18. stev.
Novo mesto 15. septeiiibni 1907. XXIIL letnik.
NOVICE
Izhajajo V in 15. vsacega meseca, Oena jim je a poitnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Neinćljo, Bo»nu in drugje evropske drŽave znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema nrednik, narof^nino in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestn.
Z današnjo številko odlaga podpisani uredništvo „Do!. Novic". Pri tej priliki se prav prisrčno zahvaljuje vsem sotrudnikom, naročnikom in pr^ateljem lista za mnogotero podporo in pr^aznost, ter prosi, da ohranijo isto naklonjenost tudi prihodi^jemu uredniku,
Novo mesto, 15. septembra 1907,
Fr. Sal. Watzl,
bivíi urednik.
GOSPODARSTVO-
Spregovorimo nekoliko o prihodnji trgatvi.
(Dalje in kanec.)
Oglikova kislina, katera med kipenjem v moštu nastaja, puliti skozi klobuk nad površje istega. Ogli-kova kislina je pa težja od zraku, zato ona zrak iz kadi dvigne ter ga nadomesti, tako da ne more zrak do tropin, in da je toraj sdkanje istilj izključeno. Tropine med 60 urnim kipenjem večkrat pod most tlačiti je popolnoma nepotrebno delo, kajti tudi brez tega zadobi vino lepo rudeČo barvo, da je le dovolj črnega grozdja med belem bilo. Po 60 urnem kipenju (v gorki jeseni in topli kipelni kleti zadostuje tudi le 48 ur) se kad nastavi, most v popolnoma čist aod, tropine pa v stiskalnico spravi. Vso zadobljeno odtisiiino, ali kakor pravimo presenino ; se primeša, t, j. přilije mostu v sodu. Sod pa ne gre popolnoma napolniti, ampak do velie mora se dobro veliko ped praznega prostora ostati, in v vebino luknjo gre kipelno vebo zatakniti, ali se jo mora pa vsaj z vrečico, napolneno z peskom pokriti. Sele kadar ki-penje v sodu popolnoma poneha, kar se po tem spozna, da v njemu nikakega šumenja več slišati ni; potem napolni se sele sod tako, da je prav poln, toraj do ve-bine luknje, katero se zatakne — ne prav trdno zabije — z pravilno napravljeno veho. Tukaj moramo pač nase dolenjske vinogradnike opozoriti na dve napaki, recimo navadi, katere oni v trgatvi in poznejši po isti v svojih kleteh izvršujejo.
Prva je ta, da v aod, katerega z mostom napolnijo, prej po en škaf ali pa še več tropin, najraai črnega grozdja zmečejo, in potem sele most gor nalijejo. To delajo kakor pravijo zato, ker se vino baje potem boljši čisti, in p» da zadobi ie več barve. Ne eno ne drugo 8e ne da prav popolnoma utajiti, ali vendar je ena kakor druga korist, tako izginljivo majhna, da ni proti «kodi, katero ta navada provzroČi, v nikako raz-
merje djati. Iz takega soda teče namreč, potem ko se ga izprazni, ko se vino iz njega potoČi, veliko več kalnega vina, kakor bi ga iz njega teklo, ako bi se tropin vanj ne djalo, in vino zadobi tudi brez vse potrebe iz tropin gotovo mero odvečne trpkosti in dostikrat tudi odvečnega okusa in duha po tropinah. Tako ne postopajo vinogradniki nikjer, najmanj pa se na Nemškem ali Francoskem, kjer stoji vinogradstvo in kletarstvo vendar na najviši stopinji, zakaj naj bi se toraj ravno po Dolenjskem to delalo. To je le ena razvada pa nič dntzega, in to naj bi se že vendar enkrat opustilo.
Druga napaka ali napačna navada, katero dolenjski vinogradniki po svojih kleteh že po trgatvi zvršujejo je pa ta, da nimajo svojih sodov nikoli prav polnih, da jih nič ne zalivajo. Posledida temu je'zvešanost vina, nastanje kana in cika v istem. To so pa napake, katerih vendar ni trpeti. Povsod, kjer je pravo kletarstvo uvedeno, zalivajo sode vsakili 8 do 14 dni, zakaj bi se tudi na Dolenjskem ne? — Seveda je potrebna v ta namen gotova množina zdravega vina, katerega zalja imenujemo, shranjena v manjšem sodčku.
Naprava belega vina je po Dolenjskem tudi v navadi, dasi v veliko manjši meri, kakor pa ona rn-dečega. Glede naprave belega vina gre našim dolenjskim vinogradnikom sledeče omeniti. Kdor ima v svojem vinogradu le stare dolenjske bele sorte za-plodene, toraj ; Hpno, belino, skilino, javor, kozjises, zeleniko, naj napravlja belo vino popolnoma tako kakor je bilo to o rudečera ravnokar povedan», le s tem razločkom, da se kipenje na tropinali čez 48 ur ne zdaljša, nikakor ne zdaljsa. Ako se napravlja namreč iz tako nizkih, tako ordinar sort kakor so naštete, vino po strogo nemškem načinu, toraj brez vsega ki-penja na tropinah ; zadobi se iz njega vino, katero je jako revno na takozvanih ekstraktnib snoveh, to je na snoveh, katere podelujejo vinu pravi vinski okna in duh, skratka vinski značaj. Tako, iz takega grozdja napravljeno vino je nekam prazno, plehko, in gledé barve bledo, vodeno; marsikomu je tako vino tudi sumljivo, da ni pristno ali naravno kakor pravimo, in to že clo ako je bilo grozdje manj, ne pa prav popolnoma zrelo. A kdor ima pa v svojem vinogradu prevagljivo večino, ali pa že clo same žlahtne v novejšem času upe-Ijane sorte zaplodene, kakor: laški rizling, veltlinec, beli bnrgundec, ortliber, španjol itd,, o tisti naj pa belo vino na vsak način po strogo nemškem načinu napravlja, toraj takole: grozdje zmasti, tropine oprešaj koj, mošt pa nalij v sod, ter pusti, da ga pod kipelno veho sam zase pokipi. Na ta način, in iz takega blaga (grozdja)
se da tudi na Dolenjskem prav fiao belo vino naprav-Ijati. črna vina, naj bi se pa na Dolenjskem ne na-pravljala, že ulo ne iz same žametaste črnine, ampak k većem iz portagalke same zaee, ali pomešane se žametasto in ticeasko črnino. Za pridelovanje dobre črnine mora biti podnebje že boljši kakor je nase Dolenjsko.	—I—
Najenostavnejša zavarovalnica vinogradov.
Ze koj prva leta, ko je deželna kmetijska šola na Grmu ustanovljena bila, potolkla je toča en šolski vinograd v Cerovcih pri Smollnivasi. Vinograd je bil zavarovan pri neki zavarovalnici, in sicer je bila premija, katero je bilo plačati, jako visoka, odškodnina pa, katero je zavarovalnica plačala, prilično jako nizka Takrat je nasvetoval deželni poslanec gosp. grof Jožef Anton Barbo v deželnem zboru, da naj bi se denar ali premijo, katero je zavarovalnica za obadva šolska vinograda zahtevala, namesto da se njej izroči, rajši v mestno hranilnico v Ljubljani naloži, in to vložitev vsako leto ponovi. Ta nasvet ali predlog je bil sprejet in od takrat vlaga se res vsako leto 540 kron v navedeno hranilnico. Sreča je botela, da ni bilo od takrat do letos v obedveb šolskih vinogradih nič toče. Nesreča je pa letos hotela, da je toča šolska vinograda dvakrat potolkla, v prvič dne 7. julija v Trški gori in v drugič dne 15. julija v Cerovcih. Vodstvo šole je škodo precenilo ter jo nekaj čez 1000 kron cenilo. Veleslavní deželni odbor nakazal je pa vodstvu lOOO kron iz mestne hranilnice ljubljanske, v kateri se je vsled tolikoletnega vkladanja vsakoletne premije in obrestovanja iste denar tako namnožil, da se je to lahko zgodilo, in da je se dosti denarja v nji ostalo.
In tako pač najenostavnejše zavarovanje vinogradov pred poškodbo po toči, pri kakoršnem ne gredo letne premije kaki zavarovalni banki v blagajnico, ampak , ostanejo posestniku vinograda, in to Še celo obresto-nosno naložene, mogoče je vsakemu posestniku vinograda. Vsak vloži lahko vsako leto toliko svoto v kako hranilnico, kolikor bi po priliki zavarovalna premija znašala. Seveda je pa resnica, da ni ravno lahko posameznemu gospodarju, posestniku vinograda, vsako leto res v toliko premagati se, da bi letno premijo resnično v hranilnico vložil, in to zato, ker ni s tem nikak ,,moraš" v zvezi. Kavno tako je pa tudi resnica, da stane vsakega posameznega posestnika vinograda paČ prav malo premagovanja, v slučaju kake denarne stiske, ravno po za poškodbo vinograda po toči v hranilnico vloženih premijah seči, saj ni zopet nikakega „n e smeš", kateri bi ga od tega odvrniti zaraogel. Vsa drugačna pa postane ta finančna stvar, ako se moraš in ne smeš v neko postavno ali boljši rečeno, s pravili trdno spojeno zvezo spravita, to po načinu zadružništva, tako-le : V^si posestniki ene katastralne vinske gorice, vzemimo za zgled na primer Trikogoro pri Novem mestu ali pa Trfikogoro pri Krškem, stopijo v zavarovalno zadrugo. V ta smoter se vsi prav notarjelno zavežejo, da bo vsak vsako leto zavarovalno premijo, katera se po kolikor mogoče natančni ocenitvi njegovega vinograda glede pričakovanega vinskega pridelka določi, v roke zadružnega blagajnika plačal, in to naj-ložje takrat, ko vino proda. Zadružni blagajnik vloži
pa vse premije v določeno hranilnico na obrestovanje. V slučaju toče presodila bi »e škoda tistim gospodarjem, kateri so bili prizadeti, komisijonelno, in po tej pre-sodbi bi se tudi škoda iz hranilnice odskodovala. Ni nikakor izvzet slučaj, da bi se po gotovem, srečno prebitem številu let vsakoletna premija laliko jako znižala, to je, pod faktično višino mogočega pridelka nastavila.
Pri dandanašnji množini kmetijskih ali agraričnih zastopnikov kmetijskih interesov v državnem zboru ni rea da, nikakor izvzeto, da ne dospemo prej ali pozneje do postave, katera bo zavarovalstvo pred elementarnimi poškodbami kmetijskih kultur v obče, v državno oskrbovanje prevzeti velevala. Potem bo vsak kmetovalec zavarovalnino pridelkov, živine in tudi požarov, prej ko ne kar pri davkarijah z davki vred plačeval. Ali do tja smo še pač daleč, daleč, jako daleč. Aparat državno-zborski ne dela, ne funkcijonira Bog ve kaj hitro, že celo ne dandanašnji, ko je politično strankarstvo tako razvito, da se Človek že skoraj veČ ne spozna, iz koliko in kakSnih političnih strank da je prav za prav državni zbor. Za dobo, katera bo pred vstanovitvijo državne postave obligatoričnega državnega zavarovanja kmetijskih pridelkov se pretekla, kaže pač vsaj zadružnisko zavarovanje vinogradov pred točo v resno pretresbo vzeti, to v smislu današnjih teli vrstic.	—I—
Vspehi s Tomášovo žlindro in kostno moko pri pšenici.
Kmetijska šola na Grmu je gnojila letos s Tomášovo žlindro tudi pšenici. Za 1 hektar (1^/4 orala) se je vzelo 600 kg Tomasove žlindre, ki se je raztrosila in zavlekla spomladi. Pripomniti pa moram, da se je pšenica sejala po pesi, ki je bila leto prej prav močno pognojena s hlevskim gnojem. Vspťh je bil nepričakovano lep in bi bil gotovo se boljši, ako bi se bila To-masova žlindra jeseni raztrosila.
Brez gnojenja se je pridelalo na 1 hektar 17 metr. centov pšenice in 37 metr. centov slame. S Tomášovo žlindro se je pa doseglo 20Va metr. centov pšenice ia 43 metr. centov slame. Ta vspeh kaže, da je Tomasova žlindra vrlo dobro učinkovala in da se je to gnojenje dobro izplačalo. S Tomášovo žlindro se je doseglo 3V2 metr. centa veČ pšenice. Oe računamo 100 kg pšenice letos po 20 K, znaša vrednost večjega pridelka 70 K. Ker znašajo stroški gnojenja (600 kg Tomasove žlindre po 7 K) 4-2 K, se pokaže kosmatega prebitka 28 K, ne glede na vrednost slame, katere se je za 6 metr. centov več pridelalo in katera je danes saj 18 K vredna.
Na šoli se je napravila pa tudi poskušnja s kostno moko, katera se je lani od neke strani tako močno priporočala. Zalibog pa, da o tem gnojenju ni mogoče tako ugodno poročati. Tudi z njo se je pognojila pšenica spomladi ob istem času in se je za to gnojenje vzelo na 1 hektar 300 kg kostne moke, polovico manj zaradi tega, ker ima kostna moka še enkrat toliko fosforové kisline kakor Tomasova žlindra. Vspeh je bil pa sledeč: Na 1 hektar se je pridelalo 18 metr. centov pšenice in 4-0 metr. centov slame. S kostno moko se je po tem takem doseglo le 1 metr. cent več p"}eni(ïe. Vrednost večjega pridelka na zrnju znaša tedaj le 20 K in če vpoštevamo tudi vrednost več pridelane slame,
namreč 3 metr. cente po 3 K, torej 9 K, skupaj 29 K, se pokaže se zmeraj primanjkljej 2 K 80 li, kajti 300 kg kostne moke staoe po 10 K 60 h 100 kg, celih 31 K 80 h- V tem slučaju se je Tomasova žlindra veliko bolj obnesla kakor kostna moka.	—r—
Lanene tropin© — prav dober pripomoček za zimsko pokladanje.
Rimska reja je pri nas z večine pomanjkljiva. Posebno slaba je pa v letib, ko nam krme primanjkuje. Pri nas se poklatla preveč slame in premalo sena. Česče mora živina skoro ob sami slami živeti. Nič čudnega, da nam živina shujša in da ne da nobenega pravega užitka. Molzne krave nam v takih slučajih tako oslabe, da se komaj po koncu drže, da najraje leže in da jih komaj po koncu spravimo, kadar jih je treba miesti. Kaj čuda, da nimamo od take živine nobenega pravega dohodka! Na ta način trpi živina in trpi celo gospodarstvo. Če Živina strada, strada tudi kmet, ker mu manjka zadostnih dohodkov.
Letos preti marsikje pomanjkanje krme. Treba bo zaraditega izkoristiti vse za krmo, kar ae da. Porabiti bo za krmljenje tudi vso slamo. V tem slučaju se pa priporoča, da pokladamo poleg slame tudi kako močno krmo, da bo klaja bolj tečna. Slama je sicer dobro po-rabna zimsko pokladanje ali prepušta je in premalo tečna. Če si hočemo pomagati s slamo, potem je na vsak način potrebno, da pokladamo tudi nekaj močnejše krme, s katero se slama takorekoč zabeli in pripravi do potrebne tcčnoBti. Dobro je, da pokladamo v takem slučaju nekoliko otrobi ; še boljše so pa oljnate tropine. Posebno dobre so lanene tropine za izboljšanje Blamnate krme. Lanene tropine se odlikujejo v tem, da BO prav tečne in okusne, ker so bogate na najvažnejših redilnili snoveh, namreč na beljakovinah in na tolščah. V 100 kg lanenih tropin je 24 kg beljakovin in 10 kg tolšČ, toraj še enkrat toliko kakor v otrobih. Lanene tropine so pa tudi okusne in zaradi svoje sluzaste kakovosti bolj zdrave kakor otrobi. Posebno dobre so za molzne krave, katerim se poklada po 1 do iVakg na dan. Ker stane 100 kg lanenih tropin 19 K, 100 kg pšeničnih otrobi pa 12 do 13 K, priporočamo našim živinorejcem, da pokladajo letošnjo zimo zlasti molznim kravam lanene tropine in da jih v ta namen pravočasno naroče. Kmetijska podružnica novomeška jih bo na debelo naroČila, ako se priglasi zadosti naročnikov. Ker je v okolici Novegamesta in drugih večjih krajev mlekarstvo velikega pomena, naj skušajo živinorejci na ta način poravnati slabe strani letošnjega pomanjkanja in na ta način vplivati na izboljšanje mlečnosti pri svojih kravah. Potrebna naročila na lanene tropine, katere je treba seveda zaarati, sprejme novomeška podružnica do 15. oktobra t. 1.	—r—

Politični pregled.
v kratkem utegnemo dobiti nekaj novih ministrov; oinogo se pri tem govori in piše o jugoslovanskem mi-nistru-rojaku, katerega naloga bi posebno bila zastopati težnje jugoslovanskih dežel. Kdo bi bil ta mož, je tudi »e uganjka.
Cesar je bil na Koroškem pri velikih vojaških vajah. Pri tej priliki se je zgodil v Celovcu velik naroden škandal. Cesar ne more trpeti vsenemških zastav, ki se „frankťurtarice" imenujejo, a zagrizeni nemški mestni očetje so jih nalašč dali obesiti prav pred kolodvorom. Vlada jih je dala odstraniti. To je pa tako razburilo množice, da so s surovo silo odstranili slovensko zastavo raz streho hiše „družbe sv. Mo-hora". In vendar ima naša slovenska trobojnica mnogo več pravice tudi na Koroškem, nego vsenemška zastava.
Razni listi so širili namenoma pretirane vesti o nesrečah pri vojaških vajah. Seveda se je res pripetilo marsikaj nezgod, a čemu pretiravati? Komu to koristi? So ljudje, ki jim nobena stvar ni prav in se vsega lotijo, naj je še tako dobro.
Najnovejše, kar je presenetilo politični svet, je angleško-ruska pogodba. Tako bo Nemčija, ki je že mislila biti gospodarica sveta, se bolj osamljena.
Turki 80 se zapletli v vojsko s Perzi prav po nepotrebnem, mesto da bi v Macedoniji napravili red in mir.
V Maroko se vojska razvija čedalje živahneje. Tako Francozi kakor Maročani se pripravljajo na daljši boj, kakor vse kaže.
Nekateri sodijo po raznih znamenjih, da utegne na Kitajskem kmalu nastati vojska.
Revolucijonarji na Ruskem spet v večji meri uprizarjajo razna grozodejstva.

Čez cesto.
(Konec.)
Drugo jutro usmiljenka ni imela već streéi malemu bolniku. Mali Vilko je ležal mrzel in miren na belih blazinah. Oblekli 80 ga v novo oblt-ko, na kateri) je bil tako ponosen, ter ga položili v lepu ktsto, bogatn ozaljšano s cvetjem. Letal je mali mrliè v salonu, v katerem bi se bila imela vrňiti v kratkem domaća veselica. Uošlo je mnogo vencev, pisem in kart, a blizu ni prišel nibće, so ae preveč bali nalezljive bolezni. In luili k pijgrebu jih je prišlo le prav malo. Smrtnobled je korakal oie za krsto, mati pa je ležala dome, vsa potrta žalosti, ter poslušala, kako se je bolj in bolj dddaljeval sprevod.
Gospod svčtnik se je kmalu pomiril; ker je bil vesten uradnik in živel svojemu poklicu popolnoma, se mu je prvotna huda žalost kmalu polegla. (îoapa svélnikova pa je po prvem izbruhu bolesti postala topa in trda. Z nikomur ni hotela govoriti. Kaj bi ji pa tudi ljudje mogli povedati? Kdo je mogel razumeti njeno bolećino, da je izgubila edÍDca?
Ko je gospa prebolela in prvić prišla v ono sobo, odkoder je svoj Čas mali Vilko pozdravljal bolnega soseda, zdela se ji je ta tako krasno opremljena soba pusta in prazna. Pa kako v redu je vae! Na oknu ni nikakib vojakov već, knjig s podobami ni po tleh in preprogah, in v kotu ni konj in voz. Da bi se otresla neprijetnih žalostnih mislij, stopi k oknu in kar tja v en dan pogleda na žalostno, pusto cesto. In spet je tam prt oknu čez cesto opazila starega moža. Pa gospa ae je kar ustrašila, tako je bil izpremenjen, bled in sbnjšan. Je li Že kedaj videla toliko koprnenja in bede v kakem oblićjn? Glej, in sedaj ae je bolnik okrenil in videl gospo v črni, žalni obleki. Odi 80 ae mu široko odprle, kar pretreslo ga je po vsem telesu, potem pa je naslonil glavo postrani na stol in zaćel brilko ibteti in jokati.
Tudi gospa svétnikova je zajokala, v srce pa ji je leglo nekaj mehkega, toplega. Spoznala je, da je U pomilovanja vredni
bolnik izgub 1 v Vilkatu svoj solnčni žarek, in da najde tamkaj èloïeka, sorodnega ji v boli.
Žena v prodajalni se je zelo začudila, ko je nekaj dni pozneje proti mraku stopila v prodajalno gospa svetnikova, vea Ćrno oblečena. „S čim morem postreči?" je vljudno vprašala.
Gospa sretnikova pa je rekla hlastno s tr«S3Ćim glasom kakor v zadregi: „Ali bi mogU govoriti z vašim bolnim moiem? Kada bi — imam mu sporočiti nek pozdrav,"
•-esïftsii—
DomaČe vesti.
(Osebne vesti,) G. Ign. Fajdiga, c. kr, gimn, profesor v Ljubljani, je postal gimn. ravnatelj v Kranju. — G. Frančišek Watzl, dosedaj kapiteljski vikar v Novem mesta, gre za vemuČitelia na c. kr. državno gimnazijo v Kočevju, za vikarja pa pride g. Ignacij Zaplotoik, dosedaj kaplan v Logaten.
(Odlikovanje.) Gospod Frant Hadwiger, c. kr. îandarmerijski poročnik in poveljnik oddelka 3. v Rudolfovem, je bil pred kratkim odlikovan z višjim vitežkim redom (Grei-lEenorden) velikega vojvode Meklenburg-Šverinskega. Občepri-ljubljenemu gospodu naše iskrene Častitke!
(Novomeški akademiki) prirede dne 21, t. m. obi Čajno veselico s plesom. Ker je čisti dobiček namenjen naši šolski družbi sv. Cirila in Metoda, pričakujemo od strani slavnega obèinatïa obilne udeležbe. Natančni vspored se naznani v posebnih vabilih.	Pripravljalni odbor.
(Ženska podružnica) družbe sv, Cirila iu Metoda v Novem mestu namerava prirediti dne 6. oktobra v „Čitalnici" zabavni večer s plesom v prid glavni družbi v Ljubljani. Več po plakatih.
(Vpisovanje za obrtno) nadaljevalno šolo v Ruđol-fovem se bo vršilo 1. oktobra popoldne od 2. do 4. nre v ravnateljski pisarni c. kr. državne gimnazije.
(Ona ženska), ki je na semenj 27. septembra v neki tukajšni prodajalni puzabila korbico in uro, se pozivlje, da pride po pozabljeno.
(Določila) o dobivanji vode iz vodovoda mestne občine Rudolfovo za mestno občino Rudolfovo. Po pomoti je izostalo v zadnji številki potrdilo c. kr. dež. vlade, ki naj sledi tukaj: Štev. 7922, Predstojeći cenik se odobruje dogovorno s c kr. deželno vlado v Ljubljani na podlagi § 3. zakona z dne 14. avgusta 1906, dež. zak. št. 19. — Deželni odbor kranjski, V Ljubljani, 22. junija 1907. Detela.
(Vodovodna naklada.) Po odobrenju veleslavnega deželnega odbora kranjskega, dogovorno s c. kr, deželno vlado v Ljubljani na podlagi § 3. zakuaa z dne 14. avgusta 1906, dež. zak. àt. 19., se ima vodovodna naklada v mestu Rudolfo vem plačevati v štirih enolikih obrokih. Ob začetku I., IL, III. in IV. četrtletja solnčnega leta, kakor zahteva mestno županstvo. Plačilni nalogi za III. četrtletje 1907 se ravnokar dostavljajo hišnim posestnikom, katere opozarja mestno županstvo, da nakazane jim zneske vsaj do 15. oktobra poravnajo pri mestni blagajni. V nasprotnem slučaju se bodo brez vsake izjeme ter izgovora zaračunale zamudne obresti, kajti dotični toiadovni stavek se glasi: „Če dobivalec vode nad 14 dni po doteklem roku ne plača, sme mestna občina 6"/fl zamudne obresti zaračuniti,"
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu avgustu 1907 je 229 strank vložilo 79,510 K 19 li ; 239 strank vzdignilo 71.610 K 64 h^ torej več vložilo 7.899 K 65 h; 16 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 27.450 K; 264 menic se je eskomptovalo za 81 822 K; stanje vlog 3,014.279 K 82 h; denarni promet 363.009 K 05 h; vseh strank bilo je 1113.
(Prihodnji sejm) v Kandiji pri Novem mestu bo v Četrtek dne 19, t. m.
(I. kranjski sploâni gostiln i č arski shod) se bo vršil v Ljubljani 16. in 17. septembra 1907
(Prijateljem slovenskega dijaštva.) „Kadogojev" odbor je letos dobil 60 prošenj za podporo, ustanov po 200 K pa ima podeliti le 16. Primoran bo torej 34 prošenj odkloniti. Odkloniti bo moral med temi večino zelo vrednih in potrebnih prosilcev, ki ne morejo na visoke šole, ako se jim ne seže pod
ramo, V tej sili si dovoljuje Radogojev odbor apelirati na slovensko rcidoljubje, da mu priskoči na pomoč, da mu ne bo treba vršiti prebridkega posla odklanjanja revnih prosilcev. Slovenski Ljubljančan je, ne zapustite nas v tej sili! In Vi spoštovani rodoljubi po širni slovenski domovini, ne odrecite nam tople prošnje, saj podpira „Radogoj" dijake iz vseh slovenskih pokrajin. Naj bi ta prošnja odmevala tudi v srch rodoljubnega ženstva slovenskega, da bi zbiralo od hiše do hiše za uboge slovenske dijake, ki žive v bedi ali pa ne morejo slediti želji svojega uma, da bi šli študirat na vis»iko šolo. — Podpore je pošiljati na naslov „Dijaško podporno društvo Radogoj v Ljubljani",
(Odbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev) itd, v Ljubljani prosi tem potom vse tiste, ki bi se radi udeležili shoda dne Ifi. in 17. sept, v Ljubljani, a niso prejeli vabila, naj se nemudoma za isto zglasé po dopisnici, dolé pa tudi vabila lahko na dan shoda v mestnem domu. Koder so zadruge, je odbor poslat vabila zadrugam ter prosi, da dotična načelništva stoié svojo dolžnost in Člane povabijo, Kdor si želi napredka in koristi v svoji obrti, pridi na shod.
Gospodarske stvari.
—	(članom novomeške kmetijske podružnice.) Letos se je pridelalo v novomeškem okraju premalo krme. Pomagati si bo treba z vsakovrstno slamo, V tem slučaju pa treba, da pokladamo tudi močna krmila. Posebno velja to za molzne krave, ako se pečamo z mlekarstvom. Za močno krmo se priporočajo lanene tropine, ker so primeroma ceneje kakor pšenični otrobi. Dasi so še enkrat tako tečne kakor otrobi, stane lOOkg 19 K. Člani, ki želijo naročiti za zimsko krmljenje lanene tropine, naj se zglasijo do 15. oktobra pri kmetijski podružnici. Če se naroČi cel vagon, je voznina dosti ceneja.
—	(NaroČila na umetna gnojila za jesensko gnojenje) bo izvrševala tudi letos kmetijska podružnica v Nuvemmestu. Opozarjamo na to vse p, n. Člane kmetijske podružnice in jih poživljamo, da svoja naročila pravočasno priglasijo. Če naročimo gnojila skupno, se cena izdatno znižn. Prvič se dobe gnojila ceneje, če se na debelo kupujejo, drugič se pa znižajo tudi prevozni stroški. Cena letošnjim gnojilom se bo objavila prihodnjič. Naročila na umetna gnojila, ki se morajo zaarati, sprejema pa že sedaj kmetijska podružnica v Novemmestu.
—	(Zaradi pomanjkanja krme) bo treba letos velike varčnosti pri krmi in pn pokladanju. Za krmo je porabiti vsakovrstno slamo. Tudi turšična slama bo dobra. Priporoča se pa v tem slučaju, da se vsa krma zreže in pomeša in na ta način pripravi za pokladanje, da se pomeša z otrobi ali lanenimi tropinami, ki so se prej v slani vodi razmočile. Na kmetijski šuli na Grmu tlačijo tako zabeljeno rezanico v posebne zaboje, da se tam ugreje iu nekoliko okisa, kar daje krmi prijeten duh in boljši okus.
—	(Kakoje gnojiti zimski pšenici s Tomášovo žlindro.) Pšenica potrebuje močno zemljo. Najbolj nam obrodi. Če ima zemlja zadosti dušika in fosforové kisline. potrebni dušik skrbimo s hlevskim gnojem. Če smo pšenico sejali po kaki dobro gnojeni okopavini, recimo po dobro gnojenem krompirju ali močno gnojeni tursici, potem ima pšenica zadosti dušika. Drugače pa je s fosforovo kiwlino. Te rado zmanjka, ker se je v gnoju malo nahaja, pšenica je pa veliko potrebuje. V tem slučaju se gnojenje s Tomášovo žlindro ali pa s kostnim superfosfatom dobro sponaša. S Tomášovo žlindro naj se gnoji jeseni in sicer na ta način, da se Tomasova žlindra pred setvijo plitvo podorje ali pa zavlači. Za oralo je treba 200—300 kg Tomasove žlindre,
—	(Novi vinski zakon) se začne izvajati dne 1. decembra t. L, toraj po trgatvi. V prihodnji številki prinesemo glavna določila tega zakona.
—	(Crne gosence na repi) so napravile letos mnogo škode. Mfstoma je repa do golega obžrta. Te gosence je za-plodila tako imenovana repna grizlica, neke vrste osa, nekoliko podobna mesarski mnhi. Potrosanje repnega perja s sajami je se najboljše sredstvo proti tej požrešni golazni.
—	(Jesensko obdelovanje njiv.) Redovitostzcralja fle ravna v veliki meri tudi po tera, kako jo umemo obdelovati in gnojiti. V tem ozirn ao nam ]ahko za izgled vrtovi. Ka dobro obdelanem vrtu boš vel ko več pridelal kakor na slabo obdelanem. In tako je tndi na njivah. Bolj ko obdeluješ svoje zemljišče, več boS dosegel. In prav pri nas, kjer I)revladnje mulo posestvo, maramo gledati na tn, da zboljšnjemo avoje pridelke s skrbnim obdelovanjem njiv. Njive morajo biti čiste, dobro obdelane in dobro gnojene. Ali kaj vidimo navadno pri nas V Skoro potsod se Iftbko prepričaš, da so )reveč ple>elne, premalo gnojene in obdelane pa le za silo, e za setev, V lakih razmerah ni nič čudnega, če nimamo tako bogatili pridelkov, kakor jih imaj« drugod. Prazne njive, ki čakajo »pomladne setve, naj se jeseni preorjejo in naj se pnste v surovih brazdah čez zimo. Jesenska brazda da na spomlad pol gnoja, je star pregovor. Zemlja naj se po ugodnih legah tudi nekoliko gioboče orje. Razen tega mj se delajo širši kraji, da se ne zgubi toliko prostora s praznimi rizori.
~ (Škoda i>o črvu) je letos marsikje prav močna. Ta škodljivec je delal škodo na detelji, krompirju, na travnikih itd. Tudi po trtnicah in drevesnicah se pozna njegova škoda.
—	(Letošnja letina) bo v obče dobra. Vinogradi kažejo prav lepo in nadejati se je prav dobre kapljice. Grozdje je zdravo kakor že dolgo ne in bo tudi prav dobro dozorilo. Le kjer je toča pobila, je letina uničena in slaba, povsod drugod je pa tako močno trtje in tako lepo grozdje, da ga je veselje gledati. Tudi glede drugih pridelkov bo Iftina dobra. Krompirja bo dosti in tudi presnina je lepa. Manjkalo bo pa krme in strniščne repe, Hžula in marsikje tudi ajde, Letošnje sušno vreme je bilo za vinograde prav ugodno in tudi za razne ^ruge sadeže se kaže njen ugoden vpliv v tera alučajn. Zlasti rasilinskili bolezni je bilo letos manj kakor druga leta.
—	(Stara deteljišča) dajejo slabe košnje. Zato jih ni dalje puščati. Kakor hitro omaga detelja, naj se deteljišče preorje, leto prej pa poskrbi za novo deteljišče, V mislih imam posebno staro lucerno, ki je postala že fiisto redka in polna vsakovrstnega plevela. Dandanes je gledati, da imamo na njivah polne košnje in da se slaba deteljišča kakor hitro mogoče odstranijo, ker je ž njimi izguba. Vsak prostor bodi dandanes dobro izkoriščen!
—	(Na pol suho sadno drevje.) Tako drevje ni ne lepo, ne rodovitno. Vzlic temu ga najdeš dosti po naših krajih. Će je drevo kake posebne vrednosti, naj se otrebi vath suliih vej in naj se mu pomaga k boljši rasti in rodovitosti, če pa ne obeta nobenih koristi, naj se poseka in odstraoi. V tem oziru nas čaka veliko hvaležnega dela, kajti naši sadni vrtovi po vaseh izgledajo kakor pred sto in več leti. V gošči ti rastejo kakor drevje v gozdu in druzega dela ne poznamo kakor obiranje ali prav za prav otresavanje in klatenje.
—	(Proti tatvini po vinogradih in sadnih vrtovih) naj se kar se da strogo postopa. Kdor se zasači, da je kradel grozdje ali sadje, naj se pošteno kaznuje, tako da ga za vselej minejo skomine. Predragoceni so ti pridelki, da bi jih brezvestneži trgali in jemali. Posestnike vinogradov opozarjamo, da skrbe za potrebno varstvo in da nastavljajo potrebne paznike; ravno tako svarimo p» tudi zlasti našo mUdino, da pusti vinograde pri miru in da se ogiblje vsake »rilike, škodovati bližnjemu s tatvino sadja ali grozdja. Naj )i se tudi od strani občiu kaj ukrenilo v tem pogledu.
Loterijske številke. TRST, 31. avgusta 75 64 27 82 70 GRADEC, 7, septembra 35 70 44 H 25
Tržne cene dne 9. septembra 1907 v Rudolfovem.
Dražbeni ^ oklic.
Imenovanje	Hektl. po		Imenovanje	Hektl. po	
	K	b		K	h
Sen i ca......	16		Leča......	11	71
Rž.......	13		Bob ......	9	76
Komza.....	12	36	A.ida......	12	03
Oves......	7	IG	Proso......	12	03
Ječmen.....	13	ac		16	26
Krompir . , . .	6	30	Lan......	16	60
Piiol ......	11	71	Jajc« po 9 ta 40 tím»]	et.	
Urah......	11	71			
E 2)8/7 U
Po znhUvanjti meatoe braiiilnica * Budolfovm Mstopíne po ilr. J, Sch(!(ttila, odvetniku v RalolfoTem, Ijo dne 17. septembra 1907 dopoldne ob 10. uri uri Bpodiij oinumenjeni sudniji v «bi it. 6 dražba Bemijiáč: •) *l. 6t. 3Qi k, o, Crniditijice (biía « kletjo, iiviuski hlev r iupo, Bvinjak, vrt, 18 are 87 m»] njiva [21 a 87 m" p«řtiik [17 a 44 tii'J; b) vi. it, 418 k. o. ČerrouŠ-njice («Md [^7 a 41 m" ); c) vi. it, 444 k, o, Ćnnuinjice (travnik {33 a 26 Ui»J); dj vi, St. 447 k. o, CemoSnjice (njiva [69 a 45 m'] kuioleo i pod-sliiiltoiii); el vi. it. IM k o. Težka voda [e pninikov à ai a 47 mV 2 a 70 m'. 1 a en »o', 6 a 8Î m'] ; f vi fit 84 k, o. Teika voda (njiva [15 a 75 m'J) in g) vi. 6L 1C8 k. o, Tezkfc voda (njiva [70 a H m'|).
Nepreiniiniuatn, katere je prodati na dražbi, so dolotane vredpmi ad a) na 2690 K, ad b) tift 600 K, &d c) nn 800 K, ad d) na 1400 K, ad e) na 65 K, nd f) na 2^0 K in ad g) na 450 K.
Najmanjši pomidek maša ad a) 1746 R OB h, ad b 400 K, ad ci bbS K 8i'b, ad d) <J33 K 34 h, ad o) 43 K 34 b. atl {) 166 K (>B h in ad g) 30D K, pod tem zneskom ae ne priHlaje.
Dražbene pogoje, ki se ob enem odobre in listine, ki ee tiéejo nepre. tniânÎQ, (xemIjiSko-knj žui izpisek, hipotekami iipiaek, iipiiek iz katastra, cenitvene zapisnike i, t. d.) smejo tiat, ki žele kupitr, pregledati pri spodaj ozDamenieiu sodaiji, v izbi št, 6 med oprafilnimi nraioi.
Pravice, katere bi ne pripuSiale dražbe, je oglasiti pri iodniji najpozneje v drnžbenetn obroku pred začetki>in dražbe, ker bi ee «icer ne mogle TBBvel, avljati glede nepremifnine «arae,
O nadaljnib dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo oseba, katere imajo ledaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jili zadobe t teku dražbenega postopanja, t«daj samo z uabitkotn pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliSn spodaj oznamenjene aoduije, n ti ne imeaujtgo tej v eudnem krajo stantvioiegB pooblajfenca za vra£t>e.
Določitev družbenega obroka je zaznamovati v bremeaikeui lists vložkov za nepremiunine, ki jih je prodati na draibi,
C. kr. okrajna sodnija Rjdolfovo, oddelek II.,
dne U. avgusta 1907.	(228)
Dražbeni oklic.
E 144f7 18
Po zahtevanju Ignacija Vidmarja iz Doboveea Bastopanett» po dr, J. Schepila v Rudoif.tvem bo dne 24. septembra 1907 dopoldne ob 10. url pri spodfy oznanienjeni sodniji v izbi št. 6 zupetna dražba semljišč: 1) vi. 8t, 130 k, o, Belacerkev, obstojeie ii pritlične zidane in sè slamo krite '/, ure liodn od Beleuerkve proti ř^marjeti oddaljene hiše, ki je razan strehe v dobrem stavbenem stanjn, lesenega svinjaka s prostorom za 2 svinji v slabem stavbenem »tanju ter z njive in novo zrijfulanega vinograda z dobro zemljo in rodovitnimi trtami; a,) v), št. 523 k. o. Belacerkev, obstoječe iz njive z dobri) rablo zemljo.
Nejiremii'ninam, ki jib je prodati na dražbi «ta določeni vrednosti ad 1) na ISOIOK, ad 2 na 700 K.
Najmanjši ponudek zttaKa z oiirom na § 154 odsL 3. iz, r. ad 1) 1005K, ad 2) pa 8r>0 K, pod tem znesnom se ne prodaje.
Dražbene pogoje ki so se že sklepam z dne 17. aprila H)07 opr. St. E 144/7/4 odobrile in ki se le glede nejnini>jše^a ponndka spremene in listine ki se tičejo nepremičnin *zetnljiiSko-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki ieie kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi št 6 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripnSčale dražbe, je oglasiti pri sodniji naj-po;ineje v draibenem obrokn pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ue mogle razveljavljati giede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega jiostopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj ua nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobâ v teka dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkoin pri sodniji, kadar uitj ne stanujejo v okoiiiu spodaj oznamenjene 8odnÍ,je niti ne imenujejo tej » sodnem kraju stanujočeg« pooblaičen^a za vročbe,
C. kr. okrajna sodnija v Rudollovem, oddelek II.,
dne 28, septembra 11)07.	(227)
ŽENSKE LASE.
zmešane in rezane kupujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume. Četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las in očiGčuje prhut
Spoštovanjem se priporočam IVEIl SvetOC, (7-20-18J brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti mestne biie.)
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se v Novem mestu, Ključavničarske ulice št. 119, poučuje	(221-2-2)
m' froncDshi, laShi in nemšlii ježih -
pod jako ugodnimi pogoji, — Natančneje se izre ravno tam.
LV^! [ivilnopravdni red
in sodni pravilnih
gTDi J. Krajec Đasl. v RudolfDvein.
SoIshB hnjige
in vse druge šolshe potrebščine pri ]. Krajec nosi. u Rudolfovem.
Zaraiti iuelitve pTolam S« jako dobro obrnjeoi
(231)
— novega sistema in sicer takoj. — IV I ťl V II Fr.Hrovat organist, Škocijan pri Mokronogu.
9 hektolitrov prav dobrega rudečega
Btf^ vina
ima še za prodati deželna kmetijska šola na Grmu.
Cena zmerna.	fgno-s)
Na prodaj je liiša = = št. Gl. za šolami.
= = = = = = = Bertfl lioishfl. =
Proda se iz proste roke
na glavnem trgu v Novem mestu st. 88 je na
prodaj pod prav ugodnimi plačilnimi pogoji.
Hiša je v najboljšem stana ter ima v pritličju lepo prodajalno, z zraven spadaj oči m i 3 sobami, kuhinjo in z vsemi druj^lmi pritiklinami. V prvem nadstropju so 4 sobe in ise druge potrebsdine z razgledom na trg in eno stanovanje z dvema sobama in kuhinjo z razgledom na vrt. Vrt je pripravljen tndi za stavbisče, ker teži na lica ulice.	(148-0-9)
Natančneje pri goep. S. pl. Sladovieu v Novem mestu.
Milostiva gospa,
aH veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave izreóno po* udarjati (me »Kathreiner
£er se Vam sicer utegne primati, da dobite manj vreden pomemek brez meh vrlin^ s katerimi se odlikuje Kathreinerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva, Kneippova, sladnâ kSLva,
ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave.
Zapomnite bI torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreineijevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreinerjeva Kneippova slad-na kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko.
S
Dobro ohranjena
(19(;.0-4>
hrastova hišna vrata
so ceno na prodaj. — Kje pove upravništo „Dol. Novic".
v Bršljinu pri Rudolfovem se da
(232-2-1)

s stanovanjem ceno V najem. Natančneje pri g. Langer-ju ravnotam.
ima-i)
5	!f sobami in hovoiSnico v
6	oralov zemlje, hozolc. šupa zidana z opetio hrita. =
Vec pove Ustnik Péter Gorupič, Kandija.
stavnemu ohEInstvu vljudno nainanjam, da tem otvarll
dne 1. julija t-1. popolnoma na novo urajeno
(229-B-l)
mnufaMupno trgovino
Ha Glavaem trgu êt. 94,
nsWVio	riiMMtsVneai
^ oblailinega blaga po zbIo nizkih cenah.
Nadalje Imam v zalogi vsake vnia perila — fino In tk delavce, — predpasnike, moderce, kravate ter vse potrebščine la hrojaie in livilje, kakor tudi nagrobne vence in trakova.
Za obilen obiik i« ptipotofiam Nom mesto, 16. lejit 1907. JOS. RAVNIKER.
Kdiir ai hn£e napraviti dobro
domačo pijačo.
ali podaljšati svojo zalogo, na) sti (ilirne zaupn'> na tvidko:
(208-3-8) C. F. Schubert, Gradec, Murplatz 10.
âtev. A 188/7
SS
llaz^his.
z sklepom c. kr, okrajnega sodišča t Eudulfavem 14. avgusta 1907 A 188/7/á6 do^ol]ena
prostovoljna dražba
y zapQŘČiao ^ospe Hedvige 8ulc v Kaudiji «padajočih, še ne predanih premićnin v stupni vrednosti 310 K — se določi La
17.	septembra 1907
ob 3 uri popoldne v Kandiji h. štev. 39 in dražba blšniti po-SfBtev ul. štev. 238 kat. obč. Hudolfuvo h. it. 99 v vrednosti 9300 K — in pod ni. št. 590 kat. ubč, Kiindija v vrednosti 11.750 K — pa na
18.	septembra 1907
ob 9. uri dopoldne v notarski pisarni v Eudolfovťin štev. 4â kjer dr»^bini pogoji na vgled s pristavkom, da se bodo prmičnine ludi pod ct-no proti uloíbi skupila, posestva pa le za ali nad ceno proti izpolnitvi pogojev prodala.
C. kr. notarski urad v Rudoitovem,
dne 20. avgusta 1907.
Dr. Albin Poznik,

SAaebeii bo d. jmv.
Steckenpferd-lilijsko-mlečno milo
Sergmanna & Co. Draždani In TeČin n. L
je in »Htaiie glasom Titak dnn doÁlib iiriznalnic najuspejnvjie T8eh tnedeuinnliiih mil pruti pegam kakur tadi v dusetcu in olirfttiiteT iieřne, inelike kože in mánate polti. — Dobiva Ke po SU T komad v vseh leharoah, družerijali, parfanierijah, vitiftli mila in brivijicah.
I
WW* Prvu ljubljansku
VBiitit) žgolnicQ bDVB,
Karel PJaniniek. Ljubljana, Dunajska cesta.
vefeVraV na ůan svele i.gana kava,* izvi'stoa kakovost, najbol/si aroma, krepkejgfa okusa. Najnižje cene za posamezne vrst« in za naj-priznanejse zmezi.	(29-13-9)
EW Pošiljatve od 3 kg naprej poštnine prosto, "^p^
I MÏBA Ï mïOBK
samo 6 dni
vozijo brzoparnikl „Irancoske prekomorske družbe."
Edina najhpajša črto.
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje samo
m, iMâBUJi
oblastveno potrjena potovalna pisarna
V Jjjubljnni, Diiniijska cesta it. 18.
(26-24-17; nasprosli znane gostilne pri „Figovcu".
Dve hiši no prodaj.
Zaradi amrti posestnice gospe Hedvige Schulz prodala se bo
dne 18. septembra 1.1. prostovoljno na javni dražbi
enonadstropna hi£a 99 na glavnem trgu v Novem mestu, kjer se nahaja prustorna, za vsako trgovino pripravna prodajalna. Pri biši je tudi gozdna parcela v Rasnem. Izklicna cena 9300 kron,
Dalje 10 minut od Novega mesta blizu Božjega groba in deželne kmetijske šole na Gimu	(21^-2-2)
vila z balkonom, "Vi
prostornim pritličnim in prostornim podstrešnim stanovanjem z vodovodom y hiši. Tudi prostoraa klet in obširen vrt je pri biái, Iiklicna cena 11,750 kron.
UB;odoi draibeoi pogoji so na ugled pri C. kr. notarju g. dr, Poznlku v Novem mestu, kjer se bo ob 9. uri tudi dražba vršila.
I
(iostiltia Ferlic, (iliiviii tr^:.
Ziabuzdgavntk
iz Ljubljane, Špitálské ulice št 7.
(52-0-13 J
1
izvršujejo.
I
Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.


(I52-24-b)
Tovarna strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran. sejalnih strojev, strojev za žetev in košnjo, vitiev, mlatilnic, žilnih Čistilnic in od-birainikov (trijerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznlii rotikarjev, drobilnili mlinov, pariinih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stiskalnic Itd. Posebna izdelava sesaik, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev In lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obrocev. Popolne opreme opekarn^ samotnih in tovarn za mavec. w Zmerne cene,, ugodni plačilni pogoji -«tj
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznaoji. m— Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj In poštnine prosto, Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v LJubljani: J. X^OXXlfttíč, Ounalska cesta itev. 3f.


Učenec
se takoj sprejme ki ima veselje do sedlarske, obrti pri ANTONU VALENTINČIČ, sedlarski mojster v Novem mestu, Glavni trg. (217-3-2)
Dve zidani hiši no prodaj.
Ena hiša ima 1 nastropje, 7 sob, tri klbti in velik sadai Trt. — Di-uga hiša ima i aobe, hlev, klet in svinjak. — Natančneje pri Miha Medic-u v Toplicah (Dolenjsko). (2ie-2-2)
Dva učenca in enega pomočniha
Jos. Bcrgmann
v Rudolfovem
kupuje po najvišji ceni
štupo (seme)
sprejme Budolfovem.
takoj
mizarski mojster Ivan KasteSic v
(223 3-2)
Sprejme se v trajno delo
(21B-2-2)
samostojen, zanesljiv delavec.
Plaća po dogovora mesečna ali od kosa. Nastop 1. oktobra t. 1. Kje? pove upravništvo tega lista.
krojač
(glej podobo)
ffl)i'cičiio seme (žeuof), kiunilice
in «IriigH zdravilna zelisÈa in cvetje.
tius-ri-Kjj
•I Tovarnar Franc Nechvíle ššSj
•• na Dunaju, V. 1., Margarethenstrasse Nr. 98

priporoča p. n. vinogradnikom, društvom in gostilničarjem svoje izdelke in sicer:
•• patentovano trtno škropilnico „Avstrija", ročne in naiirbtne žvop-Ijalnike „Vindobona", škropilnice za drevje, sušilnice za sadje, kakor tndi vse potrebno orodje za vino in pivotoč ter za kletarstvo, kakor: jirozdne in sadne mline in stiskalnice, pumpe in cevi za vino i. t. d.
iz
OdKOTomi aTednik Fr. Sil. Witzl.
Itd&j&telj in ulotmk Urbin Hon>L
TUk J. Krijtc. nul.