v ta namen .lakupijo obširna pre-inogova pof i. Vojna ni ustavila preddel za «jitanovitev tega obem-sko državnega monopola. Razvoj časa zahtev* velikih central, ki morejo celi ležele ali province o-skrbovati elektriko. Samo v takih veli! i centralah se more električna ¿ Ja proizvajati poceni, kar je pogoj za nadaljni razvoj električne uporabe. Le za take ogromne nir »rave se izplača, da se napravijo ('plinske zapore, da se regulirajo Tv»ke, ali da se nakupijo veliki prej jgovniki; le velike centrale n rejo oskrbovati z e-lektriko v».« mesta in vasi obsežnejšega ok iša. Od central, kar jih obstoji sedaj, so največje v javni lasti večina drugih so mešani obrati, pri katerih so večinoma najbolj udeležene razne mestne občiae.
Avstruogrsko prebivalstvo po stanovih.
Zadnje ljudsko štetje dokazuje, da v avstr >ogrski monarhiji šc vedno prevladuje kmečki stan; dve pc»ftiai vsega prebivalstva sc preživlja s kmetijstvom in gozdarstvom. V poljedelstvu, ribar-stvu ii gozdarstvu je zaposlenih 30.100.taH) oseb, v industriji pa 8,410.0U0; dalje v trgovini, prometu i»- zavarovalništvu 3,316,000, v rudarstva in fužinarstvu 742/ .r>00. stavbeni obrti 940,000 in v domače»* gospodarstvu 1,138,500 oseb. Uradnikov, učiteljev, duhovnikov Lj umirovljeneev je 3,-060 000, k poklica 1,249.000 o-seb.
UST ZA INTf >B1C DfcLAVSKfeCA
LJüDirVA.
IZB AJA VS I KI TOHEK.
—- Lastnik ia i*daJ»UlJi —
JtigasUvanska diliv« ki tiskovna d* sžba
i .aicifo, Illinois.
Naročnina: Za An. riko $2.10 >a celo lato, $1.1)0 ta pol leta. Za Evropo $2.10 ta celo lato, $1.26 «a pel let*.
Oglasi po dogovoru, Pri spremembi - bivali!!a je poleg novega naznaniti tudi tinti naslov_ _
GUaiU «lov««« k« ar«aaiaaclja Jaaaal. — HtUliillil« «»•»• f Aotarlki. —
Vm pri t oi be fried« nerednega pošiljanja bata in drugih nerednoati, je potil jati
preda« dniku družbe IV. Podlipcu, 50.(9 W. 25. PI Cicero, IU.
proletarian
Owxd and pat ll(M ttarr TaaaSay by
lutk Slavic Viri mi's Pibiikiig Cupiiy
C ic >10. IHillil._
Subscription ra e§: United States and Canada, $2.00 ti year, $1X0 for half year. Foreign count rit a $2.80 a year, $1.2S for half year. -:- -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement..
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC" *
«—a w. »i sraasT. Chicago, ilunois KLERIKALCI IN MEHIKO.
Katoliške organizacije v Ameriki so besne in predsednik Wood-row Wilson je izgubil skoraj vso njihovo naklonjenost, ker jc po sklepu panameriških republik priznal Carranzo za predsednika v Mehiki. Pozabljeno jc, kakšen prijazen obraz je kazal Wilson od svoje izvolitve cerkvam sploh in katoliški posebej; pozabljeno je, kako se je lani z "molitvenim dnevom za mir" pokazal klerikalno mislečega. Priznal je Carranzo, in s tem je izbrisano vse.
Venustiano Carranza pač ni naš mož in ne bo vpeljal socialističnega sistema v Mehiki. Imenuje se konstiiucionalist in spada med tiste vrste demokrate, ki so jih v Evropi porajali revolucionarni časi štiridesetih let preteklega stoletja. Mehiko je tudi še vse premalo industrializirana dežela, da bi mogel biti socializem že tako razširjen, kolikor bi bilo treba, da bi mogli možje iz njegovih čet prihajati na krmilo. Najbrže bo i' mel socializem v Mehiki še mnogo opraviti s Carranzovo vlado, ki je buržvazna in ne more biti drugačna.
Nobenega povoda torej nimamo, da bi sc ogrevali za Carranzo, in če se nam zdi, da je storila ameriška vlada prav, ko ga je priznala, mislimo, da je bilo to najprimernejše sredstvo za ohranitev miru med Zedinjenimi državami in Mehiko, morda pa tudi najboljše sredstvo za dokončanje notranjih krvavih bojev v dovolj težko preizkušeni deželi.
Ker pa smo mi le realisti, medtem ko so cerkveni ljudje najčistejši idealisti, bi morali biti pravoverni katoličani z Wilsonovim ukrenom še bolj zadovoljni kakor mi in hvaliti Boga, da nas je obvaroval vojne in izgladil v Mehiki pot do miru.
Kaj je storil Carranza tako strašnega, da se jim je tako hudo zameril t
Pravijo, da preganja katoliško ccrkev. Pravijo, da so njegove čete plenile po katoliških ccrkvah, da so morile katoliške duhovnike, da so 8ilovale katoliške nune.
Nedvomno so se v Mehiki godile okrutnosti. Bila je civilna vojna, in da ni bila med tistimi tolpami, ki sc imenujejo vojaštvo, disciplina posebno razvita, je zelo u-mevno. V Evropi se bojujejo "najkulturnejši narodi;" pa vendar prihajajo od vseh strani poročila o strahotah in grozodejstvih, ki bi se zdela človeku nemogoča. Kaj se je čuditi, da se zgode take reči v Mehiki T Niso pa bile posebnost Carranzovih vojakov in "sveta mati cerkev" nnjbrže tudi ne bo mogla dokazati, da so sc vršile na Carranzovo povelje. Vsi ti revolucijski voditelji in generali imajo vojske, v katerih je pač težko potegniti pravo mejno črto med vojakom in banditom. Ali Če vidimo regularne vojske, ki imajo organizirano intedanco in provi-antno preskrbo, pa si vendar v neštetih slučajih pomagajo z rekvi-riranjem. kar ni mnogo bolijše od ropa, pogostoma pa tudi naravnost t ropom, ne more biti nihče presenečen, ako s« poslužujejo neregularne vstaške čete takih metod.
Ali katoliška cerkev ne «pada med neznane veličine in tudi nje-
ne fraze niso od danes. Ksdar sliši človek njeno tarnanje, mu ni treba vleči robca iz žepa; vsakega vzdiha bi bilo Skoda, kaj šele solze. Družba rimskih popov m njihovih backov je povsod "preganjana," kjer ne izroče vse oblasti in moči njenim rokam. V Mehiki se je katoliška ccrkev navadila po španskem vzoru gospodovati, in strašni greh Carranzc je v tem, da noče ležati na trebuhu pred domišljivimi farji in sprejemati njihovih ukazov. Čim pa božji mešetarji niso sbsolutni gospodarji, so takoj "preganjani."
V	Mehiki vlada med š rokimi sloji ljudstva silna beda.- Škofijo in samostani in cerkev sploh je pa tekom stoletij nagrabila ogromna bogastva, in nična gospodarska moČ ji je poniugula do velikanskega vpliva v vsem javnem življenju. Ravno zaradi bede prebivalstva je razumljivo, da so na* Mtainle v deželi tako lahko revolucije, kajti s političnimi cilji se ta pripravnost ne da razlagati. Za zavedne politične revolucije je treba že mnogo izobrazbe ; v Mehiki je pa ravno nevednost doma — zato ker so gospodovali v deželi farji, ki Se nikdar in nikjer niso pospeševali .prave prosvete.
V	Diazovih časih se je cerkvi dobro godilo. Iluerta, razbojnik in morilec na predsedniškem stolu, je protežiral popovstvo. Zato sta bila oba sveti cerkvi všeč. Carranza ne poljubuje farških copat, zato je treba kričati, da preganja ubogo, trpečo cerkev, in provoci-rati če mogoče novo revolucijo v prid kloštrom, fajmoštrom in škofom.
Ko je bil Carranza vprašan, kakšno je njegovo stališče glede na cerkvena vprašanja, je odgovoril :
" Konstitucionalna vlada v* Mehiki ni preganjala ne katoliške vere in duhovnikov, ne duhovnikov kakšne druge cerkve. Nekoliko katoliških duhovnikov jc zbežalo, ker so se zbali, da bodo obtoženi in kaznovani zaradi političnega podpiranja Huerte in severnih izdajalcev pod poveljništvom generala Ville. Konstitucionalna vlada bo pribavila veljavo mehi-kanskim zakonom, ki garantirajo svobodno izvrševanje vsakega ve-roizpovedanja, ter Ščitila domače in inozemske duhovnike, ki se ne vmešavajo v politično življenje dežele."
To je po nazorih nepristranskih ljudi popolnoma v redu. Ali katoliška cerkev bo to imenovala ti* ranstvo in despotizem in zatiranje, kajti ravno politična moč jc njen cilj po vsem svetu, Črnosuknežem so tudi v Mehiki nebesa tako malo mar kakor kjerkoli drugod po svetu. Vladati hočejo, na tem svetu hočejo vladati — to je vse.
Ali noč tudi v Mehiki ne more biti večna in težko preizkušeni deželi je lc želeti, da bi čimprej izginil klerikalni mrak, v katerem je masa duševno in telesno stradala. Klerikalizem je ustvarjal tisti milje, v katerem so si mogli krvoločni tirani in razbojniki prisvajati najviSjo politično moč in jo držati v svojih krempljih. Klerikalizem je pripravljal razmere, v katerih je dežela padala iz krize v krizo. Klerikalizem jc pospeševal vpliv tujih kapitalistov. Klerikalizem je jemal ljudstvu sposobnost, da bi spoznalo svoje interese in se postavilo zanje. Čimprej se posekajo klerikalizmu ko-ren-ine, temprej pride tudi v Mehiko mir in svoboda.
Mezde v Missouri.
Državni urad zn delavsko statistiko v Jefferson Citv je izdal objavo, ki daje nekoliko pregleda o delavskih mezdah po tovarnah in delavnicah v državi Missouri. Vsega skupaj ie v tej državi za-noslenih 224.000 tovarniških delavcev.
Med temi jih je 40 000. ki zaslužijo no 15 do 20 dolarjev na trden. 35,000 po 12 do 15 dolar-iev. 2400 po 10 do 12 dolarjev. 10.000 po 9 do 10 dolarjev, 0000 no 7 do 9 dolarjev 3900 po 5 do 7 dolarjev. 18.000 jih je zadnje le-♦o zaslužilo po 20 do 25 dolarjev, 3000 pa čez 25 dolarjev-na teden
10 000 tovarn'Skih delavk je zaslužno po 5 do 7 dolarjev, 9000 7 do 9 dolarjev. 5400 po 3 do * dolariev. 3600 no 10 do 12 dolarjev, 816 po 15 do 20, in le 235 "eč kakor po 20 dolarjev na te-len. Tijndie se na še čudijo, zakaj nastajajo štrajki.
Srbska tragedija.
Če sc ne zgodi nekaj takega, kar bi se moralo smatrati skoraj zu Čudež, je usoda Srbije zapečatena in konec njene samostojnosti neizogiben. Zavezniki, na katere se je zanašala in za katere s« je žrtvovala, 80 imeli zanjo mnogo lepih besed; ko je pr.šel čas, da bi b.lo treba dejanj, se je pa pokazalo, da niso pripravljeni zanja in da jim inunj-ku sposobnosti, deloma pa cclo volje.
To niso sedaj več "besede zloiniselnih kriti* knitrov;" ampak do tega sklepa mora priti vsu-kdo, če opazuje vojni razvoj na Balkanu in politične dogodke v Londonu in Parizu, pa če Čita angleške časopiac in poročila iz zavezniških ofi-cielnih krogov. Poznavalci položaja in vodilni državniki na Angleškem izjavljajo, da nc morejo poslati Srbiji pomoči, ki bi prišla pravočasno tja. V Dardanelah se je zavezniška kampanja ponesrečila. Nemška iu bolgarska armada si že poda juta roki. Srbi so skoraj obkoljeni. Od vseh strani pritisku nanje premoč in po Človeški uvidevnosti je nujnost, da kapitulirajo ostanki njihove armade, le vprnšunjc kratkega časa.
V	Solunu so zavezniki izkrcali nekoliko vojaštva. Mnogo hrupa je bilo zaradi tega po časopisih, ali kdor je gledal s treznimi očmi, jc moral razumeti, da to ne more biti izdatna pomoč. Pro voz francoskih čet v Solun jc bil mogoč le po mor. ju. in da ne more pur ladij v kratkem času prepeljati velikih armad, si vsakdo lahko na prstih izračuna. Proti silno zmanjšani srbski vojski pa prodira od severa 400.000 nemških in avstrijskih vojakov, od vzhoda pol miljona Bolgarov, in če se jim pridruži le majhen oddelek Turkov, ima morda četrt miljona Srbov cel miljon sovražnikov zoper sebe. Da se ta ostanek sploh še bruni, je že militaristično skoraj nezaslišano dejstvo; ali zo pei četvero, morda petero premoč s tako organi zacijo, s takimi bojnimi sredstvi, kakor jih imajo njegovi nasprotniki, je največje junaštvo brezuspešno. V Srbiji s*' odigrava zadnje dejanje krvave. neodvratne tragedije.
Usotlu Srbije je tem žalostnejšu, ker ji ne grozi le konec državne samostojnosti, ampak je gospodarsko in človeško uničenje v njej strašnej-še nego v katerikoli od vojne prizadetih dežel. Hudo je trpela Belgija; silno je biln pomnndranu Poljska. Opustošenje Srbije presega nesrečo teh dežel.
Kakšne posledice bo imel srbski polom za končni izid vojne, se danes ne more uganiti. Zavezniki so pkeoozno spoznali veliki pomen južnega boja zu vso svojo knmpanjo. in da bo njihovo stališče vsled izgube Srbije zelo otežčano, jc jasno. S tem seveda Se ni rečeno, da je zmaga Avstrije in Nemčije že zugotovljena, ali tajiti se ne more, da je pornz Srbije za centralni državi velikanski dobiček, morda večji od vseh uspehov, kar sta jih doslej dosegli na ostalih bojiščih.
V	Londonu se odgovornim krogom polagoma <wlpirajo oeivj>a spoznavajo, da so napravili vojaške in diplomatične napake, ki postanejo lahko usodepolne za angleško svetovno gospodstvo. Ce imajo zavezniki Se toliko notranje sile, da lahko Se sinlaj popravijo napake, je vprašanje, na ka tero bo šele bodočnost odgovorila. Vsako prerokovanje je v sedanjem trenotku nezmiselno.
Izven vsakega dvoma pa je danes, da ni le
nespametno, amj uk naravnost hudodelsko, če se
še nadalje stavlja vse ua edino karto zavezniške zmage, Z Balkana prihajajo že zelo uaodno vesti, zaveznikom skrajno neprijetne; v Londonu, Parizu in Rimu žc prav resno vpoštevajo možnost, da se pridružita fts Grška in Rumuniju Nemčiji. Če se to z»*odi, bomo Čitali razdražene članke o izdajstvu, ali dejstev ne izpremeni nobena razburjenost, in razuntega jc vsa sedanja vojna polna dokazov, da ie današnjim državam pogodba in obljuba toliko vredna, kolikor jim prinuša koristi. Usodo Srbije bi tak obrat seveda še odločneje zapečatil. Ali tudi brez tega jc njen položaj obupen, in njen sedanji boj je pravzaprav le še samožrtvovanje zu intereae drugih.
Taka tragedija jc vedno presunljiva, in nas bi se motala dotakniti tudi tedaj, čc ne bi bila z njo spojena tragedija jugoslovanstva. Kajti tudi če ni mrtva ideja jugoslovanske združitve, je vendar naravno, da ji je s srbsko katastrofo prizadeta velikanska škoda. Celo če bi ae vojna sreča še tako odločno obrn la, da bi naposled na vseh črtah zmagnli zavezniki, da bi prisilili Nemčijo na kolena in razdelili Avstrijo, bi bile izgube v Srbiji ogromen deficit nove Jugoslavije.
Žalostna je usoda Srbije. In četudi je znano, da »o avstrijske vlade že dolgo sanjale o takem koncu, da so provocirale Srbijo, da so ji delale soseščino neznosno, je treba vendar priznati, da je tudi Srbija sama, namreč vladna Srbija nekoliko kriva svoje nesreče in nesreče naroda.
Največji greh je vsekakor storila z bukareš-kim mirom, ki je na Bolgarskem pripravil tla za sedanjo vojno. Orehi na Bolgarskem niso bili nič manjši in nesrečni vpliv Ferdinanda Koburžuna ie bil največ kriv druge balkanske vojne. Ali kljub vsemu ne bi bila smela Srbija pozabiti na glas razumu, ne bi bila sinela sodelovati pri ponižanju svojega sorodnega soseda in omogočiti bi bila morala balkansko zvezo, ki bi bila varovala solidaren Balkan zoper zunanje napade. Namesto tega je bila v Bukareštu sklenjena zveza, katere glavni namen je bil struhovati Bolgarsko, pa jo je ravno s tem pognala tujim silam v naročje. Ker ni bila balkanska zveza osnovana na vzajemnosti interesov, kakor so zahtevali vsi balkanski socialisti, je nosila od začetka kal razpada v sebi, in danes je resnično ni več. Grška in Rumunija sta že raztrgali pogodbo, po kateri bi morali pomagati Srbi ih in nemara prtjdeta še za korak dalje, pu se vojaško pridružita sovražnikom svoje zaveznice. Kajti vlade ne mislijo na zvestobo, ampak na dobiček.
Če se je pu nekaj časa zdelo, da se morda približuje vsaj formalna rešitev jugoslovanskegu vprašunja, se mora danes priznati, da pokriva to nado zopet gosta tema. Nemara bo treba to rešitev iskati na vse drugačni podlagi, nego se je mislilo. Najsigurneje in najpopolneje pa bi se ta rešitev dosegla z zmago socializma, ki bi v solidarnosti vseh narodov dal opravičeno neodvisnost vsakemu narodu. Žaloigra na Balkanu mora vsakega resničnega prijatelja svobode še bolj vzpodbuditi za boj za socializem— za pravi, neskaljeni, resnično mednarodni socializem.
SVETOVNA PROHIBICUA
Ves svet postane suh in Amerika bo imela zaslugo, du odpravi alkohol z našega planeta. Ka dar se to zgodi, doseže človeštvo vrhunec sreče. Prerok te vere je Richmond llolison, ki je na ta način napovedoval zlato dobo v Shaw School v Kast Clcvclandu.
V	Ameriki bo splošna prohibicija uvedena še ob času, ki j?u doživi sedunju generacija. Po Ilobsonovem mnenju s»4 posuSi država Ohio že pri sedanjih volitvah; to bo imelo velik vpliv na zase- j danje prihodnjega kongresa, ki gotovo sprejme njegovo predlogo in da uvedbo splošne nncionalne prohibicije na glasovanje v vseh državah. Kadar bo to izvršeno, se postavi Amerika na čelo narodov, skliče v Washington konferenco vsega sveta, in toduj bo alkohola konec na zemlji.
Hobsoti je enak mnogim ljudem, ki poslušajo vedno eno pesem, pu mislijo, da lahko t*>dijo o godbi sploh. On pripoveduje, du si more ameriški narod le tedaj ohraniti obstunek, če bo trezen Pravi, da strupi alkohol^ človeku, ki se mu vda. Misleči ljudje so to spoznali, in tudi narodi so odprli oči, kur dokazuje Rusija, kateri sledi Frunci-jn, Nemčija, Anglija.
Nekoliko pomanjkljivo jc Hobson poučen. "Prohibiciju" na Ruskem je tuku, da je v IVtro-gradu sedaj videti več pijanih ljudi kakor prej. Po navedenih deželah so puč premišljali, na knk-Sen način bi omejili pijančevanje nad vojuki — ali le do gotove meje. Pred bojem, zlasti pred bajonetnimi naskoki jih pa celo namenoma opnju jo, ker bi se količkaj rahloeutncjSi ljudje zgrozili lukegu klunju in jih je treba omotiti, du podiv-jnjo. Sicer je pu s llobsonovimi nauki tuko, da priznajo oač vsi pametni ljudje potrebo treznosti. Zato se pa vendar ne more naprtiti vse gorjč tegu sveta satnemu pijančevanju in pravu treznost se ne more pričakovati od prohibicije. S tem, da se ljudje ne opajajo, če ne dobe alkohola, ni po* magnno in s tem se ne bodo vzgojili tisti značaji, kuterih ie treba, da si nnrod ohruni obstanek. Ampuk ljudi je treba, ki so tako trdni in imajo sami sebe tako v oblasti, da ne pijaneujejo, ker nočejo, »n nočejo, ker vedo, da je to grdo in škodljivo. Močnih značajev je treba. Ali še m»-ben izkušen peduirog ni učil, da se vzgajajo taki znnčaii s prepovedmi.
V	lo<riki prohibieionistov je pa še neka napaka. Sklicujejo se vedno na interese človeštva. Od prohibicije pričakujejo zdrav, močan, trden rod. No. brez alkohola ae lahko živi. Ali da bi bil človek, ki se mora bati vsake kapljice alkoho'
la. trden in zdrav, sc ne bo moglo dopovedati mislečemu človeku. Ne želimo si pijancev; ali ljudi. kuterih se ne sme dotakniti nobena sapica, si tudi ne želimo. Kadar pride Človeštvo tako daleč, da gu je treba kukor otroku s prepovedmi varovati vsega škodljivega, tedaj ne gre njegovu pot več nuvzgor, umpak nuvzdol.
POŽAR NA MOLU.
Zadnji četrtek jc ogenj uničil v Seattle, Wasli., pijer 14 družbe Dodwell and Ca: ob Broad Streetu. Škodo, ki jo je povzročil ogenj, cenijo na pol miljona dolarjev.
•V soboto predtem je prišel v Seattle parnik "Ixion." V skladišču nu omenjenem molu je bila Se razna kitajska in japonska roba, ki jo je bil tu purnik pripeljal; svilnuto blugo v ceni dveh mi-ljonov dolurjev, ki je bilo tudi z Ixionom pripeljano, je bilo pa že odpravljeno dalje proti vzhodu Nasprotno pa jc bilo v skladišču še blago, katero je imel omenjeni parnik odpeljati v Azijo.
Dodwell and Co. je agentura angleške pomorske črte Blue Funnel, ki je odpravljalu zudnji čas na svojih parni k i h mnogo bodičaste žice, strojev in sploh vojnega niaterijalu zu Rusijo. Tudi zu ladjo Ixion je bil pripravljen tak tovor zu Vladivostok.
Že v torek zjutraj sta bila storjena dva poži gulsku poizkusu nu tem molu .Obukrut je bil ogenj v zarodku pogušrn. V četrtek je bil pu po nazoru gasilcev povzročen z bombo, ki jc bila vžgana z netilno nitjo.
Kruppovo podjetje v R«senu je prevzelo od bolandske vlade stavbo dveh križark. Zgradila bo ladji pod nudzorstvom nemških inženirjev v Amsterdamu in Rotterdamu.--Ilm, hm. Ilolan-
dija je nevtralna. Ampak včasi jc že delala tak obrnz, kukor »la se pridruži vsitk čns nasprotnikom Nemčije. Gotovo niso pri Kmppu pomislili na to, kajti drugače bi bilo povsem nemogoče, da bi grudili ladje, ki bi utegnile danes nli jutri fiko-dovuti Nemčiji. Kajti pri Kruppu so patriotje....
Guverner Dunne v Illinois unpeliru na prebivalstvo države, nuj se "zuhvalnegu dne" vsega-mogoenemii zahvnli za neštete dobrote, ki jih je leto prineslo, ruzuntegu pa naj tnoli. da se vrne mir v Evropo. Zu kaj naj se zahvalijo tisti, katerim je prineslo leto samo bedo T Tn zakaj naj se Bog nadle.gujc z molitvijo za mir, ko je že Inni pokazal, da se oziru nu te molitve toliko, da ,ie spravil izza tega še Turčijo in Bolgarsko na voj not
TEHNIKA NAPREDUJE.
To je pravzaprav njeno biv-sivo. Tehnika in napredek sta neločljiva. ln Človeštvo napreduje tako kakor njegova tehnika. Ko ni znalo zidati koč in hiš, je moralo prebivati pod milim nebom ali pa v skalnatih brlogih. Sedaj živi luhko v palačah — čc ima namreč dosti denarja. Siccr spi tudi danes lahko za kakšnim plotom. Ko ni poznal blaga, šivanke in drugih krojuških sredstev, je hodil človek nag po zemlji, pozneje se je odeval s kožami ubitih živali, dunes izdeluje obleke iz svile in baržuna. iz platna in suknja. Ko je bil človek še divjak, sc je pretepal s kolom; danes rabi v boju strojne puške in 42cenlimetrske možnarje.
In napredek tehniko ne pozna meja. Od včerajšnjega koraka k današnjemu, od današnjega k ju-tršnjemu. Hvalabogu. Kajti če ne bi bilo tako, bi morala tudi umetnost človeškega umora okameneti, vojna tuktika in strategija bi pa postala dolgočasna.
Toda militarizmu se ni treba bati enoličnosti. Izumitelji skrbe zanj bolj kakor za produkcijo kruha. Tudi ' nerailitaristična" in pobožna, boguboječa Amerika ne zaostaja na tem polju. Pravkar je National Sccuritv League razstavila novo uničevalno sredstvo, ki dela svojemu izumitelju Geo. F. Russellu vso čast. Pred kratkim so časopisi poročali o torpedu, ki 80 lahko strelja po zraku. Velik triumf je bil to. Ali Russell ga je prekosil. Njegov torpedo ne more zgrešiti svojega cilja, kajti če je bil tak uničevale doslej le toliko časa v oblasti strelca, dokler ni zapustil ccvi za lansiranje, ostane Russellov torpedo do zadnjega trenotka v njegovi roki, ker ga lahko brezžično ravna in tudi med letom izpreminja njegovo smer, dokler se ne zapiči v sovražno ladjo in jo razdene. Russell pravi, da se tak torpedo n. pr. v N. Yorku lahko odpošlje s kateregakoli visokega poslopja, pa zadene vsako ladjo, ki bi se bliži luki. Profesor Ilerschel Pari pa pravi, da je ta uparat velevi no sredstvo za narodno obramboT
Novi zračni torpedo ima dvojno krilo in dvojne vijake, na vsakem koncu po enega. Dolg je sedem čevljev in lahko prenese 500 fun- ^ tov eksplozivnih snovi. Skozi zrak hiti z brzino 200 milj za uro, kar gotovo ni polževo. . Zapojmo hoziana, pa se pripra-vamo na vest o novi, še učinkovitejši morilni iznajdbi.
za-
Duhovnik Schmidt noče umreti.
Prizivno sodišče države New York v Albany se bavi sedaj z vzklicom katoliškega duhovnika Hans Schmidta. ki je bil pred dvema letoma zaradi umora svoje ljubice Ane Aumiillcr obsojen na smrt. Schmidt je svojčas priznal strašni umor. Sedaj pa preklicu-je to priznanje in njegov zagovornik Alphons Koelble zahteva nov proces na podlagi baje novih dokazov ter pravi, da ni Schmidt izvršil umora, ampak da jc umrla vsled nedovoljene operacije, katero da je na njej izvršil Schmidtov prijatelj Muret.
Obtožbo zastopu * distriktni pruvdnik Robert C. Taylor, ki predlaga, da naj se priziv odkloni, češ da ne navajn zagovor v resnici nobenih novih momentov. Vse, na kar se sklicuje Schmidt, mu je moralo biti znano žc ob prvem procesu. S tem materijalom, na katero opira obramba sedaj svoj predlog, je Schmidt žc enkrat pogorel, ko je zahteval nov proces.
Zdi se, da je le od npelnega sodišču odvisno, čc reši Schmidt življenje, nli če umre na električnem stolu. Nu pomiloščenje, uko bo njegov priziv odklonjen, pravijo, da ni upati,kajti sedanji guverner države New York ie bil pred tem državni pruvdnik in je sutn zu-stopul obtožbo proti Sehtnidtu. Slučuj je ennk onemu policijskegu lujtnuntu Bcckerja. ki ie tudi pred kratkim umrl na električnem stolu v Sinir Sing. Tudi njegu je tožil sedanji guverner Whitrnun.
Edina slovensku llusova slav-nost v Chicago bo dne 28. novembra u Narodni dvorani.
Viljem daje sedaj bolgarskim princem in generalom želerne križce. Bolgari bodo imeli z Viljemom šc težji križ kakor železen.
Zadnja zarotniška afera, s katero imajo o-praviti Zedinjene države, obsega mnogo skriv-u os t nega, dosiej šc nepojasnjenega ; obsega pa tudi nevarnost, da postane razmerje med Ameriko in Nemčijo še bolj kritično kakor je bilo v slučaju Lusitan.je, Aiabic in vseh tistih zadev, zaradi katerih se je lok tako napenjal, da je že parkrat hotel počiti.
Negotovo je doslej, kakšno vlogo je igrala v Fayevi aferi oficielna Nemčija. Vsi kakor je zelo močan sum, da je bila berlinska vlada v zvezi z nameravanimi atentati in da je bil Fay od njo najet za to delo. Vsaj po njegovih dosedanjih izjavah bi bilo to slutiti, medtem ko pravi nemški veleposlanik grof Bernst\>rff, da ne pozna Faya in da gotovo ni v njegovo zadevo noben višji nemški uradnik zapleten, ne v nevarnosti, da bi se zapletel vanjo.
Kakor je znano, so prijeli Faya in njegove tovariše ameriški zvezni uslužbenci z obdolžitvi-jo, da sv) se zkrotili z namenom, da bi poganjali ladje, ki vozijo vojne potrebščine za zaveznike, v zrak. Razuntega mislijo uradniki tajne službe, da so bili zarotniki v zvezi z eksplozijami, ki so se primerile v raznih ameriških tovarnah, in ki ao bile še za bodoče nameravane. Izrečen je bil tudi sum, da ni bilo v zaroti le tistih par oseb, ki so jih prijeli, ampak da jih je zelo vslik-o število in da je zarota razpredena preko vseh Zedi-njenih držav.
Gotovo je na vsak način, da ni Šlo za malenkost in za diletantične fantazije, ampak da so osumljenci delali po obširnem načrtu, da je bilo delo premišljeno in smotreno organizirano, da so delali z velikimi sredstvi, in da je žc zaraditegu več kakor verjetno, da so morali imeti še druge pomagače in podpornike.
Doslej so prijeti Robert Fay, Walter L. Scholz, ki je baje Fayev svak, dr. Herbert Kien-zle in Paul Daechc; razuntega je pod varščino 25000 dolarjev za zaslišanje dne 4. novembra Max Breitung, tajnik Oil Well Device Oo.
Breitungovo ime je že enkrat tekom te vojno igralo znatno vlogo; ali takrat je šlo za strica Maksovega. Edward N. Breitung, bankar, rudniški baron in^ladjarski podjetnik, je začetkom vojne kupil ladjo "Dacia" od Hainburško-araeriške črte, pa jo je, nakreano z bombažem, poslal v Nemčijo. Anglija je napovedala, da bo zaplenila ladjo, češ da je po mednarodnih pogodbah prodaja ladje iz vojskujoče se dežele po izbruhu vojne neveljavna. Dacijo pa so potem vjele francoske bojne ladje. Med Francijo in Zedinjenimi državami sc je zaraditega izmenjavala diploma-tična korespondenca, ki pa ni imela nobenih posledic. V Washingtpnu so se postavili na stališče, da je bila zaplemba opravičena.
Njegov nečak, Max Breitung, je sedaj ob-dolžen, da je priskrboval zarotnikom denar, ve-doč za nji-hovc načrte.
P Priča proti Brcitungu je neki Pavel Seib. tudi Kari F. Oppegaard imenovan. Njemu je Breitung baje pri neki priliki izročil 112 dolarjev z nalogom, naj kupi eksplozivnih snovi, ki jih je Fay potreboval pri svojih eksperimentih. Policija pravi, da je bil ta Seib uslužben pri kenii-čarju C. L. Wettigu. Ta je od Seiba izvedel o kupčiji in je obvestil francoski konzulat. Prišel je Seib baje iz Stockholma na Švedskem.
Ko je bil Fay zaslišan, je izjavil, da je hotel le vijake ladij, na katerih se vozi municija, raz-devati z minami in da ni imel nobenih načrtov zoper tovarne v Ameriki. Tudi taji, da bi bil dobil od kogarkoli v tej deželi kakšna navodila ali pa denarja. Šef Flynn od zvezne tajne službe pa pravi, da je Fay sam dejal omenjenemu Scibu, da je razdejanje kemičnih tovarn najboljše sredstvo, da se prepreči izvoz raunicijc za zaveznike.
Policija trdi, da je izdal Fay razun onih 4000 dolarjev, o katerih sam priznava, da so mu bili na razpolago, še okrog 26000 dolarjev, odkar je v Ameriki, pa bi rada spoznala vire, iz katerih jc prišel ta denar.
Seib je pravil policiji, da mu je Fay ponujal petatotisoč dolarjev, če pripravi kapitana neke ruske, z bakrom nakrcane ladje do tega, da se s svojo barko "ponesreči" ob nemškem obrežju. Nadalje pravi policija, da so hoteli zarotniki pognati betlchemske jeklamc v zrak ; neki trgovec jc baje slučajno izvedel o tem načrtu in pokazal policiji sled. Zelo sumljivo je tudi to, da se je primerila v Iiemingtonovi tovarni v Bridgeportu eksplozija dne 19. oktobra, baš en dan izza Daechcjevega obiska v tem mestu.
Fay je, ko jc bil zaslišan, gledal, da razbremeni nemškega vojnega in mornariškega atašeja v Ameriki, obenem pa je govoril o svojih službah v Kanadi, kjer jc baje tudi na podoben način delal za Nemčijo. Policija misli, da vc mnogo več, nego je doslej povedal. Zadnje dni je tudi priznal, da se piše njegovo ime prav "Fae."
Po njegovi-h izjavah ga je najel šef diploma-tične tajne službe Jonnerson ter mu dal 4000 dr>-larjcv z obljubo, da dobi še sredstev, če bo treba. V Ameriko jc prišel meseca aprila z nemškim potnim listom, in je takoj obiskal dr. Kienzla, katerega ni prej nikdar videl. Za priporočilo mu je služilo pismo, katero je bil pisal dr. Kienzl svojemu očetu v Nemčijo, lastniku največje tovarne za ure na vsem svetil ; ker je dr. Kienzl v tem pismu opisaval, kako zalagajo ameriška podjetja zaveznike z municijo, je Fay baje mislil, da bo z njim lahko govoriti o stvari.
O svojem delu je dejal Fay sledeče :
"Hotel sem zadržati izvoz municije iz te de. žele. Bil sem v strelnih jarkih in sem videl, kako so grsnatc ubijale vojake. Izračunal sem, da pride na dvajset granat en mrtev vojak, in vedel sem, da rešim življenje mnogih nemških vojakov, če morem zadržati le eno ladjo, da ne doseže zaveznikov. To je bil moj cilj."
Priznal je tudi, da je bil pripravljen plačati Seibu ali komurkoli 500.000 dolarjev, ako bi se s kakšno prevaro ladja z bakrom tako zapeljala, da bi jo nemške bojne ladje vjele.
Zvezni uiavdnik Snowden II. Marshall pravi, da vodi sled, ki se je dobila iz Faycvih papirjev in drugih informacij, do mož, ki upmvljajo nemški denar v tej deželi in ki so nabrali mnogo mi-ljonov dolarjev za nemško propagando, za sleparijo s potnimi listi in za druge temno posle. Zato je pričakovati še več aretacij.
Fay ali Fae torej pravi, da je hotel reševati življenje nemških vojakov. Tako j«; govorila tudi nemška vlada, ko jc šlo za Lusitnuijo. Tako je govoril Dumba, tako so govorili vsi, ki so v Z* • dinjenih državah rovarili in kalili mir.
Plemeniti ljudje! Kdo bi jim mogel ksj zameriti, ko so imeli tako idealen cilj T Življenje so hoteli reševati, nič druzega no. Fay je v za-kopih računal, koliko nemških vojakov pobijejo granate. Le zato je hotel preprečiti izvoz granat iz Amerike.
Človek bi se kar klanjal temu idealizmu, ne bi bila hinavščina tako debela, da jo lahko slepec tipa. Zakaj vraga pa so pravzaprav nemški vojaki v zakopih? Ne rahločutni Fay, ne fi-lozofični Bethmann llollweg, ne plemeniti Bern-storff nam ne bodo dopovedali, da so šle nemške armade v Belgijo študirat ondotne zgodovinske spomenike in v Srbijo gledat, kako sc pleše kolo. Viljem, ki se sedaj vsakih pet minut cmeri, jih jc poslal ubijat. In njemu in vsej visokorodni so-drgi tudi na tem ni nič ležeče, da padajo nemški vojaki. Ne gre jim do srca ne smrt sovražnikov, nc smrt njihovih ljudi. Le zmagati hočejo. In izvoz municije iz Amerike jih nc bode v oči zaradi njihove ljubezni do nemških vojakov, ampak zuto, ker bi nemške armade lože in uspešneje ubijale, Če ne bi bilo tega izvoza.
Ako bi bilo kajzerju in njegovim pozlačenim tolovajem in njegovibi špionom in zarotnikom res toliko na tem ležeč«*, da se nc bi žrtvovalo življenje liemških vojakov, jim ne bi bilo treba začenjati vojne. Mir naj bi bili ohranili, pa jim nc bi bilo treba nič računati, koliko granat ubije enega vojaka.
To licemerstvo je treba torej odločno odkloniti. Zlasti »pa ne more imeti nobene veljave za nevtralno Ameriko; kajti Zedrnjenim državam ne more biti francoskega ali srbskega vojaka nič manj žal kakor nemškega ali turškega, in kdor nam pripoveduje, da je hotel reševati življenje enih, ne more pričakovati nobenih simpatij od resnično nevtralnega človeka, ki ve, da ima varstvo enega življenja le ta namen, da se lože uničuje drugo življenje.
Za zarotniško početje Faya in njegove "gauge" torej nI v Ameriki in z ameriškega stališča nobenega opraviČcnja. Pa tudi z obče človeškega stališča ga ni. Za Zedinjene države obstoja le dejstvo, da so prenašali zarotniki evropsko vojno na naša tla in tukaj dejansko rušili našo nevtralnost.
Nerešeno je le še vprašanje, če ima uradna Nemčija kaj deleža pri tej zaroti. Fay pravi, da je nemški častnik in da je bil v zakopi-h. Ako je to resnično, tedaj je stvar na vsak način zelo sumljiva. Kajti kako bi bil mogel kot častnik priti iz Nemčije, ne da bi mu bile pomagale nemške o-blastif Prišel pa je v Ameriko z nemškim potnim listom, in to je že zelo blizu dokazu, da je bil res od nemške vlade ali pa od visokih nemških oblasti naravnost poslan v Ameriko in da je tukaj opravljal naloge, ki jih je oficielno dobil v Berlinu. Težko je siccr v tem slučaju verjeti, da ne bi nihče pri nemškem poslaništvu ničesar vedel o tej stvari; ali tudi če bi bilo to resnično, ne bi bilo v bivstvu nič izpremenjeno.
Če se pa izkaže, da je Fay, kakor je sam izjavljal, dobil uradne naloge v Nemčiji, tedaj je ta afera še bolj kočljiva kot je bila Dumbova, in tedaj imamo nenadoma zopet ostro krizo med Zedinjenimi državami in Nemčijo.
Tako spravljajo evropske militaristične države neprenehoma Ameriko v kritičen položaj in v nevarnost; Ni jim dovolj, da se kolje i:i mori 'in ruši in požiga že skoraj po vsej Evropi, ampak šiloma bi rade zapletle še Ameriko v svoj krvavi ples.
V	tem je najmočnejši dokaz, da niso taki konflikti kakor sedanja vojna, le vprašanja direktno prizadetih držav, ampak da so to svetovni, mednarodni problemi. In ponavljanje takih grozot sc ne more preprečiti narodno, temveč le mednarodno.
Vse tc afere, ki jih preživljajo Zedinjene države, zahtevajo žc danes silen napor, da odvrnejo krvavo nesrečo od te dežele. V vseh teh aferah so pa tudi snovi bodočih nevarnosti ; in da se tc odvrnejo, kolikor jc mogoče, je treba pri sklepanju miru nc le tistih, ki se danes tepo, ampak vseh, ki morejo biti v bodočnosti prizadeti. To so pa države in narodi vsega sveta. Tudi bodoči mir je pravo mednarodno vprašanje, in garancije more najti le v mednarodni organizaciji sveta.
OGENJ V KEMIČNI TOVARNI
Ponoči od petka na soboto je izbruhnil v kemični tovarni William Jobbins blizu Aurore, 111., ogenj, ki jc napravil za 100.000 dolarjev škode. Požar je nastal v starem poslopju in požarna hramba jc imela velik trud. da je preprečila vnetje novih zgradb.
V	tovarni se izdelujejo kemikalije za Anglijo in zaveznike, zategadelj sumijo tudi v tem slučaju požig.
V	tem podjetju je bil že lani velik ogenj, ki je takrat napravil za 700,000 dolarjev škode.
KATASTROFALEN OOENJ.
V parohialni šoli St. John \ Pcabody, Mass. je izbruhnil požai in 21 otrok je zgorelo. Toda iiihči ni kriv.
Pred lestimi leti je bilo š>lskc; poslopje zgrajeno. Lepo je izglc dalo s svojo kamnitno fronto in se postavljalo s svojo varnostjt zoper openj. Toda kamen je bil samo bliff, ki jc skrival les. In nihče ni opažal, da so se težka vrata glavnega vhoda odpirala nr notranjo stran. In menda tudi ni nihče mislil na to, da ni bilo nobenih stopnic za silo.
Po šolskih sobah treh nadstropij se je zbralo v Četrtek kakor navadno 675 otrok, starih od (i do 14 let. Naenkrat je eni izmed uči teljic zadišalo po dimu. A ko je dala znamenje, da je ogenj, so bile žc stopnice in veža v pritličju polne dima. Šolske sobe so dekleta v naučenem redu zapustila toda ko jim je puhnil gosti, smrd 1 ji vi dim v obrsz. jc bil red hipe ma pri kraju. Odigrali so se straš ni prizori. Večina otrok je iskal glavna vrata. Prvi jih niro tno"' "dpreti, drugi so silili za njimi in «o iih podrli, njih telesa pa so bila barikada, ki je onemogočila otvo ritev vrat.
Nekateri otroci so poskakali skozi okna, nekatere so učiteljic pometale v razpete plahte. Eno indvajset jih je zgorelo oziroma se jih j** zadušilo.
Preislavo so uvedli, pravijo pa da ni nihče kriv.
Le naj zida profitarstvo še nadalje **<sti; Če se zgodi zopet nesreča, • t bo obžalovala, sicer se bo po Mmstatiralo,. da ni nihče kriv. Biji je — božja volja.
Juansikaj in naš Teddy sc poslužujeta tako enakih ii az, da človek ne ve, ali jih jc pobral prvi od drugega ali drugi oil prvega.
||ss»s:
BS
Kašelj in hripa^ost
pndeta z mrzlim vremenom, ter jih ja Uiko odpr «. Njihovo zdravljenj• zahteva hitre pomoči in rabo kaaega za/ jvega zdravila.
SEVERAS
_ Balsam for Lungs
UD
DB
□ □
■■	(Severov Balzsm z\ P juča) ee rabi pri Z(fravl>nju
■jB	hnpevoaU. vnetja upnika in oelovakegA kailia ie pt
fjfj	deaet let. Je zalo izborm t< iilni pripravek Njegovo
uo	vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cen PO ' j
"Imel Mm budi kalelj." rlfio «■ Frank Vnel», Is 1 Mlini , "ter uMii kupil »toklonlco hrtsn.>\cifa ltat Pljuta In prerino »cm ga poniMI rolo i>tekl<<nlr<», popolnoma U*iuiL Ja* teta GJ Ivi tUl ter m BKUlla."
prehlada, kalija.
iteklih pet in tri-tabo nripomdamo 2b in 60 cantot.
y
OS aa
DB
Kupite
SEVEROVE PRIPRAVKE
od vaftefa lekarnarja.
Zavrnite nadomentltve. Ako vaa kv karnar n« nit*« ¡talnim, naročit« jili ud ua*.
lk Klvtr, i lu ua ju*
K i-dkJ) »Imata
m«Ha glavobol.
ZAPEKA,
luutuvt, jutru* pM-toibe, slut«aW;a lu Solí1 nie* »o vdajo iiJnvtJuiiJ i. »U k« rabijo kakor na vodeuu v na v utli. u
SEVERAS
Liver Pills
«Suverove Jotra* KrugJJtao). Cous K*.
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
POVSEM SIGURNO
SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAfiB BANK* KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLAČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU m PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE.
Cene
v katerih so zaračunani že vsi stroški so sledeče: kron za .......
10 20 30 40 50
$1.65	100 kron zl. .	.......$ Í6 0Í
3.20	200 .......	....... 32.0t
4 90	300 .......	....... 48.0f
6.45	500 .......	....... 8).0«
8.10	1000 .......	.....160.0*
Glavnica in prebitek $600.000.00 — Hranilne nloge $4,614,984 66
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.	CHICAOO, ILLINOI*.
Ake nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite »'ovmiafcfe
NAPAD NA VLAK.
Zadujc čase so se zopet pomnožile vesti o drznih napadih na vlake, ki se vrše po raznih državah. Med najsmelejše spada ta, ki ga je tolpa t maskiranih tolovajev izvršila v sredo na ekspres* ni vlak št. 9 železnice Missouri, Kansas and Texas.
Blizu postaje Onapa so roparji ob 2. zjutraj ustavili vlak. Uslužbence so rokovnjači premagali in jih zvezali. Potnikom so nastavili revolverje pred nosove, da se niso mogli ganiti, potem so izvršili rop po prej izdelanem, premišljenem načrtu. Imeli so pa vendar smolo, ker so se mogli polastiti le vsebine ene same denarne Skrinje, dočim so se zaman trudili, da bi razbili šc tri druge. Poštne reči so ostale nedotaknjene. Tudi napram potnikom so se gospodje roparji obnesli kot ka-valirji; razun strahu, ki so jim ga povzročili nastavljeni revolverji, niso imeli nobenega nadlegovanja.
Doslej ni objavljeno, kako velik je plen ro-kovnjačev. Nihče razun nradnikov ekspresne družbe ne ve tega . VČasi vozi ta vlak velike svote gotovega denarja in večje množine vrednostnih papirjev. Koliko jc bilo sedaj tega na vlaku, ni znano.
Roparji so bili dobro pripravljeni, kajti zadržali so vlak dve celi uri, ker jim je dalo razbijanje denarnih skrinj mnogo več dela, nego bo menda pričakovali. Razpostavili so straže na vseh straneh, da^o mogli varno "delati."
Drznost tolovajev je bila tem večja, ker so imeli pravzaprav tehten povod, pričakovati, da bodo vznemirjeni. Ko se je bližal brzovlak, so mu bili dajali znamenja z rdečimi zastavicami, s čimer so dosegli, da je zmanjšal hitrost. Tako so se lože spravili na vlak. Ko so pa potem postavili .vskičVcnce v vrsto, da 80 jih mogli zvezati, se je bližal tovoren vlak. Tudi tega so ustaviji s signali v precejšnji oddaljenosti.
Strojevodja tovornega vlaka si je približno mislil, kaj se godi. pa je tekel, kar so ga noge nesle, v Občino Chicotah. ki je bila pač sedem milj oddaljena. Tam je povedal, kaj sc je po njegovem mnenju pripetilo brzovlaku.
Onapa jc majhna železniška postaja v slabo obljudenem kraju in nima nočne brzojavne službe. železnico spremljajo na obeh straneh zarasli griči. Za napad je bil kraj prav pripraven.
Najbrže je nekoliko roparjev že na postaji Chccolah stopilo na vlak in tako olajšalo atentat.
Zjutraj so šerifi iz dvanajstih okrajev s pomočjo prebivalstva organizirali patrule, ki so s psi iz kaznilnicc McAlester progledavali vso vzhodno Oklahomo. da bi našli kakšno sled. Mislijo, da gre za dobro organizirano tolpo rokovnjačev, ki je izvršila tekom leta že mnogo neverjetno drznih ropov.
Človeku sc zdi, kakor bi čital povest iz ro-narsko romantične preteklosti, iz dobe "slavnih" roparskih poglavarjev, Rinaldo Rinsldinija. Rozsa Sandorja, Udmaniča i. t. d. Pa vendar ostanejo misli lahko v sedanjosti. Tudi kapitalizem v/ga' ja zločinstvo in pripravlja tla taki "romantiki."
Če bi vlada dajala poštne znamke bankam, da bi iih lahko s profitom prodaiali ljudstvu, bi se gotovo po vseh Zcdinjenih državah dvignil glasen prostest. Zakaj ni takega protesta, Če daje vlada bankam denar, da ga posojajo ljudstvu za visoke obresti f
ZAPUŠČENI VTLUL
Zdi se, da se približuje civilna vo^na v Mehiki, odkar je bil Carranza od Zcdinjenih držaj in južnoameriških republik priznan, resnico^ kraju. Preteklo nedeljo je poslal poveljnik Vilh^-vih čet v Queretaro, general Carlos dB la Peim parlamcntcrja v Mexico City, s ponudbo za kat&-tulacijo. Pena misli, da bi bilo nadaljevanje bo^ proti Carranzistom, odkar je njih nafelnik priznan, brezupno in brezmisclno. Ve6 kakor 230 častnikov, med njimi nekolil o generalov, katerim je obljubljena amnestija je prišlo j glavno mesto. Baje sc pridružijo Can anzUftom.
Medtem ko ga tukaj zaf jščajo njegovi pristaši, sc pa pripravlja Villa ni severu na nov boj^ ki najbrže vzplarati vsak tren tek. Naskočiti hoče mesto Agua Prieta v drža i Sonoru, katero w pa zavzeti, da dobe njegove č» le tam hrane in počitka. Zdi se, da so obojega z< o potrebne, ker jins primanjkuje celo vode.
Villa trdi, da ima 18 000 i iflž; poznavalci ras-mer pa cenijo njegovo vojsko ta 10.000 mnž. Ca*-ranzova posadka v Agua Pri* ta jc bila pojačan» s pomočjo Zcdinjenih držav, j «o dovolile, da • prepeljejo Canranzovi voja) i čez texa&ka tla. Zaradi tega jc Villa zelflfmid na Zedinjene dvž^-ve, pravi sc pa, da se upa ki temu prcmsgatl Carranzo in da ae bo, Se b, t eba. bojeval tudi M Amerikanci.
Ameriški general Davis, fi ima 6000 mož, storil vse priprave, da varuje za vsak slučaj mejtt
Pri Torres v Sonori se je Se pričela bitka me4 Caranzovim vojaštvom pod generalom Dtegoezem in Villovim oddelkom pod poveljništvom generala Kloresa.
Miru torej še ni, in tako zapnščen tudi VilSs ie ni, kakor pripovedujejo Carranzisfl
UMETNI UDI
Neka tovarna v Pittsburghu, Pa., je pkleni!^ da izdela za 15 miljonov dolarjev umetnih rok i» nog za angleške in francoske vojne pohabljenca. I)a ne bo to zadostovalo, se razume samo ob sebV Umetne Ude izdelujejo tndi doma, in manjše kvantitete so naročili tudi pri drugih ameriških tvr^ kah.
Ostale vojskujoče se države imajo seveda en* kc skrbi. Povsod gledajo, da pribavijo pohabljencem umetna nadomestila >.a to, kar je njih t* lo naravnega izgubilo na vojni. Razun rok in nofc se izdelujejo tudi oči, ušesa, nosovi i. t. d.
Že danes bi se iz žrtev vojne lahko sestavift velikanska armada umetno zakrpanih ljudi. Ak£ bo klanje Sc nekaj časa trajalo in ako se še, kakor kaže, razširi, bodo moški z vsemi naravnimi udi že redka prikazen in človeku bo naravnost nenavadno, Čc bo srečal moškega izpod 60 let, ki n* bo imel nc umetnih rok ali nog in ne bo ne sle> nc gluh.
To so prekrasne posledice tiste blagoslovljen* vojne, ki preporaja in pomlajuje narode, ki krepi človeštvo in ki jo jc baje sam Bog poslaL
Kdor ima vsega preveč, ne pozna soetalncg» vprašanja. Zato pravi, dn ga ni
Če bi bil Bogu socializem tako zopriri, kakpr trdilo nekateri popî, M ga znal menda tndi iztrebiti.
Ali V KHTI8KM MNT
SLOV. DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
M M- «prtU 1M » dr*«* P*«M».
Sedež: Conemauflh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predaednik: KRANK PAVLOVČIČ, 48 Main St., Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JOSIP ZOKKO, K. F. D. 3, box 50, Weat Newton, Pa.. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St., Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Ezport, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomotoi blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VIDRICU, 4« Main St., Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadaoruik, 46 Main St., Conemaugh, Pa. FRAN TOMAŽIČ, 2. nadaornik, Gary, Ind., Toleaton, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVÖK, 3. uadz., 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Pittaburgh, Pa.
POROTNIKI:
IVAN GORÖKK, 1. porotnik, Bo* 195, Radley, Kanaaa.
JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
ALOJZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kanena, R. F. D. 4, Bo* 86.
VRHOVNI ZDRAVNIK: . F. J. KERN, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR: GLAVNI URAD v hiii it. 46 Main St., Conemaugh, Pa. &PENDAL IVAN, Coneuiaugh, Pa., Bo* 781. OACNIK IVAN, 425 Coleman Ave., Johnatowu, Pa. GABRENAJA JAKOB, Bo* 422, Conemaugh, Pa. BOVC FRANK, R. F. D. 5, Bo* 111, Johuatown, Pa. 8UIIODOLNIK IVAN, Bo* 273, 8outh Fork, Pa. ZOLER ALOJZIJ, Bo* 514, Conemaugh, Pa.
Uradno GlasiUn PROLETAREC, 4008 W. 3lšt 8t., Chicago, 111.
Cenjena druitva, oziroma njih uradniki, ao uljuduo proieni, ¡»oiiljati vse dopise in denar naravnost n» glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj «e pošilja glasom pravil, edino potom 1'oitnih, E*presnih, ali Bančnih denarnih aakaznie, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri izročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivoeti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajuika, da se v pri bodnje popravi.
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV JRUSTEV & D. P Z. ZA LLTO 1915.
Bori tel j, itev. 1, Conemaugh, Pa. — Predsednik: John KoLar; tajnik Ivan ikufca, bo* 131; blagajnik John Brezo-vec, bo* 6; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako nedeljo v meeecu v dvorani Bv. Alojzija.
"Pomočnik", it. 2., Johnatown, Pa. —Predsednik: Glava« Jožef, bo* 144«; tanik: Budaa Jotef, bo* 57; oba R. F. D. 3; blagajnik: Polanc Ivan, 665 Lin-dea ave.; v Johnatown, Pa.—Seja vaako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri-glav.
"Zavasnlk", itev. 3., Franklin-Cone maugh, Pa. Predsednik: Gabrenja Jakob, b. 422; tajnik: Louis Kraina, bo* 626; blagajaik: Jurij Oiaben, bo* 788; yai v Conemaugh, Pa.—Seja vsako 4. nedeljo v 81ov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", it. 4. — Predsednik: Anton Grbec, bo* 35; tajnik: J dri j Jakopin, bo* 76; blagajnik: Fr. Kotar, bo* 112; vsi v Lloydell, Pa.— Seja vaako tretjo nedeljo.
"Avztrlja", »t. 5., Ralphton, Pa. — Predsednik: Mihael Cinlar, bo* 216; tajnik: Anton Resnik, bo* 91; blagajnik: Martin Koroiec, bo* 205. Vai v Ralphton, Pa—Soja vaako tretjo nedeljo.
"Zvesti Bratje", it. 6.—Predeednik: Stephen Zabrie; tajnik Avguat Orel, blagajnik: John Krai, vai R. F. D. bo* 52, Garrett, Pa.—Seja vaako prvo nedeljo.
"Jodlnoet", it. 7.—Claridge, Pa. — 1'redaednik: Mar lin Bratkovič, bo* 45
Cherv Way; blagajnik: Ivan A. Grm, 507 Cherv Way; vsi v Braddock, Pa — Seja vsako 1. nedeljo.
"Združeni Slovenec", it. 19., Caro-na, Kansas.—Predsednik: Anton Bole, tajnik: Blai Mezori, bo* 162; blagajnik Frank Zupančič, bo* 35. Vsi v Ca-rona. Kansas.—Seja vsako drugo nedeljo ob 2 uri popoldne.
"Nada", it. 20., llutingtou, Arkan saa.—Predsednik: Ivan Renko, bo* 150; tajnik: Frank Smrekar, bo* 237; blagajnik: Ivan Morsi, bo* 54. Vsi v Huntington, Arkansas. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Sokol", itev. 21., West Mineral, Kans. — Predsednik: Andr. Belak, bo* 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Fr. Oreboljšek, bo* 458, Stone City, Kans.; blagajnik: Fran Spaiser, bo* 136, West Mineral, Kans. — Seja vsako četrto nedeljo.
"Od boja do zmage", fttov. 22., La Salle, 111- — Predsednik: Ignac Jordan; tajnik: Ferd. Arzenšek, 2122 State St.. Peru, 111.; blagajnik: Frank Gregorič, 101 Main St., La Salle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Blovenaki Bratje", itev. 23., Coke ton, W. V a. — Predsednik: Anton Vidmar, box 486, Thomas, W. Va.; taj nik: Frank Kocian, bo* 86; Coketown, W. Va.; blagajnik: Ivan Kozlevčar, bo* 472, Thomas, W. Va. — Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec.
"Ilirija", itev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, bo* 241; tajnik: John Telban, bo* 211; blagajnik: Matija Zatiravec; vsi v Iselin, Pa- — Seja vsako 1. nedeljo.
"Delajec^ itev. 25., Rock Springs,
l rt-UMIUlM». »muli Ui»m«fn, I-V» l	i/llUTCt,	*. -Ii., uw » C^HIUf.'«,
tajnik: Matija Regiaa, bo* «16; blagaj Wy«.—Predsednik: Josip Porenta, 619 m&: Jaakfi Pivle, bo* 28. Vai v «a-]\/ Front St; tajnik: Frank Verhunc, üdge, Pa.—Seja vaako drugo »«daljo.
"Planinski Raj'*, itev 8-, Begundo, Colo. — Predeednik: Mike Selaa, 8e-gvndo, Colo.; tajaik: Fr. Slunovič, Dawson, N. Me*.; blagajnik: Luka Bergant, bo* 505, 8egundo, Colo.
"Zavedni Ötajerc", itev, 9., Johna town, Pa. — Predsednik: Fabjan Horvat, bo* 146, B. F. D. 4; tajnik Štefan Debelak, bo* 143, R. F. D. 4; blagajnik John Lorenzo, bo* 146, R. F. D. 4; vsi -v Johnatown, Pa. — Seja vaako tretjo ,4«Mte|l0 v Cellao, Pa.
"Jaanaja Pogana" at. 10., Brown field, Pa.—Predsednik: Urban Pucel, tajaik: Edvard Zalokar, bo* 6, Iicmont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, 'bo* 72, Brownfield, Pa. — 8eja vsako prvo nedeljo v Brownfield, Pa.
"Zarja Svobode", it. 11., Dunlo, Pa.
—	Predsednik: Louia Strle; tajnik: Josip Suhar; blagajnik: Frank Ocepek. Vsi v Dunlo, Pa., bo* 341. — Seja vsa ko prvo nedeljo.
"Danica", itev, 12., neilwood, Pa. —Predsednik: Jurij Stupii, tajnik: Josip Tomaiin, bo* 35; blagajnik: Igna elj Ferlin, vai v Heilwood, Pa. — Seja ▼aako prvo nedeljo.
"Večernica", it. 13., Baggaley, Pa.
—	Predsednik: Frank Aegula, bo* 18, Hoetetter, Pa.; tajnik: Ivan Arh, bo* 162, Whitney, Pa.; blagajnik: Anton Rako, bo* 53, Hoetetter, Pa. —Seja vsako drugo aedeljo.
"MoJ Dom", itev. 14., Orient, Pa. — Predaednik: Jakob Tekavec, Republic, Pa.; tajnik: Frank Grame, bo* 206, Republic, Pa.; blagajnik: Anton Črno . logar, bo* 102, Republic, Pa. — Seja vaako 2. nedeljo v Carndale, Pa.
"Slovan", itev. 15., Sopria, Colo- — Predsednik: Ivan Lavreočina, bo* 21; tajnik in blagajnik: 8ilvester Berentin, bo* 192; vai v Sopria, CoJo. — Seja vaako 1. aedeljo v prostorih aobrata Ivan Konellja, v Piedmont, Colo.
"Bratstvo", itev. 16., Buzton, Iowa. Predaednik Frank Kriitof, bo* 104; tajnik Frank Raapotnlk, bo* 683; blagajnik Frank Raapotnik Jr., bo* 683. Vai v Buxton, Ia. Seja vaako prvo nedeljo v prostoru aobrata Anton Tom
ü*ä. <{ i 5
"Zora", itev. 17., Akron, Mich. — predaednik: tiaiper Volk; tajnik: A« ton Novak, bo* 68; blagajnik: John Volk; vsi v A kron, Mich.—Seja vaako prvo nedeljo.
"Zvon"*, itev. 18., Braddoek, Pa. — Predsednik: Leajak Joein, 1 111 W®jJ Way; tajnik: Jakob Zalaznik, 607
244 Mr St.; blagajnik: Valentin Stalik,
240 M. 8t. Vsi v Rock 8prings, Wyo.— Reja vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domn.
"žmarnlca", it. 26., Export, Pa. — Predsednik: Anton Martiniek, box 125; tajnik: Frank Trebeč, box 45; blagajnik: Josip Paviič, box 280.. Vsi v Kx port, Pa.—8eja vsako prvo nedeljo.
"Miroljub", itev. 27., Diamondville, Wyo. — Predsednik: Vincenc Lum-pert, box 36; tajnik Tom. Pegan, box 129, Oakley, Wyo.; blagajnik: M. HrunsVoK box 15, Diamondville. Wyo. —Seja vsako prvo nedeljo v prostorih Josip Penca v Diamondville, Wyo.
Habsburaki Sinovi", itev. 28., S. Brownsville, Pa. — Predsednik: Ivan Bauer, box 52; tajnik: Ivan Erjavec, box 52, oba v Orient, Pa.; blagajnik: Mihael Sprohar, box 206, Republic, Pa. Seja vsako 2. nedeljo.
"Jutranja Zarja", St. 29., Meadow Lands, Pa.—Predsednik: Martin Baje, tajnik: Andrej Posega, blagajaik: Anton Mezeg; vsi Bo* 275, Meadow Lands, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Trpin", itv. 30., Breezy Hill, Kans. — Predsednik: Martin Smolfik, R. F. D. 2, bo* 208; tajnik: Karol Vonirn, bo* 22, Breezy Hill Sta.; blagajnik: Josip žibert, bo* 54, Breezy Hill Sta.; vai v Mulberry, Kana- — Seja vsako 1. nedeljo.
"Sloga", it v. 31, Delagua, Colo. — Predsednik: Frank Urbančid, b. 7; tai
lagajnic
nik: Alojzij Ludvik, bo* 33; blagaj Josip Žele, b. 126; vai v Delagua, Colo —Seja vaako drugo nedeljo.
"Zeleni Vrt", Mr. 32, Paliaades, oo lo.—Predsednik: Ivan Zupančič, b. 766, tajnik: Jakob Troiar, b 744; hiatal nik: John Werzel, Bo* 513;vai v Pali «adea, Colo. — 8eja vaako drugo ne •tel io
"Slovenska Zastava", it. 33., Jenny Lind, Arkansas.— Predsednik: Mihael Cirar, b. 211; tajnik: Louia Županji«, b 103; blagajnik: Frank Juvan, b. 45 Vai v Jenny Lind, Arkansaa.—Seja pr vo nedeljo ob. 2 uri popoldne.
"Edinost", itev. 34 —Jukon, Pa. — Predaednik: Anton Golobi?; tajnik: «Vank Kastelie: blagajnik: Joeip Onim Vai v Yukon, Pa., bo* 112. Seja vaako prvo nedeljo v dvorani.
'• Planinski Bal", »tv. 85. Lora'« Ohio. — Predaednik: Jožef Jere, 1647 E. Slat Street; Ujnik: Jakob Hlebčar 1649 E. 81. St.; blagajnik: Ivan Stru kelj, 1659 E. 31at Street, Lorain, Ohio.
S«ja vaako drugo aedeljo v prostorih
(. V i rat ta.
' Združi tel)", it. 30, Moot b Fork. Pa
—	Predsednik: Frank Mrinik; tajnik: nik: Jakob Rupert, bo* 238; blagajniki Mirko Urgorich, b. 498; vai v South Fork. Pa.—Seja vaako tretjo nedeljo.
"Ljubljana", it. 37., Barberton, O.
—	Predsednik: Frank Merziikar, box 121; tajniki Andrej Hepar, 1109 4th St.; blagajnik: Jakob Fink, 1109 — 4th Street, Barberton, Ohio. — Seja vaako drugo nedeljo dopoldn« ob 9 uri, v 118 Bolivar Road.
"Dobri Bratje", it. 38., Bridgeport, Ohio. — Predsednik: John Kovat, H. F D. 2, b. 39Vfc; tajnik: Louia Lesjak, A. K. 2, b. 40; blagajnik Ivan èterk, A. R. 2, b. 40, Vai v Bridgeport, Ohio.—Seja vsako prvo nedeljo ob 8 nri dopoldne, v dvorani druitva av. Barbare, Bayda-vilie, Ohio. .
"Sokol", it v. 39, Neffa, Ohio. — Predaednik Franc Rozman; tajaik t Karol Dernaf, b. 26; blagajnik: Leo Plahuta, b. 26; vsi v Neffs, O. — Seja vsako tretjo nedeljo v prostorih sobra ta Karol Dernača.
"Orel", it v, 40, West Newton, Pa Predaednik: Joaip Ogrin, b. 95 a; taj nik: Frank Morella, RFD 2, bo* 15-e; blagajnik: Joaip Zorko, R. K. D. 3, box 50. Vai v West Newton, l'a. — Meja vsako četrto nedeljo dopoldne za pri hodnji mesec.
"Jutranja Zvezda", itv. 41, Cleve land, Ohio.—Predsednik: Avgust Straj ner, 1420 E. 53. St.; tajaik: Fran Ko koteč, 8103 Marble ave.; blagajnik: Anton Krjavec, 3735 E. 77. St. Vsi v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažina.
"Mladi Slovsnac", itv. 42, Ogleeby, II). — Predsednik: John Malin, b. 414; tajnik: Joa. Meglié, bo* 99; blagajnik: Frank Nadveiek, b. 401; vai v Ogleeby, 111. — S ja vaakb prve nedeljo.
'Sava", itv. 43, Portage, Pa. — Predaednik: Karol Amuk; tajnik: Jurij Raapotnik, R. F. D. 1, bo* 77; bla gajnik: Martin Raapotnik. Vai v Portage, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — Seja vaako tretjo nedeljo.
"Triglav", itv. 44, Tercio, Colo. — Predaednik: Frank Rebol, ml.; tajnik: Frank Rebol at., Cokedale, Colo.; bla gajnik Frank Rebol at. — Seja vaako drugo nedeljo.
"Mirni Dom", it. 45, Johnstown Pa
—	Predsednik: Mat. Peéjak. 287 Coo persdale Ave.; tajnik: Gregor Hreičak, 407 Eighth Ave. oba v Johnstown, Pa.; blagajnik: Ignac Petjak, 524 Broad St., Johnatown, Pa.—8eja vaako drugn nedeljo v dvorani Sv. Cirila in Metoda.
"Južni Premogar", itev. 46., Ali*, Arkansas. — Predsednik: Math. Starman, b. 197, Ali*, Ark.; tajnik: Ivan Jantar, b. 7, Alix, Ark.; blagajnik: Jurij Kokalj, R. F. D. b. 77, Altus, Ark.— Seja vsako drugo aedeljo.
"Slovenski Bratje", it. 47, Avella, Pa. Predsednik: Martin Obed, box 167: tajnik: Dominik Feltrin, b. 72; blagaj ink: Ivan Dolinar, b. 72; vai v Avella, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Vavenaki Mladeniči", itv. 4«. Au rora, 111. — Predaednik: John Baiko-vié, 624 Aurora ave.; tajnik: Ivan K. Marsich, H. 5, b. 193a; blagajnik: GaA per Ahaiit, R. 5, b. 1.83a. Vai v Aurora, lil—Seja vsakega 16. v mesecu.
"Olevelandake Slovenke", it. 49, veland, O. — Predseduica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82. St.; tajnica: Angela Keglovit, 3626 E. 82. St.; blagajnica: Marija Jernejèit, 3550 E. 81. St. Vae v Cleveland, O.—8eja vaako prvo nedeljo v mesecu.
"Proletarec", itv. 50, Frnnklin Kans.—Predsednik: Frank Dobrotniiek R. R. b. 208, Girard Kans.; tajnik: Fran Vegel, b. 38; blagajnik: Alojzij Oblak, b. 90; vsi v Franklin, Kans.— Seja vsako tretjo nedeljo.
* Delavec", itv. 51. Cleveland. O. — Predsednik: Jernej Rožanec, 1768 E. 43. St.; tajnik: Ed. Branisel, 1215 E. 60. St.; blagajnik: Zaletel Ivan, 1110 K. 64 St., N. K.; vai v Cleveland, O. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 6. uri i »o poldne na 6006 St. Clair ave.
"Ljubljanaki Orad", it. 52., DeKalb, 111. — Predsednik: Pavel Koiir, taj-uik: Frank Keržič, 1317 Market St.; blagajnik: Prnnk Založnik. Vsi v De Kalb, Hl. — Heja vaako drugo nedeljo pri sobratu Fr. Karžie.
"Planlnaka Vijolica", itv. 53. Pick ens, W. Va. Predsednik: Frank Oli goj, box 46, Czar, W. Va.; tajnik: Ivan Lipoid, box 46; blagajnik: Jožef Molan, box 26; vai v Piekena, W. Va.—8eja vsako tretjo nedeljo ob 3 uri popoldne v prostorih aobrata Iv. čeprlo.
"Karol UCekar", Stv. 54. Rockwood, Pa. — Predsednik: Jožef Hočevar, b 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184; blagajnik: Mihael ftotevar, b. 184; vsi v Roc k wood, Pa. — Seja vsako prvo aedeljo v meseca v prostorih sobra«:. A nt. Hočevar.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtree. Pa. — Predaednik in tajnik: Ivan Tome, b. 94; blagajnik: Andrej Jereb, b. 92; vai v Crabtree, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo v dvorani aobrata Ivan Tome.
"Skala", «tv. 56. Allegheny, Pa. — Presednik: Josip Muika, 1120 Spring Harden ave.; tnjnik: Frank Budit, 833 Pike St.; oba v N. S. Pittsbargh. Pa.; blagajnik: Martin Kralj. 2509 Hpring-garden Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. — Seja vsako 1. nedeljo v K. S. D. v Pittsburgh, Pa.
Caven", li«\ 57, Carrollton, O. — Predsednik: Martin Cermel; tajnik: Ci ril Stibil, b. 404; blag.: Kertel Albert, box 161; vai box 404, v Carrollton, O.— Meja vsako prvo nedeljo v prostorih ao tirata Martina Cermelj.
"Rudar", itv. 58, Canmore, Alta Canada. — Predaednik: Anton Kune b. 154; tajnik: Josip Sribar, b. 201; blagajaik: Fran Kralj, b. 172; vai ''anmore, Alta, Canada. — Seja vsako Irugo nedeljo v prostorih aobrata Krank Kral, ob 9 popoldne.
'Blovenaki Fantje", it. 59, May nard, Ohio.—Predsednik: Frank Spen dal, b. 243; tajnik: I^eopold Bregar b. 46; blagajnik: Joaip Bajda, b. 55 vai v Maynard, O. — Seja vsako dru ¿o nedeljo v dvorani g. Joa. Hrahak-a "Mnonnmakl Trpin", itv. 60, Moon tun, Pa.—Predsednik: Simon Strmijan b. 223; ta jnik: Fran Močnik, b. 133, oba v Moon Run, Pa.; blagajnik: Anton Pintar, box 204, Moon Run, Pa.—Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 1 iri popoldan v dvorani av. Barbare
"Napredni Slovenci", it. 61. Oarv fnd. — Predaednik: Joaip Piikur,
13th ave.; taiaik: Fran Torna*!*, b 73; Tolleston St.; blagajnik: Lonia Shmit, 1308 Broadway; vai v Oary, lad
-	Seja vaako drugo aedeljo v prosto nh aobrata Ivaa Iva nič.
žensko druitvo "Sokol", itev. 62,
Cleveland, Ohio. — Predsednica: tofka iirk, 6029 Gla** Ave.; tajnica Fran •'lika Trbežaik, 1177 Norwood Rd.; bla-¿ajnica: FraaČiika Lau*«, 6121 St.Clair Ave.; vae v Cleveland, O. — Seja vaaki prvi torek v uesocu.
'Adamič in Lunder", itv. 63, Rob bina. Pa. — Predsedniki Viktor Auster iié, Johoghany, Pa.; tajnik: Ivan Tro jar, br. 76, Johoghany, Pa.; blagajnik: Anton Jevievar, box 76, Yohoghany, "'a. — Seja vsaki prvo uedeljo.
"Bratoljub", itv. 61, Milwaukee Wis. — Predsednik: Vincene Ritonja, 848 Caneakee ave., Milwaukee, Wis.; tajnik: Joe Kokovnik, 358 Florida St.; blagajaik: Frank Suater, 285 Hanover St. Vai v Milwaukee, Wia.—Seja vaako drugo nedeljo v dvorani Ilirija, 310 lat ave.
'Bratje trdno stojmo", it. 6, New Alexandria, Pa. — Predaednik: Joaip Slak, tajnik: Josip 2uraj, blagajnik: Frank Resnik, vi box 103, New Ale xandria, Pa.—Seja vaako drugo nedeljo.
'Val Slovani", itv. 66, Wasson, III
—	Predaednik: Frank Sajeric, b. 541; Ujnik: Alojzij Grebenjak, b. (t); bla gajnik: Avgust àturm, b. 427; vsi v Wasson, lil. — Seja vsako drugo ne leljo ob 1. uri popi. v prostoru Louis Ure ben ja ka.
•Narodna Sloga", it. 67, Seminole, Pa. — Predsednik: Frank Campa, tajnik: Nik Zvonarič, box 55; blagajnik: 'eter Vraneievič, box 37. Vsi v Seminole, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo cerkveni dvorani.
"Združeni Balkan", itv. 68, Clin ton, Ind.—Predsednik; Martin Mrau-lak; tajnik: Anton Primožič, R. R. 3. b. 5; blagajnik: Ignac Musar, box 449; vai v Clinton, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte.
'Balkan", it. 69., Pittaburgh, Pa.— Predaednik: Frank Gerlovič, 5126 Na trone Alley; tajnik: Joaip Hlad, 5413 Kant St.; blagajnik: Frank Kopar, 5631 Carnegie St. Vai v Pittaburgh, a. — Seja vaako prvo nedeljo v K. S. Domu.
I"Zvesti bratje", *t. 70, New Derry, Pennsylvania.—Predsednik Jakob Sko-fič, b. 5; tajnik: Jakob Pinoza, b. 75; blagujnik: Joaip Penič, box 93. Vai v New Derry, Pa.—Seja vsako 1. nedeljo prostorih aobrata Ivan Prah ob 9 uri dopoldne.
"Delavec naprej", itv. 71, Besse mer Pa. — Predaednik: Ivan Popctnki. b. 159; tajnik: Joaip Jereb, b. 9; bla gajnik: Louia Hribar, b. 171; vai v Bea semer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih aobrata Anton Kiinčeka.
' Koaczluako, ' ' itv. 72, Rankhead. Alta, Canada.—Predaednik: Pjav Spie wak, box 591; tajnik: Anton Dutka, bo* 18; blagajnik: Peter Kubany, box 40. Vai v Bankhead, Alta, Canada. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Pod Triglavom", itv. 73, Smith field. Pa. — Predsednik: Josip Mtrle, b. 63, R. F. D. 7; tajnik: Ivan Kržen. R. F. D. 7, b. 149; blagajnik Anton Äele, R. F. D. 7, box 154. Vai v Smith field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo "Kranjakl prijatelj", itv. 74, Falle Creek. Pa. — Predsednik: Alojzij Slak. box 61; tajnik Ivan Žurga, bo* 66; blagajnik: Josip Uriič, b. 261; vsi v Kalla Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Josip Ur iiča.
"Naprej do Zmage", itev. 75, Fitr flenrv, Pa.—Predsednik: Anton Boltič: tajnik: Frank Indof; blagajnik: Ma tevž Podbeviek. Vai v Fitz Henry, Pa., box 106.—8eja vsako prvo nedeljo od 9. uri zjutraj v Italijanski dvoraui sv. Rarbare.
' 'Slovenska Cvetljica", itev. 76, A pinmsburg. Pa. — Predaednik: Ignac (iolobič. box 60, Adamaburg, Pa.; tajnik: Frank Šenčur, box 70, Adamsburg, Pa;; blagajnik: Frank Golobic, R. F. I). 2, Green bur g. Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
'Severni Premogar", itev 77, Supe rior, Wyo. — Predsednik: Ivan Spe* bo* 129; Ujnik: Jakob Mivi«k, b. 63¿ blagajnik: Andrej Kokal, b. 129; rs« v Superior, Wyo. Seja vsako drugo ne delje o deaeti uri dopoldne.
"Slovenija", itev. 78, Miller Run, Pa. — Predsednik Marko Magdič; taj nik: Joaip Gačnik; blagajnik: Jožef Opara. Vai box 25, Reitz, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo v mesecu pri ao bratu Jakob Radman.
Bonairakl Slovenci", itev. 79, Bon Air, Pa; — Predsednik: Anton Jakobe, Johnstown, Pa.; tajnik: Ivan Bizjak, R. D. 2, Johnstown, Pa.; blagajnik: Lovrenc Kranjc, box 451, Conemaugh, Pa. Seja vsako drugo nedeljo ob 2 uri |K>]>oldne pri sobratu Franc Priatavec, Bo,- Air. Pa.
' Sloga", itev. 80, Philadelphia, Pa. Predsednik: Ivan Petan, 2538 Salmon St.; tajnik: Mihael Omerzu, 2723 E.
stotov iitmh pridelkov, je prodajal e kapo rte rje m po 500 do 700 K no. Na U način so je v zadnjem .'a*u eksportiralo v Avstrijo 55 vagonov riža in 25 vagonov ječmena, večinoma na Dunaj, )m>-most in Holcan. Trgovci, ki ao si preskrbeli tc legitimacije, pravijo, da niao vedeli, da ao ponare-
jene. Gospe j Pat ho so aamo zato plačali honorar, da bi legitimaci jo čim prej dobili. Suemegi in Patho sta na U način "zaaluiiU" nad 50.000 K.
Preiskava je uvedena tudi proti nekemu odvetniku i» njegovemu solieitatorju, ki sta glavnima krivcema preskrbovala kliente.
Razfilrlte avoje znanje! Poučite ae o socializmu! Razvedrite ai duha! "Proletarec" ima v svoji kajiževni zalogi aledeče knjige in broiure. Poilji-te naročilo ie danes:
Makilm Oorkl: Mati. mehka vesba ...............................8100
Upton Sinclair (poslov. Joa. Zavertnik ln Iv. Kaker): Džungel Povest
U chlcažklh klavnic ..........................................
F.nrlco Ferrl: Soclallicm ln moderna veda ........................
Drživa prihodnjoatl.............................................
Proletarlat....................................................
Etbln Kristan: Nevarni aociallsem ................................10
Komunistični mar 1 fes t..........................................20
Kdo unlčnja proizvajanje v malem ................................
Socializem......................................................
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Naža bogatatva" ............
Kapitalistični rasred............................................
Vojna ln aodjalna demokracija..................................
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranje io rrobodna znanost........................................
0	konsumnlh družtvlh.........i............................*.....
Moderni politični razvoj.-Moderni gospodarski razvoj-OH Ji socializma Zadružna prodajalna ali konaum ..................................
1	tiri črtice. (Poljudne abirke "Več luči!" 5. snopič.)................
Kako Je lep vojažkl stan. (Poljudne cblrke "Več luči!" 6. snopič.)...
Katollžka cerkev ln socializem ....................................
Spoved papeža Alekaaodra ........................................
Francka in drngo.............;.................................
Vae u knjige in broiure poiljemo požtnlne prosto.
PROLETAREC, 4008 W. Slat St.,	CHICAGO, ILLINOIS.
.75 ItO .20 .10
.10 .10 .10 .10 .16
.25 .10 .10 .05 .10 .10 .10 .10 .25
^\V\\\\V CNXXXXX>XSXVSX\XVV^ XXXXXXXXXXXXXXXXXXVS \\\\\\v
Huntington St.; blagajnik: Joaip Ko-zole, 2555 Salmon St. Vsi v Philadel phi?«. Pa. Seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
OPOMBA: Tajnike tistih druitev, ki zapazijo kako pmoto, istotako tistih, katerih društveno poročilo je pomarf.j kljivo, prosim, da mi nomudoma spo-roče, da se nedostatki v imeniku ko ki izide drugič, popravijo. S sobratskim pozdravom
LOUIS BAVDEK, gl. tajnik S. D. P. Z
Goljufija z izvoznimi legitimacijami.
Zagrebški listi poročajo iz Budimpešte :
Policija je aretirala uradnika tukajšnjega mestnega glavarstva Frnnja Suemegija, ki je osumljen, da je ponarejal legitimacije zn inozemstvo. Pri tem mu je pomn-gala neka gospa Pntho, ki se je hvalisala s svojimi namišljenimi zvezami v odličnih krogih, ter se nasproti trgovcem — za plačilo seveda — obvezavala. da jim v 24 urah preskrbi izvozne legitimacije. Stiemegi, ki je imel v svojem uradu te legitimacije, jih je na skrivnem jemal in ponarejal na njih uradni pečat in podpis o-krajnega predstojnika. Legitimacij^ ki so se glasile na 100 met*
!
"AMERIŠKI
DRUŽINSKI
KOLEDAR"
ZA LETO 1916
je lziel. Koledar je vezan v trde platnice, fcteje 240 ctrani tn ima sledečo vsebino:
8PISI.
Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Sploien kalendarlj ln tblrka rasnih podatkov (Naie oaolnčje. Zemlja ln luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množltvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedinjenlh državah. Raslika med amerliko ln evropsko metrliko mero. Nepismenost v Zedinjenlh državah. Obrestna tabela. 81ovenako prebivalatvo ▼ Zedinjenlh državah. Največj« stvari na avetn. Smrtna kazen v Zedinjenlh državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni ln razporoka. Kako ao poklici razdeljeni v Zedinjenlh državah. Državljanska pravica. Naturalizacijaki zakon. Koliko je civilnih iveznlh valnžbencev. Kolonije Zedinjenlh držav. Kanada in Mahika. Republik« v južni in contraint Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenlh državah. Proglas neodvisnosti. UsUva Zedinjenlh držav. Kako Je bila ustava s dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu ai rodila al na 7 (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani is davne dobe. — Jože Ambrožlč: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbln Kristan: Jan Hua. — Filip Godlna: Kako je ▼ Alaaki. — Joft« Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožlč: Eden izmed mnogih. — Ivan Molek: Opamice (v verzih). — Kronani norci. — Ellin-Pelin: Na onem svetn. — Pravljica o Evinem Jabolku. — Ivan Molek : Kaj bo po vojni. — Etbln Kristan: IzkutaJava. — M. Arclbaiev: Revolucionar. — Jože Zavertnik: Oko postava. — Socialistično gibanj« alovenskih delavcev r Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organlaa-ciji. — Theodor« Cvetkov: Zakaj a« boje ljndje teme. — Howard Moor«: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Sče^etalke.
—	Oglasi.
SLIKE.
Uvodna slika v dveh barvah. — Planet Saturn. — Če bi ae aovražnl-ka zmenila ... — Stolp blaerjev na razstavi v San Fran eisen. — Pr«-kuenjeni parnik Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walah. — John R. Lawson. — Usmrčenje "nezvestih" v Mehiki-. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor is francoskega bojiiča. — Krnppov najnovojil mortar. — Kmet kopij« grob padlim vojakom v Galiciji. — Nemika vojaika kuhinja. — "Civilni bojevniki" v Belgiji čakajo na smrt. — Otroci v NemčJJJ se veJbaJo za klani«. — MlilUrlstičnl duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Initrukcija žensk za aprevodniško alnžbo na Nemškem. — Francoske čet« na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči prem o g ar J i na Angleškem. — Čemu al rodila sina? — Dlnozaur "Corytho sanrua". — Lobanja dlnozaura "Corythoaaurnaa". — Kristua ln irap-nell. — Jan Hua. — Kajz«rjev grad v Prualji. — Jan Hua na grmadi.
—	Vožnja a psi v Alaaki. — Prizor is itrajka v Bayonne. — žrtve pre-kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako ao vlekli utopljence ls Eaatlanda.
—	Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor s rusko avstrijskega bojiiča. — Ruska carlnja ln carjevlč, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna "mehiifca cesarica". — Babilonska tablica a pravljico o prvem grehu. — Dva francoska vojaka — ln aamo dve roki. — Slov. aoc. klub v Clevelandu, O. — 81ov. aoc. klub v Canonsbnrgu, Pa. — Slov. aoc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. aoc. klub v Sygann, Pa. — Jugoalov. aoc. akuplna v Huntlngtonu, Ark. — Slov. aoc. klub v Frankinu. Kana. — Slov. aoc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. aoc. klub v Dunklrku. Kana. — Slov. aoc. klub v Jenny Llndu, Ark. — Slov. aoc. klub v Rock Springen. Wyo. — 81ov. aoc. klub v Superior, Wyo. — Slov. aoc. klub v Kenoahl, Wia. — Frančiška Tratnik. — Joaip D«rnač. — Ernest Untermann. — Ralph Korngold. — May-Wood Simona. — Chas. Ed. Ruaaell. — Mm. E. Rodriguez. — John O. Kennedy.
Skupaj 64 SLIK.
ZEMLJEVIDNI OBRAZCI.
Bojni paa v Belgiji ln Franciji. — Rusko nemško avatrijaki bojni pas. — Avstrijsko Oalijanski bojni paa.
CENA 40 CENTOV
■ poštnino vred sa va« kraj« Z«dlnjenlh držav.
Koledar j« leto« pet centov draill, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben Blovenaki delavec bi n« smel biti brea U zanimiva in koristno knjig«. Naročit« ga i« danea. Naročila «prejema
¿vwww
PROLETAREC, 4008 W. SI. ST., CmCAOO. ILL.
1
I
?
DA NI ZAMERE.
Švicarska je nevtralua — kakor Amerika. lUïlika je ie ta,
da leži aredi Evrope, Zedinjene države pa loči vsa širiua Atlantika od starega kontinenta. In to pomeni v »edsnji dobi vojne mnogo, prav mnogo — tudi glede na nevtralnost. Švica ima meje skupno z Nemčijo. Francijo, Italijo in Avstrijo; države obeh vojskujočih «e skupin so njene sosede. A-incrika nima nobenih neposrednih geografskih stikov ne z eno ne s drugo stranko. Ali položaj na morju omogoča Zedinjenim državam trgovino, zlasti vojno trgovino z Anglijo in Francijo; Nemčiji, Avstriji. Turčiji in sedaj Bolgarski ne more prodajati vojnih potrehfičin, ker kontrolira John Buli morja.
Švica pa nima v tem oziru nobene kontrole. Na vzhodu in severu ima. če hrfc», prost promet z Avstrijo in Nemčijo, na zapadu in jugu pa z njiju nasprotnicama Francijo in Italijo. Če hoče.
In Švica hoče.
V	Rurihu izhajajoči "Grtttlia-ner" piše:
14 Najnovejši izdelki švicarskih urarskih tovarn so, kakor je znano, municijski deli, ki so naročeni od Francije, Anglije in Nemčije. Prijatelj našega lista nam po žilja na ogled zbirko malih in najmanjših granatnih. sestavin, ki morajo biti izdelane natančno na stotinko milimetra. Sele pred kratkim je priobčila "Gazette de Lausanne" dopis iz Chaux dc-Fonds o tej novi tovarniški pano gi, v katerem je bilo rečeno:
V	nemški kakor tudi v franco ski ftvici je bilo na tisoče delavcev zaposlenih s strogo točnim izdelovanjem različnih granat in šrapnelov. Medtem ko vlivajo za take namene pripravljeni * o brati težje dele, izgotavljajo drugi — zlasti tovarne za ure — fi nejše dele nabojev. Izmed vseh pogodb, ki so bile sklenjene v Svi ci, odpadajo od začetka vojne naj-glavnejši za Francijo. Ta naročila, ki obsegajo stotisoče koma dov, so takorekoe vsa že izvrse na. Razume se da so zelo ublažila brezposelnost, ki je vladala v najbolj od vojne prizadetih industrijah.
Poslej ne bo Francija več potrebovala sodelovanja švicarskih tovarnarjev, kar je neugodno in obžalovanja vredno — za naše delavce kakor tndi za mnogo naših industrijcev. ki so se hitro u-redili po razmerah. Zato potrebuje Anglija še nadalje sodelovanje naših tovarn; z nekaterimi izmed njih je sklenila velike pogodbe za dolgo dobo. Nemčija nadaljuje svoje naročbe in nam, ka kor Francija in Anglija, dodaja za fahrikacijo potrebne surovine.
Tako govori poročilo lansanske-ga meščanskega lista. Torej fa-bricira in dodaja en del švicarske industrije resnično nepristransko nevtralno trem vojskujočim se državam vojni materijal, tako da se meri vsem z enako mero in se nc more nobena pritoževati zaradi kršitve nevtralnosti od strani švicarskih industrijalcev. Kljub temu je za Švicarje neprijetno čuvstvo, če vedo, da so vsled dodajanja municije deležni uničevanja človeškega življenja in kulturnih del.	t
Nasprotno pa je priklicala vojna tudi staro, mirno švicarsko industrijo v novo življenje. Vsled nezadostnega ali popolnoma preprečenega uvoza lesenega oglja iz Francije so bivši oglarji v bližini Creux-de-Van zopet zsčeli delati, kar se vsestransko pozdravlja."
Nemci, Francozi in Angleži so sovražniki; vsai njih države so si sovražne. Toda švicarski industrijalci se ne menijo za to. Kdor naroči in plača, dobi, kar zahteva ; potem naj pa granate in šrap-neli škodujejo ali koristijo, komur hočejo. Kapitalistom koristijo na vsak način, ker prinašajo profit. Za vse drugo naj sc pa brigajo tisti, ki naročaje.
Prav tako bi ravnali tudi ameriški kapitalisti, ki zalagajo danes le zaveznike. Če bi moglo priti blago do Nemčije in Avstrije, bi tudi ta kupčija cvetela, da je kaj.
Mimogrede se lahko omeni, kako hinavsko se vede nemška in svitrijska vlada, ko očitata Ameriki kupčijo f zavezniki. Ce ni greh, da dobiva Nemčija vojni materijal it Švice, tudi ni greh, da ga dobivajo zavezniki iz Ze-dinjenih držav. In če nt s vojno
industrijo in. trgovino poruiens nevtralnost Švice, tedaj ta indu strija in trgovina tudi nevtralnosti Zedinjenih držav ne kril.
Tudi za nemško vlado velja torej pregovor, da naj pometa vsak pred svuojiin pragom.
NEMČIJA SE HOČE MA&ČE VATL
V Washington je prišla ameriško vlado razburjajoča vest, da namerava Nemčija izdati splošno prepoved izvoza v Zcdinjene države. Poalužiti se hoče znane določbe mednarodnega prava, ki dovoljuje vsaki državi, da prekine trgovino z drugo državo odnosno z drugim narodom. l)a je v tem slučaju Amerika tisti "drugi narod," ni treba posebej poudarjati.
Državni tajnik Lansing pravi, da ima sicer nemška vlada nevpo-rečuo pravico do takega koraka, ali da bi s tem kršila načelo "do-Itrih nravov." O nameravanem prerušenju trgovinskih zvez med N'enieijo in Ameriko so prihajale že prej po ovinkih vesti do državnega urada, in sicer je poročal biv-¿i kongresnik Metz iz New Vorka, da misli nemška vlada po zanesljivih obvestilih nekaterih impor-terskih tvrdk ustaviti trgovino z Zedinjenimi državami.
Razlogov za tnk ukrep ne bi bilo treba iskati v daljavi. Že pred tedni je baje predsednik Wilson zagotovil nemški vladi, da bo Washington vztrajal na principu svobode morja, ali do danes—pravi Nemčija—ni ganil Wilson niti z mezincem, da bi prisilil Anglijo, da bi odpravila nezakonito blokado nevtralnih luk. Res je sicer, da so se V Beli hiši naposled odlo čili, da pošljejo takozvano pro tstno noto Angliji, toda v Berlinu vedo povsem -natančno, da ne obsega ta nota ničesar, kar bi moglo prisiliti Anglijo, da bi odstranila obroč, s katerim davi nevtralno trgovino.
Razume se, da bi bila nemški vladi "nevtralna trgovina" deveta briga, če ne bi prizadeval angleški obroč njej sami težav in Škode. Amerika je nevtralna, ali vsaka izmed vojskujočih se strank ! hi imela od te nevtralnosti rada pozitivno korist, in zaradi tega i-majo Zedinjene države toliko sitnosti, kakor da so same na vojni.
jije in uprizoritev Cankarjeve ¿namenite drame "Kralj na Be-tajnovi." Klub dela vse priprave, da se izvrli spominska slovesnost na čim lepši način in da bo dostojna namena in chicaških Slovencev.
Vse potrebne podrobnosti bodo pravočasno objavljene v "Prolc tarcu. Eventualna pojasnila daje klub drage volje.
Filip Godina, tajnik.
Detroit, Mich. VABILO IN NAZNANILO.
S. socialistični klub št. 114, v Detroit ima se tla j svoje redne seje \Kako prvo nedeljo v mesecu ob pol <1 veh popoldne v Delavskem domu, 382 E. Ferry Ave.
Db takem easu bo menda imel vsak priliko udeležiti se seje.
Tem potom tudi najuljudneje vabim prijatelje, katerim je kaj za delavski problem: Vstopite v naše vrste, borite se vzporedno s nami do končne zinage pravičnega življenja.
S socialističnim pozdravom
E. Baje, tajnik.
Na podlagi od obeh stran nam1 danih podatkov izjavljamo sledeče: — Mi smatramo za neresnično in neopravičeno trditev, da bi bil sodr. Jos. Mostar ali kateri drufti član našega kluba v zvezi s tajništvom J. S. Z ali s komurkoli drugim deloval za izkljuČenje A. Lipošeka iz našega kluba, preden je bila proti njemu vložena popolnoma opravičena obtdžnica pri eksekutivi J. S. Z. Nadalje smatramo to mnenje za iluzijo, ki izvira iz dejstva, da *o nekatere o-sebe govorile, da se mora A. Li pošek izključiti iz kluba, sicer da ne pristopijo ali nc ostanejo v organizaciji.
To je torej naše poročilo, katero blagovolite vzeti na znanje. Preiskovalni odbor:
Martin Komaar, Mike Itudich, Frank Pervinsek. M. Q. Habersek.
Gorenje poročilo je bilo predloženo na redni klubovi seji dne 24. okt. t. 1. in soglasno sprejeto.
Anton Auscc, tajnik kluba.
TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN PO&AJCEZNIKOM.
SKEBSKE DAME.
V tovarni Essex Rubber Co. v Treritonu, N'. J., je stavka. V podjetju je zaposlenih 35 deklet. Ker je v Ameriki največja galantnost lutgram ženskam doma, so bile v tej tovarni zdravstvene razmere take, «la jih niso mogle niti nnjpo trpežljivejŠe «lelavke več prenašati. Že večkrat so zahtevale, da se napravi red. Toda pod jetniki v Ameriki delajo razliko med damami in delavkami. Damam kupujejo diamante iu biserje, u delavk pa prešajo dobieke. da delajo lože damam "prezente." In ker bi zboljšanje zdravstvenih raz-mer v tovarni veljalo nekaj denarja, je galantna družba rajša vse pustila po starem.
Tako ni ostalo tbdavkam izza vseh brezuspešnih poizkusov nič «Iruzega. kakor da so šle v stavko. V tovarno pa so prišli nekoliko nenavadni skebi. Soproge enaj stih uradnikov z gospo Oakley, ženo predsednika družbe, no sc postavile na mesta stavkujočih delavk.
O "moralnosti" takega boja ne bomo izgubili nobene besede. U' strašila se pa dekleta niso tega skebanja, ampak se smehljajo, ker menijo, da se bodo velerodne dame kmalu naveličale smradu, katerega niso mogle prenašati "navadne" delavke. .......................»t
Radley, Kani.
ZAPISNIK KONFERENCE.
Jugoslov. soc. klubov v Crawford
County, ki se je vršila dne 17.
oktobra t. 1. v Frontenac, Kans.
Konferenčni tajnik sodrug Joftn (Joršek otvori konferenco s primernim nagovorom na vse navzo-če sodruge.
1.	točka dnevnega r«-«la volitev predsedateljn; izvoljen j«' bil sodrug Joe Skubic za predsedatelja, za po«lpr«Mlsedatelja pa sodrug John Pratar. Ker je zapisnikar Fr. NVegel radi bolezni odsoten, izvoli konferenca za zapisnikarja Willie Goloba.
2.	Poročilo konferenčnega tajnika se vzaiuc na znanje, ravno tako poročila posameznih klubov.
3.	Razprava o Jugosl. soc. kongresu. Rezultat sklepa je ta, da izvoli vsak posamezni klub dva zastopnika za prihodnjo konfe-renco, ki s«» bo vršila v Jakss Wille, Kans.. v mesecu novembru. Zastopnika morata prinesti od vsakega posameznega kluba pooblastilo s seboj. Ti zastopniki bodo potem izvolili delegata, enegrt ali dva za Jugoslovanski soc. kongres izmed sebe.
4.	Razprava a skupni knjižnici. Sklenjeno, da vsak posamezni klub nominira knjižničarja in tri sodruge >*.a naročevanje knjig, brošur in časopisov. Kje se bo nahajala skupna knjižnica, se določi pozneje.
5.	Vsi tisti, ki imajo kake pri-tožbe čez sodruga John Anton K«izmana, naj prineso od javnega notarja ali pa «>d dveh prič potr-jen« pritožbe na prihodnjo konfe-renfco v Jakss Wille, Kans. Tudi sodrug Anton Kozman, ki je bil že avgusta t. 1. pismeno pozvan, da sc udeleži konference v Ra«lley. Kans.. kar se pa ni zgodilo, ravno tako kakor tudi ni prišel na konferenco v Frontenac: se vnovič poziva, da pride. Ako sc na Jakss Wille ne bo udeležil konference, potem ga skupina Jug«>slov. soc. klubov v Crawford County, državi Kansas spozna krivega tega.' česar ga dolže kot uradnika, izvoljenega na socialističnem ti-ketu.
6.*	Razprava o socializmu. O tem slede govori in debata, katere se udeleži veČina sodrugov.
Zaključek konference z živio klici na mednarodni socializem.
Joe Skubic. predsedatclj, Willie Golob, zapisnikar.
NAÔIM NAROČNIKOM.
Pregledali smo imenik naročnikov in našli, da je mnogim našim naročnikom potekla naročnina. Ako bode dopuščal čas, bodemo že prihodnji teden razposlali vsem tist'm opomine. Zavoljo tega naj se nikdo ne čuti užaljenega. Mi bi sami najrajši videli, da bi ne bilo potreba nober.ega nikdar opo-minjevati, v nasprotnem slučaju se pa moramo držati zaključkov direktoriia. Pri vsakem gospodarstvu mora biti red, in Isto vèlja tudi za Proletarc?. čuli smo ž«v da je Proletarec drag list. Kdor zna ccniti originalne članke in izbrano gradivo, ki se najde | v vsaki številki lista, dotični nam po bode drage volje pritrdil, da ako precenimo liste po vsebini, da ! je Proletarec najcenejši list v slovenskem jeziku.
Letošnje leto je bilo sbibo ne le za delavce, pač tudi za Proletar-ca. Mno^o delavcev, kateri niso imeli dela in jela, nas je prosilo, da naj jim nikar no ustavimo lista, rekoč, da bodejo plačali pozneje, ko se obrne nekoliko na boljše. Mi smo take prošnje vedno upoštevali in čakali za zaostalo na : rccnino. In ker nismo dobili toliko dohodkov kot pa smo imeli stroškov, nas je ogrožala resna ! nevarnost, da poj do treba iti nazaj. to je, da pričnemo list izdajati samo na štirih straneh. Vstra-. jali smo, in ker ni bilo drugače, smo se rajši zadolžili v tiskarni, samo da čitatelji niso bili prikrajšani na gradivu.
Sedaj so gospodarske razmere se vaaj nekoliko obrnile na boljše. Ne trdimo, da So "dobri časi",' ker dobrih časov v kapitalistična družbi za delavce sploh nI, pač pn se je ogromna brezposelnost v ne katerih krajih vsaj nekoliko omilila. S tega stališča apeliramo na vse naše naročnike, da naj pridobe kolikor mogoče novih naročnikov, katerim je pa naročnina potekla, da isto prej ko mogoče poravnajo. Na vsak način bi radi kolikor mogoče poprej plačali dolg, katerega bolj težko gledamo, kakor pa muho v ješprenju. Pričakujemo, da marsikdo ne bode hotel fakat'; da bi prejel opomin, pač pa da bode poprej odposlal tiste cente za zaostalo in ponovno naročnino, kar bode v zadovoljstvo vsem.
Upravništvo.
Nal "Družinski Koledar" Jc izšel. Da ne bo nepotrebne ga povpraševanja in pisarjenja naj si vsakdo zapomni sledeče Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine pro sto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 26 do 60 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroČi več kakor 50, jih pa dobi po 36 centov komad.
Manjša naročila pošljemo po p arce Ir i pošti, večja pa po ex-presu. Tudi letos bomo po exprc su tako pošiljali koledarje, kakor smo jih lansko leto, to je, da ne plavamo takoj mi, pač pa tisti, ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker expresna družba mnogo boljo pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem naznu ni, koliko je plačal expresa, nakar mu stroške povrnemo. • Koledarjev se je tiskalo le gotove število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto bi jih bili lahko najmanje en ti soč več prodali, ako bi jih bili imeli.
Tajnikom soc. klubov, društev, zastopnikom in drugim priporočamo, da naj koledarje kolikor mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši zn Vás, mnogo nepotrebnega dela pa prihanjenega za vse. Klubi, ki so že naročili koledarje, plačali jih bodo pa pozneje, naj pri pošiljanja denarja izrecno povedo, da so koledarje že prejeli, ker drugače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po "Money Order".
Upamo, da bo koledar vsakemu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo novo izišlih knjig za tako nizko ceno,
Upravništvo.
LISTU V PODPORO.
Louis Zakrajsek 25c. Joc Hab-jan 25c. Oba v Biwatfik, Minn.— Jugoslov. soc. klub štv./10 v Vo-rest City, Pa. $1.50.—Ivana Cvet-nič, Waukegan, 111. 25c. — Neimenovan Chicago, III. 10c.
Skupaj $2.35. Zadnji izk^z $537.95.
Vsega do danes $540.30.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Chicago, 111.
Jugoslovanski soc. klub St. 1 priredi v nedeljo, dne 28. novembra
spominsko slavnost za petstoletnico kostniške trsge-dije in mučeniške smrti Jana Husa.
Ker je to edina slovenska pri reditev takega pomena, upa kluh, da se bodo druge svobodomiselne organizacije v Chicago in okolici ozirale na to in svoje veselice priredile druge dni, da se omogoči tudi od slovenske strani dostojns proslava velike zgodovinske žalo-igre.
Program slavnosti obsega slavnosten govor, primerne deklama-
Staunton, 111.
IZJAVA.
Na redni seji Jugoslov. Soc. Kluba štev. 110 je bil izvoljen poseben preiskovalni odbor štirih članov, da preišče gotove obdolži-tve, ki so krožile v javnosti in postavljale tukajšnji klub v nekako slabo luč. Dotični odbor je vso stvar preiskal in poročal o svojih zaključkih sledeče:
Spodaj podpisani odbor, izvoljen na zadnji redni seji, da preišče resničnost gotovih obdolžitev gos. F. Jerkiča proti administraciji našega kluba in J. S. Z., podaja sledeče poročilo.
Mi smo pregledali vso nam predloženo korespondenco, ki se je vršila med tajnikom J. S. Z. in tedanjim tajnikom našega kluba sodr. Joe. Mostarjem v aferi A. Lipošek. Predložena nam je bila tudi pismena izjava tajništva J. S. Z. Zaslišali smo obdolženega in obdolžitelja.
Poštna uprava v Clevclandu, O. nam je naznanila, da so se preselili sledeči naročniki: John Andreas, Louis Šinkovec in Mike Ilor-wat. Ker imajo še vsi trije list plačan, jih prosimo, da naj nam takoj naznanijo svoje nove naslove. Isto velja tudi za FranJ< Cip-permana. Milwaukee, Wis.. ^
John Vukonič, Albia, Iowa. Vi pišete, da vam ne pošiljamo redno lista. Rekoč Proletarec izhaja v torek. Glasilo S. N. P. J. pa še le v petek, toda Prolet area dobim še le v petek, Glasilo pa že v soboto. Stvar je sledeča: Proletarec gre v stroj v torek, Glasilo pa vsako srfdo. Torej Vi Proletarca dobivate pravi ens. Nekateri tedniki imajo datume za par dni pozneje kakor izidejo. Med temi je tudi "Appeal to Reason"» kateri je «latiran skoro cel teden pozneje, kakor pa v resnici izide. Ko ♦»a mi dobimo, še vedno ni tistega datuma v pratiki, toda zavoljo tega ni nič bolj "frišen" list.
V--\
Slov. Soc. Klub štev. 1. J. S. Z.,
Chicago, 111., priredi
v nedeljo, 28. novembra 1915 o 2. popoldne
s prijaznim sodelovanjem dram. diletantftv ,
HUSOVO SLAVNOST
vj Narodni dvorani» 18. ul. ln Raclne Ave.
Na sporedu
j« slavnosten govor, deklamarije, godba in uprizoritev
cankaejeve .«A,, KRALJ NA BETAJN0VI
Vstopnina sa 1. sedele 3ftc, sa drag» 2Sc.
Ker je to v Chicagi edina slovenska slavnost v spomin S00 letnice Husove mnčenilke smrti, vabimo vse sodruge in rojake na udeležbo, da bo sloveniika svobodna misel dostojno zastopana
Po slavnosti bo veselica • plesom
Za dobro postreibo poskrbi
ODBOR.
Cankarjev "Kralj na Betajno-vi" ae uprizori prvič v Ameriki dne 28, novembra v Narodni dvorani.
POTREBUJEMO dobrga, pridnega in zanesljivega moža, kateri bi za nas prodajal zemljo v naši novi Slovenski naselbini v WisconsiniL Pravi mol lahko zasluži lep denar I Sprejme se vseeno, ako ravno nima do sedaj v tem postu praktičnih izkušenj, Pišite za pojasnilo v angleškem jeziku ali vprašajte ustmeno pri: Grimmer Land Ca, 1263 Paulina St., cor. Milwaukee ave., Chicago, IU. (6x adv.)
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN
s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno Železniške postaje, Lyons, 111.
Telefonska štev.: 224 m.
Dr. Rlchter's Pain Expeller
sa revmatične bolečine, ca bolečine otrpneiostl sklepov in mille.
Pravi so dobi m ♦ zavitku, kot vaut kaže ta slika. K« vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znamke r Sidro.
25 in 50 centov * vseh lekarnah, pa naročit« ai uw ravnost od
F.Ad.Richter&U.
74-80 Washington Street,
New York, N. T.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zitiopi ra Ttih sodiščih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. • Št. sobe 1009
233 VV. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Telefon / Main 3989
/
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik sa notraajt bolem» in raaocolnlk. *adravaiika preiskava krszplač&o- , <i teti j« le adra vila 198* Blue 1 m« v* Ava., Cklcago. U reduje od i .i o ^ . *
Ed.; od T do 9 svefer. iiveu C/v veéi bolniki ■aj ptiejr slovenska
O. A. FISCHER
Buff «t
Dna aa raapoiago vaakovratao ft vino, amodke, L t. d. Izvrstni pro«tor aa okrepiilo »700 W. Mth St.,	Oblese*, l'
Tal. Lava dale 1761
PU0N1&G4VAL SOI«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglf&čen Bivši Martin Potokar plače
Sveže pivo v aodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske atuodke. Potniki dobe čedno prenočišč« za nizko ceno. — Postrežba točna in in-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1626 S. Raclne Ave., Chlcago, Ul
Socialistične slike in karti.
"Piramida kapitalizma", s slo-venskim, hrvatskiip in angleški» napisom.
"Drevo vsega hudega" s sle venskim napisom.
"Zadnji itrajk" s hrvatski» napisom.
"PiohibiUon Dope" s angia kim n spisom.
Cene slikam so 1 komad lfa;
1 tueat $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam: 1 komad 2e!
1 tueat 15e, 100 komadov 70c.
Poštnino plačamo mi sa vsa kraj« sveta.
. INTERNATIONAL PUB. OO 1811 K. 6th St,
Olevaland. Ohie.
MODERNA KNIOOVKNIOA.
Okusno, hitro in trpeftno dels za privatnike in druitva. Spre j» mamo naročila tudi izven meets.
Imamo modems stroje. Nizke SMS in poštena postrefba.
BRATJE HOLAN, 1883 Blas Island Ava. (Advw.)	OMeur* K
P R O L E T A H fc C
KITAJSKA MONARHIJA.
Menda m republika na kitaj-dkeui vendar ne du tako enostavno zabaviti, kakor si je mi»lii Ju-auiikaj, Na Japonskem, kjer iiua-Jp ta take reči dober nos, m« boje, 4a izbruhne na Kitajskem revolucija, ako ae zopet razglasi cesar-d v o, in japonska vlada je zaradi tega izrekla željo, naj ae za sedaj •c izvrši Laka izpreimAiba. Tudi fcuaija, Anglija intfra/ioija podpirajo Japonsko v tem stremljenju.
lajava tokijske vlade, katero je auianji urad objavil, uaglaAa, da j» med kitajskim narodom zelo •jočim opozicija zoper monarhijo, ii je mnogo večja, nego ae je is* prva mislilo; po vseh krajih kitaj-nke države se opaža nemirno gi-kanje.
Japonsko in ostale vlad6 se boja, da bi napravila revolucija na Kitajskem v sedanjem času globok vtisk ne le v Aziji, ampak tudi v vojskujočih se evropskih dr-Ifcvah in lahko povzročila velike preobrate. To — pravi japonska vlada — ji je dalo povod, da iz-weee kitajski prijazon svet, ne da ii se hotela vmešavati v njene notranje zadeve.
Prav dobro razumemo srčni dbrah japonske vlade in njenih ov-■opskih prijateljic. Povod tega dbrahu tudi pojasnjuje, kako je to, da avari despot i ¿na japonska, onristična ruska, monarhična angleška vlada v Pekingu in da se potegujejo za ohranitev republike, medtem ko ae republičanska .Amerika noče vtikati v stvar. Božji milostniki se boje, da bi po-fckus kronanja laliko ne le zatrl 1 kali monarhijo na Kitajskem, anpak da bi lahko odfrčale Ar kakšne druge krone z mazilj« glav. Kitaj-ka revolucija bi iMi-ko našla odmev po krajih, kje ■i nič manj vzrokov za revolucijo. In kadar ima toliko miljonov Ijndi kakor sedaj v Evropi orožje v rokah, je vražje težko prerokovati. kaj 1)1 se nioglo zgoditi.
Zato ao monarbisti prijatelji republike — na Kitajskem seveda.
Kitajska vlada pa medlem izvršuje glasovanje in piavi, da bo do 20. novembra lahko objavila definitiven nzultat. Juansikaj bi bil na vsak način rad cesar.
TRINAJSTURNO DELO.
V	moderni Ameriki imamo civilizacijo, znanost, higieno, dobrodelnost, prohibicijo in vsakovrstno roformatorje. In neštete cerkve. Vse "dobrote," ki si jih more človek mialiti. Na vse mogoče načine hočejo napraviti iz Zcdi-ničnih držav paradiž, iz ameriških ljudi pa angelje.
V	papirnici v Whappany, N. V., je bila pred kratkim stavka. Dne 26, oktobra se je končala. Mezda se jim je zvišala od $1.87 na $2.20 na dan. Delovna doba se je uredila tako, da se bo delalo en teden po 11 ür, drugi teden po 13 ur, pa tako dalje.
V	Ameriki hočejo dobrotniki odpraviti vse zlo. Saloni kaze ljudi, plesi, presvobodna morala in kdove kaj še ne. Trinajsturna delovna doba jih nič ne kazi. Za to se ni treba zanimati.
ČJe bi vseh skrbi polni reformatorji rajši pogledali v tovarne, kakor da prodajajo svoje puščobne pridige, ki lahko spoznali, da so korenine vsega gorja v naših družabnih razmerah, ki omogočajo brezobzirno gospodstvo močnih in povzročajo hlapčevsko odvis-nosLslabib. Morda bi le spoznali, da napravi trinajsturno delo še več kvara kakor saloni in da so smešni s svojimi reformami, ki tipajo po površju* v globočino se pa ne upajo.
Trinajsturno delo v tovarni in kultura dvajsetega stoletja — ka-5To so vjeina tO?
pil, ne popravi, ker so poškodbe tuko znatne, da ni več poraben za vo.ino službo.
Gotovo je prav, da se ne delajo s tako pokvarjeno škatljo novi eksperimenti, ki bi lahko veljali še kaj človeškega življenja. Ampak prav ni, da mora ljudstvo plačevati ogromne svote za to, da •• kupujejo ladje — za staro Železo.
Med staro železo.
Mornariški urad je naznanil, da se podmorski čoln "F—4," ki se je meseca marca s posadko 21 o-
seb v pristanišču Ilonolulu poto-
Plavaj, plavaj, barčica ...
Dogotovljen ie najnovejši nad dreadnought Zedinjenih držav, "Ncvada," in čaka v luki Tomp-kinsville, Staten lsland, na vladno preizkušnjo. "Nevada" je prva ameriška bojna ladja, na kateri se bo za kurjavo rabilo olje. To ie takorekoč vzorec za tisto veliko floto, s katero hočejo osrečiti' Ze d in jene države tekom petih let.
Boji na H&iti.
Z bojne ladje Connecticut so poslali vojaško pomorščake y Ba-hon na Ilaiti, da pojačajo ondot no ameriško posadko, ker so domačini streljali na patrolo pod poveljstvom kapitana Oampbella.
Tako je navadno: Čim več posredovanja, tem več bojev.
Ladjo "Eastlaud" bodo baje z nekaterimi popravki porabili za šolsko ladjo vojne mornarice. No da; mrličev je že vajena
Uzorno pripravljanje zdravil.
V pripravljanju zdravil, bodisi v malih ali velikih množinah, moramo v prvi vrsti paziti na to, da izberemo najboljše snovi, potem da je vse čisto, da je laboratorij preskrbljen z nanovejšimi iznajdbami, da se ima dober in izkušen predpis in uslužbene najbolj izur-. jene in povse zanesljive pomočnike. Na takov način se napravlja Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To pojasnjuje velik učinek tega preparata na prebavne organe. Oboje, zelišča in vino, ki se rabijo zanj, morajo iti skozi
natančno prcsku&njo ter morajo biti pronajdena popolna, red ko pridejo v uporabo. Bodri organe k delu, olajša zapeko in l njo zvezane bolezni, urejuje slast, daje novo energijo.
V lekarnah. Cena $1.00. Jos Triner, izdelovalec, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Ako rabite zdravilo za drgne-nje telesa pri revmatičnih ali ncu-rnlgičnih bolečinah, poskušajte Trinerjev liniment. Cena 25 in 50c., po pošli 35 in 60c.
BELA VRANA.
$1,000.00 naplačila.
Samo eden zamorc postati lastnik 80 akrov farme, 75 milj od svetovno slovečega industrijskega mesta Detroit, Mieh. Zemlja prve vrste. Redka prilika za nakup kmetije, kakor je redka bela vrana. Pojasnila daje: First Krai-ner Land Co. Nortli Branch Mieh.	•	(3x Adv.)
Ena najboljših socialistični! revi i v angleškem jeziku v Ameri ki je: "INTERNATIONAL 80 CIALIST REVIEW." — Izhaj»
mesečno in stane $1.00 na leto. -Naslov: Int. Soc. Review, 341 F Ohio St., Chicago, 111.
LOUIS RABSEL
moderno urejen aalun
H 410 6RAR0 AVE.,	KENOSHA. Wis
Telefon lli»9
M. A. Weisskopf, M. D,
Izkušen zdravnik.
traduje od 12 A. M. —8 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in ne deljo večer neuraduje. Tel. Csnsl 47i».
1901 So. Ashland a vs. Tel. residence: Lawndale
BOŽIČNA DARILA ZASTONJ!
Leáira* Cold Ule* Bracelet Watcfa «Mi
Pair Diamond Far ringe ta caae. rach M IOS kt.
t in Carving.Set, Buckhorn Handlet 3
Cbna««w- r-. rart IM uiipaat
.! J »
Pričnite spravljati Nebo ali Žira kupone in prednje dele škatljic in dobili boste ta krasna darila
ZASTONJ
Pošljite za katalog, ki navaja številna lepa darila
Pošljite po katalog, ki navaja številna druga lepa darila.
Nebo in Žira sprednji deli škatljic so vredni vsak pol centa v gotovini ali pa štejejo kot celi kuponi za darila.
Pošljite kuponi po poiti (ne paketni poiti) ali ekspreau plačano vnaprej.
NEBO OR ŽIRA DEPARTMENT 95 First Street
Jersey City, N. J.
James F. Steplna,
predsednik.
Clirlstan R. Haleck,
I. podpreti«.
Emauuel Berautk,
II. podprtds.
A ddl J. krasa,
blagajnik.
Ravnalellskl odbor:
Sx hMi Zimmer, n tdotk Eiiwfui i HtriiMk i,r. Anton SlaakUl Ah«! D-vla John Ku« lk A. V. Oer nger John C. K ra»a
Jame« t. S tapian C. S. W.iUck
AMERICAN STATE BANK
1825-27 Blue lsland Avenue, blizo 18-ste ulice,
CHICAGO, ILL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
nnPRTn- Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer, UUrniU- vse druge dneve pa do 54 popoldan.
10 kron za ...........$1.60
15 kron sa ...........2.40
20 kron za ...........3.20
25 kron za ...........4.00
50 kron za ........... 8.00
100 kron za .........$15.90
150 kron za.......... 23.90
200 kron za .........31.80
400 kron za.......... 63.60
500 kron za ......... 79.50
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
Direktna zveza s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnico v Zagrebu in njenimi podružnicami.
Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vse slovanske jezike.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna —
2146-5« Bluc lsland Avcnu«, Chicago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
POZOR! Kadar se nahajate v gostilni,
3 pristne nljace 2 zdravilne.
zahtevajte vedno dobre, zdrave in priatne pijače, ki norijo na steklen ici nepis lmported, in to ao A. Horwatove: Im por ti rani Brlnjevac, Slivovec, Tropinovac, Grenko Vino ln Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva in edina samostojna, ki importira žgane pojače in zelilča naravnost iz Krnnjakegu. Rojaki, zapomnite ai, da je A. Hor-watovo Grenko Vino napravljeno iz najboljžega califor-nijskega rudečega vina in iz najzdravejših zeli&č ter nad-kriljuje vae drugo pijače te vrate za človeiko zdravja. Kavno tako Kranjski Orenčec. Posebno ako pijete slaba žganje, ne bo nikdar Škodovalo, če denete polovica tega grcnčeca vsem.
.A. HORWAT, C00 N. CHICAGO 8T., JOLIET, TT.T,

J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo j i obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenue.
chicago, 1ll.
I Cenike prejmete zastonj.
Vse delo garantirano.
i: Edini slovenski pogrebnlk

Enter«*»« r^n-nsraph
|l II II III
V
I
\
.T ' «-* "
Kivoia Cifarette Case. German Silver 2M coupooa

MARTIN BARETINČIC
< » >24 BROAD STBBET
TRL. 147S
JOHNSTOWN. PA.
VRNIMO SE!
V lekarnah
TRINCRS
BiTTER-WlHE
nmiM«!
horké víno
a «in»»«*-
Trav radi se spominjamo onih dni, ko amo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko ai hil v aveati, da je ta avet nebeški raj, poln srečo in veselja za nna. Kaj nas je zadelo, da nismo ve« onega mnenja; da smo premenili svoje navade in ae odtujili od arednje poti, ki ae imenuje zmernoat v vsnki stvari? Vrnimo no k starim nrvsdani, V navadni hrani, k bolj resnemu delu, k sveftemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za avoje prebit vne organe, da preprečimo zabaaanoat in nje posledice, ter slabost in nervoznoat Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
To zdravilo je jako važnega pomena, ker po-apeSuje delovanje prebavnih organov in tako nam povrne prejSnje navadno zdravje za dobo dokler zopet ne pademo v razvade.
To zdravilo tudi —
PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST,
DOPRINESE OKUS DO HRANE.
POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOC, OHRANI ORGANE DELAVNE.
ODSTRANI NERVOZNOST.
Urejuje, okrepčujn, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasnnost, potolaži glnvobol, da je pomoč dekletom in *ennm v slučaju neprilik, ter vaeh drugih enakih boleznih.
Cena $1.00
Ak o hočete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite najmnnjUo bolest, bodisi rev-mwtiJnn ali nevralgično Cena 25 in 50c, po polti 35 in 60e.	11
JOS. TRINER
Izdelovalec,
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, ID.