MAJ
1	N 2. po Velik.
2	T Atanazij
3	T Aleksander I.
4	S Monika
5	e Pij
0 P Janez L. G.C+
7	S Stanislav_
8	N 3. po Velik.
9	P Gregor N.
10	T Antonin
11	S Mamert, škor
12	C Pankracij, mui.
13	P Robert	+
14	S Bonifac^__©
13 N 47 po Velik.
16 P Janez Nepomuk
ikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST LVj AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage I
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizationsj
KAJSTAREJII IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
list: y
združenih državah , ameriških,
STEV. (NO.) 93.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 12. MAJA — THURSDAY, MA,Y 12, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Poslanska zbornica razmotriva predsednikov predlog za nakazilo dveh in pol miljard dolarjev za javna dela v svrho pobijanja brezposelnosti. — S tem se namerava preskrbeti takojšnje delo nad štiri milijone osebam.
Washington, D. C. — Po
slanska zbornica se je ta torek pričela baviti s predlogom za obširna javna dela, ki ga je nedavno priporočal predsednik Roosevelt v svoji poslanici kongresu. Dočim pa celotni predsednikov načrt zahteva kake štiri in pol miljarde dolarjev v to svrho, je odbor za nakazila točasno predložil zbornici le del tega, namreč okrog dve in pol miljardi. Tako se bo celotni načrt obravnaval v dveh delih; nujnejši najprej, na kar pride drugi del, ki ni namenjen, da bi prinesel takojšnjo odpomoč.
Od omenjene, dve in polmi-ljardne svote ima po predlogu dobiti Work Progress administracija (WPA) eno in en četrt miljarde dolarjev; 425 milijonov od tega bo šlo za grad-bo in popravo cest, 575 pa za javna poslopja, parke, regulacijo rek proti povodnjim, letališča, izboljševanje zemlje, in podobeno. Ostale Četrt miljarde se bo porabilo v vzgojne in učne svrhe.
Drugi vladni ustanovi, namreč Public Works administraciji (PWA), pa bo nakazanih S65 milijonov dolarjev. Ta u-stanova se bavi s projekti, ki imajo bolj stalno vrednost in so predvsem skrb federalne vlade ter bi po večini tudi v normalnih časih potrebovali vladno pozornost, na pr. poštna in druga federalna poslopja.
Kakor je nakazilni odbor izračunal, bo s tem denarjem dobilo delo nad štiri milijone oseb. S tem seveda še daleko ne bo pokrita celotna brezposelnost, toda, ogromne množine denarja, ki se bodo na ta način vrgle v cirkulacijo, bodo pripomogle k poživitvi privatnih industrij, da bodo te lahko nato vzele na; delo velik del ostalih brezposelnih.
Drugi del predsednikovega načrta, ki pa zdaj še ni predložen v obravnavo, zahteva nadaljnji dve miljardi dolarjev, ki pa ne boste namenjeni za direktno trošitev od strani vlade, marveč se bo dajala iz tega sklada podpora industrijskim podjetjim v obliki posojil.
-o-
"CIVILNA VOJNA" V JERSEY CITY
Jersey City, N. J. — V tukajšnjem mestu se vodi zadnje čase nekaka civilna vojna v malem obsegu, ki je pa bila doslej še nekrvava in oblasti uPajo, da jo bodo tudi ohranili v takem stanju. Povod prepiru, ki je objel mesto, je dal župan Frank Hague,, in sicer s tem, ko se je odločil, da bo Preprečil v mestu vsak nastop povornikov važnih radikalnih struj. Tako je nedavno dal izgnati iz mesta voditelja ameriških socijalistov, Normana Hiomasa, ko je ta ob neki priliki nameraval imeti govor. Posledica tega je, da se je mesto Pekako mobiliziralo v dva tabora,županovi pristaši v enem, •'adikalci v drugem. Obe sku-
IZGLEDI ZA DEL. PREDLOG
Predlog za ure in mezde pride v kratkem v obravnavo.
Washington, D. C. — Predlog glede plač in ur utegne priti v razpravo v poslanski zbornici še ta teden ali začetkom drugega tedna. Kakor že poro-čano, so poslanci z 21S podpisi prisilili odbor za pravila, da bo moral izpustiti iz rok ta predlog, toda po zborničnih določbah bi smel na ta način pridobljeni predlog priti v razpravo šele 23. maja. Ko pa je zdaj odbor izprevidel, da je poražen, je pristal na to, da bo takoj izpustil predlog. Šlo mu je pri tem predvsem za to, da se z njega razpravo ne podaljša zasedanje kongresa, katerega skušajo zaključiti začetkom junija.
POSLANIK SI ŽELI VESELE DRUŽBE
Washington, D. C. — Ameriški poslanik v Moskvi, Jos. Davies, in njegova žena sta se strahovito dolgočasila v sovjetski Rusiji. V Ameriki sta bila navajena družabnega življenja in sta, ker sta oba bogata, prirejala razne domače zabave za "visoko družbo". Rusi pa, navajeni bolj preprostega in resnega življenja, niso imeli smisla za njune prireditve,, in tako dvojica ni vedela, kaj naj počne vsled dolgočasja. Davies si je zato prizadeval na vse kriplje, da bi bil prestavljen v kako drugo mesto, kjer bi se z ženo lahko bolj zabavala, in tako je zaprosil za mesto v Berlinu ter nato v Londonu, a je obakrat propadel. Zadnji ponedeljek pa se mu je.končno izpolnila želja: predsednik Roosevelt ga je prestavil v Belgijo.
-o-
"SUHI LED" POKAŽE PRISTNOST DRAGULJEV
Wilmington, Del. — Neki rudoslovec je dal zvezi draguljarjev zadnji ponedeljek nasvet, kako se lahko s sigurnostjo prepričajo, ali je kak dragulj pristen, ali je samo steklo. "Podrgni dragulj", je dejal, "po površini strjenega ogljikovega dvokisleca (suhega leda); ako pri tem povzroči cvileč glas, je dragulj pristen; ako ni nobenega glasu, je "dragulj" navadno steklo!
RUSIJA ZA
ABESIMJO
Sovjeti proti temu, da se Italiji prizna Abesinija.
Ženeva, Švica. — Med tem, ko so angleški in francoski diplomati na zborovanju sveta Lige narodov v torek z vsemi silami delovali na to, da pridobe ostale države, da priznajo Italiji Abesinijo kot njeno zakonito last, se je pa delegat sovjetske Rusije, M. Litvinov, postavil na ravno nasprotni konec: Srdito je napadal vsako misel na to, d.a bi se uzakonilo Italiji lastovanje te u-grabljene zemlje. # Borba bo bržkone huda, vendar je pričakovati,da boste končno zmagali Anglija in Francija. Ako bi pa propadli pri tem, bi s tem padlo v vodo tu;,; njuno novo zbližanje z Italijo, kar bi privedlo £e do hujše napetosti med demokratičnimi in fašističnimi državami.
DAVKI NA NERAZDELJENE DOBIČKE OSTANEJO
v
Washington, D. C. — Vele-biznes si je prizadeval z vsemi silami, da iz novega davčnega zakona črta določbo, po kateri se obdavčujejo nerazdeljeni dobički velikih korporacij, a ni uspel. Zakon je sicer znatno predrugačen, toda ti davki so bili obdržani v njem.
IZ TEGA DEČKA BO ŠE NEKAJ!
Jacksonville, 111. — Ako bo osem let stari Beebee Hayes nadaljeval s takim življenjem, kakor ga je zdaj pričel, se bo lahko še visoko povzpel, morebiti celo do električnega stola, Pri vsej svoji mladosti ima namreč deček že opraviti s policijo in bo postavljen pred mladinsko sodišče. Prijet je bil zadnji ponedeljek zvečer, ko je s pištolo v roki sredi mesta napadel nekega moškega in ga oropal. Neki policist ga je pozneje našel skritega v nekem avtomobilu in tudi proti policistu je otrok nameril o-rožje, ki pa mu ,gai je ta izvil iz rok.
Širite in priporočajte "Amerikanski Slovenec"!
list
križem sveta
—	Pariz, Francija. — Po posredovanju Daladier j eve vlade se je v ponedeljek končala stavka osobja pa^obrodne Francoske linije, vsled katere so morali stati parniki v Le Havre pristanišču brezdelno skozi šest dni.
—	Moskva, Rusija. — V kemijski industriji bo vlada podvzela strogo preiskavo, kakor se je objavilo v ponedeljek. Povdarja se namreč, da so v njej na delu razni rovar-ji in špijoni, ki skušajo ovirati oboroževalno delo države.
—	Haag, Nizozemska. — Tukajšnja država ne bo sprejela nobenih beguncev iz drugih držav,in sicer zaradi brezposelnosti. Tako je objavila vlada in dostavila, da se ta odredba nanaša tudi na boga= te begunce.
HABSBURŽANI SE SMATRAJO VIŠJIM
Budapesta,Ogrska. — Bivša cesarska rodbina Habsburža-nov očividno ni še nič izgubila na svoji oholosti in se še vedno smatra nekaj več nad ostalimi Zemljani. Tako je ta družina izključila enega svojih članov, nadvojvodo Al-breehta, zato, ker se je tako ponižal, da se je poročil z*ne-plemenitašinjo, neko učiteljica hčerjo navadnega mehanika.
meja odprta
za_0r0žje
Francija bo uradno dopustila prevoz orožja skozi svojo državo v pomoč španski vladi.
Pariz, Francija. — Špansko vprašanje je stopilo v Etvropi zopet na vodilno mesto in u-tegne ustvariti novo napetost med državami, zlasti pa spraviti v nevarnost nedavno sklenjeni pakt med Anglijo in Italijo. Povod, da je to vprašanje vzbudilo novo pozornost, je dala Francija,
Kakor se ugotavlja, je francoska vlada uradno obvestila nekatere države, da je pripravljena, dopustiti prevoz skozi Francijo vsakršni množini orožja in municije, ki bi ga te države hotele poslati
Iz Jugoslavije
Huda nesreča starega delavca, katerega je v kamnolomu zasulo. Našli so ga ljudje šele drugi dan.pod kupom gramoza. — Nesreča s starim orožjem blizu Maribora. — Še druge novice iz stare domovine.
Sredi noči ga je ubilo
Sava, 22. aprila. — Zgodnji domačini, ki so šli po opravkih na Ponoviče in v Litijo, so o-pazili v kamnolomu Mačkovni blizu Save sumljiv nered. Kup gramoza je zapiral glavno cesto, ob robu kamnoloma so u-gledali suknjič in klobuk, delavca pa nikjer. Brž so se pričeli vpraševati, kam je zginil delavec, ki je že dalje časa tamkaj napravljal gramoz. V tistem je že opazil nekdo, da gleda izpod kupa kamenja čevelj. Ljudje so zasumili, da se je zgodila nesreča, pričeli so
španski vladi, ali na kratko .odmetavati kamenje in pod
USTANOVIL TRETJO STRANKO
pini vneto prirejate demonstracije, vendar do spopada med njima še ni prišlo. Najbolj prizadeti pri vsem tem so tukajšnji trgovci, ki jim demonstracije jemljejo biznes, in njih skupina, ki ima trgovine ob Journal Square, je vložila v mestni hiši zahtevo, naj se na tem trgu prepovedo demonstracije, češ, da zaradi njih niso imeli nekateri trgovci že dve soboti zaporedoma nobenega odjemalca.
povedano, francoska meja na pram Španiji bo na stežaj odprta. Med državami, ki jim bo to prišlo v prvi vrsti v prid, so Rusija, Čehoslovaška in Poljska.
Da se je min. predsednik Daladier s svojo vlado odločil k temu koraku, je imel dva vzroka. Prvi je bil ta, ker so prišle iz Amerike vesti, da namerava tamkajšnja vlada odpraviti dosedanjo prepoved izvoza orožja v Španijo. Ker se je smatralo, da hoče s tem pokazati Amerika svojo voljo, da upostavi zopet prestiž evropske demokracije, ki je po mnenju Francije znatno padel s pogodbo med Anglijo in Italijo, je hotela biti Francija prva na mestu, da stopi v tem oziru ob stran Ameriki.
Drugi vzrok pa je v tem, ker niste Italija in Nemčija podvzeli še nobenega koraka, da bi odstranili svoje vojaštvo iz Španije. Daladier je obljubil Angliji, da bo zaprl fran-cosko-špansko mejo za mesec dni in s tem dal priliko Italijanom in Nemcem, da zapuste Španijo. Ker se pa ti ne samo ne ganejo od tamkaj, marveč se je celo ugotovilo, da so
Prestop v katoliško vero
Iz Višnje *gore poročajo, da je prestopil v katoliško vero Ramo Šabanovič, ki je bil islamske vere. Prišel je iz Bosne kot delavec v Višnjo goro in to že pred enim letom. Prišel je v župnišče prosit za pouk v katoliški veri. Po polletni pripravi se je odločil za prestop v katoliško vero. Za svojega patrona si je izbral sv. Jožefa, za botra pa g. kaplana. Krščen je bil na veliko soboto in je med sv. mašo tudi prejel sv. obhajilo. Cerkev je bila polna vernikov, ki so gi-njeni prisostvovali tej redki slavnosti.
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Josip Černe, podravnatelj Hranilnice dravske banovine star 68 let. — V Škof j i Loki je umrl Milan Hafner, mesarski pomočnik. — V celjski bolnici
Nemci pričeli utrjevati mejo -odkrušila, razletela in ga po
Governer države Wisconsin, Ph. La Follette, ki je nedavno objavil ustanovitev nove stranke narodnih progresivcev. Na sliki se vidi tudi znak nove stranke, namreč križ modre barve na belem'polju v notranjosti rdečega kroga. Kakor pravi La Follette, pomeni k"ž glasovnico, torej ljudsko voljo, in krog znači zedinjeno ljudstvo.
proti Franciji v nacijonalistič nem delu Španije, je zdaj sledil omenjeni ukrep v pomoč španski vladi.
kupom so našli zdrobljenega delavca.
Kmalu se je pojasnila vsa nesreča. Pred tedni je bil zaposlen pri nekem litijskem .podjetniku, ki je dobavljal sreskemu cestnemu odboru gramoz, 73 letni Ignac Demec iz Prapreč v Temniški dolini.
Ko je bila dobava izpolnjena, je umrla Frančiška Kozovinc, Demec ni našel nikjer druge-1 delavka iz Zavodnega pri Tega zaslužka. Zato je na svojo! barju, stara 24 let. roko pripravljal gramoz, ki bi ga lahko vnovčil šele pri jesenskih licitacijah. Demec je bil pri delu sila marljiv. Od ranega jutra do kasne noči je Lil v kamnolomu. Cesto so ga videli, da je napravljal gramoz tudi do desetih ponoči, če je bila le kaj svetla noč.
Tudi snoči je navezal neki Sa\ijan,ki je šel mimo kamnoloma, razgovor z Demcom. V šali ga je naganjal spat, pa'je Demec kakor v opravičilo povedal, da bo pripravil vse potrebno in Se to noč odkrušil veliko skalo in si tako pripravil potrebno množino gradiva za naslednji dan. Kakor sodijo,je Demec kasno v noč prižgal razstreljivo. V temni noči ni mogel hitro z nevarnega kraja. Velika skala se je prehitro
OTROKU REŠENO ŽIVLJENJE IN VID
Chicago, 111. — Kakor je bilo že poročano, so zdravniki odločili, da se izvrši operacija nad pet tednov staro deklico, Helaine Colan, zaradi izrastka na očeh, ki je ogrožal njen vid in njeno življenje. Zadnji ponedeljek so zdravniki v resnici odstranili otroku levo oko, na katerega je bila že itak slepa. Desno oko, dasi tudi prizadeto, upajo ozdraviti in tako rešili deklici življenje in vid.
-o-
NEKAJ ZA DIJAKE Chicago, 111. — Šolski superintendent Johnson je zadnji ponedeljek objavil, da bodo dijaki prvega leta višje šole lahko študirali štiri glavne predmete in ne samo treh, kakor doslej. Odredba stopi v veljavo s pričetkom prihodnjega šolskega leta.
kopala, da se je siromak zadušil. Pokojni Demec je bil sin delavskih staršev v Ameriki, Pa ga je vlekla želja v rojstni kraj staršev in je ostal kot delavec v domačem srezu, kjer ga je sredi dela zadela- smrt.
-o-
Neprevidnost povzročila nesrečo
Maribor, 20. aprila. — V splošno bolnišnico so pripeljali 30 letnega rudarja Cirila Bračiča iz Sv. Jerneja pri Lo-čah. Bil je za veliko noč na obisku pri svojem bratrancu v Leviču pri Laporju. Iz podstrešja je prinesel nekdo staro lovsko puško, ki je bila že vsa zarjavela. Ko je dotičnik pregledoval puško, ki je že tri leta ležala na podstrešju, ne da bi se je kdo dotaknil, se je puška sprožila in je obležal v krvi ter zadet od neštetih ši-ber nesrečni Ciril Bračič, ki je stal v bližini. Nemudoma so ga odpremili v bolnišnico, kjer so mu zdravniki pobrali iz glave in rok okoli 30 šiber. Bračičevo stanje so zelo resno.
Obsojena
Zaradi številnih tatvin in goljufij sta stala pred malim kazenskim senatom v Mariboru Zofija Rat iz Krčevine in Stanko Novakovski. Ratova je bila obsojena na 7 mesecev strogega zapora in 2 letno izgubo častnih pravic, Novakovski pa na 5 mesecev strogega zapora in dveletno* izgubo častnih državljanskih pravic.
-o-
Nesreča na cesti _ v Drešinji vasi se je pripetila huda avtomobilska nesreča. Po cesti iz Žalca proti Celju je privozil težak tovorni avto, katerega se je v Drešinji vasi oprijel 17 letni sin vini-čarja Anton Vihernik iz Go-tovelj pri Žalcu, ki se je peljal s kolesom. V tem je iz Dreši-nje vasi pridrvel neki avto in ker šofer ni opazil kolesarja, je zadel vanj, ga izpodnesel, da je vrglo kolo in Vilhernika daleč čez cesto, kjer je obležal z razbito lobanjo in hudimi notranjimi poškodbami.
-o-
Požar v Smolnicah Nedavno je v Smolnicah, občina St. Andraž v Slovenskih goricah začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Ivana Fekonje. Ker je bila streha slamnata in nekateri deli gospodarskega poslopja leseni, ni bilo mogoče ničesar rešiti, razun dveh konj. Zgorela sta dva vola, tri krave, dve ..svinji in 18 kokoši. Z ved-nim polivanjem z vodo se je sosedom vendarle posrečilo da so rešili hišo. Škoda je velika.
-o-
Nova zdravnica Na zagrebški univerzi je bila promovirana za doktorja vsega zdravilstva gdč. Veruša Štolfa.
-o-
Oglasi v "Amer. Slovencu" •majo vsikdar uspeh!
'cran 2
Amerikanski Slovenec
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Četrtek, 12. maja 1938
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1S91,
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: •1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina •
.$5.00
_ 2.50 . 1.50
Za celo leto Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto__$6.00
Za pol leta __„ 3.00
Za četrt leta _______ 1.75
JPosamezna številka______3c
The first and the Oldest {Slovene Newspaper in America* Established 1891,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year__
For half a year__
For three months _
__$5.00
_ 2.50
__1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year___$6.00
For half a year__3.00
For three months _ .1.75
Single copy______3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Krah ljudske fronte
do take stopnje, da je naglo padel tudi ugled in položaj, Id ga je imela do nedavna Francija kot vodilna sila na evropski celini. Postala je revolucionaren kotel, iz katerega so venomer bruhali večji in manjši nemiri drug za drugim, tako da je izgledalo, kakor da francoski narod sploh ne pozna več nobene discipline, da se ne zna obvladati in da je slepa igrača v rokah najhujše demagogije in anarhizma. Tako avtoritarni režimi, kakor vse ostale demokracije Evrope predstavljajo danes po veliki večini narod, ki z naporom vseh sil pod vladami, ki uživajo avtoriteto, in v ozračju socialnega miru dela na svoji notranji in zunanji okrepitvi, da bi srečno prestal enega najbolj kritičnih trenutkov evropskega političnega življenja po vojni in se obvaroval nove, še hujše katastrofe. Francija pa se je pod vlado ljudske fronte naglo bližala razmeram, ki bi jo bile morale privesti podobno kakor Španijo do krvave državljanske vojne, ki jo izrabljajo tuje sile, da narod podjarmijo sebi.
Pakt ljudske fronte z Moskvo Francije ni mogel rešiti iz tega položaja, ampak jo je narobe le še bolj slabil in poniževal. Dejanska aktivna podpora, ki jo je vlada ljudske fronte nujala španski rdeči strahovladi, je imela za posle-Močno so dvigali glave razni tipi vseh mogočih radi-! c^co» da sta Francovo Španijo podprli Nemčija in Italija,
ki tam resno ogrožata interese Francije in njenega afriškega imperija. Vzporednost francoske zunanje politike s sovjetsko je vzbujal vtis, kakor da se namenoma ogroža svetovni mir, ki ga hoče moskovska diktatura na vsak način izpodkopati, in ta videz je nudil moralno oporo njenemu največjemu političnemu tekmecu v Evropi, to je Nemčiji, clasi le-ta dobro ve, da francoski narod ne želi drugega kot poštenega miru. Vlada ljudske fronte je privedla Francijo v položaj, Id je tragičen in smešen obenem. Francija se ima zahvaliti edinole gosp. Blumu, da se je ustvarila velika Nemčija od Baltika do Karavank, ne da bi niti največja prijateljica oziroma zaveznica Anglija Francijo podprla, da bi se to preprečilo. Notranja slabost Francije in njena zunanja politika pod ljudsko fronto, ki je na eni strani hudo grozila, na drugi pa se vedno morala pred Nemčijo in Italijo umakniti, je tudi vzrok, da je njeni prijatelji in zavezniki v Evropi niso mogli tako ceniti in se nanjo zanašati, kakor to želijo.
Zdaj imamo vlado radikala Daladiera, ki je edini mož v radikalni stranki, ki se terorju levice ni nikoli vdal. Poraz socialistične politike je tako velik, da si sedaj ne sme upati niti tega, da bi se postavila proti samoradikalni vladi gospoda Daladiera, pomnoženi s tremi ministri iz republikanske sredine v načelno opozicijo, ampak ga bo podpirala "od slučaja do slučaja". Ker pa je treba sprejeti gospodarske in finančne reforme, da dobi vlada denarja v nujne potrebne obrambne namene, in ker se bodo ob teh reformah duhovi spet ostro ločili, tako da kompromis ne bo mogoč, zato so tudi dnevi Daladierove vlade šteti. Morala bo priti široka vlada združenih narodnih sil, da popolnoma stre komunizem, ki se bo moral umakniti pred elementarno silo francoskega narodnega duha, ki more edino rešiti Francijo iz njenega sedanjega poniževalnega položaja.
kalnih struj, ki so se uvrstile za hrbet in območje ljudske fronte. Leon Blum, po miselni pripadnosti socialist, je bil predstavnik te politične formacije. Toda ne Blum, ne druge razne struje niso bile kos ogromnemu delu za bla-gobit francoskega naroda.
Kdor pogleda na stvar s parlamentarnega stališča, kakor ga določa francoska demokratična ustava, je Bluma in njegovo vlado ljudske fronte vrgel senat, toda senatu, ki gotovo ni nobena popularna naprava, bi se to ne bilo posrečilo, če ne bi bil čutil za seboj sile, ki je močnejša od onih množic, ki sledijo revolucionarnim borbenim geslom od Moskve dirigiranih socialističnih vodij. Računi senata so se izkazali kot pravilni: čeprav je Blum sam, ko je senatu predložil svoje reforme, ki naj bi meščansko Francijo počasi prej ali slej privedle do kolektivističnega gospodarstva, senatu grozil, če se ne ukloni "volji l judstva", se ni v vsej Franciji ganil niti en prst, da bi branil Bluma in ljudsko fronto, ko je moral vlado predati Daladieru. Zakaj že precej časa je znano, da vlada ljudske fronte ne predstavlja več resnične volje francoskega naroda, ki je pravi in edini povzročitelj preobrata 8. aprila. Izjava str-moglavljenega Bluma na seji glavnega odbora socialistične stranke, da ni maral apelirati na delavske množice, ker bi bila revolucija spričo sedanjega izredno resnega položaja v Evropi Francijo upropastila, potrebuje bistvene korekture. Tak poskus bi namreč ne bil upropastil Francije, ampak njegove avtorje, katerim bi bilo tudi delavstvo po veliki večini odreklo pokorščino. Blum je kapituliral zato, ker tudi on dobro ve in čuti, da je narodna Francija veliko močnejša od socialistične.
Dve leti sta morali preteči/ preden je Francija spregledala, kam jo vodi kurz Blumove politike, ki ga ni usmerjala volja francoskega ljudstva in dejanska korist francoske delavske množice, ampak Moskva. Glavni krivec so bili francoski radikali, ki so kot najmočnejša stranka francoskega meščanstva menili, da bodo sebi ohranili oblast, če se zvežejo s socialisti, računajoč, da bo na ta način mogoče omiliti zahteve skrajnega komunističnega krila in pa ukrotiti rdeče ekstremiste v napredne francoske državljane. Za to zamisel je delal propagando svobodomiselni tisk po vsem svetu, ki se je nadejal, da se bo v ljudski fronti rešil lastnega propada ter delil s komunisti slavo zmage nad "reakcijo". Dogodki sami pa so z železno doslednostjo dokazovali ravno narobe, da je namreč ljudska fronta s čudovito avtomatičnostjo zasledovala tisti namen, ki ji je bil postavljen od vodstva mednarodnega komunizma, namreč boljševizacijo Francije s pomočjo uspavane krščanske kulturne zavesti in zdravega narodnega uha.
Blumova vlada je dala delavstvu nekaj spričo velike zaostalosti francoske socialne postavodaje nujnih social-nopolitičnih zakonov, ki bi bili mogli Franciji prinesti socialni red in mir, če ne bi bila Blumova stranka socialnih demokratov ves čas stala pod pritiskom svoje skrajne, čedalje bolj rastoče levice, ki je pod vodstvom nekega poljskega komunista vsako socialno pridobitev delavstva izrabljala za to, da socialni red in mir bolj in bolj izpodkop-lje. To stopnjevanje političnih in socialnih zahtev v zna ni smeri h kolektivizaciji je imelo za posledico, da socialne reforme niso imele dejanskega učinka, ker so izzivale reakcijo drugih stanov in so razmajale vso gospodarsko stavbo Francije tako, da je vrednost franka stopnjema padala obenem s padanjem gospodarske proizvodnje in s podražitvijo življenja. Rezultat je bil ta, da je druga Blumova vlada stala pred prazno državno blagajno in ni vedela, kod bi vzela 50 bilijonov, ki so nujno potrebni predvsem za spopolnitev narodne obrambe. Od komunistov nahujskani kovinarski delavci pa so stopili v stavko, taJio da je popolnoma zastala gradba vojnih letal, ki je dalles najvažnejše sredstvo vojaške obrambe dežele.
Kaj čuda, da je revoltirala sedaj tudi dobrosrčna, ši-rokogrudna demokratična nrav francoskega naroda. V dveh letih je vlada ljudske fronte, od katere se je bil velik del francoskega naroda nadejal socialnega pomirjenja in narodne sloge po pametni izravnavi velikih socialnih nasprotij, gospodarsko delavnost in socialno ravnovesje tako razmajala ter pritirala strankarske in razredne strasti
KAJ NOVEGA NA ZA-PADU Canon City, Colo.
Precej časa je že minilo, odkar se nisem oglasila. Cas pa naglo beži in tako se naglo vrste tudi dogodki in novice' in polagoma zastarajo. Novic je pa pri nas veliko, kot jih je tudi drugod, pa na žalost, je več žalostnih kot veselih. — 3mrt je zopet posegla s svojo koščeno roko med slovensko družino in iztrgala drago soprogo in ljubljeno mamico Mrs. Frances Konty, ki je umrla v starosti 56 let in pet mesecev p0 kratki bolezni
pljučnici, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Umrla je v lokalni bolnišnici 25. aprila. Pokojna zapušča soproga in pet otrok; dva sin&, Franka in Andreja in hčere Frances, omožena i Fassler; Gloria in Helen. Pokojna je bila rojena v vasi Lopata, fa-ra ITinje na Dolenjskem. V Ameriki je bila 35 let. Spadala je k društvu Hrvatske bratske Zajeanice v Rockvale, Colo, in v Slovensko žensko zvezo k podružnici št. 66, v Canon City, koje članice so jo tudi spremljale k večnemu počitku. Lepo je bilo, ko so se
vse članice korporativno udeležile njenega pogreba; molile zvečer sv. rožni venec ob njenem mrtvaškem odru in sicer je molila v angleščini Mrs. Mary Stariha, v slovenščini pa Mrs. Katarina Jekovec. Obakrat je bilo natlačeno polno ljudstva in še zunaj so stali, ker ni bilo v hiši dovolj prostora. Njen pogreb je bil 29. aprila iz hiše žalosti v cerkev sv. Mihaela s slovesno sv. mašo zadušnico, katero je pel č. g. župnik Father Schaller, asi-, stirala sta mu pa Father Alojz Potočnik in Father Edward. Članice podružnice Slovenske ženske zveze so ji pa z gorečimi svečami napravile častno stražo tako pred hišo, kakor tudi pred cerkvijo in na pokopališče. Bile so to sosestre Miss Julia Adamich, Miss Fr:-da Lauriha, Mrs. Christina Konte, Mrs. Anthony Stariha, Mrs. Maria Blatnik in Mrs. Matilda Lasnik. — Pokojna je bila dobra in priljubljena žena, kar se je jasno videlo pri njenem pogrebu, ki je bil velik in lep in cerkev je bila polna ljudi od blizu in daleč. Celo iz Pueble so prišli sorodniki in znanci in iz Florenca in Rock-vaila, da so jo' spremljali na njeni zadnji poti. — Mr. in Mrs. Konte sta bila poročena v zgoraj imenovani cerkvi pred 34 leti. — Naj na tem mestu izrekam v imenu vseh članic globoko sožalje družini pokojne sosestre in prizadetim sorodnikom. Naj počiva v miru in naj ji sveti večna luč.
Še nekaj veselega born napisala in sicev, da smo imeli v nedeljo 1. maja v Canon City prav vesel dan. Kakor vsako leto, smo tudi letos slavili dan cvetja sadnih dreves. Okolu 8000 ljudi si je ogledalo lepo cvetoče črešnje, hruške in jablane ter češplje in druga cvetoča drevesa. Lokalni list je zapisal,da je šlo skozi State park silno veliko avtomobilov, ki so tudi poslušali kaznilni-ško godbo. Toliko turistov še ni bilo tukajna tak dan.
Pa tudi za nas katoličane je bil prvi maj vesel in slavnosten dan. Ob osmi uri pri sv. maši je bilo slovesno kronanje Marije. Otroci, lepo oblečene deklice in fantki so šli v procesiji po cerkvi pojoč Marijine pesmi in ko so prišli pred oltar, je mlada deklica položila venec Mariji na felttvo. Ne morem vsega popisati kako lepo je bilo, preveč prostora bi vzelo, rečem le, da je bilo silno lepo, za kar vsa čast čč. šolskim sestram. Odkar imamo čč. šolske sestre, je pri nas vse v lepšem redu.
FILMSKE SLIKE PRI PODR.
ŠT. 20, SŽZ.
Joliet, III.
Leto za letom je meseca maja že v navadi, da se proslavljajo naše matere. Za to proslavo je na splošno imenovan dan druga nedelja v mesecu. Ker pa vsa društva, katera želijo proslaviti matere, ne morejo tega slavlja imeti ravno omenjeno nedeljo, ker ni mogoče da bi se vse prireditve in igre vršjile na isti dan, zato slavijo društva Materin dan različno. — Pri nas v Jolietu je navada, da Marijina družba leto za letom pripravi lep program za oficijelen Materin dan, kar se je zgodilo tudi letos. In tako sta bili zadnjo nedeljo uprozorjeni dve igrici, ena bolj v resnem, druga pa bolj v šaljivem tonu. Obe igri sta bili pomenljivi in med odmori so bile razne pesmi ter deklamacije. Tuda šolska godba je zaigrala več lepih komadov.
Tudi naša podružnica SŽZ. je sklenila da, priredi skromen program v počast našim materam in članicam naše podružnice. In sicer se bodo kazale lepe filmske slike naše pretekle kegljaške tekme, katere nam bo kazal naš commissioner Mr. David Lents, Poleg tega bo imel še druge filme na razpolago našim članicam. Nadalje bo več kratkih točk, katere bodo proizvajale naše članice. Nato bodo nastopile naše 'Cadets' dekleta podružnice, ki bodo proizvajale lepe in zanimive vaje pod" vodstvom njih načelnice Mrs. Mayme Laurich. Vse zgoraj omenjeno se bo vršilo ob pol tretji uri popoldne, seja podružnice bo pa ob pol drugi uri popoldne in sicer v Slovenia dvorani.
Naj veljajo te vrstice kot naznanilo in povabilo našim članicam in njih materam.Ako pa nimajo več svojih matei živih, potem naj pripeljejo svoje tašče. Po programu se bo serviralo malo priboljška. — Naj še izrazim svoje častit-ke vsem zmagovalcem v letošnji kampanji Amerikanskega Slovenca in želim, da prihodnje leto vsak naročnik pridobi
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Rev. James Cherne v Chicagi
Zadnji pondeljek je nas obiskal preč. g. župnik .James Cherne, ki se je mudil več tednov na potovanju po zapadu in osrednjem zapadu. Zdravje se mu je vidno povrnilo in gospod prav dobro zgleda. Njegovega obiska smo se zelo zveselili. Povedal je nam marsikaj zanimivega iz svojega potovanja.Hvala za prijazen obisk in se še o-glasite!
Rojenice
Cleveland, O. — Vile rojenice so se zglasile pri družini Mr. in Mrs. Steve in Anna Novak z Linwood Ave. in jima podarile dvojčke, sinka in hčerko. Na žalost je pa sinka kmalu ugrabila smrt. — K družini Mr. in Mrs. Martin Golob na East 82nd Street so vile rojenice prinesle zalega dečka.
Smrt na zapadu
Renton, Wash. — Tukaj je pred kratkim umrl rojak Josip Plaveč, v visoki starosti 84 let. Doma je bil iz Trebnjega, na Dolenjskem. Zapušča žalostno soprogo, enega sina in tri hčere.
Vest
iz Qomovme
Cleveland, O. — Tukajšnja rojakinja Mrs. Ella Pultz je pred kratkim dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v vasi Drno pri Novem mestu na Dolenjskem umrl njen oče Jožef Kozoglav, v častitljivi starosta 80 let. Tukaj zapušča že omenjeno hčer in sira, v stari domovini pa štiri hčere in enega sina.
Snu t kosi
—	V La Salle, 111., je umrl
rojak Joseph Livek, v starosti 57 let. Doma je bil v Gorenji vasi na Kranjskem. Zapušča ženo in sedem odrastlih otrok.
—	Iz Bridgeport, O., poročajo, da je v pittsburški bol-
botfc; nišnici
Ijem in čitateljem tega lista.
Josephine Erjavec
Še
to
naj povem, eno poroko smo že tudi imeli po veliki noči in sicer se je poročila Miss Carolina Globokar z Mr. Skufka iz Leadville, Colo. Želimo jima vso srečo in za-dovoljost v zakonskem stanu. — Iskrene pozdrave uredništvu in cenjenim bralcem ter naročnikom.
A. Susman
-o--
"Amer. Slovenec" odbija napade na katoliške Slovence in na njihovo vero; katoliški Slovenci podpirajte ga!
po enega novega. S tem bote,nišnici umrl rojak John Smr-pokazah, kako ljub vam je kol, v starosti 73 let. Doma je list. — Pozdrav vsem prijate- bil iz Vač pri Litiji in je živel
v Ameriki nekako 40 let. Zapušča dva sina in tri hčere.
— V Clevelandu, O'., J(! umrl rojak Louis Oražem, v starosti 49 let. Doma je bil iz Prigorice pri Ribnici, kjer zapušča še dva brata in dve sestri, tukaj pa zapušča ženo in hčerko. V Ameriki je živel okolu 32 let.
PISMO SLOVENSKEGA MISIJONARJA S SEVERNE MINNESOTE
Red Lake, Minn.
Na velikonočno nedeljo 17. aprila sem dobil brzojav od sestre Emily Rekar, OSB„ iz Dulutha, Minnesota, da je moja sestra Annie za smrt bolna. Živj že petnajst let v New Du-luthu, kjer je njen župnik Father John Solar. Prejela je sv. zakramente za umirajoče, predno pridem k njej, pa se je pozneje obrnilo na boljše, tako sem ostal še štiri dni v Du-luthu. — Ann'ie bo izpolnjla osemdeseto leto v nedeljo 8. maja. Meni je zvesto stregla za kuharico od maja 1900 do konca julija 1823, ko sva se morala ločiti, ker sem bil pre-,
stavljen v Red Lake. Tukaj hodim na obed s kaplanom v hišo naših benediktinskih sester, ki tudi vse druge potrebne reči, kot pranje in drugo o-pravljajo za tukajšnj.e duhovnike. Tako je tudi v White Earth indijanskem misijonu. — Tisti, ki mojo sestro poznate, spomnite se'je v vaših molitvah. — Zdravstvu.]'te vsi pri Amerikanskem Slovencu ! — Z Bogom!
Rev. Simon Lampe, OSB.
indijanski misijonar
"TARZAN NA RAZISKOVANJU"
i'LvM
(118)
(Metropolitan Newspaper Servicc) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Bčli divjak Ogdli ni dolgo čakal, ampak takoj je pograbil s svojo veliko roko Lady Greystoke za ramo. Nekak) čudno .se mu je zdelo ko st: jc dotaknil bele deklice. Nekaj časa jo je obračat, da se je nazadnje ustavila in ga gledala v oči. Ol) tem pogledu je neznan ogenj zaplamtel v njegovih očeh.
"Resuičup, nisem te poprej pogledal," je dejal presenečeno; "ti si v resnici krasno bitje." — Njegov glas je ob teli beseduh postal vse drugačen, kot ga je bila Jdpc vajena poslušati poprej, ko sta se pogovarjala', kadar jo je spremljal skozi džunglo. To je Lady (irey stoke kaj hitro ugotovila.
" 1'voja lepota me je popolnoma vrgla i/ ravnotežja," je govoril dalje Ogdli: "ja/, ki >ein prisegel, da ne bom nikoli pogledal ženske, sem sedaj oearau nad tvojo lepoto." Jane je kmalu spoznala njegovo spremembo in začela je misliti, kako bi to spremembo obrnila sebi in Annette v korist, zato reče:
"Ogdli, ti nama lahko pomagaš in niti ni treba, da. bi kdo o tem kaj vedel." Ogdlijeve oči so se široko odprle, ko je Jane nadaljevala: "JJo noči nad kje skrij v naselju in potem ko se stemni itaji izpusti ven. Jutri, Ogdli, me spet najdeš, čakala bom na te v gozdu." — Jane je dobro vedela kaj dela.

Četrtek,-12. maja 1938
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Stran S
IZVOLJENI MARŠAL IMA
BESEDO
PONESREČEN TOVORNI PARNIK
Cleveland, Ohio.
Cenjeni sorojaki in rojakinje! V štev. 88. od četrtka našega pionirskega lista A. S. ste brali o zmagovalcu, o novi sarži maršalske časti, ki ste jo baje meni nakloniti vi moji prijatelji in poznanci širom Amerike in posebno Clevelanda.
Kar se meni prišteva ste vi drugi dosegli, tega se dobro zavedam. Izvolili ste me za častnega maršala vseh naročnikov Amer. Slovenca. S tem ste mi dali priznanje, dali ste mi pa tudi dolžnosti.
Kadar je kdo izvoljen se od njega pričakuje beseda — "govor". Tu ga imate: Dolžan sem, da spregovorim k temu besedo. Nič težko ni govoriti o tem kar človek ljubi. Ne mislim, da ljubim čast, ki ste mi jo naklonili. Mislim na dejstvo, da se je delalo za razširjenje A. S. katoliškega lista in tiska, ker pri meni to veliko velja. Kar želim dobrega sam sebi, to sem dolžan želeti drugim. Sam sebi želim sreče tu in po smrti. Samo na en način je to mogoče doseči in to je da se mora prav na svetu živeti. Prav na svetu živeti se pa zamore le na način, če ima človek dobrega prijatelja in voditelja. Potovanje po zemeljski poti proti večnosti je silno težavno in polno ovir. Pot, ki jo nam sv. vera nalaga ali ukazuje je polna stranskih potov, ki marsikaterega zapeljejo v napačno stran, v zmotna pota. Le kdor je čuječ in pazljiv ter previden se bo držal poti, M ga bo pripeljala do cilja in sreče najvišje vrednote. Ta pot je tvoj zvesti in pravi prijatelj.,O tem prijatelju se je in se, ter se bo povdarjalo dokler se bo evangelij oznanjeval svetu. Veliki misleci in pisatelji ter cerkveni učeniki so na podlagi do-dokazil neizprosno povdarjali, kako potrebno je imeti katoliški časopis in tisk. Naravnost čuditi se je, da tega mnogi katoličani ceniti ne znajo.
Nikar se ne varajmo. Sami sebe že lahko poznamo, kako smo na hi';ro omahljivi in spremenljivi, smo pač tako kakoršen je ta naš lačni želodec, če ga vedno na novo ne nasituješ, je vedno Si a d en in prazen, kakor beraška torba.
Prav nič drugače ni z nami ljudmi. Komaj pridemo iz cerkve, kjer smo naredili nove sklepe in obljube, smo se v tovariši j i že raz t resi i med ljudi, vse je odletelo od nas kakor kapljice z drevesa ko sapa strese drevo. Kako hitro zdrsnejo dobre namere od nas in kako urno so nazaj slabe v nas. Ali ne pišem resnično? Nikar mi ne tajite, da ni to res! Mogoče ste drugi močnejši, za sebe vem, da sem slabič, ('u ga ni slabšega. Radi toga pa tudi vem za pomožna sredstva; kadar oslabim, potrebujem zdravil. Te zdravila dobim v takem čtivu, ki je v njem: če že ne naravnost sv. Evangelij, ki je božja beseda, pa vsaj berem zanesljive ilovice in poštena porodila, katera ne merijo na nobene stranke in strančice.
Predaleč bi zašel če bi hotel dokazovati, vem da tega niti ne Pričakujete ne, vendar pa, ko že govorim naj povem to, kar mi vodno ogreva srce. Narod bole-,lil in hira, ker potuje brez cilja 1,1 brez poti, ki do cilja ne vodi! ar dandanes vse piše in bere, mora človek občudovati vsaj te Mudi, ki so vsaj nekdaj verovali v sv. resnice, sedaj pa za-f^dli v nevero. Kdo jim je p,v? Vem kdo! Časopis—ured-nk- odpadnik. Nesrečni ljudje!
, ^J takim pomaga živeti na sve-u - O, da bi taki ljudje nikdar ^ ie znali, ki so .se dali bas p.° tem, ko so znali citati, zape-Jati in zaverovati v tako časo-ki jih je pripeljalo na Rešeno zmotno pot za sedanji \ln Posmrtni živel j.
Ko si zgubil svojega prijate-Jn si zgubil veliko. Prav tako
velja, če si našel sebi dobrega prijatelja, si si našel zaklad^ ki je dragocen!
Ko sem bil še mladenič nisem imel priliko čitati časopis, le nekaj po zimi iz Mohorjevih knjig, toda, imel pa sem prijatelja, mladeniča, ki je bil veren in pobožen, ta je nadomestoval najbolj i časopis, on je pa vse to tudi dobival iz knjige in nam drugim delil. To mi je od takrat tudi ostalo v srcu in na tistega prijatelja ne bom nikdar pozabil, blagrujem ga in vem, da ga je Bog obilo nagradil.
Mi tu v Ameriki smo srečni, ker živimo v deželi svobode, tako verske kakor tudi politične. Že samo za to bi morali biti silno hvaležni Bogu. Glede ameriške vlade smo lahko brez skrbi verni kristjani, še spoštovanje dobimo če povemo, da smo verni ljudje. Glede lastnega tiska smo svobodni ljudje. Nikdo ni nam kriv če smo vero zgubili kot krivi smo si sami. Če bi imeli katoliški list bi se to ne dogodilo. Dogodilo se je in se bo še mnogim in to po njih lastni krivdi, ki so zaupali sami na sebe pa ničesar storili, da bi ostali verni.
Kar smo, ali še bomo storili za katoliški tisk, bo naša. naj-bolja investicija. Če hočemo komu storiti posebno dobroto, mu naročimo katoliški list. Kar ste vi vsi, ki ste se naročili ali naročnino pobirali, ste storili veliko dobro delo. Res je težko, denarja ni, toda, saj denarja zadosti nikoli ne bo, vendar je pa časopis dandanes v hiši potreben, leto je dolgo in za to kar smo dali za list, dobivamo vračilo z vsakim dnem. Vrednost tega se preceniti ne more.
Naprej in naprej bi vam to pojasnjeval, povdarjam vam pa to zato, da bi imeli veselo zavest, ker ste naročniki tega tako zaslužnega lista A. S. vašega največjega prijatelja, ki vam je vedno najzanesljivejši, za vas na j pravičnejši in iskreni voditelj.
Iskrena hvala vam, ki ste pri glasovanju izražali tudi moje ime, s tem ste le pokazali, da spoštujete te, ki vsaj deloma skušamo zagovarjati resnico verskega naziranja. Ko bomo videli, da narod rad bere, bomo prav radi še v bodoče pisali ali bolje rečeno, se bomo medseboj razgovarjali o veri in Bogu.
Iskrena zahvala pa našim bo-riteljem, kot uredniku Mr. Jeriču, možu, ki je kakor steber: Na lastno korajžo vodi ladijo našega pionirja naprej skozi vse čase neprenehane depresije. Tako delo je naravnost požrtvovalno in zasluži priznanja!
Iskrena zahvala bori tel ju J. M. Trunku, župniku v solnčni Koloradi za neprer m .no bojevanje v zakopih nasproti naravnost z surovimi odpadniki. Mi vemo, da se ne bi Rev. Father Trunk trudil, če ne bi on v duhu vere ne gledal na te nesrečne ljudi, kakor je sam božji Sin Kristus, ko je gledal na Jeruzalem in jokal, ko je vedel, da bo dni takega življenja konec. Samo ta naš pisatelj zasluži, da bi bil vsak rojak v Ameriki naročen na A. S.
Pred zaključkom tega dopisa, v katerem omenjam kampanjo in zmago, naj velja še prav posebna pa tudi iskrena zahvala mojemu generalu Mi1. Johnu Prišelnu, ki je šel tako odločno v boj za zmago! Mr. John Prišel, ki je bil in je še iskušen trgovec in prevdaren mož, uživa med rojaki veliko spoštovanje. Zasluži pa že iz tega stališča, ker se zavzema za dobro stvar, da ga podpira vsak, ki mu v eni ali v drugi zadevi lahko gre na roke. Svoji smo in ostanimo, pa bo za vse prav. Malo zavlekel se je ta moj govor, to pa gotovo iz tega, ker sem navdušen radi zmage pa oprostite, hvaležen sem vam, ker ste me izvolili!
Toraj sem vaš bodoči maršal, Anton Grdim.
»lili«

&&&	'	v',.-,
■tf ** j
t, y /
m
.v" , . " ji
Neki angleški tovorni parni k, ko je v megli pred vhodom v bostonsko pristanišče zadel na neko pečino s tako silo, da se je na dvoje prelomil. Parnik je prispel z Malajskih otokov in bil naložen z raznimi velikimi kačami, opicami in redkimi ptiči, toda posrečilo se je, da so ves ta tovor rešili.
TRIDESETLETNICA
OBSTANKA ŽUPNIJE SV. DRUŽINE V KANSAS CITY, KANSAS
KAJ SE sliši PO SVETU?

a
USODNA DVORANA
2e Napoleonov padec se je pripravljal v znameniti beli dvorani na Dunaju, za isto dolgo mizo in na istih stolih, ki jih je videti v usodni dvorani še danes.
Dvorana je imela prvotno samo troje vrat. Leta 1814 pa so si v dvorani napovedali sestanek kralji in cesarji,, ki so hoteli Napoleonovim osvoje-valnim dogediščinam napraviti konec za vedno. Visokih osebnosti je bilo pet. Zato je bil veliki državnik Metternich zelo v zadregi, kako naj spravi petero "kronancev" skozi troje vrat, ne da bi koga od mogočnih povabljencev zaradi zapostavljanja žalil. Končno je dal kratkomalo napraviti še dvoje vrat, tako da je vsak kronani dostojanstvenik' vstopil v dvorano skozi svoja, vrata, ne da bi bilo komu treba dajati prednost pred drugim.
V tej dvorani je potolčena Avstrija morala priznati Prusko. V isti dvorani je leta 1914 Franc Jožef podpisal vojno napoved Srbiji. V njej je bila podpisana leta 1919 u-soda Habsburžanov in razpad Avstrije; v njej je leta 1934 po treh urah muk izdihnil Dollfuss pod kroglami hitler-jancev. Vse najdeš v zgodovini te dvorane: žaloigre, norčije, najfinejšo hinavščino in razbrzdano silo. Danes pa se v njej pretresajo in odobravajo Hitlerjeva povelja.
-o-
BOSANSKI "TARZAN"
Puščavnika svoje vrste so odkrili orožniki v gozdovih pri vasi Trnovi blizu Banjalu-ke. Pri patrolnem obhodu so zagledali v gozdu golega moškega z dolgo brado,ki je skakal po drevju kakor veverica. Ko so ga prijeli,, so ugotovili, da je neznanec mutast. Kmetje pa so pripovedovali, da se je mož pred leti vrnil iz Amerike s precejšnjimi prihranki. Iz bojazni, da ga ne bi'kdo okradel, je nesel denar v banko, a spotoma izgubil hranilno knjižico. Odpeljal se je nazaj v mesto in poskušal dvi-
gniti denar brez knjižice. -V banki na same besede niso šli ter kajpak odklonili izplačilo vloge. Moža- je nesreča tako potrla da je znorel in onemel. Potikati se je začel po gozdu in se hranil z zelišči in divjimi živalmi, ki jih je lovil z roko. Ko so mu orožniki pokazali denar, je zavriskal in splezal z drevesa na tla. Nato so ga oddali v umobolnico.
-o-
NAJHITREJŠE ŽELEZNICE V EVROPI Neki pregled o hitrosti železnic v raznih evropskih državah kaže, da stoji v tem pogledu na čelu Nemčija,, sledijo ji Francija, Anglija, Italija, Belgija*, Danska, Švica, Češkoslovaška, Poljska, Irska, Portugalska, Madžarska, Holand-ska, Španska in za vsemi temi državami balkanske države. To razvrstitev so izračunali na podlagi povprečne-brzine par nih vlakov, motornih vlakov in električnih vlakov. Pregled ne omenja Sovjetske Rusije, tako da ni znano, katero mesto bi zasedla ta.
in ga obsodila na štiri leta zavoljo nemoralnosti. Kmalu nato se je dekle ponesrečilo in na smrtni postelji dalo izpoved,, da si je zoper župnika vse izmislila na očetovo željo. Na podlagi te izpovedi so župnika izpustili,in cerkovnika zaprli. Kardinal Bertram je zahteval, da oblast krivico popravi v časopisih. Odgovorili so mu, da bo to izvršeno p*o radiu. Res so to izvedli, toda ob o zjutraj, ko radia navadno nihče ne posluša.
DENARNE POŠIUATVE
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega odbitka na dom potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
V. Jugoslavijo:
Za: Din:
$ 2.55........ 100
$ 5.00........ 200
$ 7.20........ 300
$10.00........ 420
$11.65........ 500
$23.00........1000
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50........ 100
$ 12.25........ 200
$ 30.00........ 500
$ 57.00........1000
$112.50_______2000
$167.50........3000
Pri večjih svotah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite ................$ 5-75
Za $10.00 pošljite ................$10.85
Za $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
J 849 We*/ Cermak Road CHICAGO, ILL.
BOJ S PIJANO ZVERINO
S pijano medvedko se je sredi ceste spoprijel Drago-ljub Jovanovič iz Krnjeva pri Smederevu. Mož je vodil svojo medvedko po vaseh, da je plesala, s čemer je zaslužil toliko, da se je preživljal. Le to je pogrešil, ker je navadil medvedko na vino. V Krnjevu žival ni hotela plesati, dokler ni dobila vina. Ko sta končala "pohod" skozi vas, je Drago-ijub za izkupiček vsega dneva kupil vina in ga prav tovari-ško delil z medvedko. Posledice niso izostale — pijana sta obležala Jovanovič in njegova žival, ki je začela besneti. Naenkrat je pretrgala verigo, na kateri je bila pritrjena, in skotila na svojega krotitelja. Preden so mogli ljudje kaj pomagati, je medvedka Jovancviču strla dve rebri. Zmedo, ki je nastala, je končal korajžen vaščan, ki se je besni živali postavil v bran in ji zasadil nož v srce.
f -o--
KAKO DELAJO V NEMČIJI
V Markvvtz blizu Radebuhla v Nemčiji je župnik odpustil cerkovnika, ker je kradel cerkveni denar. Cerkovnikova hči se je hotela nad župnikom maščevati. Ob priliki neke društvene zabave, ki se je je udeležil tudi župnik, je nalašč padla župniku v naročje, nato pa takoj zapustila zabavo in ga šla ovadit.
Oblast je župnika aretirala
VZGOJA FILMA
Društvo "Smrt policiji" je odkrila policija v Sremski Mi-trovici pred nekaj dnevi. Mladi pobalini v starosti od 12 do 15 let, večinoma mladi pokvarjenci, so se zarotili proti policiji in jo "uradno" naziva-li sovražnika št. 1. Fantiči so v začetku kradli manjše stvari, kasneje pa so se lotili tudi vlomov, ker jim je šlo vse lepo od rok. Poglavar je bil 15 letni Paja Majinski. Nazadnje so izvršili prav drzen vlom v poštni oddelek na mitroviški postaji. Odnesli so 25 kilogramov žice in jo , nesli prodat nekemu starinarju. To pa je bila zanje poguba.. Tolika mriožina žice je zbudila v starinarju sumnjo, da je stvar prijavil policiji. Tako je bilo odkrito tudi društvo "Smrt policiji". Dečki so se za zločine navdušili zaradi gangsterskih filmov, ki so jih hodili gledat redno vsi. Vse bodo oddali v poboljševalnico.
-o-
POSLEDICA KAMPANJSKE VIHRE
Vincennes, Ind. — Po končanih volitvah, glavnih, posebno pa še primarnih, se navadno pozabijo vsi prepiri. V tem o z i r u bo to mesto tvorilo izjemo. Teden dni je že preteklo od volitev, toda napeto ozračje se še ni pomirilo in zdaj bo še sodnija imela svojo besedo. Tako je v ponedeljek pričela posebna porota preiskovati korak, ki ga je izvršil župan Kimmel med kampanjo, ko je policija zaplenila v neki tiskarni letake, kateri so njega napadli, češ, da je bil ta korak protiustaven. Nasprotno pa menda namerava tudi župan vložiti tožbo proti svojim nasprotnikom, obdolžujoč jih, da so zločinsko širili laži o njem. -o-
Ne reci jutri bom agitira! za "Am. Slovenca", ampak takoj danes pojdi in agitiraj in pridobi kakega svojega prijatelja, da se nanj naroči?
0000<K><><>00<K><>00<XXK>^^	J
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo naš pogrebni zavod, Dobite nas podnevi in ponoči. Ijmamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
"04-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
i^iOooooooo^ooooo^ooooooooo-ooooooo-oooo-oo-ooooooooooo-o-o©
(Dalje)
Na mestnem pokopališču, na Kalvariji, na lepem vzvišenem gričku je komaj zaraščen grob. Tam počiva truplo duhovnika, ki je padel v grob, kot žrtev ljubezni do neumrljivih duš in naroda. Ravnal se je po načelih mučeniškega pesnika Simon Gregorčiča:
"Ne samo, kar veleva mu stan,
kar more to mož je storiti ■dolžan."
Naj bodo sledeče vrstice v hvaležni spomin duhovniku-ro-doljubu, ki zasluži, da ostane v živem spominu amerikanskih Slovencev, še posebno onih, med katerimi je deloval.
C. g. Jno. Perše je bil rojen 1. septembra 1867. v Starem trgu ob Kolpi. Ni mu bila namenjena pot posejana z bujnim cvetjem pač pa z bodečim trnjem in trdim kamnom. Ljubezen dobre mamice ni poznal, ni okušal. Ko je bil komaj šest mesecev star, posegla je kruta smrt v družino in strgala njemu in drugim otročičem dobro mamico. V nadomestilo dobil je mačeho, ki je bila dobra, a prava mati je vendar samo ena na svetu. Bela Krajina ni bogata dežela. Veliko ljudi se je že izselilo. Tako je bilo tudi Janezeku namenjeno. Komaj 12 let star, poslali so ga v Ameriko z listkom pripetim na jopiču z naslovom polbrata g. Jurija Panjan, ki je takrat bival v Harlem, Ia. Se v. poznejših letih se je rad -oominjal težavnega potovanja. V svoji skromnosti je pač malo kedaj o sebi govoril. A to je povedal, kako so bili lačni na ladji. Nekega dne so staknili v spodnjih delih ladije, blizu kuhinje polne sode sliv. S temi so si tešili glad. K sreči jih ni nihče zasačil. Lačen, ne vešč jezika, med tujci, ni bila šala po-ovati tako dolgo pot. Angel varuh, do katerega je imel posebno zaupanje z mladega, pripeljal ga je srečno na bratov dom.
Brat je bil poročen z trdo Nemko. Odklenkalo je njegovi slovenščini. Družina govorila je le nemški. Tako se je moral istočasno učiti dva jezika. Brat, videč, da i«na veselje do učenja je namenil ga podpirati, da bi se izšolal in z glavo služil vsakdanji kruh. Par let je obiska val javno šolo v Harlem-u. Potem pa ■ je šel z bratom v Albany, Minn., kjer je v bližnjem St. John's College začel z gimnazijskimi študijami in jih tudi dobro dovršil. Modroslovje in bogoslovje je deloma študiral v Mt. Angel, Oregon, deloma pa v St. Meinard, Indiana, kjer je bil 4. junija 1898. posvečen v maš-nika za denversko škofijo. Novo mašo je opravil 5. junija čisto tiho in skromno v semeniški kapeli sv. Meinarda. Rad se je še v poznejših letih spominjal kapele in oltarja, kjer je opravil prvo presveto daritev.
S prva je mislil postati redovnik — benediktinec. V ljubezni do sorojakov, spoznavši, da bo kot svetni duhovnik lažje več koristil duhovne pomoči tako potrebnim Slovencem, je to misel dpustil za vedno. Cilj tolikih želja je bil za enkrat dosežen. Koprneče srce se je za enkrat oddahnilo, umirilo in uživalo.
Toda kmalu je prišel glas višjega pastirja iz Denverja: "Gori, gori na planine." Novomaš-nik Perše je dobil poziv, da naj gre za kaplana an angleško faro
v	Leadville. Romantični kraj je to. Višji ko naš ponosni belogla-
vi	Triglav na Gorenjskem. Tamkajšnji duhovniki se hitro menjavajo, ker jim previsoka klima zrahlja zdravje in telesne ■noči. A g. Perše je ostal celih 17 let. Eno leto kot kaplan na angleški fari, druga kot samostojni župnik najvišje slovenske fare v stari in novi domovini.
Čc tudi je bilo v zlatem in srebrnem Leadvillu, ni bilo lahko
ustanoviti novo župnijo. Hodil je kot berač od hiše do hiše, slovenske in angleške, nabirajoč prispevke, da je mogel izpeljati svoje načrte. A to ne samo enkrat na leto, ampak vsak mesec, po zimi in po letu, vso dolgo dobo njegovega bivanja tam. Tu je padel kak dolar, tam kaj dru-ega, kar je imelo vrednost le v nebeški banki. Vstrajal je, postavil cerkev, ustanovil župnijo, katero je pozneje vsled bolezni zapustil z otožnim srcem. Kajti kraj, kjer človek veliko žrtvuje, veliko prenese mu končno priraste k srcu, da se težko loči od njega.. Ločil se je in prišel v Kansas, kjer ga je božji blagoslov spremljal vsa leta, dokler se ure njegovega življenja niso stekle.
Dolgotrajna bolezen ga je naposled napadla z tako silo, da se ji ni mogel več ustavljati. To se je prvič opazilo 27. februarja, ko je zadnjič prišel v šolo. Šel ,ie od razreda do razreda bled, s trpečim izrazom, a vendar ne on, ne kdo drugi ni slutil, da je zadnjič med otroci. V nedeljo prvega sušca, ko je bil že tako bolan, da se je le s težavo držal po koncu, je imel dve sveti maši, in zadnjo celo peto. Popoldan pa sveto uro s križevim potom. To je bil zares križev pot, a še hujši ga je čakal naslednje dni — prava Kalvarija bolečin. Kako iz srca so prišle molitve med sveto uro, vedo tisti, ki so bili tedaj navzoči. Naslednje tri dni je še maševal. V sredo med sveto mašo bi človek mislil sedaj pa zdaj se bo zgrudil. Bil je bolj mrliču podoben, ko živemu človeku. Vendar je dokončal zad- • njo, presveto daritev, opravil zahvalo, kakor običajno, zmolil brevir, ne'mislec nato, kako je v glavi rezalo, kovalo in žgalo. Dolžnost mu je bila prvo, potem je še le glava prišla na vrsto. Imel je bulo v možganih (brain tumor). Že noč od torka do srede je bila prav huda. Ni počival, silno trpel, a ne tožil; vdan prav do zadnjega.
Takoj po sv. maši je zdravnik kratko malo odredil: "le hitro v bolnišnico", dobro vedoč, da zanj ni nobene pomoči več. Po bliskovo se'je žalostna vest raznesla po župniji. Komaj pet dni je bil č. g. Perše v postelji, in že ga je Bog poklical. Saj je bil pripravljen. Skoro ves ta čas je bil nezavesten. Kadar se mu je vrnila zavest za nekaj časa, je bil takoj pri svoji dolžnosti. Bil je popolnoma vdan v božjo volja. Ko je bil enkrat zopet pri zavesti so mu sestre rekle, da vsa fara moli zanj, otroci prejemajo sveto obhajilo, sveta maša se daruje, za njegovo ozdravljenje — vse je le ena prošnja, da bi ga Bog še ohranil. Zamislil se je malo, nato pav odgovoril: "Prepustimo Bogu to. Naj se zgodi božja volja." Nato se je zopet onezavestil. V soboto, ko je bil zadnjič pri zavesti, je slutil. da ne bo več dolgo. Cerkvenim odbornikom je rekel zvečer v slovo: "V nebesih se bomo videli."
Vsakemu je izvabilo solze sočutja, kdor ga je videl trpeti v nedeljo, ponedeljek, do jutra v torek. Kako močna je človeška narava in kako se upira smrti! Po nepopisljivem trpljenju izbojeval je -zadnji boj 10. sušca v jutro par minut pred angel j e-vim češčenjem. Umrl je v mesecu sv. Jožefa, kateremu se je dnevno priporočal za srečno smrt. (Dalje prih.) \--o-
NADLOGE V AVSTRALIJI
V srednji Avstraliji imajo ta čas hudo sušo, kakršne ni bilo v deželi že 36 let. Na tisoče ovac, ki predstavljajo največje bogastvo tega dela Avstralije, je poginilo. Če ne bo kmalu deževalo, postane katastrofa neizmerna. Istočasno s sušo so se pojavili v deželi velikanski roji kobilic.
Sfran ?
■ liiW-riiwiDTi^in-
............lii,^.
'AMERIKA NSfcl SLOVENEC'
Četrtek, 12. maja 1938

"Dušica" 8
> v.
ROMAN
>—■
Spisala B. Orcxy Prevedel Paulai
Margareta je ubogala, nato pa sedla k odprtemu oknu — kljub mrazu in snegu, ki je neprestano padal v drobnih, zmrznjenih kosmičih, ter gledala ven na bližnjo sodno palačo in na njena slabo razsvetljena okna. Percyjeva ječa je bila sicer na notranji strani, proti dvorišču, ni videla njenega okna, pa vsaj to tolažbo je imela, da je smela gledati krute zidove, ki so ji zapirali najdražje bitje na svetu.
Še vedno se ji je zdelo neverjetno, da bi bil njen Percy, veseli, dobrovoljni Percy, on, poln življenja in smeha, —pa ujetnik svojih besnih sovražnikov, da bi ga ti mogli streti, ga smeli mučiti in trpinčiti, njega, ki je do tedaj še vsikdar ušel, jih za-noril in zvodil za nos, večkrat celo pred samim pragom smrti —.
Dobri Bog ni mogel, ni smel dopustiti, da bi plemeniti orel sramotno poginil pod kremplji teh hijen —! Trpela je, huje trpela, nego je človeška narava prenesti mogla, pa poslednja iskra upanja ji vkljub temu še ni ugasnila.
Dokler je Percy še živel, je smela še upati. Tako je dejal Andrej, tako si je sama ponavljala neštetokrat. Dokler je je bilo še kaj življenja v Percyjevih krepkih, mogočnih udih, dokler je tlela še iskrica tistega njegovega podjetnega, drznega duha, —• kako bi mogli uničiti tega njenega junaka pritlikavi nasprotniki, katere je že tolikokrat premagal!
In če bo Percy rešen, potem se tudi za Armanda ni bilo treba več bati —!
Globok vzdih, poln tuge in hrepenenja, se ji je izvil iz prsi.
O, da bi ga smela videti —! Da bi smela le za sekundo gledati v njegove dobre, sinje, dremave oči, ki je njihove globine le ona sama poznala in vedela koliko sile in ljubezni da je v njih skrite. Da bi le še enkrat čutila njegovo božajoče roko, njegov vroči poljub — laže bi nosila mo-rečo negotovost, zaupljiveje, pogunneje bi čakala na končno odrešenje —.
Zaprla je okno, zazeblo jo je. Na bližnjem stolpu je s počasnimi udarci bila ura osem.
In prav ko je zadnji udarec zamrl v zasneženi zimski noči, se je oglasilo na vratih rahlo, boječe trkanje.
"Noter!" je odgovorila. Mislila je, da je prišla gospodinja z drvami ali pa karkoli. Ni se obrnila, ko so se vrata počasi odprla in spet zaprla in ko je rahel korak stopil po mehki preprogi.
"Ali smem prositi za vašo velikodušno pozornost, plemenita gospa Blakeney?" je vprašal hrapav glas, ki ga je vljudnost dušila, da ni zvenel robato. Lahen krik groze ji je ušel. Kako dobro je poznala ta glas —! V Boulognu je bilo ,da ga je zadnjikrat cula. Narekoval je tisto sramotno pismo, ki bi naj bilo za večno uničilo Percyjevo čast. Obrnila se je.
Oko v oko sta si stala z naj krutejšim sovražnikom njenim in njenega Percyja. "Chauvelin —!" je hlastnila nehote. "Da, on sam, vaš ponižni sluga!" je dejal krotko. Polno ga je obsevala luč, ki je stala na
mizi, njegovo drobno, šibko postavo, v sivo oblečeno kakor običajno, njegov suhi, hinavsko krotki obraz, njegove majhne, blede, lisičje oči —.
Ne da bi prosil prej dovoljenja, je mirno in premišljeno odložil klobuk in površnik na stol, se obrnil k njej in mislil stopiti bliže.
Pa ponosno in svareče je dvignila roko in nemo odklonila njegovo preveliko vsiljivost in zaupljivost.
Skomignil je s suhimi rameni in krog tenkih usten mu je legla senca smehljaja, ki ni bil ne vesel ne prijazen.
"Ali dovolite da sedem?" je vprašal.
"Kakor hočete," je dejala počasi in ga gledala s širokimi očmi, kakor gleda plašna ptica bližajočega se gada.
"In — ali smem prositi, da mi za nekaj trenutkov posvetite svojo nadaljno pozornost, gospa Blakeney?" je pravil, si vzel stol in si ga postavil k mizi tako da je bila luč za njegovim hrbtom in njegov obraz v temi.
"Ali je treba — ?"
"Potrebno je!" je odgovoril vljudno. "Ako hočete videti svojega soproga in z njim govoriti in — in mu pomagati dokler je še čas."	*
"Torej prosim govorite, državljan! Poslušala vas bom."
Sedla je.
Ni se zmenila za to, da ji je luč svetila naravnost v obraz in da bo kruti sovražnik videl njena bleda, upadla lica in njene od solz zameglene oči' ki so tako razločno govorile o njenih mukah in o njeni obupni žalosti. Ničesar ni hotela prikrivati temu človeku, ki je bil glavni vzrok vsega njenega trpljenja. Vedela je, da ga ne gane več ne pogum ne obup, in da je sovraštvo do Percyja, — osebno sovraštvo do moža, ki ga je že dvakrat tako uničujoče premagal — že zdavnaj udušilo zadnjo iskro usmiljenja v njegovem srcu.
"Morebiti bi vas zanimalo, gospa Blakeney," je začel po kratkem molku s svojim gladkim diplomatskim glasom, "kako se mi je posrečilo priti do vas, kako sem si poskrbel priliko za ta zame tolikanj častni pošet?"
"Vaši vohuni so bili na delu kakor običajno, mislim," je dejala hladno.
"Prav tako je! Cele tri dni smo vam že na sledu. Sinoči pa nam je v neprevidnem trenutku gospod Andrej Foulkes sam izdal vaše stanovanje."
"Gospod Andrej Foulkes — ?" se je zelo čudila.
"Večerjal je v neki pivnici, izvrstno, kar moram priznati, preoblečen za delavca, in je nedvomno prežal za novicami o gospodu Blakeneyu.
Slučaj je hotel, da je prav tam in prav tedaj moj prijatelj Heron, član odbora za javno varnost in njegov glavni agent, razlagal z grajevredno odkritosrčnostjo — eh — eh — kako bi dejal? — ukrepe, ki si jih je odbor za javno varnost na moj nasvet osvojil s posebnim ozirom na —."
(Dalje prih.)
MODPRnT SALOMON
V Ča\Vnporeu v Indiji sta se dve ženski prepirali za nekega otroka. Obe sta trdili, da sta mu materi. Sodnik je posadil
otroka na stol in je dal, naj ga obe ženski ljubkujeta. Otrok je hotel z veselim vzklikom v naročje ene izmed obeh žensk in sodnik je takoj odločil, da je to njegova mati.
Pisano polje
J. M. Trnnk
SERVEL ELECTROLUX
PLINSKI
REFRIGERATOR
Ne stane nič več kakor drugi po vsej deželi znani izdelki
Katoliški Slovenci, v vaše hiše spada edino le katoliško
časopisje
NOVI SVET
je poučen, zabaven in zanimiv slovenski mesečnik v Ameriki.
Prinaša zanimive zgodovinske podatke o ameriških Slovencih, poučne članke, zanimive črtice iz življenja slovenskih izseljencev in lepe povesti. Stane na leto samo $2.00; za Kanado in inozemstvo $3.00. — Naročnino je poslati na:
NOVI SVET" 1849 West Cermak Road,
mmmmmmmmmt^t^mmm Chicago, Illinois
Poglejte te višje prednosti:
*	Stalna tihota.
*	2mrzuje, ne da bi se deli premikali.
*	Stalna visoka uspešnost.
*	Nižji stroški vzdrževanja — leto za letom.
*	Obilica ledenih kock.
*	Zračno ohlajevanje.
*	Več let službe.
Srečni ste, ako še niste kupili svojega refrigeratorja,ker zdaj si lahko nabavite Elec-trolux plinski refrigerator po
najnižji ceni v njega zgodovini!
Samo pomislite, za nič več, kakor po ceni drugih, po vsej deželi znanih izdelkov, lahko lastujete Electrolux plinski refrigerator z vsemi njega čudovitimi izrednostmi—Stalno tiho zmrzovanje; več let postrežbe brez vsake sitnosti; Nizki stroški za vzdrževanje; Varna refrigeracija za vsa vaša jedila, in druge nenavadne prednosti.
Kupite po sedanji -znižani ceni. Oglejte si najnovejše Electrolux vzorce, razstavljene pri vodilnih trgovcih ali v katerem koli Peoples Gas uradu.
Iveri.
Tudi Ivan Molek je hud in jezen. Pogostoma govori o delavski izobrazbi. To je dobro in sem z njim. Hud je na igno-ranco in vraže. Zopet sem z njim, ko gre 7-a kako neumno vražo, n. pr., da jaha stara baba na metli po oblakih in dela točo. Skupaj smo. Hud je, da delavec veruje ali je vsaj verjel "v coprnce in živega pe klenščka." Pri copmcah sva skupaj, pri peklenšču pa greva hudo narazen. In narazen greva, hudo narazen, ker on je hud ne le na peklenščka,na vso katoliško vero je hud, in šteje med vraže vse, kar katoliška vera uči o Bogu, duši, sodbi, peklu, nebesih, drugem življenju.
Prave in resnične in neumne vraže. Teh res ni treba, ker so
nejše dobe hudo zgrešena. Tudi marsikaka "znanost" je zgrešena, ne le morda smer znanstvenega mišljenja.
Jožef Buerckel je "vodil" zadnje glasovanje v Avstriji in Nemčiji. Rezultat je naznanil po radiju in rekel: "Ustvarili ste enotnost, ki je ne raztrga noben hudič, in katero bo Bog blagoslovil". Glasovanje je bila gorostasna farsa, nad katero utegne hudič imeti veselje, Bog pa — no — pustimo to. Zanimivo pri tem bi bilo le vedeti, ali naziji res verujejo v hudiča in celo v Boga, ali je to le prazna fraza. Utegne biti le fraza, saj naziji "ne vedo,
kaj govorijo", bi lahko rekli.
*
Na Koroškem zdaj. Vesti o zaporih niso bile točne. Vi-
neumne, in neumnost je igno-"dim pa, da so bili nekateri slo
MODERN COOKERY. . CONSTANT HOT WATER . . SILENT REFRIGERATION . . GAS HEATING
THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY
PHONE W A B A S~H 6 0 0 0
1	»j/t/VHMil^HiW^^W'^/Wfc^^l/^'^^V«^
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" IN PRODAJALEC HIŠ.
K +
* * +
4* +
4* *
+ * + + +
4* +
4* +
+
4*
+
+
4*
*
4*
Zbirka povestnih knjig
TA ZBIRKA
TVORI ZELO POVESTI.
ZANIMIVE
ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka ....................................................-.............................................
40c
4? 4» 4? 4? 4? 4? 4? 4*4? 4? 4?
*T *
* * ♦ * * * * * *
t
4» *
* * + * * * * * + * * * * * | *
i *
CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c
DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c
ELIZABETA, hči sibirskega jetnika ......................................... 35c
FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c
FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja.................... 40c
HEDVIKA, banditova nevesta ....................................................... 35c
KRVNA OSVETA, povest ........................................................... 25c
MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c
MRTVI GOSTAČ, povest------------------------------------------------------------ 35C
MUSOLINO, ropar iz Kalabrije................................................. 3Sc
POŽIGALEC, zanimiva povest —................................................ 35c
RINALDO RINALDINI, zanimiva roparska povest.............. 4SC
STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja.... 65c
TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest................... 45c
VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti .......................-............................................................... 60c
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska
novela ..............................................a.......................................65c
ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c
ZMAJ IZ BOSNE, povest is bosanske zgodovine.................... 75c
Naročila je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
ranča. Težko pa, da bi jih Molek odpravil, in če bi se jezil na nje prav do sodnega dne. Dvomim pa, da bi bile te prave in neumne vraže taka cokla za delavski napredek in tako hudo hlapčevstvo., On, kakor hoče.	.'H Y
Ampak tista katoliška vera, katero on tudi prišteva med vraže, tista vera je šment. Hud in jezast je na to "vražo", in mu pritrdim, ker v resnici je katoliška vera napoti, da rdeča krama nekaj noče naprej in doživlja rdeči ma.terializem polomije. Jeza postane dvakrat jezasta in hudo celo neumna, ako se kdo jezi na "vraže",. ki niso vraže in v resnici realne in obstoječe in neporu&-ljive resnice.
*
Profesorja Einsteina bo danes težko kdo razumel, niti strokovnjak mu ne more slediti. S tem ne trdim, da bi Einstein radi tega ne bil na pravem. Vsekako je Einstein Jud in pri propagandi imajo Judje vsa sredstva na razpolago). Znanost pa je znanost, naj pride odkoderkoli hoče. Čast Einsteinu, ako se skažejo njegove teorije. Vidim: "Einstein arrives upon a theory that is destined to revolutionize the whole trend of scientific thought in: the future." Ako je tako,bi bila vsaj smer znanstvenega rhišljenja -nekaj nepravilna. 'Za čisto znanost b; to ne bilo posebno častno. Človek išče, pa lahko zgreši smer, ki se ravna po stanju znanstvenega dognanja. Pa se neki ne morejo dosti zgražati, ako je bila n. pr. v srednjem v*eku in še pozneje smer napačna. In če ima zdaj Einstein prav, bi bila smer prav najmoder-
venski župniki odstranjeni iz svojih mest. Upajmo, da le začasno. Kako bo, pokaže bodočnost. Stališče je prekerno. Ampak ljubljanski socialist v kavarni hudo zabavlja čez stališče "klerikalnih voditeljev." V kavarni se lahko zavzame prav najbolj radikalno stališče, in klerikalcem se da malo po glavah. Ampak tega socialist v dopisu v "Prosveto" ne pove in ne bo nikoli povedal, da so bili z malimi in neznatnimi izjemami prav vsi socialisti za Avstrijo pri glasovanju, in so prav oni posadili koroške Slovence v sedanje vrlo prekerno stališče. Socialist kritizira, iz ognja se je pa potegnil tedaj in zdaj. Kani pa so pri sedanjem glasovanju izginili vsi nemški socialisti in tudi komunisti, ko je bilo sko-roda do zadnjega vse za nove razmere? O tem naj bi premišljali v kavarni.
-o-
Sv. Miklavž nad Celjem
Kakor poročajo iz Celja, je začela cerkvica sv. Miklavža, ki se dviga na vrhu Miklav-škega hriba, že močno razpadati. Zato se je ljudstvo zavzelo in se delajo priprave, za prenovitev cerkvice.
23 LET IZKUŠNJE _
f.l Pregleduje oči in predpisuje očala |
1 DR. JOHN J. SMETANA I
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523 (Jrndne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
tem X«sč xcsssstowsK«®®®3^
K- 4? 4? 4? 4* 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4* 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4? 4?
& m
4;
+
*
I
i V'
m
i
t %
m
NEKAJ KRASNEGA
za mesec majnik
Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije. /-
Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je >z medenine, ki se ne ubije, če pade iz rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
cena $2.00
V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes ponj in z naročilom pošljite potrebni znesek.
Ko naročate,ne pozabite natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
i *
i *
4-
*
* *
^ ^	^ ^ ^	^	Wji	^