v Članki in razprave 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 364-787.9(497.4Koper)"12/19" Prejeto: 30. 4. 2009 Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja ZDENKA BONIN arhivska svetovalka Pokrajinski arhiv Koper, Kapodistriasov trg 1, SI-6000 Koper e-pošta: zdenka.bonin@gmail.com izvleček Organizirano skrb zdravstveno stanje ljudi je v Kopru mogoče spremljati vsaj od 13. stoletja dalje. Na vhodu v mesto je bil leta 1262 postavljen Špilal sv. Nasanja, v katerem so našli zavetje romarji, mestni reveži, pohabljeni, od rojstva prizadeti posamezniki, najdenčki in oboleli, v 14. stoletju pa je Marco Trivisano v Zubenagi uredil se zavetišče siromašne genske. Mesto je imelo zdravnika in kirurga; oba sta morala biti vsako leto potrjena v velikem svetu. Za obubožane prebivalce mesta so skrbeli tudi laične bratovščine in redovniki, plasti servili sv. Marije. Francozi so namesto ukinjenih bratovščin, ki so do tedaj skrbele ubožne ustanove, ustanovili dobrodelno kongregacijo. Mestni Špilal (priključili so mu ubožnico sv. Antona) so leta 1810 preselili v poslopje opuščenega servitskega samostana. Okrajni zdravnik Giovanni Andrea de Manjom je sredi 19. stoletja pripravil pravilnik mestne bolnišnice. Poleg reve^ev celotnega koprskega zaledja je sprejemala tudi bolnike. Leta 1886 so paradi te%av, ki jih je občina imela % upravljanjem bolnišnice, skrb bolnike s>aupali FranaŠkovim tretjerednicam. Te so v mestu ostale do leta 1915. KLJUCNE BESEDE: zdravstvena oskrba, Špilal sv. Nasanja, Špilal sv. Marka, servitski samostan, sirotišnica, mestna bolnišnica, bolnišnična dejavnost, Koper abstract INS'ITI'UIIONS FOR THE POOR IN KOPER AND THEIR HEALTH CARE Milil ICHS FROM THE 13'r" TO THE EARLY 20'" CENTURIES In Koper, organised health care services for the population can be traced back to as early as the 13 th century. Already in 1262, there was a hospital dedicated to St. Na^arius at the entrance of the town, in which pilgrims, cripples, foundlings, the poor, the sick and the handicapped since birth could take shelter. In the 14*h century, a shelter for the impoverished women was also founded in Zubenam by Marco Trivisano. The town had a municipal doctor and a surgeon who needed to be j o J o certified yearly by the Great Town Council. Laic fraternities and priests — Servants of Mary in particular — also providedfor the poor of the town. Fraternities that had up to the time of the Illyrian Provinces taken care of the poor-houses were abolished by the French administration and instead a charily conmmlion was founded. In 1810, the French also moved the -v7 -v7 o o J town hospital, to which the poor-house of St. Andrew had been joined, into the building of the abolished Servile monastery. Preservedfrom the mid-19th century is a book of regulations of the town hospital prepared by the district physician Giovanni Andrea de Manjom. The hospital admitted the patients as well as the poor from the entire Koper hinterland. Due to so7ne troubles experienced by the municipality in the managemen t of the hospital, the care for the patients was in 1886 entrusted to Franciscan Tertiaries, who remained in Koper till 1915. KEY WORDS: medical care, hospital of St. Na^arius, hospital of St. Mark, Servile morns ley, orphanages, town hospitals, hospital services, Koper V Evropi se je s ponovno oživitvijo blagovnega gospodarstva in širjenjem mestne civilizacije med 11. in 13. stoletjem spremenil tudi odnos do siromaštva. Ta najpomembnejša vrednota prvotnega krščanstva je bila še v visokem srednjem veku poroštvo za zveličanje, s širjenjem denarnega načina gospodarstva pa se je odnos do siromaštva povsem spremenil. Kot odgovor na novi način življenja so na eni stani nastajali številni ubožni redovi, vanje pa so se navadno zatekali prostovoljni "siromaki", ki so večinoma izhajali iz višjih družbenih slojev, na drugi strani pa je milosrčnost, ki se je izražala v miloščinah in darovih cerkvenim ustanovam (in preko njih redkim posameznikom), postala priljubljena oblika odpuščanja grehov "tuzemnega" življenja. V tem obdobju so se zlasti po sredozemskem delu Evrope močno razširili številni samostani t. i. beraškili redov, špitali in bratovščine. Dobrodelnost in dajanje miloščine sta predvsem v 14. in 15. stoletju postala izrazito družbeno umerjena, saj je v ospredje prišla skrb za pomoč znanim ljudem (navadno istega območja in podobnega socialnega okolja), ki jih Bro-nislaw Geremek imenuje "sramežljivi siromaki".1 Njihova upravičenost do pomoči je bila utemeljena z njihovim izvorom, saj jim je "stan" prepovedoval beračenje, hkrati pa je bil "sram" znamenje njihove visoke morale. T. i. bmtovskci pomoč je dajala prednost znanim ljudem, navadno iz družbene elite, ki so zaradi različnih vzrokov obubožali. Odnos do pravih revežev (beračev) pa se je močno spremenil. Ti so veljali za lenuhe in odpadnike družbe in kot taki niso bih vredni niti podpore niti usmiljenja. Tako mestne kot tudi cerkvene oblasti so s svojimi ustanovami skušale poskrbeti za določeno število izbranih mestnih siromakov, za druge reveže pa je njihov vsakdan pomenil hud boj za preživetje. Nazoren primer take institucionalizirane pomoči izbranim posameznikom so prav mestni špitali; navadno je že njihov ustanovitelj (dobrotnik) določil število oskrbovancev.2 V istrskih mestih so bili špitali kot zavetišča za romarje, pohabljene, od rojstva prizadete revne posameznike, reveže in obolele po vzoru Benetk organizirani že v 13. stoletju. Piranski špital je bil ustanovljen 14. 12. 1222, koprski 7. 4. 1262,' verjetno pa 1 Temeljni deli o zgodovini dobrodelnosti in milosrčnosti sta prav gotovo delo Bronislawa Geremka Usmiljenje in vislice. Zgodovina revščine in milosrčnosti, Ljubljana 1996, ki s svojimi spoznanji sega tudi na beneško ozemlje, in Michela Mollata: The poor in the middle aeg: an essay in the social history. New 1 laven, London 1986. 2 Darovec: Davki nam pijejo kri, str. 91-95. -1 Naldini: Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije J/istinopolis, str. 182-184. tudi ustanovitev izolskega špitala sega v 13. stoletje.4 Koprski špital sv. Nazarija je imel sedež v stavbnem kompleksu pri Mudinih vratili, na današnjem Prešernovem trgu,5 kjer je sedaj cerkev sv. Bassa. Ustanovila ga je komuna, škof Conrad pa ga je "razbremenil vseh dajatev, obveznosti in pravic, ki bi jih morda kdaj terjala njegova Cerkev, v cerkveni pristojnosti pa je zadržal le potrjevanje priorja oziroma rektorja ustanove in pravico do zelo skromne Marija -y detetom in donalorjem nekdanjega Špitala sv. Nazarija pri cerkvi sv. Bassa kiparja Giovannia di Pietra i- leta /40 / (PMK) Darovec: Oris zgodovine zdravstva v Kopru, str. 259. Giuseppe Caprin pa omenja, da je špital v Izoli omenjen že v dukumentu iz leta 1152 (Captin, L'Istia nohilissima, parte 1, str. 253). Piar^a del Ponte ali Ponte di Pietra, tudi Piar^a del Traffico. dajatve obema blagajnama, škofovski in kapiteljski"/' Meščani so špitalu darovali kruli, vino in olje za vzdrževanje 10 revežev, poleg tega pa še druge prihodke in denar v višini 13 lir grošev7 (tudi lir velikih denarjev, lire di gros si). Koprski podestat in kapitan Simone Dalmazio je leta 1389 senatu predlagal, naj zaradi prihodkov, ki jih ima špital, imenuje upravo špitala s priorjem in enim članom. Senat je imenovanje uprave prepustil komuni.8 O volitvah prokuratorjev (oskrbnikov) in priorja špitala sv. Nazarija govori tudi koprski statut iz leta 1423,9 in sicer: podestat naj vsako leto izbere10 na avgustovske kalende dva prokuratorja špitala sv. Nazarija. Funkcijo naj opravljata eno leto. Upravnik špitala, t. i. prior, ne more ničesar (npr. premoženja ^ Naldini: prav tam, str. 182. V istem delu je objavljena tudi listina (indult) škofa Conrada s 7. 2. 1262. Prepis listine je objavljen tudi v: Candler, Codice Dipiomatico lstriano, str. 548-549. 7 V Beneški republiki se je od konca 13. do druge polovice 14. stoletja uveljavil sistem "libra do groša" (lihhra ad ffvtsus), ki je temeljil na razmerju med zlatnikom in srebrnikom 1 : 26, po letu 1356 pa bilo razmerje med njima 1 : 24. Ko je začela vrednost srebra padati, so Benečani prenehali kovati groše in so jih ohranili le še kot obračunsko enoto pri dukatu, in sicer: 1 lira grošev = 10 dukatov = 20 solidov grošev = 32 lir = 240 grošev = 640 solidov = 7.680 denaričev. Obračunska vrednost denarja se je po letu 1472 spremenila, in sicer: 1 dukat = 124 solidov oz. 6 lir in 4 solide (Darovec: Davki nam pijejo kri, str. 67-70). 8 Schiavuzzi: l.e istituzioni sanitarie Istriane, str. 381-382. 9 Originalni statut iz leta 1423 hranijo v Državnem arhivu na Reki, Pokrajinski arhiv Koper pa hrani tiskano verzijo statuta (v nadaljevanju STKP) iz leta 1668 v fondu SI PAK KP 299, Družinski arhiv Gravisi, a.e. 68. 111 S soglasjem škofa so ju tako kot priorja imenovali (z večino glasov) v velikem svetu (primerjaj tudi Darovec: prav tam, str. 261). špitala) dati v najem brez pro kura torjevega dovoljenja, prav tako pa ne morejo niti prior niti prokuratorja odtujiti nobenega špitalskega premoženja brez dovoljenja koprskega podestata. Prior mora dati prokuratorjema seznam (popis) celotnega špitalskega premoženja in ta morata vsak mesec pregledati vse omenjeno premoženje. Ob koncu mandata morata prokuratorja svojima naslednikoma dati popis vseh premičnin in nepremičnin. Enak popis (inventar) pa morata dati tudi podestatu, ki naj preveri morebitno slabo upravljanje ali odtujitev premoženja.11 V posebnem členu je prav tako določeno, naj podestat izbere tudi špitalskega priorja, ki naj ga potrdijo v velikem svetu. Izvoljen je, če dobi večino glasov.12 Svojo službo ioficii priorilalus) naj posveti skrbi za uboge v tem špitalu in naj zato dobi vsak mesec 6 liber plače. Dobi naj služkinjo (imam pedi-seqiiam), da v špitalu skrbi za bolne in uboge. Ta naj za svoje delo vsak mesec dobi 40 solidov,15 duhovnik, ki naj v špitalu vsak dan opravlja maše, pa 6 liber. M De Vrwuratoribiis Hofpittzlis Santli T^a^artj > ć" de e or am eleClione. Cap. III. I Tem Statuimus, quod omni an no de CEtcco primi Cakndas Atigufti pet dominum Pote (tarem .qui pro tempore erit id regimin cinitatisluftina-poiis,& ilios fticcefiotes eJigi debcit duo botii homines, qui effe velint Pro-ciiratorcsimmocfledebeani Procurator Hofpitalis, flue domus Dei lull inopo lis, Qui procuratorcs Hate debeant in dičio officio per annum vnum t a mum, Et Prior qui fuerir pro tempore difti Hofpitalis non poffic, nee vikat vilo modoaftiftare, vel affiflari faceie aliquas pofleffiones pertinetites dić>o Hol pitali fine vetbojicentia, iScconljliodiftorum Procuratorum; Et quoddiäj Procurarotes.nec Prior vender! non valeanmec alienarealiqua bona mobilia,& ftabilia pertineniia dido Hof pitali fine Jiecnria,& conlenfu dominiPorettaris,&Capita nei.q nod fi fecerini.careat firmitate; Et Priori qui fiierir pro tempore teneatut dare in fcriptis dittis Procuraroribus omnia bona mobilia &immobilia pertinentiadiflo Hofpitali;firipli Procurators teneantur peruidere omni menfe bona mobil a, & jmmobiüa.autlemel in_. anno >&iu fine anni dićli Procurator; s teneantur darein fcriptis fucceffori-bus omnia bona mobilia, & immobilia pertineniia dido Hoipitali ,&eape. £lantiaiT3equibus omnibus bonis mobifibus,& flabilibns omni anno in eie-üione diftorum Procuratorum fieri debeat viium Inuetatium. In quo vero Inueutarioponantut bona mob]lil,& (ialula perrinetia, tSc Ipettantia hofpitali pra:cfićto.& ill fine anni per dominum Potcftatem ■ & Cap itaneitm exa-Kiinari, & ti deri de beat ordinati; dićlum Inuenrarinm, fi defeCtu iplomra Procuratorum .vel ina mala culpa dillribuiflim ■ velalienaflenraliqiia bona ftabitiaiäc mobilia in dfćtoInucntariocTOtcnta;Er fioulittrteneantu: redde-te rationem in fine anni de omni so, qaoJ exegcnnt, & es pendidetint pro £ 4 c,cto Odlok stalnici o volitvah prokiiraloijev Špitala sv. Nazarija (SIP. 1KKP299, a. e. 68) 11 STKP, 3. knjiga, 3. poglavje, str. 117v-l 18. 12 Prokuratorja (s kontumacijsko dobo dveh let) so volili vsako leto, prior pa je bil lahko imenovan za vse življenje, vendar so ga morali vsako leto potrditi v velikem svetu (Darovec: prav tam, str. 261). 1 libra (tudi lira) = 20 solidov = 240 denaričev. M STKP, 3. knjiga, 4. poglavje, str. 118. S posebnima odlokoma so v statutu urejali tudi pridobivanje premoženja za omenjeni špital,15 saj je ta večino denarja dobil z volili v testamentu oz. ob izpolnjevanju testatorjevih določil. Prokuratorja, ki sta nadzorovala upravljanje vsega špitalskega premoženja, sta za vsako premoženje, ki sta ga pridobila za špital, od libre vrednosti dobila po 5 solidov malih denarjev.16 Tako naj bi Giuliano del Bello 19. 11. 1440 špitalu izročil 1.000 dukatov, ki jih je bil dolžan dati kot izpolnitev volje pokojnega očeta, saj je v testamentu zapisal, naj sin ubogim iz špitala izplača četrtino vseh prihodkov, ki jih bo dobil od trgovine v Kopru.17 Kot pravi Pavel Naldini, pa naj bi se pozneje finančno stanje te dobrodelne ustanove postopoma slabšalo in tako je komunska oblast aprila leta 1454 dala špital sv. Nazarija v upravljanje bratovščini sv. Antona opata.18 Ko je veronski škof Agostino Valier med 4. in 22. februarjem 1580 v duhu navodil tridentinskega koncila vizitiral koprsko škofijo, je med drugim popisal tudi bratovščinsko premoženje19 in premoženje obeh koprskih špitalov. Vseh dvajset oz. enaindvajset koprskih bratovščin je skupno (v denarju) imelo približno 5.890 lir in 12 solidov dohodka. Največji dohodek je imela bratovščina sv. Antona opata; znašal je okoli 2.500 lir na leto,20 špital sv. Nazarija pa je imel približno 2.000 lir dohodka od premičnin in nepremičnin. Spital je sprejemal reveže obeh spolov iz mesta, tujce in bolnike ter najdenčke (infanti). Vzdrževali so jih, dokler jih niso s posebno varuško poslali v sirotišnico v Benetke {Časa di Dio). Prihodke so porabili za potrebe špitala, oblačila (et altre elemosine de pano), kruh, vino, meso in druge potrebščine za reveže in bolne, ki niso bili v špitalu (poueri miserabili et infermi della dtta che s ono fuori deli hospitali), za obdelovanje špitalskih vinogradov in oljčnikov, za zdrav- 15 STKP, 2. knjiga, 53. poglavje, str. 76-77 in 81. poglavje, str. 96. 16 ... didmus et statuimus quod dieti procurators.! de cetera habeant et habere debeant soldos quinque parvorum pro übra de omni eo quod recuperauerint dieto hospitali modo predicto (STKP, 2. knjiga, 53. poglavje, str. 76). 17 Schiavuzzi: prav tam, str. 382. 18 Veliki svet je sprejel sklep, po katerem je špital prešel v domeno bratovščine sv. Antona opata, dokument pa je istega leta potrdila tudi beneška oblast. Spital se je močno povečal. Dajal je domovanje popotnikom, pomoč slaboumnim, mleko otrokom, doto dekletom in ostale miloščine. 'Njegova cerkev je bila posvečena škofu in mučencu sv. Bassu (Naldini: prav tam, str. 185-186). 19 Glej Lavrič: Vi^itadjsko poročilo Agostina Valieja o koprski škofiji izleta 1579, str. 131-135. 2'-' Lavrič: prav tam, str. 131. nika in kirurga, ki sta zdravila uboge v špitalu ter za stroške tistih, ki so bili v špitalu, vendar niso mogli iti iz špitala in si s prosjačenjem zaslužiti denarja. Valier navaja, da je imel špital dobro vzdrževano poslopje {časa). Spodaj je bila soba z nekaj "posteljami" {con alcune leiere), ki niso bile opremljene, v zgornjem delu pa je bilo šest sob, od katerih jih je bilo pet opremljenih z žimnicami (malera^j), rjuhami in precej dobrimi odejami. Ce je bilo treba, so lahko iz spodnjega dela prinesli dodatne "postelje". Spital je imel tudi dobro urejeno kuhinjo in druge prostore. V njem so živeli reveži in dva upravnika (priorja), ki sta tam imela stanovanje ter za svoje delo prejemala plačo. Prihodke je upravljal nobil. Vsako leto so ga izvolili izmed članov bratovščine sv. Antona opata. Ta je moral konec mandata pokazati račune bratov-ščinski te« in revizorjem.21 Za špital, ki je večino svojega nepremičnega premoženja dajal v najem in tako pridobil velik del prihodkov, so se razmere po letu 1605 precej spremenile. Beneška republika je namreč vsem cerkvenim ustanovam (npr. špitalom, bratovščinam, samostanom) z zakonom prepovedala nakup in posedovanje zemljiških posesti, v dveh letih pa so morale prodati tudi vsako podarjeno nepremičnino.22 Prav možnost vlaganja denarja od nepremičnin je bila izmed pomembnih razlogov za ponovno ustanovitev koprske zastavljalnice (Monte di Pietd) leta 1608. Spital je bil po ustanovitvi zastavljalnice (prvič je bila ustanovljena že leta 1550, vendar je, verjetno zaradi hude kuge in zmanjšanja števila prebivalstva ter obubožanja, že po treh letih zašla v težave)23 upravičen do dela njenega dobička, poleg tega je v zastavljalnico vlagal tudi lastni kapital. Zanj je sprva prejemal šest odstotne obresti, pozneje pet odstotne, od srede 18. stoletja pa le še štiri odstotne obresti.24 Tako je v letu 1765 v zastavljalnici hranil kar 5.400 lir 25 leta 1786 pa je npr. od dobička zastavljalnice dobil 216 lir 26 Spital so na začetku 18. stoletja povsem prenovili in razširili ter uredili posebne prostore za moške in ženske.27 V cerkev sv. Bassa — koprski škof Naldini jo je leta 1712 blagoslovil — so že leta 1706 prenesli t. i. čudodelni križ (crocifisso miracolosd), h kateremu so 21 Lavrič: prav tam, str. 136-137. 22 Darovec: The Charity and the Poverty ..., str. 27; http:// rss.archives.ceu.hu/archive/00001092/01/104.pdf 23 Darovec: Davki nampjejo km, str. 97. 24 Darovec: prav tam, str. 166 25 Darovec: prav tam, str. 165. 26 Darovec: prav tam, str. 156. 27 Darovec: Oris zgodovine zdravstva v Kopru, str. 265. Na oltarni sliki v cerkvi sv. Bassa sta upodobljena sv. Natalij, koprski -^aŠćilmk, in sv. Bass (Bonin, 2009) molili številni Koprčani, čaščenje pa se je razširilo tudi po beneškem ozemlju.28 O temeljiti prenovi špitala priča tudi napis v zakristiji cerkve sv. Bassa iz leta 1731. Koper je imel poleg omenjenega špitala sv. Na-zarija še špital sv. Marka blizu vrat Zubenaga.29 Ustanovil ga je Marco Trivisano iz Benetk. Naldini omenja, da naj bi bil špital ustanovljen okoli leta 1400, po poročanju Agostina Valiera pa naj bi bil ustanovljen leta 1401 v50 na osnovi dokumenta s 17. 28 29 Po najnovejših raziskavah Restavratorskega centra ZYKD Slovenije so z radiokarbonsko analizo lesa določili čas nastanka polihromirane plastike Kristusa okoli leta 1120. Prvotni romanski Križani je imel horizontalno iztegnjene roke in pokončno glavo s široko odprtimi očmi. Kasneje so kip slogovno in ikonografsko predelali v gotiki (po zagozdi v vratu, ki je omogočila nagnjenost glave, je možna datacija okoli leta 1360, po dataciji platna za lase pa okoli leta 1550). Pri prenosu križa i/, špitala v sedanjo oltarno nišo v cerkvi sv. Bassa leta 1706 so dodali nov križ, napis in trnovo krono. ()riginalno plastiko, ki so jo restavrirali med letoma 1998 in 2008, so namestili v nepredušno zaprto vitrino s stabilno mikroklimo (Kestavrirani romanski Križani j™ cerkve sv. Bassa v Kopru, zloženka). Spital za ženske (večinoma sirote) naj bi stal za hišo družine Grisoni med zubenaškimi in izolskimi vrati (l.uglio: Uantico veseovado Ginstinopoiitano, str. 81). Uavrič: navedeno delo, str. 136. 6. 1359 pa je mogoče sklepati, da je bil špital ustanovljen pred tem datumom.51 Od štirih upraviteljev špitala, ki so bili imenovani na osnovi Tri-visanovega testamenta, je bil med školovanjem Jeremije Pole'2 edini še živeči upravitelj Jacobo Alberti, sin pok. Zanina. Ker je špital zašel v težave, so na osnovi testatorjeve želje za upravitelje imenovali še ugledna Koprčana JSlichaela de Gauarda in Ambrosiusa Lugnana. Statut je s posebnim odlokom naročal, naj podestat vsako leto pregleda delovanje špitalskih upraviteljev in poskrbi, da ob morebitni smrti izberejo novega upravitelja." Spitalsko poslopje je obsegalo cerkev, posvečeno sv. Marku Evangelistu, ter ozko dvorišče s skromnimi celicami ob straneh. Leta 1580 je špitalske prihodke že precej let upravljal Koprčan Raymondo de Pola. Škof Valier je ob vizitaciji špitala pregledal blagajno za preteklih 36 let. Računi upravnika (com m is sa rio Poki) so kazali 830 lir. Po besedah upravitelja špital v zadnjih štirih letih ni imel več kot 1.550 lir prihodka. Spitalu naj bi iz beneške blagajne na testatorjevo željo vsako leto nakazovali po 126 lir in to naj bi bil edini letni prihodek špitala. Čeprav naj bi v špitalu vzdrževali 8 revnih žensk (tako prenočišče kot tudi hrana), je špital leta 1580 dajal stanovanje le 6 ženskam. Zanje so porabili po eno liro za vsako na mesec. Preostali denar so porabili za kaplana za opravljanje maš in vzdrževanje hiše.34 V Naldinijevem času so siromašnim ženskam, ki so tam živele, dajali le prebivališče, včasih pa so dobivale tudi hrano. Koprski zdravniki in določila o njih v statutu iz leta 1423 V istrskih mestih so vsaj od konca 13., zlasti pa od 14. stoletja dalje delovali tudi komunski zdrav- 34 35 Mos, žena pok. Marca Trivisania, je tega leta reševala težave, povezane s špitalom sv. Marka 1'Evangelista. V dokumentu navaja, da je njen mož od (takrat prav tako pokojnega) Antulfa (tudi Antolfi) de G rampa kupil hišo in tam postavil špital. Antolfova vdova je vztrajala, da je bila na to hišo vezana njena dota v višini 300 über. Mos, ki je odplačala omenjeno vrednost, je od beneškega senata zahtevala zavarovanje za omenjeno vsoto od premoženja Bemardusa de Spellata, ki je bil prodajalčev porok ('jideinssii'), to ji je bilo z dokumentom z dne 17. 7. 1359 tudi potrjeno (slMSI IV, Senato Misti, str. 137-138). Jeremias de Pola je bil koprski škof od 2. 12. 1420 do pomladi leta 1424. Martinus Bernardini je bil za novega škofa imenovan že 14. julija 1424 (HC, str. 288). STKP, 3. knjiga, 6. poglavje, str. 119-121 in Naldini: prav tam, str. 186-187. l.avrič: prav tam, str. 135-136. Naldini: prav tam, str. 187-188. Odlok beneškega do-^a Nico loja Grim cinija leta 1602 o •yiuhinju plaće koprskemu -ydravniku (SI P.-1K KP 299, a. e. 68, Statut Kopra, 5. knjiga, str. 178) I78 bafciator D. Ottonello del Bello» li fia conceffo > ehe fi come il Me* •dico totito pagarfi da qacfta Camera hi di fa.iario ducati cento , c vinti airannojcofi hauet dcbba nellauuenire in rut to ducati doicento.& parimen* te il Preceuore,che haue u a riitdtti feöfama han er debba dalJ'iftefl'a Camera., ducati cciKoail'anno »acciochela Citta predetta habbia modo di trouar, & trartenerle fudettedoi publiche perfone, & non reftipriuadiquei beneficij) con fine de quali furno piudentemente inftituire, & deuono necetfariamen* te efler conieruate. Quare au&oritate lupradičti Confilij mandamus vobis, vt fu^ralcriptam partem obfe rue tis > ab omnibus ob feruati( vbiopus fiierit xegiiiiaiT,& prelentantireftitui facialis. Data inNoftro Ducali Pa latio Die str_ 23-24. 57 Žal ni ohranjenih pisnih virov. 58 prav tam, str. 29. 59 Mesto na zahodni jadranski obali, ki je bilo od Benetk oddaljeno okoli 18 milj, je bilo porušeno že v Naldinijevih časih. Na njegovih temeljih je bilo zgrajeno naselje Jesolo. s to foro Torniello.60 Andrea Bono, zadnji equilijski škof, je 25. 1. 1453 ugodil njegovi prošnji in mu podelil priorat samostana sv. Martina, za katerega pa so mu morali plačevati dajatve. Papež Nikolaj V. je 22. 11. 1453 potrdil koncesijo škofa Bona in delegatu za koprskega škofa Gabrieleju de Gabrieliju naročil, naj izvrši potrditev. Koprski servitski samostan je bil ustanovljen leta 1453 oz. 1454. Dve leti pozneje so koprski serviti izpeljali redovni proviti-cialni zbor. Poleg številnih redovnikov in uglednih osebnosti se ga je udeležil tudi Torniello. Koprski škofje leta 1457 moral servitom potrditi veljavnost dodeljenega priora ta.61 O prvih desetletjih samostana je dosedaj malo znano. Samostan naj bi bil leta 1475 opustošen zaradi epidemije kuge, leta 1484 pa naj bi bilo v njem 9 bratov, in sicer Koprčani: provincial p. m. Antonio Martisa, prior p. Pietro, m. Francesco V erga, f. f'" Ker se je njegova družina preselila v Koper iz Movare v l.ombardiji, je bil imenovan tudi Movarčan. 61 Maldini: prav tam, str. 129-130. Costantino iz Foligna (da Foligno), f. Stefano iz Ri-minija ter Koprčani ff. Giacomo, Matteo, Marcantonio in Girolamo. Generalni prior reda fra. Cristoforo Tornielh je leta 1482 na generalnem kapitju v Viterbu dosegel, da so bih istrski servitski samostani (Koper, Umag in Izola) izločeni iz treviške marke (Marca Trevigiami) in so sestavljali svojo provinco. Prvi proviiiciakii prior je postal p. m. fra Antonio iz Pieve, dve leti pozneje pa p. m. Antonio Martisa. Predstavniki istrske province so navedeni tudi v drugih poznejših dokumentih, vendar pa so bih trije istrski samostani že na zasedanju kapitlja 1542. in 1547. vključeni k treviški marki. Istrska provinca je bila ponovno obnovljena leta 1554, že 1567. pa je ni bilo več na seznamu provinc. Istrski samostani so bih potem do ukinitve te province v 18. stoletju vključeni v tre-viško marko. Istrska provinca je verjetno obstajala le med letoma 1482 in 1524 ter 1554 in 1567.62 Ker je bila stara cerkev sv. Martina premajhna, je škof Jernej Assonica (tudi de Sonica)63 leta 1521 postavil temeljni kamen za novo. V nekaj letih so končali glavno kapelo in tretjino glavne ladje. Zaradi pomanjkanja denarja so v mestnem svetu izvolili nekaj najuglednejših meščanov za upravitelje64 in ti naj bi pospešili zidavo. Pri zidavi sta pomagala Benečana Francesco Boldü in Alessandro Giorgio, poznejša koprska podestata. Preostali del ladje je bil končan leta 1581, finančno podporo pa ji je ponudil tudi podestat Marino Gradenigo. S slovesno procesijo, na kateri so sodelovali škof I lieronimo Con-tarini, škofijska in redovna duhovščina, so 28. oktobra 1606, na praznik sv. Simona in Jude, iz stare cerkve v novo prenesli najsvetejše in podobo Marije/'5 Po posvetitvi nove cerkve je bila stara cerkev sv. Martina spremenjena v samostansko kapelo. Leta 1596 je bil v glavni ladji še nedokončane nove cerkve pokopan filozof in priznani zdravnik Leandro Zarotti.66 Med reformacijo naj bi heretične ideje zajele tudi servitski samostan in 13. 12. 1544 je bil škofu Petru f'2 Prav tam, str. 32-34. Bartolomaei de Asonia je bil koprski škof od 5. aprila leta 1503 do 13. aprila 1529 (HC, str. 216). f'4 Imenovanih je bilo 6 prokuratorjev, in sicer: kavalir Giovanni Micolö Gravisi, dr. Giovanni Battista del Bello, dr. Christoforo Sereni, Giovanni Paolo Zaroti, Bernardino Barbo in Gierolamo Barbabianca. Po smrti Christofora Serenija, Giovannija Paola Zarotija in Bernardina Barba so bili za prokuratorje imenovani Micolö Petronio, Pietro Puola in Micolö Manzuoli (Pachera - Yescia: prav tam, str. 43-44). Maldini: Cerkveni krajepis Istre, str. 131. Umrl je 14. 9. 1596, kamnito ploščo pa hranijo v Pokrajinskem muzeju Koper. Ustanovitelj koprskega semtskega samostana Christoforo Tormelh (SIPAKKP299, a. e.S9J Pavlu Vergeriju skupaj z drugimi krivoverci prijavljen tudi servit fra Giovannangelo kot sodomit (come noto sodomita e questuante sen^a scmpoli). O nepravilnostih v samostanu so 17. 2. 1580 obvestili tudi veronskga škofa Agostina Valierja. Sporočeno mu je bilo, da naj bi samostan zaradi slabega upravljanja nekaterih bratov s premoženjem skoraj propadel. Ti naj bi prodajali cerkveno srebrnino, samostansko premično in celo nepremično premoženje. Biseri, ki so jih pobrali s podobe device Marije, naj bi dali javnim vlačugam {publiche meretrice), v samostanu pa naj bi bile celo priležnice (konkubine).67 Valier je servitski samostan obiskal 19. februarja 1580.68 Cerkev sv. Marije je tedaj imela tri oltarje, in sicer oltar sv. Martina, oltar sv. Marije in sv. Zakramenta.69 Servitski samostan, ki je imel cerkev sv. Martina, je vse od ukinitve equilijske škofije beneškemu patriarhu plačeval letni dohodek, to pa ni bilo po volji koprskemu škofu. Stalne napetosti med samostanom in škofom so vrh dosegle leta 1611, ko so servite poklicali na zagovor zaradi škofove pritožbe. Ta je fra Giuliana iz Ferrare obtožil, da je nesposoben, saj je bil za rednega duhovnika imenovan z 22 leti, kar je bilo v nasprotju z zahtevami tridentinskega koncila, ko duhovniki niso smeli biti mlajši od 25 let. Poleg tega "naj ne bi živel življenje prelata temveč kot demon, v hiši naj bi imel konkubine in nelegalne otroke". Na obtožbe je s posebnim pismom, v katerem je pojasnil vzrok spora s koprskim škofom odgovoril prior Bartolomeo iz Trevisa. V Koper sta bila poslana provincialni prior in dva brata servita. Poročil o pregledu ni, vendar serviti prihodnje leto niso sodelovali na procesiji za telovo. V spor je posegel beneški patriarh, ki je vzel servite pod zaščito in zahteval, naj jih škof več ne nadleguje.7" Serviti, ki so večino svojega delovanja posvečali marijanskim pobožnostim, so bili priljubljeni pridigarji. Med štiridesetdnevnim postom so imeli (verjetno) vsake 4 do 5 let dolžnost opravljati pridige.71 Beneška republika je v med letoma 1766 in 1768 sprejela številne zakone o disciplini in ekonomskem stanju samostanov. Med drugim je bilo sklenjeno, da morajo biti vsi stanovalci v samostanih rojeni v beneški državi (suditti) ter naj ukinejo vse samostane z nezadostnimi dohodki za preživljanje in z manj 67 Pachera - Vescia: prav tam, str. 44-45. Primerjaj tudi Lavrič: Vhjtacijsko poročilo Agostina Valiera o koprski škofiji leta 1579, str. 53-54. 68 Lavrič: prav tam, str. 55. 69 1 .avrič: prav tam, str. 75-76. 7'-' Pachera - Vescia: prav tam, str. 46-48. 71 Pachera - Vescia: prav tam, str. 63. kot 12 člani. Čeprav so v to skupino sodili vsi istrski samostani, pa ti tedaj niso bili ukinjeni. Po poročilu treviške province so bili v Istri štirje samostani in špital. V Kopru je bilo šest, prej pa sedem redovnikov, v Izoli dva (duhovnik in servo), v Motovunu trije (duhovnik, konvers in servo), v Umagu pa laik in tuj duhovnik z nazivom ekonom. V rovinjskem špitalu so bili štirje duhovniki in dva konversa. Beneška republika je potem z dekretom z dne 3. 9. 1772 razpustila {soppresione) vse verske redove {prdim religiosi) na svojem teritoriju. Kljub dekretu pa razpustitev ni bila takojšnja. Leta 1777 so bili v Kopru še štirje serviti, in sicer: p. Pellegrino Sala-mini, p. Angelo Visintini, p. Giuseppe Giurani in f. Filippo Variani, leta 1781 pa dva: p. Angelo Visintini in f. Filippo Variani 72 Servitsko cerkev je najbolje opisal kanonik Giovanni Alessandro Rota, sicer generalni vikar. Cerkev je imela sedem oltarjev. Glavni oltar je bil posvečen devici Mariji, drugi oltarji pa so bili posvečeni sv. Peregrinu (Pellegrino) Laziosi,73 sedmim ustanoviteljem reda, sv. Filipu Beniciju,74 sv. Apoloniji in Luciji,75 sv. Frančišku Paolskemu76 in sv. Devici oznanjenja. Cerkev sv. Martina je imela tri oltarje, in sicer: oltar blažene Device (B. v. delle Grazie), sv. Eligija77 in oltar Križanega (sv. Križa).78 72 Prav tam, str. 30-33. 73 Sv. Peregrin (okoli 1265-1. 5. 1345, Forli), sicer zavetnik porodnic in izvoščkov, ki ga verniki prosijo tudi za pomoč pri raku, revmi, protinu in kugi ter bolečinah v nogah, praznuje 1. maja. V redu servitov njegov god praznujejo 2. maja (Schauber - Schindler: Svetniki in godovni zavetniki, str. 195-196). 74 Filippo Benizzo (15. 8. 1233, Firence-22. 8. 1285, Todi), redovni ustanovitelj in zavetnik servitov, je bil peti generalni predstojnik reda servitov. Predelal je redovna pravila in ustanovil žensko vejo, posebno skrb pa je posvečal ubogim in revnim. Goduje 22. avgusta (Schauber -Schindler: prav tam, str. 437-438). 75 13. december (Schauber - Schindler: prav tam, str. 640641). 76 Francesco di Paola (1436, Paolo-2. 4. 1507, Plessis-les-Tours), zavetnik puščavnikov, k njemu pa molijo za pomoč proti kugi in neplodnosti v zakonu. Ustanovil je red pavlancev (najmanjših bratov, tudi minimov). Največkrat je upodobljen v redovnem oblačilu s kapuco in napisom "Karitas" na obleki ali mizi. Goduje 2. aprila (Schauber -Schindler: prav tam, str. 133. 77 Hligij (tudi sv. A16, okoli 588, pri Limogesu v Franciji-1. 12. 660, Noyon) je bil ugleden zlatar in v času Klotarja 11. in Dagoberta vodja dvorne kovnice denarja. Po smrti Da-goberta je zapustil dvor, prejel mašno posvećenje in leta 641 postal škof. Je zavetnik hlapcev in kmetov, zlatarjev in srebrarjev, podkovnih kovačev in drugih (Schauber -Schindler: prav tam, str. 618-619). 78 Prav tam, str. 51-53. ARHIVI 32 (2009), št. 1_Članki in razprave_17 Zdenka Bonin: Ubožne ustanove v Kopru in njihova skrb za zdravje prebivalstva od 13. do začetka 20. stoletja, str. 7-32 Tabela 1 -. Prihodki in stroški servitskega samostana tnaja 1793 (SIPAKKP 6, IX. skupina, a.e. 1387) Prihodki Lire in solidi Stroški Lire Od letnih livelov 479:04 Letni livel za špital sv. Nazarija 90 Od drugih livelov 39:12 Letni livel za stolni kapitelj 30 Od 50 liber olja 60:00 Letni livel za mansionerijo Zanchi 18 Od miloščin7? 14:00 Za letne maše84 555 Od najemnin 11 hiš8" 506:00 Za plačilo strežnika85 1.440 Od najemnin njiv, vinogradov8! 45:30 Za vosek, vino in hostije 1.600 Prihodki od soli82 469:15 Za druge potrebe v zakristiji 30 Od neobdelanih solin v Semedeli83 6:00 Za stroške v solinah86 1.800 Prihodki od zemlje, vina, žita 1200:00 Za stroške za zemljo 30 SKUPAJ 2.819:11 1.237 Celoten samostanski kompleks z obema cerkvama je bil zaradi ukinitve celotne province natančno popisan leta 1787. Popis, ki ga je naredil ekonom, pater Angelo Visintini, obsega inventar vseh pri-tiklin v samostanskem poslopju z vsemi sobami, hodniki in kuhinjo, popis vseh oltarjev in cerkvene 79 Francesco de Zorzi je 2. septembra plačeval po 8 lir na leto, Domenico Vatovaz, pok. Domenka iz Pobegov pa 6 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). 8'-' Najemniki so letno najemnino, plačevali 15. avgusta. Gia-coma, žena Andree Lusija, je za hišo v predelu San l-eonaido plačevala 42 lir, Andrea Berne je za hišo v Bošedragi plačeval 43 lir, Mattio Popechiar v Velikih vratih 108 lir, Antonio Amoroso v istem predelu 78 lir, Giuseppe Pachietto za hišo v Bošedragi 48 lir, Biasio Cociancich za hišo za samostansko kletjo 36 lir, Andrea Muselk za hišo, ki je bila v nadaljevanju omenjene kleti, 36 lir, Nazario Parovel za hišo v predelu Porto Grande 72, Domenico Rizzo pa za hišo v Bošedragi 43 lir. Samostan je imel še dve hiši pod samostanskim kompleksom, ki so ju v tem obdobju uporabljali kot bolnišnico za bolne vojake (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). Marija, vdova pok. Nazarija Appolonia, je za tri njive oz. vinograde v predelu Triban, sv. Margarite in Carbonar plačevala 30 lir, Biasio Meot, sin Zuanej, pa je za njivo v Salari plačeval 15 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). 82 Samostan je imel v lasti 50 kavedinov. 21 solnih kavedinov je imela v najemu Giacoma Sandrina v predelu Ara Mera, v Semedeli pa sta imeli Orsola Sodo 15 kavedinov, Anna Vescovo pa 14. V petletnem obdobju (od maja 1784 do konca aprila 1789) so od pridobljene soli dobili 469:15 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). Solni fondi so bili opuščeni že leta 1741 in so jih uporabljali kot ribolovno področje. Do leta 1791 je Nazario Appollonio letno plačeval po 6 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). 84 Kaplan je opravil 370 maš po 30 solidov za vsako (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). 85 Mežnarju so mesečno plačali po 12 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). 86 Za stroške vzdrževalnih in drugih del v solinah so letno plačali po 100 lir, za popravilo hiš pa 80 lir (SI PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387). opreme, zakristije, masnih ustanov (obveznosti) ter vseh knjig, ki so jih vodili v samostanu. Samostan je bil potem z dekretom ukinjen leta 1792. Njegovo premoženje je maja 1793 popisal ekonom in upravnik samostana Andrea Pellegrini. Samostan je imel 2.819 lir in 11 solidov prihodkov na leto in 1.237 lir stroškov. Samostan je imel presežek prihodkov nad stroški (1.582 lir in 11 solidov)^ V samostanu so leta 1787 opravili 394 maš, od teh 12 maš za člane bratovščine iz reda servitov (iConfratelli del ordine de'Sem) in 24 maš za brate in sestre bratovščine sedmih bolečin Marije device pri glavnem oltarju (Confratelli e S ore lie della Confraternita de S ette D olori di M. V. al Altare Marion).88 Ukinitev servitskega samostana in sprememba namembnosti poslopja Ob ukinitvi samostana je Francesco del Tacco, providur špitala sv. Nazarija, prosil beneški senat za dovoljenje, da bi v poslopje nekdanjega samostana preselili omenjeno ubožno ustanovo. Kljub pritrdilnemu odgovoru se je špital lahko tja preselil šele leta 1810, saj se je v stavbo najprej naselila vojaška bolnišnica, v cerkvi pa je bil začasno zapor za kriminalce. 89 Obnovitvena dela za omenjeno zdravstveno dejavnost, vredna 1.777 lir, so zaupali mojstru Gio-vanniju Filippiniju, nadzor pa je opravljal provin-cialni inženir, kapitan Benedetto Petronio. Opremili so okoli 60 ležišč, eno sobo za lekarno ter skladišče za spravilo orožja in stvari vojakov, ki so bili na zdravljenju. Za opremo (klopi, pručke, posodo, peči, slamo in slamnjače, za izdelavo slamnjač, čeb-re, posode za vodo, svečnike, platno, predivo in po- 87 si PAK KP 6, IX. skupina, a.e. 1387. 88 Pachera - Vescia: prav tam, str. 60-61. 89 Darovec: prav tam, str. 265. dobno) so porabili še 1.800 lir in leta 1801 se je zmogljivost povečala na 300 ležišč.90 Čeprav je bilo samostansko poslopje prilagojeno zdravstveni dejavnosti, pa je cerkev ostala enaka vse do konca delovanja bratovščine blažene Device ser-vitov. Stolni kapitelj je 7. 10. 1806 zahteval, naj v stolnico prenesejo nekaj opreme iz servitske cerkve.91 Tja so prenesli podobo Pietä, dva marmorna oltarja, telo svetega Inocenca, zvonove in sliko (apostolov Petra in Pavla), ki je bila ponovno preslikana. Cerkev je bila potem leta 1850 spremenjena v skladišče, nekdanjo cerkev sv. Martina pa so še do konca 60. let v porodnišnici uporabljali za mrtvašnico.92 Spital sv. Nazarija, ki je imel leta 1806 10.858 lir prihodkov in 13.812 lir in 9 solidov stroškov, je začasno sprejemal tudi najdenčke, ki so jih nato pošiljali v Benetke (Ospi/ale de IIa Piekt)?1' Kip Pietä so prenesli i-y servitske cerkve v koprsko stolnico leta 1806 (Bonin, 2009) 90 91 92 93 Pachera - Vescia: prav tam, str. 62. V cerkvi so hranili turško zastavo, ki so jo zasegli turški posadki v bitki pri l.epantu leta 1571, in v njej so potekale tudi slovesnosti ob predaji poslov podestata ob odhodu starega in prihodu novega. Pachera - Vescia: prav tam, str. 62-63. Schiavuzzi: prav tam, str. 381. S prehodom Istre pod francosko oblast in vključitvijo v italijansko kraljestvo94 ter z ukinitvijo bratovščin,95 ki so dotedaj skrbele za ubožne ustanove, so ustanovili t. i. Dobrodelne kongregacije (družbe; Congrega-yjom de Caritci) v vsaki občini, ki so že prej imele ubožne ustanove. Tistim z več kot 10.000 lir dohodka jim je moralo stanje blagajne na predlog prefekta potrditi ministrstvo za notranje zadeve, tistim z manj kot 10.000 lir dohodka pa le prefekt. Oblast je tudi določila število plačanih uslužbencev.9'' V istrskem departmaju so leta 1808 dobrodelni zavodi delovali v dvanajstih občinah, in sicer: v Kopru, Miljah, Piranu, Umagu, Poreču, Motovunu, Grožnjami, Bujah, Buzetu, Rovinju, Pulju in Labinu. Prebivalci Izole, Vižinade in Oprtlja so uporabljali usluge koprskih ustanov, prebivalci Novigrada piranskih, iz Vrsarja, Bal, Vodnjana, Barbane, Svetvinčenata rovinjske in prebivalci Plomina labinske. Koprska Dobrodelna družba je tako skrbela za nekdanji špital sv. Nazarija, t. i. Dobrodelno ustanovo (Is/ita/o de IIa Caritci) iti zastavljalnico (Monte di Pietä). Kot člani omenjene družbe so bih imenovani: prefekt,97 škof,98 podestat" ter Andrea Manx oni, Bonomo Tagliaferro, Pietro Bratti in Antonio Scher. Sestajali naj bi se enkrat na teden. Kongregacije so v prvi vrsti morale poskrbeti za najdenčke,100 a so jim lahko ob krstu dah le ime, ne pa 94 95 96 97 98 99 100 Z Napoleonovim ukazom je bila Istra 30. marca 1806 uradno priključena Italijanskemu kraljestvu, aprila 1806 pa je bil v ustanovljen istrski departma. Prefekt je postal Calafati. V skladu z dekretom z dne 22. 12. 1807 je bil departma razdeljen na dva distrikta. Koprski je štel 60.641, rovinjski pa 28.615 prebivalcev. Koprski distrikt je bil razdeljen na štiri kantone (Koper 21.011 prebivalcev, Piran 16.840, Buzet 9.441 in Poreč 13.349), distrikt Rovinj pa na tri (Rovinj 13.575 prebivalcev, Vodnjan 10.200, l.abin 4.840). Kantoni v koprskem distriktu so šteli skupaj 120 občin, tisti v rovinjskom pa 36 (Vodnik po fondih in zbirkah PAK, str. 60). Francozi so na osnovi dekretov z 8. junija 1805 in 24. maja 1806 ukinili večino bratovščin (razen bratovščin sv. Zakramenta in Krščanske ljubezni) in njihovo premoženje priključili državnemu imetju. Tako je v dokumentu iz 19. septembra 1806 vidno, da so v Istri podržavili 434 cerkvenih združenj (samostani, špitali, bratovščine), od tega 420 bratovščin, ki so imele skupno 91.870 beneških lir premoženja. Na koprskem teritoriju so tako podržavili 58 bratovščin s 24.420 lirami premoženja, v Piranu 21 s 3.510 in v Izoli 9 z 2.940 lirami premoženja (Bonin: ( )ris razvoja koprskih bratovščin, str. 375). Cigui: prav tam, str. 213-214. Angelo Calafatti. Bonifacio da Ponte. Grof Giovanni 'lotto. Zanje so morale skrbeti na osnovi vladnega dekreta s 4. 12. 1806. priimka, skrbele pa so tudi za reveže, ki so prosjačili (bodisi ker niso imeli dela bodisi zaradi starosti ali zdravstvenih nesposobnosti - hib). V špitale so morali brezplačno sprejeti tudi psihične bolnike iz vrst revežev (pa-y^i potmi), ki so jih kot take spoznali zdravniki. Zanje je bila predvidena dnevna oskrba v vrednosti 1,25 italijanske lire.101 Spital sv. Nazarija, ki je leta 1808 imel nastanjenih 24 bolnih (infemii), naj bi imel prostora za 40 ljudi, ubožnica oz. zavetišče (časa di ricovero) sv. Antona pa možnosti za nastanitev 15 bolnikov. Omenjeno je tudi, da bi bilo potrebno špital sv. Marka zaradi slabega vzdrževanja ukiniti.102 Leta 1809 so v Kopru delovali lekarnarji Francesco Giovannini, Nicolo Pellegrini in Nicolo Salvadori.10-' Leta 1810, ko naj bi špital sv. Nazarija imel 30 postelj oz. prostora za 19 bolnikov,104 je bil skupaj s sirotišnico iz prostorov na Mudi preseljen v nekdanje poslopje servitskega samostana. Po ponovni avstrijski zasedbi Istre leta 1813 so špitalu ukinili letni prispevek, ki so ga posamezne istrske občine plačevale za koprsko sirotišnico. Za najdenčke je moralo denar prispevati sedem občin, in sicer Izola, Koper, Milje, Buzet, Oprtal), Motovun ter Vižinada. Nekatere so prispevale po 500, druge pa po 250 frankov. Ob koncu francoske vladavine so občine bolnišnici dolgovale kar 1.041 frankov. Avstrijska vlada je 14. 11. 1814 izdala dekret, s katerim je za najdenčke morala poskrbeti davčna blagajna in ti so postali t. i. jigli dello stalo. Koprska bolnišnica je po letu 1814 za vzdrževanje najdenčkov porabila 17.056 goldinarjev, omenjenega finančnega bremena pa se je rešila 14. 12. 1826, ko je bilo sklenjeno, naj najdenčke pošilja v tržaško sirotišnico (I. R. Orjanotrofijo Provinciale in 'I nesle).105 Po razpadu ilirskih provinc je špital do leta 1821 upravljal Giusepe de Belli, potem pa je bilo upravljanje preneseno na koprskega župana. Špital je v omenjenem letu imel 14.000 goldinarjev dolga. Od skupnega premoženja 35.037 goldinarjev so imeli 1.952 goldinarjev prihodka na leto, od najemnin hiš in zemljišč dodatnih 700 goldinarjev ali 2.938 goldinarjev. Leta 1833 so pridobili rente ukinjene bratovščine sv. Antona opata. V špitalu je bilo redno nastanjenih po 30 revežev. Sprejemali so tako revne domače bolnike kot tudi tujce, zlasti vojake in finaiicarje. Ti so plačevali po 20 goldinarjev na dan. Špital je 14. 5. 1841 pridobil status špitala za zatočišče revežev in zdravljenje bolnikov in s tem se je popravilo tudi njegovo finančno stanje. Dolg je leta 1843 znašal le še 3.330 goldinarjev, skupni letni prihodek pa je bil 3.968 goldinarjev. Avstrijska vlada je potem leta 1850 tudi preostanek premoženja ukinjene bratovščine sv. Antona opata namenila špitalu. Špital sv. Nazarija je status javne mestne ustanove dobil že leta 1821, z odlokom notranjega ministrstva z dne 16. 8. 1859 pa je bila potrjena t. i. mestna bolnišnica, ki je bila ustanovljena kot deželna bolnišnica (Ospedale civicoprovinciale).m< ,11 1 PREFETTO DEUL/ISTRIA A LX K GONG R E G A ZI jO NI DJ CAKI TA'. L 'I Tj -O o raccolto e con quäl che metodo d is post o le go-fernative e ministerial! prowidenz.e e discipline fin ora emanate in prop os it o degti stahilimmti cd instituti di pubblica beneficemca, 'e le diramo in forma d'istruzioni a turti^li Membri 4eile Congregazioni di cafitä del Dipartimento, anelanti di corrispon-dere al titolo, e di giustificare e merkare , con. edi-..ficanti esempj,il titolo medesimö, A R. T 1 Cj o L o L II Dipartimento dejl'lstna h s lato da- S, A. I. il frjncipe "Vice-Re u tli to al serando Circondario del Regno per cio che 1 rigaaida gli oggetti di pubblica beneficenza. Art JjC O L O 12. Dodici in questo Dipartimento seno lr Gomuni ne' qua Ii esiste uii qualche luhilimtnto o institute di htnificinza- Odlok istrskem prefekta .-Imela C.alafalija o »slano vil vi <_> j. J <_> J Dobrodelne kongregacije izleta 1808 (SIPAKKP 29 U t, e. 39, a. e. 39)" 101 Odlok prefekta Angela Calafiitija z dne 29. 3. 1808 (SI - PAK KP 291, t.e. 39, a.e. 90). ' 104 Cigui: prav tam, str. 226. 102 Cigui: prav tam, str. 215-216. SI PAK KP 304, t.e. 9, a.e. 17. 10' Cigui: prav tam, str. 232. 10f' Darovec: prav tam, str. 267. J. iidk^ M "J j-.__1 f. „-i..,*, 7 . r> r^rmi C J ^vv- iStfipRflt*-, tf'.f/tfjfs.tjvs Č&. vw&jr, i"j}it.\.r rffo fwm> rfdr/fJvuAr& tre/ um* rf* f/?aj/r*itKtn* ^rrr'it tf?^. r itfiftM' ^iifjfjPfrJ , f j ti't'iifft t J •■■■■j — r r\afrt up spremembo cerkve v skladišče kla 1840 (Pachera-l esciakl sem di Maria in Islria, sir. 78/07 Tabela 2: Število -zdravnikovpo občinah SZ Istre 1895 f ipollonio, La riorgani-y-ya-yione, str. 8—11,21) Občina Št. prebivalcev Občinski zdravniki Privatni in okrajni zdravniki, zdravniki v pokoju Skupno št. zdravnikov Št. zdravnikov na prebivalca St. prebivalcev brez zdravnikov Št. letnih ur dela na 100 prebivalcev Št. hospitalizi- ranrn bolnikov Koper 10.706 2 2 4 2.676 47,5 135 Dekani 5.939 5.939 4,3 38 Izola 6.583 1 1 2 3.291 49.6 54 Piran 12.326 2 2 6.163 45,5 180 Milje 7.651 1 1 2 3.825 27,7 73 Dolina 7.480 7.480 3 2 123 Buje 6.331 2 2 3.165 27,3 45 Umag 4.682 1 1 2 2.341 37,8 41 Istra (celotna provinca) 317.630 34 26 60 5.293 64.073 22,15 2.828 Zdravstveno stanje v istrski provinci konec 19. stoletja Zdravstveno stanje v provinci je opisal dr. Carlo Apollonio, ki je kot občinski zdravnik (medico comu-nale) služboval v Umagu. V poročilu z naslovom La riotgani-y-ya-yione del semi-yjo sanitetno ne HI s tria, ki ga je opravil za istrsko zdravniško zbornico, opozarja, da t. i. "komunalne storitve sploh ne obstajajo in da so sanitarne razmere v Istri nev-ydr-yne, saj ne čistijo cest ne kontrolirajo mesa v klavnicah, inšpekcijski pregledi Šol so prej i-yjema kot pravilo, v mestih ne čistijo kanalov, i-ypred hiš in dvorišč ne odvajajo gnoja, nad-ypr nad živili izvajajo le ob nevarnostih izbruha kolere, ra-yen v večjih mestih ne kontrolirajo Impel „.".los Hkrati omenja velike razlike v zdravstveni oskrbi med mestom in podeželjem. "Zdravnik bol nika v mestu ali večjem naselju navadno oskrbi ali pa vsaj pregleda, po vaseh pa reveži umirajo bre-y vsakršne oskrbe, bogatejši pa so navadno zdravstveno oskrbljeni prepolno in premalo". Leta 1895 je bilo v celotni istrski provinci 60 107 ()rigia;J hranijo v Državnem arhivu v Trstu v fondu Im- periali Regii Uffici Distrettuali di Capodistia, b. 6, fasc. 49, N" 88). Na podeželju brez vsakršnega pregleda pokopljejo umorjenega (npr. zadavljenega) otroka ali pa otroka, ki je umrl zaradi prirojene hibe. zdravnikov, in sicer: šest okrajnih (niedici distrettuah"), 17 zasebnih in 34 občinskih (medici comunah), trije pa so bili že upokojeni. Graf 1: Zdravnik,i po posameznih občinah leta 1895 1.5 i -f- 0,5 -- a □ občinski zdravniki I privatni in okrajni zdravniki, zdravniki v pokoju J. J <_> v Giovannia. ■ Indrea de Man-ypma (1798—1.6. 1872; PMK) 112 SI PAK KP 304, t.e. 9, a.e. 17. 113 SI PAK KP 7, t.e. 12, spis 86. Skrb za oskrbovance bolnišnice Mestna oblast je oskrbnika mestne bolnišnice in lekarnarja, ki jo je oskrboval z zdravih, izbirala z javnim razpisom. Razpisni pogoji za lekarnarja so bih potrjeni decembra 1844, in sicer: izbrani lekarnar, ki bo dobil koncesijo triletno obdobje (od 1. 1. 1845 do 31. 12. 1847), bo moral ponudili r-a 60% nižjo ceno od veljavnih rednih cen na truism. Bolnišnico bo oskrboval zdravili ■ya bolnike, ki bodo nastanjeni v bolnišnici, in mestne reveže, ki bodo živeli v prostorih bolnišnice. Na zdravilo bo moral vsakokrat zabeležili ime in priimek bolnika in ga dostavili v ustrezni embalaži. Na ^alogi bo moral imeti pijavke (cena 4 krajcarje), sicer bo vsakič plačal kadeti 5 goldinarjev. I- sakem prvem v mesecu bo moral izkazovati <_> <_> j. <_> v v ločene račune izdana zdravila bolnike in mestne reveže nastanjene v bolnišnici, lekarnar bo moral dati bolnišnici garancijo v vrednosti 300 goldinarjev v nepremičninah ali pa v bolnišnični blagajni puščati vsoto kupljena zdravila Šest mesecev. I- sak ponudnik bo moral plačati kavcijo v višini 50 goldinajev.114 V juhju 1845 so razpisali tudi natečaj za petletno obdobje od 1.11.1845 do 31. 10. 1850 za ponudnika hrane in celotne oskrbe bolnikov ter drugih oskrbovancev bolnišnice. Kot izhodiščno ceno oskrbe so določili 14 krajcarjev na osebo, koncesijo pa naj bi dah najugodnejšemu ponudniku pod omenjeno vsoto. Na licitacijo so se lahko prijavili le tisti ponudniki, ki bi plačali 300 goldinarjev kavcije, izbrani pa bi moral v dveh tednih položiti mrancijo 600 goldinarjev. Pred j. v> <_> <_> J podelitvijo koncesije naj bi bila opravljena inventura vsega premičnega premoženja bolnišnice ocenitvami vrednosti. V skladu z razpisnimi pogoji najemnik ni smel lastnine bolnišnice uporabljati zunaj ustanove, sicer bi vsakič plačal kazen 25 goldinarjev v korist bolnišnice. Njegove dolžnosti so bile čiščenje in pomivanje kuhinje (vsaj dvakrat na dan), pranje perila, dnevno čiščenje vseh bohiišničnili prostorov, odnašanje smeti, enkrat na leto praznjenje stranišč, nošenje vode, priprava drv ter kuhanje in delitev živil. Zdravim oskrbovancem so morah enkrat na mesec zamenjati posteljno perilo, bolnikom pa po potrebi oz. po navodilih zdravnika ah uprave. Oskrbovancem so morah menjavati tudi srajce, hlače in kape, bolnikom pa halje (oblačila). Zato so morah imeti v skladišču vedno dovolj čistili oblačil. Zdravim oskrbovancem (mestnim revežem) so morah slamo iz pšenice ah rži pozimi menjati vsake tri mesece, poleti pa vsak drugi mesec. Slamnjačo so morah napolniti s 30 funti115 slame, bolnikom pa so 114 SI PAK KP 304, t.e. 9, a.e. 17. 115 1 dunajski funt = 0,56 kilograma (DZ, 1872, člen 16, st. 31). jo morali menjati po potrebi oz. na zahtevo zdravnika ali uprave. Ce je bila postelja zdravega oskrbovanca umazana, so morali zamenjati perilo, po potrebi pa tudi slamo. Postelja zdravih oskrbovancev je bila v obdobju med 21. marcem in 21. oktobrom sestavljena iz dveh stojal (cavalelli) in treh desk, slamnjače, rjuh, posebnega stojala za vzglavje na zgornjem delu postelje (cappe^ale), odeje in zgornjega pregrinjala, pozimi pa so jim morali dati še dve odeji. Vsi bolniki, tudi revni in tujci, so poleg omenjenega morali imeti še žimnico (un malara^p, un cappe^ale) in vzglavnik (cuccino). Vsaka spalnica zdravih in bolnikov (infremerid) je morala imeti glinen vrč z vodo in bakreno zajemalko, veliko mizo, svetilko (female), umivalnik, vrček za vodo, brisačo ter ustrezno število stolov, mizic, vrčkov in nočnih posod. Oskrbnik je moral poskrbeti za nočno razsvetljavo dvoran, hodnikov, spalnic, bolniških sob, stopnic in vhoda (vsaj ena luč v prostoru). Vsak bolničar in varnostnik (sorveglianle) sta morala imeti sveče za ponoči. V skladiščih je moralo biti vedno najmanj 4 klaftre116 drv za kurjavo, 4 brente premoga in 10 stotin slame (10 centinaja dipaglid), sicer je moral oskrbnik vsakič plačati 10 goldinarjev kazni.117 Predpisan je bil tudi jedilnik za zdrave oskrbovance in dietni jedilnik za bolnike. Jedilnik za zdrave oskrbovance (mestne reveže) Ob nedeljah so zdravi oskrbovanci dobili pol bokala118 mineštre, narejene iz osmih lotov119 riža,12" ki je bil kuhan v goveji juhi, 24 lotov kruha, ki je bil star lahko največ tri dni, pol bokala "dela-nega" vina (%onld) med 1. oktobrom in 31. aprilom, ter v poletnem času pol bokala pijače, pripravljene v razmerju četrtinko vina na pol bokala vode. Za večerjo so dobili četrt bokala mineštre, sestavljene iz osmih lotov ječmena, začimb in enega lota slanine (špeha) brez kože. Ponedeljkovo kosilo je bilo sestavljeno iz funta polente, skuhane z dvema lotoma masla ali olja, količina kruha in pijače pa je bila enaka kot v nedeljo. Za večerjo so oskrbovanci dobili četrt bokala mineštre, skuhane iz četrt (kvarle) lota ječmena in 116 1 klaftra — 1,896 m oz. 1 klaftra dre — okoli 4 m3; torej, na zalogi so morali imeti okoli 16 m3 dre. 117 SI PAK KP 304, t.e. 9, a.e. 17. 118 1 dunajski bokal = 1,414724 1 (DZ, 1872, člen 16, str. 31.). 119 1 dunajski lot = 17,50187 g (DZ, 1872, člen 16, str. 31), torej ok. 14 dkg. 12'-' Vse navedene količine sestavin oz. vrednosti, iz katerih so pripravljali obroke (navadno mineštre), so bile v surovem stanju in so bile namenjene za enega oskrbovanca. osmih lotov fižola ter zabeljene z lotom slanine oz. enako količino masla ali olja. V torek so za kosilo dobili pol bokala mineštre, pripravljene iz osmih lotov riža in prav toliko fižola, zabeljene z dvema lotoma slanine ter običajno količino kruha in pijače. Večerja je bila narejena iz petih lotov ječmena, 12 lotov krompirja in zabeljena bodisi z lotom slanine bodisi z oljem oz. maslom. V sredo je bila za kosilo mineštra iz 10 lotov testenin, zabeljena z dvema lotoma slanine ali olja, za večerjo pa fižolova mineštra (10 lotov fižola), zabeljena s slanino. V četrtek so imeli mineštro, skuhano iz štirih lotov riža, osmih lotov leče in zabele, za večerjo pa s slanino zabeljeno mineštro iz petih lotov makaronov (bigoli comuni) in enake količine fižola. Petkovi obroki so bili enaki ponedeljkovim, le da so bili zabeljeni z oljem. V soboto so imeli za kosilo pol bokala mineštre, narejene iz 16 lotov fižola, zabeljenega z dvema lotoma olja, kruh in pijačo, za večerjo pa mineštro iz petih lotov ječmena in 12 lotov krompirja, ki je bila zabeljena z lotom masla ali olja. Na praznične dni, in sicer na novo leto, svečnico,121 rojstni dan cesarja,122 pustni torek, sv. Jožefa,123 praznik Marijino oznanjenje,124 velikonočni ponedeljek, telovo (tudi sv. rešnje telo), sv. Nazarija,125 sv. Petra,126 Marijino vnebovzetje,127 Marijino rojstvo,128 vse svete,129 brezmadežno devico Marijo,13" na božič in sv. Štefana131 je bil jedilnik enak nedeljskemu. Jedilnik za bolnike Za bolnike so morali oskrbniki pripraviti dietno prehrano. Ob t. i. strogi dieti z govejo juho (podnevi in ponoči, glede na zdravnikova navodila) so bih predpisani še trije jedilniki. Za prvo dieto so bolniki trikrat na dan dobili juho ali mineštro, kuhano na goveji juhi. Z juho so dobili do štiri lote kruha, če pa je bila mineštra s 121 2. februar. 122 Zapis v dokumentu nasdta di SM. verjetno pomeni rojstvo avstrijskega cesarja Ferdinanda 1. habsburško-lotarinškega (Dunaj, 19. 4. 1793-Praga, 29. 6. 1875), ki je bil avstrijski cesar v obdobju 1835-1848, torej 19. april. 123 19. marec. 124 Tudi gospodovo oznanjenje, 25. marec. 125 Zaščitnik Kopra, 19. junij. 126 29. junija. 127 Tudi velika Marija oz. veliki šmaren, 15. avgust. 128 Tudi mali šmaren, 8. september. 129 1. november. 13'-' 8. december. 131 26. december. testeninami, zdrobom, rižem ali golim ječmenom (or^o tedescd)p2 pa do šest lotov. Druga dieta je bila sestavljena iz četrt bokala goveje juhe, ki so jo zjutraj postregli s štirimi loti kruha, namočenega v juhi, opoldne so dobili šest lotov golega ječmena oz. enake količine lahkih testenin ah riža, šest lotov kruha, dva lota kuhane zelenjave, dve jajci ter štiri lote teletine ah kokoši; zvečer enako kohčino juhe kot zjutraj. Vse je moralo biti skuhano po zdravnikovih navodilih. Pri tretji dieti so zjutraj dobili juho, za kosilo enako mineštro kot pri drugi dieti in z maslom zabe-ljenih osem lotov zelenjave, ki so jo skuhali v mi-neštri. Poleg tega so dobili še osem lotov govedine oz. koštruna (castratto) ah teletine brez kosti, 10 lotov kruha ter četrt bokala dobrega vina. Zelenjava je morala biti vsak dan drugačna, meso pa en dan kuhano, drugi dan pečeno in tretji dan v golažu. Za večerjo so imeli enako mineštro kot pri drugi dieti.133 Upravljanje bolnišnice Mestni svet je na seji 12. 11. 1845 sprejel sklep, naj bolnišnica dobi poseben pravilnik (Regolamenld), 9. 5. 1846 pa ga je potrdila c.-k. vlada ii.r. Governo). Z ministrskim odlokom z dne 26. 8. 1859 je ubožna ustanova postala javna ustanova (pubblico stabilimen-to), podrejena mestni upravi. Organizirana je bila kot mestna bolnišnica, z mestnim odlokom z dne 10. 7. 1863 pa ji je bila priključena tudi ubožnica sv. Antona opata (Časa di Ricovero delta di San Antonio Abate). Ustanova je prihodke dobivala od katastrskih prihodkov (capilali censuarii), hiš, javnih prihodkov in solin. Prihodke so morah porabiti za oskrbo nastanjenih (mestnih revežev), bolnikov, za zdravila in obiske na domu (domicilio). Na občinskem predstavništvu (Rappresenlan^a Co-munale) so izvolili upravo; sestavljali so jo trije izkušeni meščani (člani) z nazivom direktor (direttore). Izvoljeni so bih za šest let. Po zaključku dvoletnega obdobja je eden izmed treh končal mandat, mestni svet pa je izvolil novega člana. Vsaki dve leti so nato izvolili novega člana. Po preteku funkcije je bil isti lahko ponovno izvoljen po izteku dveletne kontumacij-ske dobe. Pod nadzorom mestnega sveta so direktorji upravljali bolnišnično premoženje, a za delo niso bih plačani. Mestni svet je moral potrditi vsako spremembo lastnine, vzdrževanja ah reformo ustanove. O vseh zadevah so morah direktorji razpravljati, sklepipa so bih lahko sprejeti le z večino glasov. 132 Vrsta navadnega ječmena, ki ima semena brez luskine, t. i. goli ječmen (hordeum vulgare varietas casieste). 133 SI PAK KP 304, t.e. 9, a.e. 17. Bolnišnici priključena ubožnica je bila namenjena samo rojenim Koprčanom ah pa tistim, ki so se v mesto za stalno preselili. Pri sprejemu bolnikov v bolnišnico so morah upoštevati splošna merila za sprejem bolnikov v mestne bolnišnice. Uprava bolnišnice je svoje delovanje razširila tudi na priključeno ubožnico sv. Antona, ki je sprejemala uboge (verjetno sirote). Bolnišnica je mora poskrbeti za letno opravljanje maš za dobrotnike (benefalton). Vsi zaposleni v bolnišnici so bih podrejeni direkciji.134 Mestno predstavništvo je imenovalo tudi inšpektorja; stanovanje je imel v prostorih bolnišnice in je upravljal njeno premoženje. Voditi je moral blagajniške knjige, račune, letne načrte in poročila ter nabavo. Bolnišnična blagajna je imela dva ključa, enega je imel najstarejši direktor, drugega pa drugi direktor. V isti blagajni so bih poleg denarja tudi dokumenti, inšpektor pa je imel na voljo manjšo priročno blagajno. Direktorji so jo pregledovali vsak konec tedna. Urad direkcije (pisarna) je bil v enem izmed bolnišničnih prostorov. Vsak član uprave je moral pregledovati računske knjige. V uradu so morah voditi tudi zaključne račune (Resa conto), o vsaki spremembi uprave in nenačrtovanih stroških pa je moralo odločati občinsko predstavništvo. Direkcija je morala vsak mesec zaključiti blagajno; pod to so se morah podpisati vsi direktorji. Upravno leto se je začenjalo 1. januarja, končalo pa 31. decembra, letni finančni računi pa so morah biti predani občinskemu predstavništvu do marca, finančni načrti pa do julija.135 Dolžnosti bolnišničnega zdravnika in kirurga Bolnišnični zdravnik (medico dello speciale) je bil odgovoren direkciji. Opravljati je moral dnevne vizite bolnikov, preverjati, ah prehrana po kohčini in kakovosti ustreza predpisanim normam, ob izbruhu nalezljive bolezni je moral takoj osamiti bolnika ter sestram dati navodila za nego ter preprečiti širjenje bolezni. Ob izbruhu nalezljivih bolezni je moral o tem takoj obvestiti pristojne oblasti. V statističnem poročilo je moral voditi rubriko o nozoloških opažanjih; vanje je moral zapisati vse izredne dogodke, potek bolezni in odmike od običajnega zdravljenja. Obiskovati je moral tudi bolnike v špitalu sv. Antona opata. Pri predpisovanju zdravil je moral upoštevati bolnišnična pravila in brez dovoljenja direkcije ni smel v bolnišnico voditi drugih zdrav- 134 TLegoiamento per l'ospedale civico e per T mata časa di ricovero di Capodistria, 1871, str. 3-5. 135 Prav tam, str. 5-8. nikov, ki bi tam opravljali prakso (se učili).136 Bolnišnica je imela tudi svojega kirurga (chirurgo dello spedale)-, bil je podrejen zdravniku. Spremljati ga je moral na vizitah (obiskih) in izpolnjevati zdravnikove zahteve. Vedno (ponoči in podnevi) je moral priti na vsak klic in če ga je zdravnik poklical, je moral v izrednih primerih dati tudi pijavke ah kli-stirati. Brez posveta z zdravnikom ni smel sam operirati, če pa je med njima prišlo do nesoglasja, sta se morala posvetovati z drugim zdravnikom. Kirurg ni smel brez dovoljenja direkcije ah zdravnika za več dni iz mesta, prav tako pa ni mogel biti iz bolnišnice odsoten od jutra do večera, ne da bi o tem obvestil zdravnika. Poskrbeti je moral, da je bilo za različne nujne posege na voljo vedno dovolj povojev, prediva in platna. Vsakič, ko je zdravnik odredil obdukcijo, jo je moral opraviti, prav tako pa je moral upoštevati tudi farmacevtska navodila.137 Dolžnosti bolnišničnega inšpektorja Inšpektor za bolnišnico138 in priključeno ubožnico (Časa di Ricovero) je bil neposredno podrejen direkciji, v zdravstvenih stvareh zdravniku in kirurgu, v verskih pa duhovniku. Iz bolnišnice je bil za svoje potrebe lahko odsoten samo podnevi, in še to v času, ki mu ga je določila direkcija. Nadziral je poslovanje, disciplino in zdravstveno stanje oseb v bolnišnici in ubožnici. Ob sprejemu bolnika v bolnišnico je moral zahtevati potrdilo (certificato) o bolezni ah pisno vabilo lokalnih političnih, sodniških ah finančnih oblasti oz. odlok občine ali direkcije. Izjema so bih le nujni primeri zaradi poškodb ah nenadnih slabosti na poti, zlasti ponoči. V takih primerih je moral nemudoma poklicati zdravnika ah kirurga. Ob prihodu bolnika je moral vratar z zvoncem opozoriti inšpektorja, ta pa je moral preveriti dokumente za hospitalizacijo, mu odrediti mesto, sprejeti v varstvo denar, osebne predmete, obleko in dokumente, izpeljati vse potrebno za sprejem ter ga vpisati v register. V nujnih primerih je moral poklicati zdravnika ali kirurga, sicer pa je bolnika predstavil na viziti. Moral je spremljati zdravnika in kirurga na rednih in izrednih obiskih ter izpolnjevati njune zadolžitve. Ob zdravniških obiskih je moral v po- 136 prav tam, str. g_9. 137 prav tam, str. 9-10. 138 Občinski svetnik dr. Manzoni je 3. 2. 1846 naredil navodila za t. i. varuha mestne bolnišnice in priključenega zavetišča za reveže (mstode dello Spedale di Capodistria e deli' unita Časa di Tiicovero). Njegove pristojnosti in deli so bile z manjšimi odstopanji skoraj enake pristojnostim kasnejšega inšpektorja (SI PAK KP 7, t.e. 12, spis 86). sebno knjigo za vsakega bolnika zapisovati predpisano dieto ter podatke posredovati v kuhinjo. Pacienti se med vizito niso smeh pogovarjati, tisti, ki so že okrevali, pa so morali biti v svojih posteljah. V korist bolnikov je bilo potrebno poskrbeti za mir in harmonijo, prepovedani so bih tudi opravljanje in vsa nemoralna dejanja. V sobah za bolnike, spalnicah in dvoranah so bih prepovedani kajenje, igre (verjetno karte itd.), prinašanje živil in pijače. Okrevajočim so bili dovoljeni sprehodi po dvorani, z dovoljenjem zdravnika pa ob določenih urah tudi po poslopju nekdanjega samostana. Vstop v kuhinjo jim je bil prepovedan. Ozdravelim, ki jih je zdravnik odpustil iz bolnišnice, je moral inšpektor dati potrdilo (odpustno pismo), v katerem je navedel datum sprejema in odpusta, številko vpisa v register, ter ime in priimek ozdravljenega. Poskrbeti je moral, da so umrle prepeljali v mrtvašnico, v okviru zakonodaje pa je moral poskrbeti tudi za njihov pokop. Če je zdravnik odredil obdukcijo, je moral pripraviti vse potrebno v dvorani za anatomijo. Ce je kdorkoli pustil denar ali predmete kakršne koli vrednosti, jih moral izročiti direkciji.139 Inšpektor je moral nadzorovati tudi bolničarje (medicinske brate in sestre — infermieri ed infertniere). Ti so morali imeti razvit čut za usmiljenje in dobroto. Ce niso opravljali svojih dolžnosti, je moral ostro ukrepati, pri tem pa je lahko o tem povprašal tudi bolnike. V primeru hudih bolezni je moral inšpektor tudi ponoči (najmanj enkrat, lahko pa tudi večkrat) preveriti, ali so bolničarji budni in so opravljali dolžnosti do bolnikov. Občasno je moral preverjati tudi njihovo običajno nočno delo. Vsak dan je moral nadzorovati čiščenje bolnišničnih prostorov in prezračevanje, menjavanje vode v posodah za umivanje, čistočo umivalnikov in brisač in (kadar je bilo potrebno), ah kurijo v pečeh. Inšpektor od bolničarjev ni smel zahtevati, da mu strežejo, naredijo posteljo ah počistijo sobo.14" Nadzorovati je moral tudi predpisovanje zdravil. Po končani viziti je moral bolničarja ah katero drugo osebo poslati v lekarno z vsemi recepti. Bolnikom, ki jim je moral izročiti zdravila, ter bolničarjem je moral razložiti predpisane količine (doze), čas in način jemanja zdravil. Nadzorovati je moral vnos živil in pijač, preveriti, ali lekarnar pošilja zdravila hitro in v predpisanih embalažah. Tekočine so morale biti v stekleničkah, mazila v keramičnih ali steklenih kozarčkih, tablete v škatiah, vse pa je moralo bih oprem- 139 TLegolamento per l'ospedale civico e per l'unitä časa di ricovero di Capodistria, str. 10-12. 140 prav tam, str. 12-13. ljeno z ustreznim napisom imena bolnika ter predpisanim odmerkom. Po uporabi zdravil je moral poskrbeti, da so vso embalažo vrnili lekarnarju.141 Inšpektor je moral nadzirati sprejete oskrbovance, voditi register oskrbovancev, in v njem ločiti oskrbovance s hrano in brez nje (ricoverali con vit tnalu cd ricoverali sen^a vittualici). Ker je nadzoroval celotno oskrbo ustanove, je moral poznati tudi pogodbo med direkcijo in oskrbniki (arrendalore). Ob nabavi in vnosu živil v skladišča jih je moral pregledati skupaj z zdravnikom. Če je opazil nepravilnosti ah slabo pripravo, je moral prepovedati uporabo. Ob morebitnem dvomu, je moral poročati direkciji in pridobiti neodvisno mnenje zunanjih ocenjevalcev. Med delitvijo hrane (zjutraj, ob poldne in zvečer) je moral biti navzoč v kuhinji in se prepričati o pravilni pripravi hrane. Vsak dan je moral glede na število bolnikov preveriti težo mesa, in da je bila juha, ki so jo pripravljali, dobra. Preverjati je moral tudi kuhinjske tehtnice in druge mere, kvaliteto posode in čistočo nasploh. Preprečiti je moral uporabo nečistih kuhinj škili krp in vsega perila. V korist oskrbovancev je moral svoje zahteve povedati, tudi, če bi direkcija odredila varčnejšo nabavo.142 Dokler ni bolnišnica zaposlila vratarja, je moral inšpektor izbrati katerega izmed oskrbovancev, da je opravljal delo. Poučiti ga je moral o načinu zvonjenja in pomenu posameznih znakov,143 navodila za delo za naslednji dan pa mu je moral dati prejšnji večer. Vratar med vizito in razdeljevanjem hrane ni smel dovoliti nobenih obiskov, razen tistih, ki so sodelovali z ustanovo. Inšpektor je moral zvečer zakleniti vhodna vrata in imeti ključe v svoji sobi, zjutraj pa je moral vrata odkleniti. Ponoči, razen v nujnih primerih, ni smel nihče iz stavbe. Če je oskrbovanec zamudil vrnitev v stavbo, ga je inšpektor lahko sprejel, vendar je moral o tem poročati direkciji, oskrbovanec pa je bil ustrezno kaznovan. Obiskovalci so lahko prišli na obisk k bolnikom ah oskrbovancem le podnevi v določenih urah (obiskov) in vedno v spremstvu inšpektorja; ta ni smel dovoliti dolgih pogovorov. Vratar obiskovalcev ni smel spustiti v poslopje, če so imeli s seboj za 141 Prav tam, str. 13-14. 142 Prav tam, str. 14-15, členi 95-106. 143 V navodilih h leta 1845 je hiter in širok znak pomenil prihod bolnika, počasen in širok je vabil oskrbovance k molitvi, dolg in prekinjen (zvončkijanje) je oskrbovancem dovoljeval izhod, dva zaporedna kratka znaka s premorom sta naznanjala razdeljevanje hrane, s tremi hitrimi zapo- rednimi znaki pa je vratar varuha bolnišnice opozoril, na nedoločen (nedefiniran) vzrok, zaradi katerega mora priti na vratarnico (SI PAK KP 7, t.e. 12, spis 86). bolnike ali oskrbovance hrano, vino ali druge alkoholne pijače.144 Inšpektor je moral tudi sicer nadzirati čistočo in vzdrževanje poslopja. O vseh popravilih (npr. oken, vrat, tlakov, podstrešja) je moral poročati direkciji. Zdravniku in kirurgu je bil odgovoren za čistočo in vse druge zdravstvene ukrepe, duhovniku pa za versko oskrbo. Moral je voditi register z imeni bolnikov, oskrbovancev (ricoverali permanenti in ricoverali semplici), dnevnik odvzemov (prolomili di rilievo), (ilgiomale delle transgress ioni), pogodbo za upravljanje in oskrbovanje bolnišnice (il contralto d'arrenda), sezname diet, inventar garderobe, pravila obnašanja oz. hišni red (il regolamenlo disciplinare) ,145 Oskrbovanci so morali vsak dan moliti in opravljati druge pobožnosti ter se ravnati po internih pravilih obnašanja (Regolamenlo di disciplina internet).1^ Krilni hodnik nekdanje koprske bolnišnice (SI P. iK KlJ 344,1. e. 11, a.e. 11/3) 144 Rtgolamento per l'ospedale ciiim e per l'imitä časa di rimvero di Capodistria, str. 16, členi 107-113. 145 Prav tam, str. 16-17, členi 114-118. 146 \ Manzolijevih navodilih za varuha bolnišnice in priključenega zavetišča je navedeno, da je bil pravilnik obnašanja oz. t. i. disciplinski pravilnik sprejet 20. 1. 1829, potrjen pa 14. februarja istega leta (SI PAK KP 7, t.e. 12, spis 86). Na praznični dan in na dan obletnice za dobrotnike bolnišnice so morali k maši. Inšpektor jih je moral zbrati in jih pospremiti v cerkev. Oskrbovanci niso smeli uporabljati grelnih naprav (caldani, brackri confuoco edin inspe^ie con carbone) in ponoči sveč, zunaj določenih ur niso smeli vstajati iz postelje ter kakor koli motiti dela v bolnišnici. Prepovedano jim je bilo prosto gibanje zunaj njihovega oddelka ter pogovarjanje z bolniki ali kuhinjskim osebjem. Inšpektor je oskrbovancem lahko dovolil le enodnevno odsotnost iz poslopja. Če se zvečer niso vrnili, je moral o tem obvestiti direkcijo, saj je edina lahko dovolila daljšo odsotnost.147 Leta 1870 so direkcijo bolnišnice sestavljali Andrea Bratti, grof Gregorio Totto in Francesco Vicich, komisijo za ureditev ekonomskih odnosov med občino in mestno bolnišnico pa dr. Augusto Gallo, dr. Zaccaria Lion in Giuseppe Pellegrini. Občinsko predstavništvo je pravilnik potrdilo 11. 11. 1870, podestat pa je bil dr. de Belli.148 Novi pravilnik za zdravstveno oskrbo v koprski občini so sprejeli 27. 12. 1880. Občina je iz javne blagajne plačevala dva zdravnika z diplomo iz medicine in kirurgije ter znanjem porodničarstva. Za svoje delo sta prejemala po 600 goldinarjev na leto. Brezplačno sta morala zdraviti mestne (koprske) reveže in reveže iz davčne občine Lazaret ter bolnike in oskrbovance mestne bolnišnice. Bolnišnica zdravnikoma ni plačevala zdravljenja bolnikov, temveč je občini nakazovala po 264 goldinarjev na leto v štirih obrokih. Če sta morala zdravnika na obisk k bolniku zunaj mesta, sta za vsak obisk dobila po 1,50 goldinarja za potne stroške. Mesto je plačevalo tudi dve babici (eno v mestu, drugo pa za davčno občino Lazaret), ki sta morali brezplačno pomagati revnim porodnicam.149 Koprska občina15" je razpis za prosto delovno 147 Kßgolamento per l'ospedale dvico e per f unitä časa di ricovero di Capodistria, str. 14, členi 89-94. 148 Hegolamento per l'ospedale dvico e per f unitä časa di ricovero di Capodistria, 1871. 149 SI PAK KP 7, t.e. 177, spis 3528. 15" Zdi se, da je občinska uprava tudi sicer redno spremljala zdravnike, ki so bili rojeni na njenem ozemlju. Tako je koprski župnijski urad 10. 2. 1874 občinskemu uradu posredoval podatke o smrti nekaterih zdravnikov, ki so bili (glede na vpis v matične knjige) verjetno Koprčani, in sicer dr. l.eone Urbani, primarij (protomedico dell'lstria), je umrl 26. 5. 1811; Michiele Benedetti (v mrliški knjigi Benedictus), doktor filozofije in medicine, 29. 7. 1817, Antonio Ales-sandro Degrassi, doktor medicine, 20. 4. 1822, Domenico de Manzoni, kirurg, 10. 5. 1838, Giacomo Sandrin, kirurg, 17. 8. 1832 v Padovi, Matteo Divo, kirurg, 7. 5. 1843, Se-bastiano Grandis, doktor medicine, 13. 4. 1845, Francesco Corte, kirurg, 17. 12. 1856, Pietro Madonizza, doktor medicine, 16. 1. 1857 in Gian Andrea de Manzoni, doktor mesto občinskega zdravnika z letno plačo 600 goldinarjev objavila 22. 11. 1880. Kandidati so morali prošnji preložiti rojstni list, potrdilo o bivanju, diplomo iz medicine, kirurgije in porodničarstva, podatke o prejšnjih zaposlitvah ter podatke o znanju jezikov.151 Na natečaj so se prijavili ti zdravniki: Natale Piccoli, sin Giovannija, rojen v Momjanu,152 Antonio Pavlovich s Cresa,153 Antonio Palazioli iz Bal,154 Giovanni Tamaro iz Pirana,155 Giuseppe Co-razza iz Motovuna,156 Matteo Bolmarsich iz Cresa,157 Pietro Ghersa iz Vižnjana158 in Gregorio Spongia iz Rovinja.159 Leta 1881 so upravo javne bolnišnice sestavljali Andrea Marsich, sin pok. Giovannija Marie, Pietro Gallo, sin pok. Pietra, dr. Pio Gambini in inšpektor Nicolö de Baseggio. Zdravniki v ubožni ustanovi Grisoni (Pio Is titulo Grisoni) so bili: dr. Achille Sa-vognani (referente sanitetno comunale) in dr. Pio de Gra-visi. V mestu sta bili tudi dve lekarni, in sicer "Al Gallo" sester Pellegrini in "Alia Fenice" v lasti Gio-vanninija Giusa.16" Občinsko predstavništvo je na zasedanju 27. 3. 1886 sprejelo poročilo občinskega odposlanstva (deputatom communale) o delu mestne bolnišnice. Skrb zbujajoč je bil podatek, da direkcija mestne bolnišnice že od leta 1881 ni delala niti finančnih planov niti poročil (bilanci preventivi e consultivi di quell'am-ministra^ione), po mestu pa so se širila namigovanja o nepravilnostih v bolnišnici. Predstavništvo je direkcijo bolnišnice pozvalo, naj naredi natančen obračun in poročilo o aktivi in pasivi bilance. Trgovci, ki so bolnišnico oskrbovali z mesom in kruhom, so izkazovali za več kot 2.000 goldinarjev neplačanih računov. Občinsko predstavništvo je že 16. 11. 1885 medicine, sicer okrajni zdravnik (fisico distretuale), pa 1. 6. 1872. V mrliških knjigah (od leta 1740 dalje) ni bilo podatkov o smrti Vincenza Beninija (SI PAK KP 7, t.e. 118, spis 405). 151 SI PAK KP 7, t.e. 177, spis 3272. 152 31. 5. 1864 je na padovski univerzi končal medicino, 17. 10. 1866 pa kirurgijo. 153 20. 2. 1871 je v Gradcu doktoriral a medicine, 23. 6. iz porodničarstva in 15. 7. iz kirurgije. 154 Medicino, porodničarstvo in kirurgijo je končal 28. 1. 1874. 155 Na Dunaju je 19. 5. 1874 končal medicino, kirurgijo, porodničarstvo in okulistiko. 156 Medicino, kirurgijo, porodničarstvo in okulistiko je končal 16. 12. 1874 v Gradcu. 157 Medicino, kirurgijo, porodničarstvo in okulistiko je končal 25. 2. 1876 v Gradcu. 158 Medicino, kirurgijo, porodničarstvo in okulistiko je končal 25. 6. 1877 na Dunaju. 159 Medicino, kirurgijo, porodničarstvo in okulistiko je končal 19. 6. 1879 na Dunaju (SI PAK KP 7, t.e. 177, spis 3272). 16" Giuda Scematica Istriana. Almanacco per Tanna 1881. Anno quarto. P. Mora ed., str. 2-3. pozvalo bolnišnico, naj v najkrajšem času naredi račune za obdobje od 1. 1. 1884. Prav tako občina bolnišnici od leta 1882 ni nakazovala po 1.000 goldinarjev, v zadnjem dveletnem obdobju pa je bil znatno nižji tudi prihodek od solin, ki jih je imela bolnišnica v lasti. Primanjkljaj v dohodkih bi morala nadomestiti občina, spremeniti pa bi morah tudi upravljanje bolnišnice. Zaradi težav so sprejeli sklep, naj administracijo bolnišnice prevzame mestna davčna blagajna, in sicer z dvema uradnikoma (di abbinare am-ministar^ione del Civico spe dale al civico officio di casse, affidandola a due impiegali). Izdatki občine za bolnišnico naj ne bi bih veliko višji, saj bi jih le prerazporedili. Občina naj bi zaposlila novega uradnika z nazivom pomočnik blagajne z letno plačo 500 goldinarjev. 100 goldinarjev naj bi dobili od znižanja plače inšpektorja mestne bolnišnice, ker so mu zmanjšali delovne obveznosti,161 360 goldinarjev pa od 1. marca dalje nezasedenega mesta tretjega občinskega uradnika (diurnista), ker je Stefano Zelto dal odpoved. Občina naj bi tako za novo zaposlitev dodatno prispevala le 40 goldinarjev.162 Za ureditev razmer so 23. 1. 1886 sprejeli tudi pravilnik mestne bolnišnice in priključene ubožnice. Bolnišnica, ki je bila v prvi vrsti namenjena meščanom, je morala poskrbeti tudi za druge bolnike (tujce), vendar s povrnitvijo stroškov, kot jih je določal zakon. Bolnišnico je še vedno vodila direkcija. Imela je enako dolg mandat kot mestno predstavništvo, ki jo je volilo. Člani direkcije so delali brezplačno. Bolnišnica in ubožnica sta skrbeh le za domače bolnike in reveže (tiste, ki si niso mogli sami priskrbeti sredstev za preživljanje oz. za starejše, invalide in prizadete osebe, ki so to dokazale s posebnim dokumentom). Direkcija je morala pregledati račune ustanove. Zdravstveno oskrbo so vodili mestni zdravniki, nadzirala pa jih je direkcija. Za bolnike so morah voditi nekakšne kartoteke, posebno o nalezljivih boleznih. Konec leta so na osnovi odločbe 13. 11. 1871 morah podati poročilo o številu bolnikov in zdravstveni oskrbi. Inšpektor je obdržal enaka pooblastila. Poseben člen je določal tudi urnik vstajanja, in sicer: oskrbovanci so med 1. 4. do 31. 9. morah vstajati ob 6. uri, vse preostale mesece pa ob 8. uri. Pospraviti so morah sobe, potem pa so šh v jedilnico na zajtrk. Oskrbovanci obeh spolov so morah po svojih močeh delati v korist ustanove, udeleževati so se morah maš v spomin na dobrotnike.163 161 Torej plača inšpektorja naj bi se znižala s prejšnjih 600 goldinarjev na 500 goldinarjev. 162 SI PAK KP 7, t.e. 213, spis 300/V. 163 SI PAK KP 7, t.e. 213, spis 300/V. Poleg tega je občinsko predstavništvo na svojem zasedanju 14. 11. 1885 imenovalo tričlansko komisijo, ki je morala pregledati poslovanje mestne bolnišnice od 1. 1. 1884 dalje in pripraviti poročilo o njenem finančnem stanju. Komisijo so sestavljali Nazario de Mori, markiz Giuseppe Gravisi in dr. Pi-etro de Madonizza.164 Komisija je delo začela 20. 11. 1885, poročilo pa je poslala 27. 3. 1886. V obdobju od 1. 1. 1884 do 31. 12. 1884 je ustanova imela 11 pogodb (verjetno kreditov) s hipoteko (con-tratti di mutuo con ipotecha) z zasebniki v skupni vrednosti 5.000 goldinarjev, depozit pri Trgovski banki v Trstu (Banca Commercials Trieslina) v vrednosti 3.000 goldinarjev ter 443 goldinarjev v gotovini. To je skupaj znašalo 8.443 goldinarjev. Komisija je pregledala tudi finančno stanje za leto 1885. Bolnišnica je imela 118.884,97 goldinarja premoženja (aktive) in neplačanih računov za 7.914,60 goldinarja. Stroški za meso so znašali 2.133,59 goldinarja, za kruh 2.835,99 goldinarja in preostali dolg v višini 2.955,02 goldinarja. V bolnišnično aktivno bilanco je bila všteta tudi hiša, ki so jo 21. 6. 1881 kupih v Piranu v vrednosti 812,72 goldinarja. Ustanova je imela tudi sedem pogodb s hipoteko v vrednosti 58.583,93 goldinarja, ki so prinašali 5.178,47 goldinarja na leto.165 Poleg skrbi za mestne reveže in bolnike je občina navadno ob slabih letinah skušala z občasnim razdeljevanjem nekakšne socialne pomoči revnejšim prebivalcem omiliti težavne ekonomske razmere. Tako je za velikonočne praznike leta 1886 dvestodvema Koprčanoma razdelila 88 goldinarjev in 50 krajcarjev pomoči, 10 goldinarjev pa revnim na območju Lazareta. Na celotnem območju je skupno razdelila 98 goldinarjev in 50 krajcarjev. V mestnem predelu Brasolo (Bracäuolö) je pomoč prejelo 23 revnih, v predelu Sv. Martina (Porto) 18, v Zubenagi dva, v predelu Izolskih vrat (Porta Isoland) 15, v Bošedragi 40, v predelu sv. Petra (5. Pierd) 25, v predelu Vseh svetih (Ognisanti) devet, v Pusterh štirje, v predelu Ponte Piccolo dvanajst, v predelu Velikih vrat (Porta Masgiore) pa 27 oseb ter štirje drugi oskrbovanci. Razdelili so pomoč v vrednosti med 30 krajcarji in goldinarjem. Večina ljudi (166) je dobila pomoč, manjšo kot pol goldinarja, in sicer: 68 po 30 krajcarjev, 51 po 40, 47 po 50 krajcarjev, preostalih 36 pa več kot pol goldinarja. Trije so prejeli po goldinar, šest po 80 in prav toliko po 70 krajcarjev, 21 pa po 60 krajcarjev.166 Žal pa vrednost pomoči ni mogla izboljšati fi- 164 SI PAK KP 7, t.e. 211, spis 2868. 165 SI PAK KP 7, te. 213, spis 706/V. 166 SI PAK KP 7, t.e. 213, spis 931/V. iiančnili razmer ljudi, saj je bila razmeroma nizka in je zadoščala kvečjemu le za kak priboljšek. V aprilu istega leta je npr. kilogram jagenjčka (enako tudi govejega mesa), ki naj bi po tradiciji sestavljal velikonočno kosilo, stal od 56 do 64 krajcarjev, pršut od 1,80 do dva goldinarja, sto jajc pa je stalo 2,5 krajcarja. Kilogram koruzne moke (npr. za polento) je stal 9 krajcarjev, kilogram zmesnega kruha 12, belega pa 16 krajcarjev. 100 litrov refoška je stalo od 31 do 33 goldinarjev, malvazije od 28,50 do 29,80 goldinarja, dalmatinskega vina pa 20 goldinarjev. Za liter oljčnega olja za prehrano je bilo potrebno plačati 44, za razsvetljavo pa 38 krajcarjev. Povedna je tudi primerjava dnevnih zaslužkov nekaterih delavcev. Mizar je za dan dela dobil od 1,10 do največ 1,40 goldinarja, zidar je lahko zaslužil od 1,20 do 1,70 goldinarja, težak pa od 0,80 do enega goldinarja.167 Zdi se, da ukrepi občinske uprave tudi niso rešili številnih težav, v katere je zašla bolnišnica, in c.-k. namestništvo v Trstu je z dokumentom z dne 5. 4. 1886 zadolžilo Frančiškove tretjerednice sv. Jožefa ('Snore di Carila oz. snore lersjarie Francescane di S. Giuseppe, della congrega*(ione di Padovci) za skrb za koprsko mestno bolnišnico. Prednica je skrbela za upravljanje (economici) in disciplino, drugih šest sester pa za pomoč bolnikom v ambulanti in mestnim revežem, za kuhinjo in perilo. Čeprav so redovnice naslednjih trideset let vzorno skrbele za bolnike, so morale, ker so bile italijanske državljanke, kmalu po vstopu Italije v prvo svetovno vojno po nalogu avstrijskih vojaških oblasti zapustiti mesto. Koprska občina je sicer 19. 6. 1915 na c.-k. namestništvo v Trstu naslovila prošnjo, da bi redovnice lahko ostale v mestu in naprej skrbele za bolnišnico, vendar prošnji ni bilo ugodeno. Izgnane sestre so bile: prednica sestra Ester (Angella Vettori, hčerka Antonia, rojena leta 1848 v kraju Bassano) ter sestre Prassede (Teresa Brunierotto, hčerka Liugija, rojena 1874), Michelina (Caterina Cliilese, hčerka pok. Luigija, rojena 1866), Osanna (Domenica Gu-miero, hčerka Ferdinanda, rojena 1890), Sista (Albina Ponso, hčerka pok. Luigija, rojena 1880), Clotilde (Annunziata Tedesco, hčerka pok. Michieleja, rojena 1857) in Lucrezia (Ermina Veronese, hčerka Cle-menteja, rojena 1886).168 Ker so morale omenjene tretjerednice mesto zapustiti 16. 7. 1915, sta v bolnišnici začasno pomagali dve sestri iz koprske sirotišnice (Pio Is titulo Grisoni), ki ju je upravnik sirotišnice, kanonik Francesco OrcfvlJs «/ 'V 'J, irt/Žttuit*, rarutriGii .f ^/vr „licofatis M JfCCCJZX Ä irfrii/eÜrtit, CorAara XXXTT M Od leta 1886 so bolnike v mestni bolnišnici skrbele Frančiška ve tretjerednice (Co m ne lli Catalogo degli O rdi ni Religiös i della Chiesa Militante, 1707) Fonda, odstopil mestni bolnišnici. Občina je za zagotovitev oskrbe bolnikov in mestnih revežev že naslednji dan prosila prednico sester (božje) previdnosti (Suore della Proiwiden-ya) iz Gorice za tri dodatne sestre.169 Prednica goriškega samostana Stanislava Lunelli je 19. 7. na podlagi določila, da sestrsko skupnost ne morejo sestavljati manj kot štiri sestre, odločila, da kljub težavam občini pomaga in jim pošlje sestre. Poleg živeža, nastanitve in zdravil je morala občina vsaki sestri vsak mesec izplačati po 20 kron za obleko in druge stroške.170 Sestre božje previdnosti so za bolnike v koprski mestni bolnišnici in priključeni ubožnici skrbele od 22. julija 1915.171 l67 SI PAK KP 7, t.e. 214, spis 993/Y1Ü. I6« SI PAK KP 7, t.e. 348, spis 2510. I69 SI PAK KP 7, t.e. 349, spis 2795. 17° SI PAK KP 7, t.e. 349, spis 486. 171 SI PAK KP 7, t.e. 349, spis 2904. Stara koprska bolnišnica in v požaru leta 1963 poškodovana nekdanja samostanska cerkev (SI P 1K KP 344, L e. 11, a. e. 11/3) V istih prostorih je mestna bolnišnica nadaljevala svoje delo tudi v obdobju med vojnama in obdobju Svobodnega tržaškega ozemlja.172 Leta 1954 je v njej zaživel tudi porodnišnični oddelek mestne bolnišnice. Porodnišnica, v kateri se je rodil večji del povojnih generacij Istranov in Primorcev, je stavbo nekdanjega servitskega samostana zapustila leta 1997. Opuščena stavba nekdanje koprske bolnišnice zadnja leta žalostno propada. Viri in literatura Viri Apollonio, Carlo: ha riorgam^a-yione del sem-yjo sanitetno ne U1stria, Ricerche e proposte jat te per incarico de IIa Camera medica istriana, Parenzo: La camera medica istriana, 1896. Coronelh, Vincentio: Catalogo degli Ordini Religiosi de IIa C hies a Militante, Espresso con Imagini, I., II. Roma 1707. Državni zakonik kraljevine in debele v državnem 2 Več o povojnem razvoju zdravstva v slovenski Istri v člankih Deborah Rogoznica, Razvoj zdravstvene organizacije in zdravstvenega zavarovanja v koprskem okraju 1945—1954. V: slnnaies, Series historici et socioiogia 14 (2004), str. 47-60 in Posebnosti zdravstvene organizacije in sistema zdravstvenega zavarovanja na območju slovenskega dela cone B STO. V: Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja 1947—1954, Zbornik ob 50-ietnici priključitve cone B STO Jugoslaviji, Koper 2004, str. 109-128. •ybont zastopane (DZ), Dunaj, 1872, člen 16, Postava od 23. julija 1871, s katero se novi red za mere in uteži ustanavlja, str. 29—34. Giuda Scematica Istriana, hamanacco per I'anno 1881. Anno quarto. P. Mora ed.,1881. Regolamenlo per I'ospedale civico e per I'unitci casa di ricovero di Capodistria, Capodistria, 1871. Pokrajinski arhiv Koper (PAK) SI PAK KP 6, Komuna Koper, IX. skupina, a.e. 1387,1435,1436 in 1437. SI PAK KP 7, Občina Koper, t.e. 211, 213, 214, 348, 349. SI PAK KP 291, Družinski arhiv Cadamuro, t.e. 39, a.e. 90. SI PAK KP 299, Družinski arhiv Gravisi, a.e. 68, Statut Kopra iz leta 1668. SI PAK KP 299, Družinski arhiv Gravisi, a.e. 89, Prospero Petronio, Brani della prima memoria sacre e profane dell'lstria, 1680-1681. SI PAK KP 304, Družinski arhiv Manzoni, t.e. 9. SI PAK KP 344, Zbirka razglednic in fotografij, t.e. 11, a.e. 11/3. Pokrajinski muzej Koper (PMK) inv. št. 3423. Internet http://rss.arcliives.ceu.liu/ archive/00001092/0 1/104.pdf Literatura AMSI (Alli e memorie de IIa S odeta istriana di ar-cheologia e storia patria): Senato Mis ti. Cose dell'istria, vol. IV, fasc. 1—2. Parenzo: Societä istriana di arche-ologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1888, str. 137-138. Bonin, Zdenka: Oris razvoja koprskih bratovščin v času Beneške republike s posebnim poudarkom na Bratovščini svetega Antona opata puščav-nika. Acta Histriae 9 (2001), št. 2, str. 357-388. Candler, Pietro: Codice Diplomatico Istriano. Vol. II. Trieste: Edizioni Italo Svevo, 1986. Caprin, Giuseppe: L'Isfia nobilissima. Trieste: Edizioni Italo Svevo, 1992. Cigui, Rino: Alcuni aspetti dell'organizzazione sanitaria in Istria durante la dominazione Francese (1806-1813). Atti, vol. XXXVI, Rovigno: Centro di ricerche storiche, 2006, str. 211—265. Darovec, Darko: Davki nam pijejo kri: gospodarstvo severozahodne Istre v novem veku v lud beneške davčne politike. Koper: Univerza na Primorskem: Znanstvenoraziskovalno središče: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, 2004 (Knjižnica Annales Majora). Darovec, Darko: Oris zgodovine zdravstva v Kopru. Studia Historica Slovenka 5 (2005), št. 1—3, str. 257-272. Hierarchia Calholica medii et mentions aevi (HC): volumen I. Patavia, 1968. Kandier, Pietro: Codice Diplomatico Istriano. Vol. I. Trieste: Loyd Adriatico S.p.a., Tipografia Riva S.p.a., 1986. Lavrič, Ana: Vi^itadjsko porodio Agostina V altera o koprski Škofiji leta 1579. Ljubljana: ZRC SAZU: Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, 1986. Luglio, Vittorio: Uantico vescovado giustinopolitano: Tredid secoli di storia attraverso i vescovi e le chiese dell'antica diocesi di Capodistria. Trieste: Luglio, 2000. Naldini, Paolo: Cerkveni krajepis ali Opis mesta in Škofije justinopolis, ljudsko Koper (ur. Darko Darovec). Koper: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije: Škofija, 2001. Pachera, fra Sergio M. — Vescia, fra Tiberio M.: I servi di Maria in Istria, Trieste: Istituto Regionale per la Coltura Istriano — Fiumano — Dalmata, 2005. Restavrirani romanski Križani cerkve sv. Bassa v Kopru. Koper: Stolna župnija, Ljubljana: ZVKDS, Restavratorski center, 2009 (zloženka). Schauber, Vera — Schindler, Hanns Michael: Svetniki in godovni zavetniki %a vsak dan v letu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. Statut koprskega komuna leta 1423 % dodatki do leta 1668 (STKP) (ur. Lujo Margetič). Koper: Po- krajinski arhiv, Rovinj: Center za zgodovinske raziskave, 1993. Schiavuzzi, Bernardo: Le istituzioni sanitarie Istriane nel tempi passati. AiVlSI (Atti e memorie della S odeta istriana di archeologia e storia patria): vol. VIII, fascicolo 3—4. Parenzo: Societä istriana di archeologia e storia patria. Tipografia Gaetano Coana, 1892, str. 315-407. Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper (ur. Zdenka Bonin). Koper: Pokrajinski arhiv, 2006. Zusammenfassung ARMENHÄUSER IN KOPER UND DEREN SORGE UM DIE GESUNDHEIT DER BEVÖLKERUNG VOM 13. BIS ANFANG DES 20. JAHRHUNDERTS Istriens Städte haben eine lange Tradition in der Gesundheitsfürsorge. Nach dem Vorbild von Venedig waren in den Städten bereits im 13. Jahrhundert Armenhäuser tätig. Das Armenhaus von Piran wurde Ende 1222 und das von Koper 1262 gegründet, vermutlich reicht auch die Gründung des Armenhauses von Izola in das 13. Jahrhundert zurück. Die Gemeinde von Koper gründete beim Eingang der Stadt das Armenhaus des hl. Nazarius, in dem Wallfahrer, die Armen der Stadt, Krüppel, von Geburt an behinderte Menschen, Findelkinder und Kranke Schutz fanden. Die Stadtbürger spendeten Brot, Wein und Öl zur Versorgung von 10 Armen, außerdem hatte das Armenhaus auch sonstige Einkünfte in Höhe von 13 Lire. Die Verwaltung des Armenhauses bestand aus zwei Prokuratoren, die alljährlich im Stadtrat gewählt wurden, und dem Prior, der ein jährliches Salär von 6 Lire bezog. Für die Kranken und Armen sorgte ein Dienstmädchen, und ein Geistlicher las jeden Tag im Armenhaus die Messe. Da sich die finanzielle Lage des Armenhauses verschlechterte, wurde 1454 die Verwaltung des Armenhauses der in Koper wohlhabendsten Bruderschaft des hl. Antonius übertragen. Bei der Visitation des Veroneser Bischofs Agostino Valier im Jahr 1580 wies das Armenhaus Einkünfte in Höhe von 2.000 Lire aus. Es nahm Arme beiderlei Geschlechts, Fremde und Kranke sowie Findelkinder auf, die hier versorgt wurden, bis sich deren Zahl so vergrößerte, dass sie mit einem Kindermädchen in das Waisenhaus von Venedig geschickt wurden. Das Armenhaus wurde gut instand gehalten. Der untere Raum mit einigen Bettgestellen wur- de nicht für die Unterbringung genutzt, im Ober-geschoss befanden sich 6 Zimmer, von denen 5 mit Matratzen, Bettlaken und Decken ausgestattet waren. Die Kranken wurden vom Gemeindearzt und einem Chirurgen behandelt. In einem anderen Stadtteil, im Viertel Zubenaga, lag noch das Armenhaus des hl. Markus, das Marco Trivisano im 14. Jahrhundert für Frauen errichten ließ. Es umfasste im Jahr 1580 eine dem hl. Markus Evangelist geweihte Kirche und einen schmalen Hof, an dessen Seiten einfache Zellen lagen. Das Armenhaus, das zu jener Zeit einen Kassenbestand von 830 Lire auswies, erhielt von der Kasse in Venedig auf Wunsch des Gründers alljährlich 126 Lire, was die einzigen Einkünfte des Armenhauses waren. Obwohl hier 8 arme Frauen versorgt werden sollten, waren zu der Zeit nur 6 untergebracht. Auch später verbesserte sich die finanzielle Lage des Armenhauses nicht, und im Jahr 1700 konnte den Frauen nur noch ein Nachtlager angeboten werden, während sie vorher auch Verpflegung erhielten. In der Stadt war der erste bekannte Arzt Ser Benvenuto, der hier im Jahr 1310 den Dienst versah. Das Statut von Koper aus dem Jahr 1423 regelte die Entlohnung des Gemeindearztes, der für jeden Augenschein wegen eines Vergehens außerhalb der Stadt 3 Lire erhielt. Der Arzt und der Chirurg, die den Podesta über alle von ihnen behandelten gewaltsamen oder gewöhnlichen Verletzungen informieren mussten, mussten spätestens ab 1452 alljährlich drei Monate vor Ablauf der Dienstzeit mit Stimmenmehrheit vom Großen Rat bestätigt werden. 1602 erhöhte der venezianische Doge Nicolö Gri-mani die ärztliche Entlohnung von 120 auf 200 Dukaten, und im Jahr 1661 wurde auf der Sitzung des Großen Rats in Koper beschlossen, dass der ärztliche Dienst in der Stadt nur von Fremden versehen werden kann. Unter den zahlreichen bedeutenden Ärzten ist Santori Santori aus Koper hervorzuheben, der als großer medizinischer Forscher und Autor gilt. Auch die Serviten, die sich 1454 in der Stadt ansiedelten, widmeten sich außer der Marienverehrung und dem Gebet für die Verstorbenen sowie der Feier von Messen und Predigten in besonderem Maße der geistigen Betreuung der Wallfahrer und den Armen und Kranken. Da im Kloster wenige Ordensbrüder lebten, wurde es Ende des 18. Jahrhunderts aufgelöst. Schon 1801 brachten die Österreicher in dem ehemaligen Servitenkloster nach der Besetzung der Stadt ein Lazarett und in der Kirche ein Gefängnis unter. Mt dem Übergang Istriens unter französische Herrschaft und der Auflösung zahlreicher Bruderschaften, die bis dahin für die Armenhäuser sorgten, wurden in den Städten Wohltätigkeitskongregationen gegründet. Die Kongregation in Koper musste in erster Linie für die Findelkinder sorgen, aber auch für die Armen und geistig Kranken. In das frühere Kloster übersiedelte 1810 das Nazarius-Armenhaus zusammen mit dem Waisenhaus, die Kirche wurde 1850 als Lagerhaus genutzt. Aufgrund der Einstellung des jährlichen Beitrags von 7 istrischen Gemeinden für das Waisenhaus in Koper im Jahr 1813 und der Schulden aus der französischen Zeit geriet das Armenhaus in finanzielle Schwierigkeiten, die es erst Mtte des 19. Jahrhunderts nach der Erlangung einer Rente der aufgelösten Antonius-Bruderschaft und nach der staatlichen Anerkennung als Asyl für Arme und Kranke überwand. Das Armenhaus wurde in städtisches Krankenhaus umbenannt, für das der Gemeinderat und Bezirksarzt Dr. Giovanni Andrea de Manzoni die Dienstordnung verfasste. Das Krankenhaus wurde von einer Direktion verwaltet, und aus der Gemeindekasse wurden zwei Arzte mit einem Diplom aus Medizin und Chirurgie und Kenntnissen aus der Geburtshilfe bezahlt, die ein jährliches Salär von 600 Gulden bezogen. Sie mussten die Armen der Stadt und die Kranken und Pflegebedürftigen des städtischen Krankenhauses kostenlos behandeln. Die Gemeinde bezahlte auch zwei Hebammen, eine für die Stadt und eine für die Steuergemeinde Lazeret, die armen werdenden Müttern kostenlose Geburtshilfe leisten mussten. In den 80er Jahren des 19. Jahrhunderts gab es in der Stadt zwei Apotheken. Da sich in der Stadt Gerüchte über Unregelmäßigkeiten im Krankenhaus verbreiteten und die Kaufleute, die es mit Fleisch und Brot versorgten, nichtbezahlte Rechnungen von über 2.000 Gulden auswiesen, wurde die Direktion, die schon seit 1881 keine Haushaltspläne und Berichte erstellte, von der Gemeindevertretung aufgefordert, eine genaue Bilanz aufzustellen. Aufgrund der genannten Probleme wurden 1886 von der k. u. k. Statthalterschaft in Triest Terzia-rinnen des Franziskanerordens in die Stadt gebeten, die bis 1915 das Krankenhaus verwalteten und für die Armen und Kranken sorgten. Da sie italienische Staatsangehörige waren, mussten sie die Stadt nach dem Kriegseintritt Italiens trotz vorbildlicher Sorge für die Kranken verlassen.