Katoliški mesečnik s slikami v prospeli afriških misijonov
S prilogo .Klnverjev koledar"
Izdaja:
Družba sv. Petra Klaverja Ljubljana
Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXVIII.	Štev. 12.
December 192«
Odmev iz Afrike"
Katoliški misijonski mesečnik. Blagoslovljen po papežih Piju X.. Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto 10 Din, 6 L, 60am. cts., 2'50 Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 15 Din, 8'20L, SOain. cts., 310 S. Naročila in milodare naslavljajte.
prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Metelkova ul. 1. Za Julijsko Benečijo: Rim (123), via dell' Olmata 16. Ža Avstrijo: Salzburg, „Claverianumtt.
VSEBINA:
Jezušček trka na vrata. - Misijon Marija Trost. — Kaj si žele mnogi misijonarji za božično darilo V — Kaj dosežeš s pomočjo avtomobila. — Prijatelj misijonov piše. — Orožje zoper poganstvo. — Kratka misijonska poročila. Misijonska sestra kot zobozdravnica. — Blaga duša, ki so ie použila kakor sveča v dobrih delih. — Jezuščka v jaslicah je tudi zeblo, — Spreobrnjenje protestantovske^a duhovnika. — Uslišane molitve na priprošnjo M. Ter. Ledochowske. — Kronika.
Darovi.
Došli naši Družbi avgusta.
/a najpotr. misijone v splošnem Din 18.495-75 L 11)7-60. Za sv. maše Din 1355. Za stradajoče Din 165- . Za gobavce Din 150' -. Za odkup sužnjev Din 2.563*50. Za botrinsko darove Din 1.208*75, 1. 70* . Za zamorčke Din 499*75, I. 80* . Za katehistc Din 160*-. Za semeniščnike Din 300* I, 5.000* . Za kruh sv. Antona Din 2.074*75, L 3* . Za misijonsko zvezo Din 24*—. Za mašno zvezo Din 1.440*—, L 36* -. Za bolnike Din 127*75. Za afriški tisk in katekizem Din 388*50. Za določene namene Din 2.217*—. Za določene misijone Din 70*—. Za šopek sv. Antona Din 347* . Za Klaverjevo družbo Din 65*—. Prispevni podpornikov in udeležoncev Din 62 —. Neimenovana iz Stražišča za najp. misijono 300 Din. Po cerkvi Srca Jezusovega: Za odkup „Anton" in »Franc" 300 Din, za kruh sv. Antona 30 Din.
Tisočkrat .Bog povrni* vsem blagim dobrotnikom!
Spomin za umrle.
t Marija Ana grofica Auersperg, Bokalci. — Marija Kocmuth, Gaberc.
Naj počivata v miru!
Pomožne misljonarke za Afriko.
Natančni še podatke o njih delovanju najdemo v knjižici: »Poklic pomožne misijonarke za Afriko". Naroča se pri Družb sv. Potra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1.
Jezušček črka na vrala.
Koliko imajo te besede v sebi! Neizmerno veselja, upanja, tolažbe in blagih spominov vzbujajo te besede. Božič se približuje, Jezušček prihaja . . . Toda ni sam! To pot vodi seboj tudi črne, jokajoče in lačne otroke. Ljubi misijonski prijatelji, berite sledeče pismo zamorca katehista iz Afrike in boste takoj umeli čudno božično darilo in voščilo.
„Rad bi se zavzel za te nesrečne otroke", piše Jožef M ode be. „'Tukajšnje ljudstvo čuti stud in mržnjo do otrok dvojčkov in takih, ki jim poprej v zgornji čeljusti zrastejo zobje, ko v spodnji. Take otroke, ki pridejo na svet v izrednih razmerah, pogani kar zavržejo. Da si ne bi nakopali jeze in maščevanja „Juju" (hudobni duh ali inalik), izpostavijo poganski starši take otroke takoj po rojstvu, ali jih vržejo v reko ali pa jih neso k čarovniku, ki potem ž njimi naredi kar hoče. Čeprav si kristjani prizadevajo, da bi odpravili pri poganih to grdo navado, in čeprav oblast taka grozodejstva kaznuje, vendar ta navada še ni iztreb-ljena: stotine nedolžnih otrok je neusmiljeno pomorjenih.
Pomanjkanje denarnih sredstev je bilo vzrok, da misijonsko predstojništvo ni moglo tako dolgo misliti na to, kako bi se postavila bolnišnica, oziroma najdenišnica za tako sirote. V zaupanju na božjo previdnost in na velikodušnost dobrotnikov smo sklenili, da je treba takoj nekaj storiti, da se omili usoda teh ubogih bitij. Sezidali smo Sirotišnico, majhno sicer, a vendar. Oskrbujeta jo dve mladi deklici pod mojim nadzorstvom. Tu sprejemamo uboge otočiče, ki smo jih mogli rešiti iz rok njih neusmiljenih
staršev in jim na ta način zagotoviti življenje in večno izveličanje. Nekateri starši bi prizanesli življenju svojih otrok, ako bi jih ne bilo treba imeti pri sebi v hiši. Kadar moremo dobiti mater dvojčičev, sprejmemo tudi njo. Imamo že kakih 6 parov skupaj z materjo, kakih 12 pa brez nje.
Rekla sem, da je naša sirotišnica borna. Otroci morajo ležati kar po tleh. Ne vemo vselej, kje bi dobili mleko otrokom za hrano in obleko, da ne bi zmrzovali. Imamo namen, da ne rešujemo le dvojčičev, ampak da tudi matere vodimo do prave vere, ki bi sicer nikdar nič o njej ne slišale. Z veseljem omenjam, da smo jih že precej izpre-obrnili.
Ljubi prijatelji afriških misijonov, sedaj veste, kaj vam je storiti, da omilile usodo trpečih bratcev in sestric betlehemskega Deteta. Drage rojakinje v Evropi: katera izmed vas mater hoče biti mati otroku, ki nobene matere nima? Lepo vas prosim, molite, da bo naše podjetje pro-spevalo in nam tudi kaj podpore pošljite za uboge malčke. Naši otroci so stari od enega do pet let!"
Podobna poročila prihajajo Klaverjevi družbi tudi iz drugih misijonov.
Zdaj, prijatelji misijonov, veste, kaj želi Jezušček, ki trka na vrata vaših src. On želi priti na varno in pod streho, ki naj mu jo pripravi ljubezen blagih src. Za plačilo vam bo podelil obilo milosti. On želi, da mu svojo hvaležnost pokažete s tem, da se v zahvalo za njegovo včlovečenje zavzamete za ubogo zamorske otroke, ki so še pogani in da pomagate Klaverjevi družbi, da bo mogla postaviti čim več sirotišnic in jaselc za zamorske otroke.
JMisijon Marija Trosi.
PiSo misijonar Rafael Kolone.
Najlepše se vam zahvalim za poslane ministrantovske oblekce in podobice za ljube črne prvoobhajance, katere sem sprejel z velikim veseljem in hvaležnostjo. Naj ljubi Jezus tisočero vse povrne!
Oprostite, prosim, da zopet trkam na vaše usmiljeno srce. Veliko bi rad prosil, pa sam ne vem, kako bi začel, da bi bil uslišan. Z našim g. župnikom sva govorila, da bi nam bilo najbolj potrebno, če bi vam bilo mogoče nam poslati: en vijoličast pluvial, en oltarni križ, kake oltarne svečnike za našo hišno kapelico, eno burzo za sv. blagoslov in jako nujno, eno zeleno mašno obleko. In še veliko
drugega bi prosil, pa si ne upam, ker sem že velik dolžnik. Potrebujemo pa vsega veliko, bodisi za cerkev ali šolo, ker delamo vedno nove cerkvice in šole, kjer imamo skoro vsaki teden sv. mašo, potem si lahko mislite, koliko potrebujemo. Obleke in perila za nas misijonarje in uboge zamorcke imamo tudi malo in še to vse raztrgano.
In še nekaj bi vas rad prosil, čeprav nisem vreden, da bi mi pomagali napraviti eno kapelico Lurške Matere Božje. Je tako lep prostor tu, da si vsakdo misli kako bi bilo lepo, se lepo in daleč vidi. Kapelica bi stala okrog 15 ang. funtov, seveda brez oprave, in za Marijin kip pa sam ne vem, kam bi se obrnil? Rad bi imel, da bi bil vsaj 1 m visok. Oh, kako bi bil celo življenje hvaležen, ko bi se kak dobrotnik oglasil. Tudi veliko zdihljajev bi splavalo k ljubi nebeški Materi Mariji pri njeni kapelici, ker na ta kraj pride zmerom veliko ljudi, zamorčkov in Evropejcev. Smem upati na vašo pomoč, kaj ne?
Z misijonskim delom gre v naših težkih razmerah, sredi različnih sekt, še precej dobro, hvala presvetemu Srcu Jezusovemu. Samo, ko ne bi bila naša blagajna taka revica, bi šlo še vse drugače. Šole so vse prenapolnjene. V Marija Trost pride toliko otrok, da jih skoro ne moremo vzeti pod streho. Sedaj imamo okrog 60 otrok, dečkov in deklic, pri nas na stanovanju in še veliko več bi jih prišlo, pa zaenkrat nimamo prostora. Potem si lahko mislite, da morajo imeti ti mali ljudje tudi hrano 3 krat na dan. Na stanovanju imamo samo bolj revne in take, ki so daleč od tu doma, nekateri po 100 km ali še dalj. Še enkrat se vam prav lepo zahvaljujemo za vaše lepe darove in se vam, blagorodna vrhovna voditeljica, v naprej lepo priporočamo.* Ljubi Jezus vam bo tisočero vse povrnil in blažena ustanoviteljica grofica Marija Terezija Led6chow-ska vam bo tudi gotovo obilo sv. blagoslova izprosila v nebesih za vašo požrtvovalnost.
Kaj si žele mnogi misijonarji za božično darilo?
Uganite ljubi čitatelji! ... Ne bo vam težko uganiti. Pa saj že veste:	autoinobil!
Kajpak, ko bi bil človek milijonar, potem bi rad ustregel laki prošnji . . . Toda v teh časih, ko si človek
vedno težje prisluži vsakdanji kruh — kdo bo zdaj na to mislil, kako bi pomagal misijonarjem, da bi prišli do au-tomobila?! Je pač auto luksus, ki si ga tudi mi ne moremo privoščiti.
Res: auto je morda luksus v mestu in tudi na deželi, kjer je dosti drugih vozil na razpolago in kjer tudi daljave niso tako ogromne. Misijonarji pa, ki prosijo za auto, ne mislijo niti zdaleč na kak luksus. Auto nadomesti v Afriki enega ali tudi več misijonarjev in omogoči, da more en mašnik v nedeljo opraviti službo božjo na dveh oddaljenih mestih in tudi sicer večkrat obiskati raztresene verske občine, ki nimajo nobenega duhovnika. Tak reši mnogo duš, ki bi se sicer pogubile. Razen tega more marsikateri misijonar ohraniti svoje zdravje in življenje za misijone le s pomočjo automobila, ker more brez truda v največje daljave.
Po vendar: kje naj vzamejo bralci „ Odmeva" denar za auto, ko komaj plačajo naročnino za list?
Čujte predlog, ki bo Vas, drage čitatelje, popolnoma zadovoljil in bo s tem marsikak misijonar prišel do tako zaželjenega automobila. Naš list šteje gotovo nad 10 tisoč bralcev. Ako izmed teh vsak prispeva le z malo vsoto, bo to zadostovalo za lep
božični auto,
v čast ljubemu Jezuščku, Materi božji in ljubemu zvestemu sv. Jožefu.
Kako vesel božič bi bil to! Božje Dete bi blagoslovilo vsak najmanjši dar za
božični auto.
Darilo morete poslati obenem z naročnino za list ali ali pa tudi posebej na naslov, ki ga berete na ovitku tega zvezka.
Kaj dosežeš s pomočjo aulomobila!
P.Jožef Stump, oblat Brezmadežne, piše iz misijona sv. Bonifacija v Kimberley 22. julija 1931.
Da Vam naslikam naše delo ob nedeljah, Vam hočem podrobno popisati, kaj sem delal preteklo nedeljo. Tu v misijonu sem ob '/j 7- in 7. uri obhajal. Potem sem stopil v pripravljeni auto in se hitro odpeljal v Barkley, 35 km od tu. Tam sem imel božjo službo in pridigo. Potem sem se odpeljal 10 km naprej v Goov Hope. Tu je bila druga sv. maša s kratkim nagovorom. Potem zopet dalje v Gon-goog, to je druga postaja za domačine 12 km od Goov Hope. Tu sem smel s posebnim dovoljenjem v tretje ma-ševati. Ob 1. sem nekoliko zajtrkoval. Potem je bilo treba
S pomočjo auta opravim službo božjo na treh krajih.
urediti razne zadeve. Ob 3. zopet naprej, 8 km proč, na neko drugo postajo za domačine, kjer sem opravil popoldansko službo božjo. Ostal sem približno 1 uro in se potem odpeljal na zadnjo postajo, kjer sem moral obiskati nekoliko ljudi in drugo jutro maševati. Šele v pondeljek zvečer sem dospel k sv. Bonifaciju, kjer sem moral takoj v šolo in tu poučevati krščanski nauk.
Res: auto nadomesti v Afriki več nego enega misijonarja, to pomeni mnogo ob tem pomanjkanju duhovnikov misijonarjev. Nuj bi božično Dete mnogim misijonarjem, ki takega pomočnika še pogrešajo, prineslo auto, ki si ga toliko žele! Vsak dar, ki ga naši dobrotniki dajo za nabavo auta, naj bo bogato povrnjen!
Prijatelj misijonov nam piše:
Dve možnosti sta, da bi se mogii afriški zamorci hitro pokristjaniti, in sicer:
1.	Črne katehiste pridno podpirati s finančnimi sredstvi. Ti so domačini in prav dobro znajo jezik svojih rojakov. Ti so zato bolj zaupni do njih. Razen tega žive vedno v stiku ž njimi, ko misijonar tega ne more in skrbe, da izpreobrnjenci ne padejo nazaj v napake.
2.	Razširjenje automobilskih prometnih sredstev. Misijonar brez automobila težko izhaja, utrudi se, izgubi mnogo dragocenega časa, ako mora 3 tedne ali ves mesec hoditi peš, da tako izmučen in boleben dospe v naslednjo postajo. Z autom pa se lahko hitro in ves svež pripelje povsod tja, kamor namerava. Prihodnost je automobilov. Ker to vozilo opravi desetemo delo ob istem času. V enem dnevu prevozi do 100 km, v enem tednu obišče misijonar 10 do 20 postaj, ko bi sicer rabil 2 meseca za to.
Misijonar z autom ni več en misijonar, ampak more storiti delo desetih misijonarjev.
Ko bi vsak misijonar imel auto, bi mi Afriko desetkrat poprej napravili krščansko. In baš to bi mi radi.
(Pošiljalec teh vrstic nam je naznanil, da je pripravljen enemu misijonu v Afriki podariti auto, nekaterim misijonarjem pa poskrbeli po eno motorno kolo. Kdo želi posnemati tega blagega misijonskega prijatelja?)
Orožje zoper poganstvo in krivoversfvo.
Piše msgr. Classe, od Belih očetov, apostolski vikar v lluandi.
Najboljše in najdragocenejše priznanje Vaši izdaji sv. Pisma, ki sto ga tiskali za naš vikarijat, je sledeča izjava misijonarjev: „To je najlepša knjiga, kar jih imamo v jeziku domačinov. Delu se vidi, da je bilo tiskano z ljubeznijo." In res je tako. Naši duhovni, domačini in poglavarji so mi rekli: „Se nikdar nismo videli take knjige. To bo knjiga, ki jo bo hotel imeti vsak kristjan." Knjigi dajo posebno ceno slike, ki so prav primerne za naše zamorce. Vedno bomo hvaležni Klaverjevi družbi, ki nam je preskrbela ta mogočen pripomoček apostolstva. To bo najboljše sredstvo, da izobrazimo svoje male in velike kristjane. Biblya gatolika je res lepa knjiga. Naši novokr-ščenci bodo katehumene zavidali za njo. In ravno prav nam je knjiga prišla. Londonska biblijska družba tiska
sedaj popolno novo zavezo za protestante itd. Tej knjigi bo sledila še stara zaveza. Protestantje so se vrgli na sv, pismo, da bi se tem uspešneje borili zoper katoličane. Bog blagoslovi dobrotnike, ki so razumeli naš žalostni klic:
Zamorček se zahvaljuje za katekizem.
„Otroci prosijo kruha, pa ga ni, ki bi jim ga rezal." Vaši družbi, ki je tako vneta za reševanje duš, se imamo zahvaliti, da krščanskim dušam pri nas ne bo nikdar več manjkalo dušnega kruha; saj jih Jezus tako ljubi!
Kratka misijonska poročila.
P. Riviere iz družbe Marijine (Montfordske) pišoizShire: ,,Jaz sem sedaj skoro čisto sam na postaji Nafto ljubo Gospo Ilirsko v Limbo. To jo zelo obširna misijonska postaja, kjer jo treba vzdrževati 72 sol in ka-
pel. To mi jo mogoče le s pomočjo starega motornega kolesa, ki mi ga je prepustil nek tovariš za 12 funt. Sterlingov, in sodaj pišem na vso strani, da bi mogol spraviti skupnj to svoto. Ubogi pater bi rad zidal cerkev, pa

nima prav nikakega denarja za to. Njegov mi sij on šteje 5.000 kristjanov in nad (>.000 katehu-menov. Tudi jaz želim zidati veliko kapelo v nekem središču, ki so imenuje Molečo. Tudi tam je mnogo kristjanov, ki so od vseh strani obkoljeni od fanatične protestantske ločine, ki so imenuje Družba ameriških „ad-ventistov 7 dni". Moji ljudje hrepene po kapeli in so že vso opeko zvozili v tlaki. Cela zgradba bo stala 60 do 80 funtov šter-lingov. Jaz nabiram v ta namen denar. Ali smem upati tudi na Vašo Družbo sv. Petra Klaverja? V vseh inisiionih, koder sem bil. smo molili za Vaše cenjene dobrotnike. V Shirc so vsi misijonarji polni hvalo o Vas in Vaši dobrotljivosti; zato se tudi jaz spomnim najprej Družbo it. Petra Klaverja. kaaar nameravani izpeljati kako podjetje ali zidavo. Blagor dušam, ki so zavedajo svojo dolžnosti napram niisijonom."
Sestra Menehould, frančiš-kanka iz Calais, Abesinija : »Nedavno jo nek mlad duhovnik, ki jo šele pred kratkim prišel v misijon, krstil pot oseb. To so bilo: zastarana mohamedanka. dve madi fjobavki in dve mladi mohamodanski siroti. Že dve leti sta se obe gobavki učili katekizma in sta ga prav dobro znali. Mlajša izmed sirot je stara štiri leta. Njen brat in sestra, ki sta starejša, bosta krščena potom, ko bosta zadostno poučena. Štirje drugi gobavci so jokajo prosili, da bi bili deležni te dobrote.
Ne vem, kaj nam je ljubi Hog namenil to leto: dežja ni, tako da se je koruza čisto posušila. Durali smo sedaj drugič posejali, ker so prvo setev črvi popolnoma uničili. Vedno smo v skrbeh, če bo dosti kruha za vse naše gojence. Vse svojo zaupanje stavimo na svojega nebeškega oskrbnika.
Sestra M. Benvenuta, Doini-nikanka, Južna Afrika: ,,1'ivd
nekaj meseci so tri sestre spremile patra na misijon Scven-Oaks. Ilnato kočico, ki med tednom služi za šolo, so priredili za cerkev. Med tem ko je misijonar spovedoval, so sestre pripravile oltar na ta način, da so pokrile nekaj starih zabojev s platnenimi prti. Prte in drugo mašne potrebščine so bile prinesle seboj in tudi nekaj cvetlic za okras. Posod /.a cvetlico pa ni bilo dobiti; zato so vzele kar nekaj starih steklenic in jih ovilo s papirjem. Revščina, ki vlada na tej postaji, se ne da opisati. Tudi šolskih potrebščin manjka, sukanca in oblačil ravno tako. Naši zamorci v tem kraju so prerevni. da bi si mo^li kupiti obleko, zlasti kjer je družina štovilua."
Mlati Eleonora Petitplerre,
Dominikanka, Kinu Wiliams Town-a: »Vso našesestrodomini-kauke, združene po duhovno z Vašo ustanoviteljico Marijo Terezijo Led6ohowsko, se ljubemu Bogu vsak dan zahvaljujejo za širitev sv. vere tu v Afriki med belimi in črnimi. Sedaj ustanavljamo afriške kongregacije sv. Katarine sijenske, sestre tretjega roda sv. Dominika, ki jim je matoma hiša samostan presv. Srca Jezusovega v King 'Villains Town-u. Imamo :)() samostanov in misijonskih hiš iu 40 šol. Nas je 439 sester tli v Kap-provinci in v Transwaalu. V 2(i. hišah imamo samostanske in misijonske šole, v 4. hišah oskrbujemo bolnike in delamo družil misijonska dela. Naša mati priorinjn so imenuje častita mati Avguština Goisel. Trdno zaupamo, da nam boste tudi v prihodnjo pomagali kakor sto nam doslej. Mati vrhovna prednica rabi denarja, da bo mo^la zidati nov samostan v Springs v Transwaalu. Zelo bi Vam bilo hvaležno ako bi nam poslali raznih potrebnih stvari za v cerkev, svctinjic, obleko, orodja itd. Jaz bi te stvari .razposlala na vse strani v našo mnogobrojne
misijone. — Vsak dan molimo za Družbo sv. Petra Klaverja."
Mati Frančiška šaleška,
usmiljenka v Namurju: „Imanio več misijonskih postaj v belgijskem Kongu. Prva je bila v Kikwitc, kjer imamo 000 mladih zamork, da jih vzgajamo in poučujemo v verskih resnicah. Naše šole leno napredujejo, tudi lekarna dobro detuje, sirotišnica
in gospodinjska šola tudi. Naša druga postaja je Jaza. Ker še ni stara, šteje samo 400 zamork. V teh krajih je treba imeti mnogo denarja, da se more kdo preživeti in vzgojiti, ker prepogosto napravlja požar in vihar velike škode. Zelo bi vam bile hvaležne, ako bi nam potom Družbe svetega Petra Klaverja mogli kaj pomagati."
Misijonska sesira kot; zobozdravnica.
Iz pisma sestre M. Mchtilde, misijonarke sv. Pavla v Kroonstadti.
Nekega dne pride revna zainorka v misijon in toži, da jo zobje bole. Žal mi je bilo, da ji nisein mogla izru-vati bolnega zoba in sem ji svetovala, naj gre k zdravniku. Pa je postala žalostno in je rekla: „0, kako se bojim". Vprašala sem jo zakaj, saj je zdravnik dober in izkušen mož, zob bo takoj zunaj. „Ne", mi odgovori žena, .zdravnik ni dober človek; je zelo hud na nas zamorce in nikdar nič ne moli. V misijonu pa vedno najprej molimo, potem pa lepo Bog pomaga, da gre bolj po sreči." Ker še nisein nikdar dotlej izruvala kakega zoba, si ga tudi sedaj nisem upala in sem ženi dala le neko olajševalno sredstvo. Bila je zelo hvaležna za to in je šla vesela domov.
Tu imajo ljudje zelo slabe zobe in nas vedno nadlegujejo, da jih rešimo bolečin. Nabavila sem si nekega dne klešče in sem jjoskusila prvo operacijo na neki ženi. Ko jc ta zagledala, klešče je začela od strahu trepetati. Najprej sem jo nekoliko omotila, nastavila klešče in rekla: „Angel varuh, pomagaj!" in zunaj je bil zob! Ko je žena zagledala kri, ji je hotelo priti slabo. Dala sem ji nekaj kapljic in je bila takoj vsa vesela in je rekla: „To je bilo pa dobro!"
Tako sem dobila pogum in sem poskusila še drugo operacijo na nekem možu. Ta je imel pa tako ostre zobe, da se skoro nisem upala začeti. Pa zaupala sem na božjo pomoč, nastavila klešče in zob se je odlomil. Zopet sem nastavila, z močjo potegnila, pa je bil zunaj. Mož mi je povedal, da mu je zdravnik nekoč nalomil čeljust, danes pa je šlo vse tako gladko. Tudi jaz sem bila vesela, da sem mu mogla pomagati. Z božjo pomočjo upam na tem polju še marsikaj dobrega storiti.
Blaga duša, ki se je použila kakor sveča v dobrih delih.
Sestra M. Filomena Čan, avguštinka, poroča v nekem pismu Klaverjevi družbi o smrti njene m. predaice, ki je bila krasen zgled ljubezni do bližnjega na misijonskem polju v Južni Afriki, sledeče:
Ljubi Bog je zahteval od nas žrtev, kot je večje ni mogel za vse sestre v Pjeter-maritzburgu. Naša ljuba častita mati je zbolela na vnetju pljuč in ljubi Bog jo je že sedmi dan vzel k sebi. Bila je solnce našega samostana, za Bogom naše vse, nobena stvar nam je ne bo mogla nadomestiti. Bila je močna žena, tako da so celo zdravniki našega sanatorija rekli, da imamo občudovanja vre-
„ .	dno prednico. Kot mater
Sestra Alojzija Gonzaga. gm0 -Q imeli ysi radi; pa ne
samo me sestre, ampak tudi zdravniki in vsi bolniki.
Izza 1897 je delovala sestra Alojzija Gonzaga tu v Maritzburgu; 1907 je postala naša draga prednica. Vsako leto je oskrbovala 3.000 bolnikov, vsa njena bitnost se je izčrpavala v delih ljubezni do Boga in bližnjega. Deset let je vstajala ob eni ponoči, da je razbremenila sestro v njeni nočni službi, in je potem delala ves dan do 9. ali 10. ure zvečer. Ko je po 10 letih vendarle prišlo nekaj več sester, ji škof ni dovolil ponočnega vstajanja, a je tudi poslej skrbela, da so bili vsi bolniki vsako noč postrežem in v tej skrbi je prekosila vsako drugo sestro. Podnevi je seveda bila sama povsod zraven. Celo ob nedeljah, ko so druge sestre smele nekoliko dalje počivati, je prišla že ob 3. zjutraj k svojim dragim bolnikom, da je mogla iti sestra, ki^ je imela nočno službo, k počitku in zjutraj k sv. maši. Če pa ponoči ni bila v sanatoriju, je bila gotovo zjutraj ob 4. že v cerkvi in molila križev pot in opravila duhovno berilo; saj je vedela, da podnevi ne bo mnogo časa za molitve. Pa čeprav je nalagala sebi tako težko breme, je bila do drugih zelo mehkega materinskega srca in ni nikdar dovolila, da bi me sestre vstajale pred pol 5. uro zjutraj in jo v tem posnemale.
Vsakemu kaj dobrega storiti: to je bila njena življenjska naloga. Zato so jo pa stari in mladi, revni in bogati ljubili, in zdaj, ko se je poslovila od nas, žaluje za njo vse mesto in vsa okolica. Rekli so nam, da bi ne bilo tu tolikega žalovanja, tudi ako bi umrla sama angleška kraljica (Maritzburg leži v angleški pokrajini.) Trije najvišji mestni gospodje, ki so prišli k pogrebu naše drage matere, so se izrazili, da sta dve največji ženi na angleških tleh in sicer kraljica Viktorija in naša častita mati. Ti trije gospodje pa niso katoliki. Tudi po nekatoliških cerkvah so molili za našo pokojnico, imeli nagovore o njenem čed-nostnem življenju in celo nek protestantovski časopis ji je napisal navdušen članek.
Deset let je naša dobra mati delala tudi na to, da bi se sezidal za nas sestre samostan z lastno kapelico, da bi mogle v klavzuri po svojih pravilih bolje živeti. Zdaj bo enkrat njen načrt izvršen, toda še predno je bilo zi-dovje pokrito, se je preselila v večnost. Bila je vedno tako močna in zdrava in smo mislili, da nas še dolgo ne bo zapustila. Doma je bila v Normandiji, v domovini Male Terezije. Upali smo, da bo dosegla leta svojega očeta, ki je pred nekaj leti umrl kot 90 letni starček; naša ljubljena mati pa je preminula v 69. letu. Umrla je v soboto, 9. avgusta ob 3. zjutraj. Zaspala je brez smrtnega boja, mirno kakor otrok, in kakor hitro so jo deli na mrtvaški oder, se je vsakdo čudil izrazu milobe in lepote, ki se je odražal od njenega mrtvega obličja.
Tudi mnogi duhovniki in misijonarji bodo težko občutili izgubo naše dobre matere. Saj je tudi njim rada pomagala in jim šla na roke in darovala, kjerkoli je kaj mogla. Isto velja o stotinah revežev, ki jim je blaga po-kojnica dajala brezplačno hrano in oskrbo. Vsi, vsi čutijo njeno izgubo. Dajala je pač z veliko ljubeznijo in tako, da levica ni vedela, kaj dela desnica. Kakor pa se je trudila, da bi ostala njena dobra dela skrita, Bog je vse videl, in jo bo sedaj za to bogato poplačal. Zato že sedaj molim molitvico, ki je natisnjena na podobici Vaše blagopokojne ustanoviteljice Marije Terezije Ledochowske, in kjer se moli za to, da bi bila povzdignjena k časti oltarja. Ista molitvica je primerna za obedve ženi: za Vašo ustanoviteljico in za našo ljubljeno mater. Ti dve duši sta si bili v življenju tako podobni; obe sta se povživali v ljubezni do Boga in bližnjega, zato naj ljubi Bog obe poveliča. Obe sta bili kakor- dve sveči, ki gorita za Boga in bližnjega in ki nista mirovali, dokler ju Bog ni poklical, da jih za njih žrtve poplača v nebesih. '
Kako zelo ljuba misijonska mati Marija Terezija se sedaj na nas ljubeznjivo misli in nas z nebes doli podpira, to sem sama skusila. Nad leto dni sem vsak dan molila, da bi se našel kdo, ki bi nam pomagal, da pridemo do tako potrebnih korokov in ogrinjal itd. Pa sem se spomnila na mater zamorcev in začela tudi k njej moliti za pomoč. In res ste nam Vi, gospa vrhovna prednica, poslali vse to in še marsikaj drugega. Silno smo veseli tega. Naj ljubi Bog tisočero poplača Vam in vsem dobrotnikom!
Jezuščka v jaslicah je ludi zeblo.
Naslednje, res presenetljivo poročilo nam jo poslala sestra Elfieda, misijonska sestra Dragoceno krvi iz Mount Frero t. julija 1981. (V južni Afriki jo med našim poletjem zima).
Danes sneži tako kot pri vas doma v najhujši zimi. Že nad 30 let nisem videla takega snega. Zmrzujeino, da nam zobje šklepetajo, a nimamo niti ene peči.
Ljubega .Jezuščka v hlevou je tudi zeblo pa je bil Bog! -
Zelo prav bi nam prišle dobre volnene odeje. To bi bilo lepo darilo za afriške misijone.
Kako se je izpreobrnil proiesianiovski duhovnik s celo svojo srenjo.
Piše P. Jeger, oblat Brezmadežne, misijonar v Kimberley.
Znano je, da je po nekaterih krajih zelo razširjena pobožnost za izpreobrnjenje ločenih bratov v veri. Tako sem prišel na misel, da bomo tudi v naši kapeli obhajali osmine v ta namen in sicer za izpreobrnjenje tukajšnjih nevercev in krivovercev. Vsak dan smo molili v kapeli po sv. maši s šolskimi otroci nekaj očenašev in češčenamarij v ta namen.
Bilo je predzadnji dan osmine. Sedel sem pred svojo hišo in pisal. Januarja je namreč v Južni Afriki poletje,' tako da je prijetnejše delati na prostem v senci, ko doma v sobi. Pa priteče cerkveni strežnik, ki se je dotlej igral z otroci v misijonu, češ, da mi hoče povedati novico. Navadno take novice niso bile posebno važne. N. pr. da je Peter udaril Ivana ali da noče Filip opleti plevela pred
kapelo ali da Tom Jožefu neprestano nagaja namesto da bi ga učil masnih molitvic. Tako in podobno se je glasilo vselej, kadar so prihajali masni strežniki s svojimi novicami. Danes pa so bile nijh novice bolj važne, kar bomo pozneje videli. Pride Peter rekoč, da hoče neki mož govoriti z menoj. Dal sem ga poklicati. Nosil je duhovski ovratnik, kakršnega nosijo tu v Afriki duhovniki raznih sekt. Bil je domačin. Boječe se je odkril in me pozdravil. Potem me je prosil, če bi mujprodal nekaj križcev. Vprašal sem ga, kaj bo z njimi. Rekel je, da jih hoče dati svojim ljudem v cerkvi. Rekel sem mu: „Dragi moj, pri najboljši volji Vam ne morem dati križcev za ta namen. Le ena cerkev je prava in to rimsko-katoliška, ker le to je Kristus ustanovil. Vse druge cerkve so v zmoti in jih Kristus ni hotel. Ako bi jaz podpiral te cerkve, bi se to reklo da podpiram krivoverstvo." Začuden me je pogledal duhovnik in rekel: „Jaz sem pa mislil, da so vse vere enako dobre." Nato sem mu na široko dokazoval, da je le naša vera edino prava in edino zveličavna. Pa je rekel na moje veliko začudenje: „Jaz bi tudi rad pristopil k tej veri."
Bil sem iznenaden; kajti takega odgovora nisem pričakoval. Da mu ne bi vzbudil zastonjskih nad, sem mu takoj razložil, da bi v tem slučaju, ako je oženjen, ne mogel biti duhovnik v naši cerkvi. Pa me je vprašal, če ne bi morda mogel biti katehist. Temu sem lahko pritrdil, ker je bil pravilno poročen in bil videti tudi sicer pošten človek. Rekel je, da mora zaenkrat še nazaj k svojim ljudem, da jim pove, kaj namerava in jih morda tudi pridobi za katoliško vero.
Po desetih dneh dobim pismo, ko mi v njem omenjeni duhovnik naznanja, da je pripravljen pristopiti k naši veri z vso svojo srenjo, ki šteje 50 do 60 duš. Milost božja je zmagala na široko. Prostor, kjer je bila ta srenja, se zove med ljudmi „Dobra nada", kar je zelo značilno. Z božjo pomočjo upamo iz teh ljudi še mnogo napraviti.
Takoj potem sem stvar sporočil apostolskemu administratorju. Ta je bil tega zelo vesel in mi odpisal, da hoče prvo prosto nedeljo iti z menoj na kraj Dobre nade obiskat novo srenjo. Neko poletno jutro sva se podala na pot. Jaz sem maševal v Barkly, ki leži v bližini one srenje. S pomočjo nekega domačina sva potem našla naselbino Dobre nade, toda glejte: duhovnika z imenom Dithebe (kakor se je zval moj znanec) nihče ni poznal. Ljudje niso hoteli nič slišati o naši veri. Šla sva ob reki, ki teče v bližini Barkly-ja in povsod spraševala, pa povsod brez
uspeha. Dospela sva na neki kraj, kjer so domačini imeli protestantovsko „službo božjo". Seveda naju niso posebno prijazno sprejeli. Vendar sva nazadnje dobila nekega moža ki mu je bilo znano ime Dithebe. Bil je pripravljen, da naju spremi k njemu 6 milj daleč.
To je kraj kjer izkopujejo dijamante. Tla so na široko vsa razkopana; v bližini pa je raztresenih več koč domačinov, ki pomagajo kopali podjetnikom. So to silno revni ljudje; ker belokožci jih za njih delo zelo slabo plačajo. Da se morejo preživeti, redijo posamezni še par koz. Z velikim veseljem so naju sprejeli.
Jaz sem imel najprej kratek govor v jeziku Sesutho o izpreobrnjenju sv. Pavla in sem prešel v drugo izpre-obrnenje: njih verskega učitelja, ki ga je na potu v Kim-berley na praznik Izpreobrnjenja apostola Pavla dohitela milost božja. Opominjal sem jih, naj ostanejo stanovitni do konca kakor imajo zgled v apostolu Pavlu. Med govorom mi je burja zanašala pesek v oči. Potem, ko je tudi insgr. Meysing izpregovoril nekaj besed, se je veter polegel, a pričelo je deževati; toda to ni oviralo ljudi, da ne bi ostali na mestu. Potem smo šli v predikantovo hišico, da se še nekoliko pogovorimo. Ves čas so ljudje čakali zunaj in peli cerkvene pesmi toliko časa, da sva se morala posloviti od dobrega ljudstva.
Seme je vsejano in poganja prve korenice.
Uslišane moliive
na priprošnjo služabnice božje Mar. Ter. Led6chow8ke.
Priporočala som so služabnici božji Mariji Tereziji in sem na njeno priprošnjo prišla do zaželjenega cilja. Pošiljam v zahvalo obljubljenih 120 Din za odkup zamorske deklico Anica. Sedaj se ji priporočam za ljubo zdravje in tudi obljubim dar, če bo prošnja uslišana.
Zahvaljujem so Mariji Ter. Lodrtchowski za uslišano prošnjo in darujem za misijone 220 Din.	M. O. Škofja I.oka.
Prav srčna hvala za ljubko podobico s koščkom obleke od blagopokojne Marijo Terezije Lod6chowske. Visoko čislam ta dragoceni zaklad. S hvaležnim srcem naznanjam, da sem bila uslišana v dveh in zelo mučnih zadevah od to bla^o služabnico božje. Obiubila sem javno zahvalo in dar za misijone. kar sedaj z veliko hvaležnostjo izpolnjujem. Priporočam se ji še v neki tretji zadevi, tudi tu trdno pričakujem pomoči. M. V. Ptuj.
Imela sem prestati hudo operacijo, katere som so radi mojo priletnosti (72 let) seveda bala. Priporočila sem so vaši častiti
ustanoviteljici, služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski, in neprestano sem imela njeno sličico z relikvijo pri sebi. Operacija ie šla tako lahko izpod rok, da so se sestre kar čudile. Služabnici božji se najiskreneje zahvaljujem in pošiljam 100 Din za uboge misijone. Priporočam se ji še nadalje v neki mučni zadevi.
Ema Trobiš, Grad Brežice.
Zahvaljujem se Mariji Tereziji za uslišano prošnjo in pošiljam dar 150 Din.	R. Janez, Ključarovci.
V	neki zadevi sem se zatekla k služabnici božji Ledochowski, obljubila dar in objavo v „Odmevu", če bom uslišana. Res sem bila uslišana ter se ji najiskreneje zahvaljujem in izpolnjujem svojo obljubo.	A. P. Radeče.
V	zahvalo za uslišano prošnjo po služabnici božji M. Tereziji Led. pošiljam 100 Din za najpotrebnejše misijone in se ji še nadalje priporočam.	C. B. Liboje.
Iskreno se zahvaljujem blagopokojni grofici Mar. Ter. Ledochowski, ker sem bila neštetokrat že deležna njene pomoči. Posebno pa mi je zadnji čas kar čudežno pomagala. V naši okolici in še posebno v naši vasi je morila strašna nalezljiva bolezen, ki ni prizanesla ne mladim, no starim. V tem velikem strahu sem se zatekla do služabnice božje Marije Terezijo ter ji izročila v varstvo svojega očeta, otroka in sobo. Čeprav je bila bolezen že tudi v naši hiši, so vendar nas treh oseb ni niti en dan dotaknila. Zato so prav prisrčno zahvaljujem Bogu in Mariji Ter. Ledochowski, da smo bili rešeni po njeni priprošnji. V zahvalo pošiljam dar 25 Din zu katekizem onemu zamorčku. Priporočam se ji še nadalje.	Ver. Somen, Brezovica..
Priporočila som se služabnici božji M. Tereziji Ledochowski in sem bila uslišana. V zahvalo pošiljam 60 Din za kruh sv. Antona.	M. O. Sv. Lovrenc.
Zahvaljujem se Mariji Tereziji za uslišano prošnjo v nek* važni zadevi. V zahvalo pošiljam dar 40 Din.
Helena Guček, Jankova.
Pri p. u red n. V popolnem soglasju z dekretom Urbana VIII. izjavljamo, da so mi v vsem, kar so je v zgoraj omenjenih usli-šanjih kaže na čudežno ali stično, popolnoma podvržemo sodbi sv. Cerkve.
Služabnici božji Mariji Tereziji LedOchowski se priporočalo: H. F. Ljubljana za pomoč v važni zadevi in daruje Din 58-50. — M. O. Javorje za zdravje. — I.K.Črnuče v zelo važni zadevi in obljublja dar, co bo prošnja ulišana.
Nahajala som so v veliki denarni stiski, nisem vedela, kam naj so obrnem za pomoč, kar mi ponudi neka gospa eno številko-vašega ,.Odmeva" in mi svetuje, da naj se zatečem k služabnici božji Mariji Tereziji Ledochowski, da bom gotovo dobila pomoč. Obrnila som so s polnim zaupanjem na vašocastito ustanoviteljico, da mi pomaga v moji potreoi. Co bom uslišana, pošljem dar za ubogo afriško niisijoue.	N. N.
Zapiski Družbe sv. Pelra Klaverja.
Cerkveno slavnost v Cast sv. Petru Klaverju smo obhajali letos v nedeljo, dne 11. oktobra v cerkvi sv. Jožefa pri čast. oo. Jezuitih v Ljubljani. Ob 6. uri zvečer je bila misijonska pridiga, katero je imel msgr. dr. Josip Ujčič. Prečastiti govornik jo z ognjevitimi besedami orisal bedo naših ubogih črnih bratov in sester tam v Afriki, ki še vedno ječijo v dušnem in telesnem suženjstvu. Prepričevalno je dokazoval, kako so potrebni pomoči ter vernikom toplo priporočal, da naj bodo radodarni in pomaga vsak
Eo svoji moči. Saj misijonska miloščina vselej prinese bogati lagoslov nazaj: na vsakega posameznega darovalca, kot na celo škofijo. Velečast. gospod govornik je zaključil lopo misijonsko pridigo z besedami: „Nai Kraljuje Kristus Kralj do skrajnih mej zemlje nad vsemi narodi!
Nato jo bil rožni venec in sv. blagoslov. Po sv. blagoslovu se jo dala v poljub relikvija volikoga apostola zamorcev, sv. Petra Klaverja, med tem so jo pobiralo za ubogo afriško misijone. Kljub težkim sedanjim razmeram in splošni bedi so navzoči radovoljno prispevali vsak po svoji moči za najbolj ubožne med ubogimi, za poganske zamorce. Iz vsega srca so vsakemu posebej zahvaljujemo in kličemo: .Tisočkrat llog povrni!"
Na tem mestu naj bo izrečena tu volečastitomu gospodu govorniku naša skromna in spoštljiva zahvala. Naj presv. Srce Jozusovo blagoslovi vsako besedo, da obrodi stotem sad. Iskrena zahvala vsem obiskovalcem lopo misijonsko slovesnosti!
Popolni odpustki,
ki jih lahko dobiio udje Družbo sv. Petra Klaverja pod navadnimi pogoji:
I)ne 21. decembra, na god sv. Apostola Tomaža. I)ne 27. decembra, na god sv. Apostola Janeza Ev.
DUŠNA PREMIJA.
V namen naročnikov „Odmeva* in dobrotnikov Družbe sv. Petra Klaverja opravijo afriški škofje in misijonarji letno 500 si>. maš.
"VWVWVH
Ponatia Naukov I* .Odmeva lx Afrike" nI dovoljen, ponatla mlaljonaklli pianu in
poroAil lo i natantnim podatkom virov. Iidaja Klnvorjova družim v Ljubljani.	Odgovorni urednik : prof. Waul.
Za tiakitrno „Tiakoviio|(a druttva" v Kranju : Joa. Linhart.
XI. 31.-7.000
Miklavževo in božično darilo!
Izvanredna priložnost!
Misijonski prijatelji, nabavite si za malo denarja lepe knjige:
4 povestne knjižice za
1. Škapulir sužnja. ■JI II 2. Zgodba male Marije.
3.	Janko in njegov angel.
4.	Male pomožne misijonarke.
4 igre za dekleta, samo
8rv. 1. Afindra, zamorska deklica. L'in 2. Umijmo zamorčka.
3.	Klic božji.
4.	Lakota v črni deželi.
3 igre za mladeniče, samo
f>.. 1. Tam daleč za morjem. lU Din 2. Misijonar.
3. Naprednjak ob Kongu.
Te nizke cene trajajo samo do novega leta
Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Metelkova 1
Poštnina posebej.
Priporočila v molitev.
Ljubljana — Trstenik — Brežice — Št. Vid nad Cerknico — Železniki — Tržič — Zadobrava — Kranj — Vaj gen — Gor. Logatec — Studenci pri Mariboru — Kleč« Sardlnjavas.
T. Z. hv. Antonu in Mariji Ter. Ledfichowski. Obljubi dar in javno zahvalo, čo bo uslišana. — N. N. Veržoj, Materi Dobrega Sveta, sv. Mali Tereziki, Mariji Tereziji Ledochowski, za milost poklica in šo druge važne zadeve. Ce bo prošnja uslišana obljubim dar in javno zahvalo v »Odmevu". — Cecilija P. sv. Antonu in Mar. Ter. Ledochowski v neki družinski zadevi. Obljublja dar če bo uslišana. — T. V. Dev. M. P. Materi Božji in Mariji Tereziji Ledoohovski v zelo važni zadevi.
Zahvale z darovi.
V čast presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu, hv. Antonu, Mali Tereziki, Mariji Tereziji Ledochowski in drugim patronom: P. C. Vel. Kostrevnlca (Din 140- i; B. J. Šmihel nad Moz. (Din 4:i- »; L. D. Orlica (Din 1(X>--); P. G. LJubljana (Din 60 -); J. K. Dobrina (Din 57--); N. N. (Din 80--).
Pridobivajte l9Odmevu"
/
/
inovih naročnikov
NAGRADE:
za 1 novega naročnika:
lepa povestica »Znamenita Marička",
za S nova naročnika:
povest »Krancek zbiratelj",
za 3 nove naročnike:
barvan ščit presv. Srca Jezusovega na kartonu in li-tanijo sv. Petra Klaverja,
za 4 nove naročnike:
lepo božično igro /. deklamaeijo in 2 razglednici,
za 8 novih naročnikov:
lepo podobo* 18x28 Matere Dobrega Sveta in spominsko sličico |služabnioe jbožje Marije Terezije Let 16-chowske,
za 10 novih naročnikov:
2 lepi podobi 1H\24: Mati Dobrega Svčta in sv. Peter KI aver,
za 20 ali vač novih naročnikov:
(izvolite po želji)': Dlngoslov sv. Očeta s podobo, ali pa: sliko 39x50 Matere Dobrega Sveta, ali pa sliko sv. Petra Klaverja 39xli0.
Letna naročnina zaf„Odmev Iz Afrika" Din 10'—.
\#S7n/> | Nagrado dobijo samo tisti, kateri so za nove V <14.11 V) I naročnike obenem poslali tudi] naročnino}!
Cast. gg. kateheti, zavodi,'družbe in drugi naročniki, kateri! Imajo naročen „Odmev" ali „Zamorčka" vsaj 10 izvodov pod onim naslovom, dobijo popusti
Naslov:
Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1.