Ameriška Do


>


NO. 73
^	JUN iN SIWWf?
few	4 Uf«9UAiM W«®
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New |York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
itG'tfSNlAN
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 21, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Arabska federacija
ne bo posebno lesna
Uanes razpravlja o novi federaciji Arabska socialistična unija, edina politična organizacija v Egiptu.
KAIRO, Egipt. — Podrobno Proučevanje načrta nove Zveze arabskih republik kaže, da ta zveza ne bo posebno tesna, vsekakor ne tako, kot je bila ona filed Egiptom in Sirijo v Združeni arabski republiki v letih 1958-1961. Prvotno so sklenili u-stvariti unijo v Tripoliju decembra 19G9 Sudan, Egipt in Libija. Nled tem je umrl Naser, v Siriji pa je prevzel oblast gen. Ha-fez Asad. Unija je bila nekaj časa v zraku, nato se ji je pridružila Sirija in delo na njenem Uresničenju je dobilo zadnjo soboto stvarno obliko z objavo ^veze arabskih republik, o kateri bodo 1. septembra odločila v vseh treh republikah ljudska Vasovanja.
Zveza bo po sporazumu, ki je' bil objavljen v soboto v Benga-2iju, imela predsedstvo, v katedro bodo predsedniki vseh treh tePublik, Egipta, Libije in Sirila Odločali bodo z večino, ne soglasno.
Zveza bo imela skupno zastali skupno glavno mesto — po Vsem sodeč Kairo, skupno zuna-in vojaško politiko. Vendar 9° imela vsaka od treh republik Pravico vzdrževati lastna diplomatska zastopstva in lastno, po-Sebno članstvo v Združenih na-^dih kot suverena država. Pomične stranke v eni republiki 1,0 bodo imele pravice delovanja V drugih in oborožene sile posa miznih republik bodo končno^le °dgovorne svojemu 1 a s t n emu im^dsedniku kot vrhovnemu po-Veljniku in ne morda predsed-slvu Zvezo arabskih republik. s ^prav jo Zveza zelo ohlapna, je vendar zdela Sudanu pre-obsežna, zato se ji ni pri-stj’Jčil, Sudan končno tudi ni či-, srabska država, vsaj eno Jino prebivalstva sestavljajo fiireč črnci, ki žive na jugu re-m like in se arabski večini u-m^jo v državljanski vojni.
aur***
Novi grobovi
Johanna Terček
Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 15621 Holmes Avenue Johanna Terček, vdova po 1. 1954 umrlem možu Luki, rojena Bradeška v Rovtah pri Logatcu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA 1. 1904, in bi dopolnila 1. maja letos 90 let. Po naselitvi na Holmes sta z možem začela delati na ustanovitvi fare Marije Vnebovzete. Njun dom je bilo nekaj časa župnišče. Pokojna je bila mati Mrs. Rudolph Škerl, s. Mary Luke (uršulinke), pok. Luke, Charlesa A. Johna F., Mrs. Valentine Habjan, Josepha E. in Josephine M., 16-krat stara mati, 20-krat prastara mati, sestra Antonije Trepal in Antona Bradeška (Jug.). Pred njo so umrli v Jugoslaviji brat Janez in sestre Marija Malovašič, Agnes Palčič, Lucija Kogovšek in Katarina Kenk. Pokojna je bila članica Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti, Marijine legije, KSKJ št. 169, SNPJ št. 142, delničarka Slov. doma na Holmes Avenue. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v petek ob 8.45, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30, nato na Kalvarijo. Družina priporoča namesto cvetja darove za Ursuline Educational Center 2600 Lander Rd. Truplo umrle bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh.
Frances Manak Včeraj zjutraj je umrla v Huron Rd. bolnišnici 66 let stara Frances Manak s 15436 Lake Shore Blvd., roj. Klopčič v Clevelandu, hčerka pok. Johna in pok. Frances, roj. Rus, mati Williama, stara mati Mary Manak, Chris, Manak in Lucy Manak. Pokojna je bila članica ADZ št. 1. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda Lake Shore Blvd. v petek 8.45, v cerkev sv. Jeroma 9.30, nato na Kalvarijo.
Stroški za rakelno obrambo so porasli!
Papeževa avdijenca pestaSa predmet debat
RIM, It. — V Italiji imajo za-
• i	enkrat kar dosti gospodarskih,
Gradnja 12 postojank osnov-	bn0 utiinih
ne o b r ara b e ZDA pred| torej dosti gri,iva 2a p0. medcelinskimi raketam ,	y časopisj„ j Pa vondar
bo po novih računih sta .,;rimska javnost ne Lmiidi no-4..', bilijona vec, ;o j o Ii(.ipa pnid-ei da ne h[ obravnu-prvotno predvideno,	,	,	, r
WASHINGTON, D.C. — O-brambno tajništvo je objavilo včeraj, da bo gradnja 12 postojank obrambe proti medcelinskim raketam Safeguard stala 4.5 bilijonov več, kot je bilo preračunano pred 2 leti. Tedaj so trdili v Kongresu, da bodo stroški znašali 10.3 bilijonov, zdaj je cena določena na 14.3 bilijonov.
V obrambnem tajništvu pravijo, da je večji del porasta treba pripisati inflaciji, precejšen del pa tudi izboljšanju sistema in njegovih naprav. V novi proračun naj bi vpliv inflacije že vključili, med tem ko jo v starega niso.
Doslej je odobrena le gradnja tx-eh postojank, ki naj bi stala po novem računu 6.2 bilijona, nekako 3C0 milijonov več, kot so prvotno predvideli. Tretji kraj ni niti še določen.
Obrambno tajništvo je pred nekaj meseci sodilo, da je Sovjetska zveza zavrla gradnjo svojih medcelinskih raket SS-9, ki so sposobne ponesti 20 megato-nov in več obsegajočo vodikovo bombo. Pokazalo se je, da je bila zastoju vzrok le uvedba nove vrste raket v večbombnimi glavami. Pri takem položaju smatrajo vodniki narodne obrambe, da bo morala Amerika z gradnjo sistema obrambe pred medcelinskimi raketami nadaljevati, če noče tvegati svojega varnega obstoja.
vala tudi vsega, kai se dogodi izrednega v Vatikamh.
Pa se je zadnjič j^ripetilo, da je prišla v Rim skupina tujih poklicnih umetnic v zabavni glasbi in prirejala koncerte z lahko glasbo in prepevanjem. Izprosila je tudi avdijenco v Vatikanu. Sv. oče jo je sprejel kar v znani Klementinski dvorani. “Romance” so se razlikovale od navadnih tudi po tem, da so bile nekatere med njimi oblečene v sodobnih oblekah, ki so v navadi pri umetnicah te vrste.
To se je po Rimu hitro zvedelo in sprožilo živahne razprave tudi v konservativnih družabnih krogih. Njihovo glasilo “Tempo di Roma” je proti vsaki tradiciji prineslo celo precfej kritično oceno te avdijence. Uradno vatikansko glasilo OsserVatore Ro-
WASHINGTON ZADOVOLJEN Z IZRAELSKIM PREDLOGOM
Državno tajništvo je objavilo včeraj, da je novi izraelski predlog o odprtju Sueškega prekopa odprl vrata k na-nadaljevanju pogajanj, ki naj privedejo do pomiritve Srednjega vzhoda.
WASHINGTON, D. C. — V predrta in imamo temelj za nedeljo je izraelska vlada izde-1 razpravljanje.”
lala in odobrila nov predlog za i	------0------
odprtje Sueškega prekopa kot yeg| g famjh VOJSkaH odgovor na predlog Egipta, ki|	*
skrajnežev razburja Rim
ga je Izrael že pred tedni odklonil. Predsednica vlade Goldaj RIM, It. — V tukajšnjih in v Meir je v navzočnosti zunanje-j milanskih listih je bilo objavlje-
ga ministra Aba Ebana in o- no poročilo milanskega policij-. £ar(j Party____
brambnega ministra razložila iz-jskega načalnika notranjemu mi- ‘-’jhe Dawn” raelski načrt ameriškemu posla-j nistru v Rim o obstoju in ne-niku v Jeruzalemu, podpredsed- varnosti “tajnih vojska” levih in
Iz Clevelanda in okolice
Vabilo k molitvi—
Članice Oltarnega društva in članstvo Marijine Legije fare Marije Vnebovzete so vabljeni nocoj ob pol osmih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlo članico Johano Trček.
Ne bo seje—
Carniola Tent 1288 TM. ne bo imela seje v nedeljo, 25. aprila. Člani so prošeni, da vzamejo to na znanje.
nik izraelske vlade Yigal Alloa pa je šel s predlogom osebno v Washington, da ga razloži državnemu tajniku W. P. Rogersu, ki se že od lani prizadeva, da bi našel politično rešitev za spor na Srednjem vzhodu, ki je po splošni sodbi trenutno najbolj nevaren in pereč v vsej mednarodni politiki.
Državno tajništvo je včeraj mano ni ostalo dolžno odgovora.'potem, ko sta se W. P. Rogers Njegov članek je zagovarjal in Y. Allon dve uri in pol raz-
avdijenco tako, kot je bila. Ni namreč poklic katoliške cerkve, da bi se zapirala pred tokovi časa, mora se zmeraj spoprijemati na način, ki si ga saina izbere, z vsemi družbenimi jjojavi, naj bodo katoliški filozofiji naklonjeni ali ne. Članek je sicer pomiril razburjene dunove, toda radi tega dogodek sam ni še šel v pozabo.
na
ob
ob
Kitajska trguje povečini s svobodnim svetem
TOKIO, Jap. — Ljudska republika Kitajska trguje pretežno z Japonsko, Zahodno Nemči-
Sen. E. M. Kennedy veliko dopisuje
WASHINGTON, D.C. — Sen. E. M. Kennedy je pred par dnevi znova izjavil, da ni in ne bo predsedniški kandidat v prihodnjem letu, pa jih je nekaj, kr mu nič ne verjamejo. Opozarjajo na
jo, Veliko Britanijo, Singapur- njegovo obsežno dopisovanje z
Nash* so nieno truplo
H N O M P E N H, Kamb. — p^bodžanske čete so odkrile petek več trupel v bli-•7 1 ceste št. 4, kjer so pogrešili 6 časnikarjev, med nji-bav ^ ^ s^aro Catherine Webb, tioCelnico United Press Interna-^ v Phnom Penhu. je °VeNnik Kambodžancev, ki je h-', ^Vebt> poznal, je dejal, da bo / ° mec* najdenimi tudi nje-bj]aruPi°- Vsa odkrita trupla so koi	kambodžanski navadi ta-
£ na mestu sežgana, čev i^ebb in pet drugih poro-Vajj- Cev’ ki so spremljali boje-ko ob cesti št. 4, so pogrešili, ske ° r^e^i zavzeli kambodžan-5s	na področju kakih
ga . l j Jugozahodno od glavne-Uolgo so upali, da so Vedjj P°ročevalce ujeli in od-
Dosti pijače
V naši deželi popijemo toliko nealkoholnih pijač, da pride povprečno na vsako osebo letno 134 steklenic.
jem, Kanado in Avstralijo. Skupno znaša obseg njene zunanje trgovine nekako 4 bilijone dolarjev letno. Od tega odpade na svobodni svet 75%, ostanek pa na nevtralni “tretji” svet in na komunistični blok držav.
vplivnimi demokrati po vsej deželi.
Senatorjeva pisma vsebujejo večkrat priloge starih njegovih govorov, v katerih je zavzel stališča do važnih narodnih vprašanj.
govarjala, objavil, da je Washington zadovoljen z izraelskim predlogom, ki da je prelomil sedanji zastoj v pogajanjih in odprl vrata novim razgovorom.
Podrobnosti o predlogu ni izdala doslej še nobena stran, pač pa je Yigal Allon povedal časnikarjem, da temelji izraelski predlog na treh temeljnih zahtevah.
Končati je treba vojno stanje med Egiptom in Izraelom, treba je doseči sporazum o tem, da vzhodni breg prekopa ne bodo zasedle ne egiptske ne sovjetske čete, če in ko se bodo izraelske od tam umaknile, ter se zavezati, da se bodo pogajanja nadaljevala preko G. Jarringa, posebnega pooblaščenca ZN za splošno pomiritev in sporazum na Srednjem vzhodu.
Zastopnik državnega tajništva v Washingtonu je dejal: “Čutim, da imamo pred seboj dolgo poletje pogajanj, toda zapreka je
desnih skrajnežev. Po tem poročilu naj bi bilo na njegovem službenem področju okoli 20,000 pripadnikov takih organiziranih tajnih vojaških formacij.
Policijski načelnik Libero Mazza v Milanu je mnenja, da so levičarske skupine močnejše in vladi bolj nevarne kot pa neofašistične. Pritožuje se, da na o-snovi1 sedanjih zakonov in odredb teh tajnih vojaških formacij ni mogoče razpustiti ali razgnati. Predlaga zato novo zakonodajo, ki naj to omogoči.
Objava omenjenega poročila je posebno razburila levičarje, ki trdijo, da je bila namerna, da bi odvrnila pozornost javnosti od sodne razprave proti poskusu desničarskega prevrata v preteklem decembru, ki naj bi ga vodil princ Borghese. Zahtevajo preiskavo o tem, kako je moglo poročilo, ki je bilo poslano iz Milana v Rim tik pred zadnjim Božičem, priti v privatne roke in zdaj v časopise.
The Dawn” Choral’”, skupina Slov. ženske zveze ima v petek, 23. aprila, ob 6.30 zvečer v Euclid Park Club House na E. 222 St. in Lake Shore Blvd. Card Party.
Pozdravi iz Floride—
G. Franček in ga. Vida Rupnik z Richmond Heightsa ter g. Joe in ga. Frances Stariha iz Euclida pošiljajo dragim Belokranjcem najlepše pozdrave iz Fort Myersa v topli, sončni Floridi in obenem pozdravljajo tudi uredništvo Ameriške Domovine.
V svinjak—
Mestno sodišče Shaker Hts. je obsodilo 19 let starega Ro-oerta L. Viteka Jr., 19520 Van Aken Blvd. na $500 globe in na 30 dni v prisilno delavnico War-rensville, Sodnik M. M. Rocker je nato globo znižal za $400 pod pogojem, da 'presedi R. Vie-tek tri ure v svinjaku, da bo sposoben ločiti med svinjo in policajem. Policaj ga je namreč 11. aprila letos ustavil, ko je prehitro vozil, Vitek pa je nato policaja zato ozmerjal s "svinjo”.
Sovjetija gradi oporišče za MIG na otoku Ceylonu
KARAČI, Pak. — Bengalcev! WASHINGTON, D.C. — Vrhov
Zadnje vesti
Bivši državni tajnik Dean Rusk o mednarodnem položaju
Pobih.
seboj. Kot zdaj kaže, so
možnostjo dežja. 3a temperatura okoli 54.
CLEVELAND, O. — Bivši državni tajnik Dean Rusk je bil vodilni diplomat v Kennedy jev em in Johnsonovem režimu. Ni tedaj igral prve vi-joline v naši zunanji politiki, ker sta si to vlogo pridržala oba predsednika. Tudi zgovoren ni mogel biti, ker sta tudi to delo opravljala predsednika, toda vedel je pa vendarle za vse, kar se je godilo za kulisami. Rusk se je potem u-maknil na univerzo v Georgiji, kjer predava mednarodno pravo. Le redko se oglaša v javnosti, kadar se pa, pa hoče biti predvsem stvaren, ako-ravno svojih načelnih pogledov na mednarodni položaj noče menjati. Tako je sedaj imel s televizijskimi komentatorji na univerzi razgovor o mednarodnem položaju; pogovor je bil pozneje tudi objavljen. V razgovoru ni Rusk odkril nič novega, pa je bil razgovor vendarle zanimiv, ker je pokazal drugo plat gledanja na mednarodne dogodke, kot smo nanj navajeni. Zato bomo skušali podati glavne Ruskove misli, ki se z njimi vsakdo lahko strinja, lahko pa tudi ne.
Rusk vidi dve nevarni točki v mednarodnem položaju: Srednji vzhod, kjer ne kažejo ne Izrael ne Arabci nobene volje za resna pogajanja za mir. Druga nevarna točka za mir je Berlin. Tam skušajo vzhodno-nemški komu nisti zmeraj bolj motiti mirne odnose, očitno s pristankom Kremlja. Rusk izrecno poudarja, da ne vidi v jugovzhodni Aziji nobene nevarnosti zft mir. Trenutno je tam položaj tak, da noče nobena velesila tvegati udeležbo, ki bi vodila v svetovno vojno.
Treba je računati z razvojem dogodkov v jugovzhodni Aziji. Tam kazi mir okoli 50 polkov Severnih Vietnamcev v Južnem Vietnamu, 60,000 Severnih Vietnamcev v Laosu in 40,000 Severnih Vietnamcev v Kambodži. Povrhu operirajo še gverilci, ki so jih izvežbali v Hanoiu, na severno vzhodnem Tajskem. Rusk vključuje v svojo presojo še Sev. Korejo. Zato v vzhodni Aziji ne bo miru, dokler tega nočejo v Peipingu, Hanoiu in Severni Koreji.
Amerika ni pogodbeno vezana na usodo vseh teh kra-
jev v Aziji. Pogodbe jo vežejo le glede Južne Koreje, Tajske in Vietnama. Pa še tu so naše obveze omejene. Rusk misli, da se bodo te tri dežele še zmeraj lahko dokopale do stanja, ki jim bo omogočilo, da ne padejo popolnoma v roke svojih severnih sosedov.
Rusk je nekoliko pesimističen glede bodočnosti Kambodže in Laosa, optimist je pa glede Južne Koreje in Tajske. Prepričan je, da se bo Indija lahko branila proti kitajskemu vdoru.
Glede Južnega Vietnama stavi Rusk vse upanje na vietnamizacijo, ki naj pomaga Saigonu, da se postavi na lastne noge, kar bo pa trajalo precej dolgo časa. Tu vidi Rusk izredno težek problem za predsednika Nixona, ki se da izraziti v vprašanju: ali bo ameriški narod dovolil Nixo-nu dosti časa, da pomaga Južnemu Vietnamu, da se postavi na lastne noge in sam brani svojo usodo.
Rusk pripominja, da je bilo za Johnsonov režim naj večje razočaranje, da ni mogel končati vojne v Vietnamu. To pa naj bo za Ameriko nauk, da naj dobro premisli in se ogib-
lje stanju, kot je sedaj v Vietnamu, da namreč spravlja male narode v kočljive položaje.
Na konferenco v Parizu Rusk ne da veliko, ni pa za njen konec. Morda bo nastopilo stanje, da bo konferenca potrebna kot odskočna točka. Taka stanja nastopajo po drugi svetovni vojni rada iznenada. Ni znakov, da bo tako stanje kmalu nastopilo za Indo-kitajsko. V Hanoiu verjetno čakajo, kako daleč bo Amerika res^umaknila svoje čete in kaj vse se bo dogajalo v Južnem Vietnamu do tistega trenutka. Seveda se v Hanoiu lahko uračunajo. Ne poznajo politične igre v svobodni demokraciji in precenjujejo notranje ameriške prepire radi Vietnama, ki za nas pomenijo le svobodne diskusije, za komuniste pa razpad javnega mnenja. Zato ni lahko pravilno oceniti vietnamske poglede na bodočnost vojskovanja.
Kot se vidi, se misli bivšega državnega tajnika Ruska ne razlikujejo mnogo od misli ameriškega povprečja. So pa nekatere razlike, ki jih ne smemo pozabiti, da ne postanemo zopet žrtev optimizma,
na splošno v vladnih službah in v oboroženih silah ni bilo nikdar | veliko. Zdaj se je vlada odloči-1 la še te temeljito pretresti in vse “nezanesljive” izločiti. Okoli 20 Bengalcev, ki so bili na visokih položajih v vladi predsednika Yahye Khana, je bilo premeščenih na manj važna mesta ali pa so bili enostavno odpuščeni.
Bengalce v oboroženih silah so pustili na dopust, pa jim ne dovolijo, da bi tega preživeli v Vzhodnem Pakistanu, kjer vojski še vedno ni uspelo upora zadušiti.
V Pakistanu čistijo Bengalce iz vlade
COLOMBO, Cey. — Sovjetska zveza je začela graditi na otoku Ceylonu na prošnjo vlade S. Bandaranaike oporišče za jet letala MIG. Sovjetska moštva naj bi priletela skrivaj na otok koncem preteklega tedna in se nastanila v hotelu kakih 5 milj od vojaškega in civilnega letališča Colombo.
Prva letala vrste MIG 17 bodo prispela v kratkem, v kolikor že niso. V diplomatskih krogih niso na čistem, kaj dogovor med Moskvo in Colombom obsega, niti ne vedo, ali bo oporišče začasno ali trajno.
Disciplina med vojaki ZDA v Vietnamu slaba?
WASHINGTON, D.C. — Ameriški vojaški vodniki so vedno bolj zaskrbljeni zaradi discipline med ameriškim vojaštvom v Vietnamu. Ta je še vedno visoka med častniki in podčastniki, [med moštvom pa hudo peša.
no zvezno sodišče je odločilo, da je prevažanje šolarjev z bitsi sprejemljivo in potrebno, ko gre za končanje dvojnega šolskega sistema, za črne in bele šolarje. Kje je očitno, da obstoja segregacija šol zaradi pravnega zapostavljanja črnih, jo je treba odstraniti tudi s prevažanjem otrok. Odločitev je tako omejena dejansko na jug dežele, ker drugod pravne segregacije že davno ni bilo.
WASHINGTON, D.C. — Guv. J. Gilligan je včeraj ponudil 1.33 milijona dolarjev državne podpore za ohranitev potniške železniške zveze New York-Buffalo-Cleveland-Chicago. Če bodo države New York, Pennsylvania in Indiana prevzele ostale stroške, je verjetno, da bo znani “20tb Century” vozil na tej progi še tudi po 1. maju letos.
OAKLAND, Kalif. — Pri včerajšnjih občinskih volitvah tu je zveza skupin, ki jo je podprl clevelandski župan C. Stokes s svojim govorom v soboto, propadla. V zvezi so črnci, kitajski Amerikanci in nekatere bele skupine.
DETROIT, Mich. — Predsednik Ameriške namizno-ieniške
| zveze G. Steenhoven je izjavil, da je Kitajska namiznoteniška zveza spejela povabilo za nastop v ZDA. Čas njenega obiska še ni določen. Danes bo G. Steenhoven sprejet v Beli hiši pri predsedniku Nixonu in mu bo poročal o obisku ameriške skupine na Kitajskem.

/liiERsšKA Domovina
'VV*» •/IC- « V— I K > Al I
6111 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
»Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Zb Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$J3.G0 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18 nQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
—33
No. 78 Weds., April 21, 1971
Nova sovjetska petletka
Po številu bo to deveta, ni pa še rojena, dočim je osma že dolgo časa na umiranju. Sovjetsko gospodarstvo se torej nahaja v prehodni dobi, kjer stari plan še ni popolnoma mrtev, ker se novi še ni rodil.
Nastajanje sovjetskega gospodarskega plana je namreč zelo dolgotrajna zadeva. Najprvo je treba nabrati gradivo za gospodarsko petletko. To je ogromen posel, ki traja par let, kajti nešteto je upravnih organov, ki morajo po dolžnosti dobavljati gradivo, še več je pa takih, ki bi ga radi dobavljali, pošiljajo pa lahko le prostovoljne prispevke, ki so vpoštevani ali pa tudi niso. Pri rabi gradiva je treba vpoštevati osnovne smernice plana, ki morajo biti znane še pred nabiranjem gradiva.
Ko je gradivo nabrano, smernice za sestavo plana pa znane, se začne strokovno delo na planu. Tedaj se že začne boj, kaj naj pride v plan. Vsaka gospodarska panoga bi rada prišla do čim večje veljave; nastanejo prva trenja, ki o-virajo hitro sestavo plana. Končno mora o tem odločati politika, to je politbiro. Ta odreja na primer, ali naj ima še zmeraj težika industrija prednost pred lahko, ali naj bo poljedelstvo zapostavljeno v korist industriji, kako daleč je treba vpoštevati želje narodne obrambe, koliko naj bo kapitala dodeljenega prosveti, izobrazbi, znanosti, športu itd.
Vse to so hude bolečine, ki so zadele tudi sedanjo projektirano deveto petletko, ki je imela še posebne bolečine. Znani decembrski dogodki na Poljskem so prisilili Kremelj, da je hitro podprl Varšavo z deželnimi pridelki in kapitalom, to je zahtevalo določene spremembe v projektu za novi plan, ki verjetno še danes niso dokončne. Tako se je dogodilo, da je politbiro šele sredi februarja prišel na dan z osnovnimi smernicami za novo petletko, torej le nekaj tednov pred partijskim kongresom. Ko so bile smernice objavljene, je s tem padla tudi načelna odločitev, v kateri smeri naj se razvija sovjetsko gospodarstvo prihodnjih pet let.
Prvi vtis, ki so ga februarske smernice napravile na javnost, je bil izražen v slutnji, da tudi nova petletka ne bo dosti spreminjala v sedanjem sovjetskem gospodarskem sistemu. Ravno narobe, mnogi strokovnjaki celo mislijo, da bo sistem postal previdnejši v presoji raznih predlogov, kaj vse naj se spremeni v gospodarskih smereh. Stari plan je na primer vpošteval možnost, da se da lokalnim pobudam \ proizvodnji večji razmph in da je treba centralnemu planiranju pristriči peroti. Vnema za to idejo je začela pojemati. Zopet se pojavlja težnja, da je treba gojiti centralno planiranje in pri tem izrabljati vse pripomočke tehnične prirode in tehničnega napredka, da bo planiranje lahko doseglo večjo učinkovitost. Na to struno je brenkal sam tovariš Kosygin, kar je marsikoga presenetilo, ker so vsi mislili, da je tovariš Kosygin načelno vnet za decentralizacijo poslovne pobude. Njegov glavni govor na kongresu te domneve ni izrecno potrdil, ni je pa izrecno tudi odklonil.
Sicer pa debata na kongresu o novi petletki ni pomenila zadnje besede o tem. Kongres namreč lahko debatira o petletki, njegovo stališče je tudi lahko merodajno, toda dokončno pa ni. Petletko mora namreč odobriti Vrhovni sovjet kot zakonodajna oblast, kar kongres formalno ni. To moramo imeti pred očmi, kadar vpoštevamo opazke na kongresu, da bo končno oblikovanje besedi'a petletke padlo na zasedanju Vrhovnega sovjeta t. j. sovjetskega parlamenta.
Seveda Vrhovni sovjet ne bo menjal ničesar bistvenega, česar že pred njim ne bo odobril politbiro. Politbiro bo pa pri tem moral imeti političen posluh. Debata na Kongresu mu je pokazala, da sovjetski delovni človek želi imeti nekaj več od življenja, da mu je za višji življenjski standard, da je prepričan, da je njegovo delo vredno več, kot so to izraža v uradnih gospodarskih številkah.
To se je jasno čutilo že v debatah o smernicah za petletko. Tam so jih seveda vsi hvalili, so pa obenem opozarjali, da smernice lahko krenejo na stranpota, posebno takrat, kadar so rojene v glavah upravnega centralizma, ki se rade spuščajo v nepotrebne podrobnosti, da bi vsaj na videz pocenile proizvodnjo. Na papirju res pocenijo proizvodnjo, toda kakšno blago prihaja iz takih načrtov, to vedo dobro potrošniki, ki se potem pritožujejo nad slabo kvaliteto blaga, nad slabo izbiro blaga, nad birokrati, ki proizvajajo pozimi letno blago, poleti pa zimsko itd.
Sovjetsko gospodarstvo se torej nahaja sredi debate, ki se je začela sredi februarja z objavo smernic za petletko in bo končana s sejo Vrhovnega sovjeta, ki bo plan odobril. Debata na kongresu je bila sicer silno važna, je odredila načelne smernice. Počakati je vendarle treba, kakšno dokončno obliko bo petletka dobila pred Vrhovnim sovjetom.	' i	tsi*
Tam bo ozračje mirnejše, ker zakulisna politična vpra-
šnja tam ne bodo igrala vloge — to delo je opravil kongres. Pokazalo se bo tudi, kakšna bo letina, ki ima na sovjetsko gospodarstvo več vpliva kot pri nas. Ako se bo med tem še stopnjeval pritisk sovjetske javnosti za boljši življenjski standard, potem se bo v besedilu petletke spremenilo marsikaj, kar morda sedaj velja za pribito.
Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček
Duluth, Minn. — Ko sem se pred nedolgim vračal z obiska po Železnem okrožju, vozeč se na busu, sem se spomnil dveh vrstic tiste stare popevke:
Včasih je res luštno h’lo, zdaj pa ni več tako ...
Ta poudarek v teh dveh vrsticah mi je prišel v spomin, ko sem v duhu gledal nazaj na nekdanje čase, v katerih je bilo zanimivo življenje in gibanje med slovenskimi priseljenci v teh severnih krajih. Kako se je vse spremenilo zadnjih 40 let. Tistih veselih obrazov tistočasnih Slovencev in Slovenk v teh krajih ni več. Morda tu in tam še kdo izmed njih diha, premišljuje in se jih spominja kakor jaz. Dosti slednjih pa ni. Čas je mnogo spremenil in še vedno spreminja naprej.
Nič novega, tako je bilo, odkar obstoji svet. Le razlika je v tem, da v gotovih dobah se spremembe hitreje pojavljajo kakor v nekaterih.
čez par dni po mojem povratku z Železnega okrožja smo se pogovarjali o tem, kako se vse spreminja naprej in naprej. Sorensen, ki je sin švedskih pionirjev v teh krajih, je nam marsikaj povedal, kako so prvi švedski priseljenci po teh krajih živeli in se borili za kruh in obstanek. Zanimivo. Njegov stric je baje poznal več naših pionirjev. Omenil je, da je njegov stric poznal in zelo spoštoval pokojnega Georga Brožiča, ki je leta 1912 ustanovil s sodelovanjem drugih First State Bank na Elyju. Bila je večinoma v rokah Slovencev. V januarju 1933 v tisti krizi je prenehala s poslovanjem. Poznal je tudi msgr. J. F. Buha, znanega slovenskega misijonarja v teh krajih. In še več drugih. V Minneapolisu pa pokojnega inženirja Johna Jagra. Tega se spominjam tudi jaz. Večkrat naletim na njegovo zanimivo pismo z dne 12. maja 1916, v katerem krtači pokojnega Saksarja iz New Yorka in pok. Kališa iz Clevelanda radi zadev pri upravi in vodstu “Slovenske Lige”, s katero smo se Slovenci prizadevali napraviti, kar se je dalo v tistih časih in razmerah za rešitev Slovencev izpod avstrijskega jarma. Zelo zanimivo zgodovinsko pismo, ki obsega 11 strani.
Taki pogovori so zanimivi, vsaj za mene in menim, da še za mnoge druge.
Nato smo začeli obračati pogovor na sedanje zmešane razmere po svetu. Sorenson je pripomnil:	“Komaj je minulo 25
let, odkar se je končal svetovni pokol druge svetovne vojne, pa zgleda, da krvoločnost narodov še ni popustila. Pravimo mi na zapadu, pravijo na vzhodu in drugod, da se trudijo in delajo za mir — a zgleda, da se bližamo le novim, še hujšim viharjem. Kdo to povzroča — odkod vse to? Nekaj krivde se zdi, da je na vseh koncih in krajih. Mednarodne gospodarske, politične in druge sape naznanjajo spremembe in druga vremena. Nekateri jih vidijo, mnogi ne. Svetovna zgodovina narodov še najbolj odkrito pove: Svet se je spreminjal in se bo, tako tudi odnošaji in razmere med narodi. Zatonila je doba Sircev, Perzijcev, Grkov in drugih. Močan je bil Rim, kraljestvo zapad-nih Gotov, ;za temi Franki in drugi naprej in naprej vse do sedaj. Čas pa je obračunal v vsaki dobi po svoje z enim ali drugim. Naj po vsem tem priča-
kujemo, da bo to večno, kar imamo sedaj?”
Pri tem vprašanju nas je resno pogledal, kakor da je hotel ponoviti: pričakujete to?
Za tem je zelo zanimivo omenjal, kako male države in narodi dihajo med velikimi silami. Naš zapadni svet jih ima dolge vrste in se trudimo in žrtvujemo, da bi jih obvarovali pred valovitim propagandam komunizma. To v Evropi, Afriki in Aziji. Odkar so viharji dveh zadnjih svetovnih vojn tako spremenili moči in vplive prejšnjih zapadnih evropskih držav, odprli pa novim nevarnostim od vzhoda, kjer je postal močan komunizem, je padla na hrbet naše Amerike odgovornost glede zaščite pred omenjeno nevarnostjo. Ta odgovornost nas mnogo stane. Koliko krvi smo prelili zadnjih 20 let v Koreji, Vietnamu in drugod. Koliko drugega potrošili pri tem. Miru pa ni in ni. Komunistična Moskva vrta naprej in naprej proti nam pod vsemi mogočim krinkami. Male države, ki jih tarejo gospodarske težko-če po raznih delih sveta s propagandami, tu takimi, tam takimi, podpihujejo in hujskajo proti nam. V Aziji npr. zalagajo Vietnamce z orožjem in opremami, s katerimi se bore proti nam. Krvi ne prelivajo kakor mi. Vietnamci dobijo kakor se omenja v nekih poročilih, okrog 350 raznih letal in drugih vozil mesečno od Rusije. Celo Poljaki, Čehi, Romuni in drugi, ki so pod območjem Moskve, delajo orožje za Vietnamce. Moskva vse to vodi z računi, da bo nas to gospodarsko izčrpalo, utrudilo našo potrpežljivost in upanje v zmago, sama pa bo ostala močna in da bodo prišli časi, v katerih bo lahko drugače nastopala in diktirala narodom in svetu. Gre jim za črni kontinent in Azijo. Ti dve skušajo postaviti pod svoj vpliv in jih “osrečiti” s ci-vlizacijo njihovega komunizma.
Tehnokrati in pa z bodočnostjo računajoči gospodarski vešča-ki napovedujejo, da stari svet je z industrijskim razvijanjem in proizvodnjo v starih delih sveta nekako pri svojem koncu, kjer ni več toliko prostora, ne zahtev, kakor doslej, nikakor pa ne toliko, kakor bo to bližnja bodočnost zahtevala. Bodočnost v teh ozirih je v drugih' delih sveta, posebno na nerazvitem črnem kontinentu, v veliki meri tudi v azijskih delih sveta. Te dele sveta je treba izboljšati, civilizirati in ustvariti v njih zanimanje za boljše življenje. To bo dalo tem delom in starim delom sveta več trgovine, boljšega gospodarstva in boljše življenje. Tja obračajo in bodo obračali svoje oči tisti, ki se bavijo z gospodarstvom, politiko, trgovino itd. Kako priti do take kontrole nad vsem tem, se belijo glave voditelji Zapada in Vzhoda. Eni kot drugi se prizadevajo, in jih vodijo neugasljive po-željivosti, da bi prišli na prvo mesto pri tem.
Pota, ki vodijo do tega, zapirajo drug drugemu pri tem. To nam povedo neprestani prepiri v Sredozemlju in Bližnjem Vzhodu. Tako tudi v Aziji in še drugod. Vsak čas zna zagrmeti (Bog daj, da ne bi!) in svet bo v novem ognju, v katerem bo razbijalo in uničevalo svet novo strateško orožje, ki ga kopičijo za take namene na eni in drugi strani.
Med tem seveda se dosti go-vc-H o pomirjevanju v teh zade-
vah. To so seveda le bolj besede in govorice diplomatov. Politične borbe, kako priti do vladanja nad svetom, pa tečejo naprej ...” Ostro in nič prijazno je to gledanje na današnje gospodarske in politične razmere na svetu. Gibanja in obnašanja, zlasti komunističnih voditeljev, pa dokazujejo, da je v mnogih teh slučajih še slabše, kakor se nam zdi.
Delovanja in prizadevanja, da bi se te mednarodne ?adeve izboljšale in uravnale, je ena najtežjih nalog sedanjega časa.
Andrejček
liaiiira
priglasil skupaj s svojim sobratom prof. Alojzijem Luskarjem, da gre med nje. Pustil je svoj mladinski dom in odšel v Srbijo, kjer je delil z izgnanci revščino ter jim duhovno in moralno pomagal, kar je le mogel. Pozneje se je tema dvema salezijanskima duhovnikoma pridružil še g. Marijan Kremžar od škofijskih, ki pa je svojo ljubezen do pregnanih rojakov plačal celo s smrtjo.
Za delo med pregnanci je bilo treba imeti izrednega duha požrtvovalnosti in apostolske ljubezni. Na nobeno plačo ni bilo misliti, gospodje so morali deliti revščino z izgnanci in na potovanjih spati na tleh po že itak
Vesti iz Slovenije
Nesreča v Kamniških Alpah
Dva vzhodnonemška alpinista, člana odprave, ki trenira v Savinjskih Alpah na južnem pobočju Turske gore, sta se 10. marca hudo ponesrečila. Ko sta sestopila, ju je plaz potegnil za seboj in ju vlekel 500 m v dolino.
Kljub vsemu sta imela srečo, izkopala sta se iz snega in se hudo ranjena zavlekla v spalni vreči. Dva tovariša iz iste odprave, ki sta ostala v steni, sta nato poklicala reševalno službo na Jesenicah, Kamniku in Celju.
CLEVELAND, O. — Ce še tako iščemo izgovorov in skušamo prikrivati dejstva, gotovo je vendarle, da se je kulturno življenje med nami močno ustavilo. Eden od vzrokov je, da si starejša generacija ni znala pridobiti mladega naraščaja in v kolikor ga je, da ni znala kulturnih dobrin v njej tako močno razvneti, da bi res za dlje časa gorele. Redki so, da v času, ko zapuste osnovno šolo, še vztrajajo v delu za slovensko besedo. Višje šole jim navadno vzemo še tisto zanimanje za slovensko stvar, ki so ga dotlej imeli.
Zavoljo tega je treba pozdraviti pogum mladih, ki so zrasli iz članov Lilije — vsaj povečini — da bodo v nedeljo, 25. aprila, v dvorani na Holmes Ave. zaigrali veseloigro Maturo. Ti mladi ljudje so se pod vodstvom Bo-žota Pusta pred časom vadili v recitaciji, v lepi izgovorjavi in zdaj žele slovenski skupnosti pokazati, da jih je vendarle nekaj, ki žele slovensko besedo ohraniti čisto tudi v naj mlaj šem rodu. Gotovo je to pogum pa tudi znamenje tiste zrelosti, ki smo jo sicer čakali od vseh naših otrok, pa ne dočakali. Čas in okolje, marsikdaj tudi sama naša zani-kernost, so to naše pričakovanje pokopala.
Zdaj je tu nekaj mladih ljudi z dobro voljo in z mnogimi upi. Hočejo pokazati, da se je nekaj našega upanja vendarle uresničilo. Naj bi vsak, kdor le more, šel k tem mladim na obisk v nedeljo, 25. aprila. V mladih ljudeh gori ogenj dotlej, dokler vidijo, da privablja. Če ostanejo sami, mladi ljudje brž opešajo. Nad pepelom viti roke potem nič več ne pomaga. Varujmo o-genj dobre volje dotlej, dokler gori in bodimo veseli, da gori.
Mladi vabijo. Res je, da narava v teh prvih pomladnih dneh že vabi. Toda tudi mladost je pomlad. Zakaj bi ji ne pomagali k rasti? Mladi bodo veseli in hvaležni.
Nemški alpinisti so šli tovariše-prenatrpanih stanovanjih. Nem-’ma na pomoč, slovenski reševal-
ci so namreč naše ljudi razme- ci pa so ju .nato Spravili v Kam-tali po občinah, v vsako po par niško Bistrica in od tam v bol-
sto, in Srbi so jih sprejeli, kakor so pač mogli.
Ti duhovniki niso hodili po naselbinah le zato, da bi pre-
nišnico v Ljubljano.
Na
Nova vrsta smuči
mednarodnem sejmu
gnancem pridigali, jim prigo- športnih izdelkov v Muenchenu
varjali, naj molijo, in da bi ma-lje slovensko podjetje športnih
ševali zanje ter jim delili sv. za-
Karel Mauser
ICo je najlbij razdajal sv@jo dušo
PATERSON, N. J. _ Od pokojnega prof. dr. Cigana so se koroški rojaki čudovito lepo poslovili. K toliko lepemu in spodbudnemu, kar so o njem povedali ali zapisali, bi pa jaz rad dodal še nekaj, česar oni niso mogli vedeti.
Kot je na pogrebu povedal g. župnik Čebulj, se je celovški škof po lanski gimnazijski akademiji takol izrazil o pokojniku: “lakih bi morali imeti več, da znajo razgibati, navdušiti in razdajati svojo dušo.” Ko sem bral te besede, sem se spomnil težkih let med zadnjo vojsko, ko je pokojnik svojo dušo najbolj razdajal.
Nemci so zasedli štajersko in Gorenjsko, zaprli vse duhovnike in jih pregnali na Hrvaško, ljudi pa izselili v Srbijo in Šlezijo. Nobenemu duhovniku niso dovolili iti z njimi. Pokojni g. dr. Cigan je bil takrat na Rakovniku v Ljubljani kot vodja takozv. “mladinskega doma”, v katerem se je zbirala okoliška mladina, ki ga je neizmerno rada imela in cenila. Ko je zvedel, kako je s pregnanci v Srbiji, se je takoj
kramente, tudi njih revščino so skušali blažiti, kar so le mogli. Ker med Slovenijo in Srbijo takrat ni bilo poštne zveze, smo po kurirjih spravljali pakete tja doli, tudi denarna pomoč je prišla od raznih dobrodelnih in narodnih organizacij in ti misijonarji so bili srečni, če so mogli z njo pomagati vsaj najbolj revnim.
Nekoč sem prinesel v Paračin potico, ki so jo spekle dobre šolske sestre v Zemunu. Joj, koliko veselja je napravila pokojnemu dr. Ciganu! Na drobne koščke jo je razrezal, jo spravil v nahrbtnik, v katerem je imel vse potrebno za maševanje, pa hajdi na pot po naselbinah! Kjer je slišal otroke, ki so se igrali ob cesti, da so govorili slovensko, se je ustavil, pa jim dal košček vsakemu. “Veste, kakšni so otroci,” mi je potem pravil ves žareč, “da vsako stvar takoj nesejo v usta. Ti pa ne. Strmeli so v tisti košček, potem se je pa utrgalo iz njih: “Mapia, potica!” in zagnali so se vsak proti svoji hiši. — Kajne, kako malo je treba, da človeka osrečiš!”
Pri vsej revščini, napornih potovanjih in duševnem trpljenju naših ljudi, ki ga je moral gledati, je pokojnik le užival, ko jim je mogel storiti kakšno u-slugo, zlasti ko jim je nudil duhovno tolažbo, za katero so mu bili od srca hvaležni.
Ker se ti duhovniki niso le prizadevali za versko življenje pregnacev, marveč so se tudi na vso moč trudili, da bi jim v materialnem oziru pomagali, je tudi njih duhovniška beseda bolj odjeknila v srcih ubogih trpinov.
Za božič leta 1941 sem bil v Paračinu, kjer sta imela dr. Cigan in prof. Luskar svoje oporišče. Ne vem, ali je slučajno naneslo, ali so pa Nemci to nalašč naredili, dejstvo je, da so se v Paračinu zbrali sami nekdanji štajerski liberalni magnati, cel j ski, ptujski in mariborski odvetniki, trgovci in tovarnarji, ki doma v cerkev niso hodili, marveč so bili vodje protifarške gonje. Z izjemo enega, ki je bil komunist in je kmalu potem iz ginil v Slovenijo med partizane, so na Sv. Božič ne le vsi bili. pri treh sv. mašah, marveč tudi skesano opravili sv. spoved in po dolgih letih zopet prejeli sv. obhajilo. Ob pogledu na nesebično delo pokojnega prof. Cigana in prof. Luskarja niso mogli preslišati njune duhovne besede.
S pokojnim dr. Ciganom sem več let preživel skupaj, mu bil tudi predstojnik, pa njegove ljubezni do bližnjega nikoli nisem tako občudoval kot za njegovega delovanja med slovenskimi pregnanci v Srbiji. Takrat je svojo dušo najbolj razdajal. Srečen in ponosen sem, da pripadam družbi, katere člani svoj narod tako ljubijo in se nesebično žrtvujejo zanj, kot je to delal pokojni g. dr. Cigan.
Rev, dr. Fr. Blatnik, SDE.
izdelkov Elan doseglo med 853

razstavljalci iz 25 držav velik u-speh z novim izdelkom. Elan je izdelal smuči, ki imajo v sredi vdelana močna magneta. Zato smučarjem ne bo treba smuči vezati z jermeni, marveč le drski ploskvi stisniti drugo k drugi in je že nared za prenos, Ta novost — magnetne spone — je žela mnogo priznanja v svetu, med 2000 različnimi tipi smuči, razstavljenimi v Muenchnu.
Kunce bodo redili
V lendavski občini so se odločili za rejo kuncev, katerih me-bodo izvažali predvsem v Italijo. V ta namen so kupili na Madžarskem plemenske kunce s podporo združenja kmetijskih proizvajalcev Agria, ki je prevzelo tudi komercialne posle. Kmetje, ki so se prijavili kot rejci teh domačih živali, bodo že letos prodali :za izvoz okrog 6000 juncev.
II
Delovne pogodbe
Sindikat delavcev storitvenih dejavnosti je predlagal republiški skupščini spremembe zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. Po tem predlogu naj bi delodajalci in delavci sklepali kolektivne pogodbe, ki bi podrobneje uredile delovno razmerje, nastop dela in razporeditev dela, delovni čas, počitek, dopuste in ostale odsotnosti z dela, plačo, nadomestila in povračila ter druge prejemke delavcev na podlagi delovnega razmerja, obveznosti delodajalca za zboljšanje življenjskih pogojev delavca in prenehanje delovnega razmerja.
Po izjavi Jožeta Vidica, ki je predsednik republiškega odbora tega sindikata, bi se ta kolektivna pogodba ločila od kolektivnih pogodb, ki jih sklepajo sindikati v kapitalističnih državah — predvsem v tem, da v kapitalističnih kolektivnih p°' godbah prevladuje tarifni aspekt. — Izgleda, da je Vidic kaj slabo poučen o kapitalističnih kolektivnih pogodbah.
Težave s surovinami
Tovarna “Alpina” v Zireh bo letos izdelala okrog 150,000 parov smučarskih čevljev, od tega bo izvozila na “konvertibilna” tržišča — ZDA, Kanado, Švico in v skandinavske države ter Japonsko 130,000 parov.
Kljub povepani produkciji bodo imeli pri Alpini veliko težav zaradi devaluacijc dinarja, ker morajo uvažati nekatere vrste surovin, ki jih doma ne proizvajajo ali ker ne služijo za izvoz-
Nova pijača
Radenska je 1. marca poslal na trg v območju MariborJ, Re' ke in Karlovca prvo pošiljko nO' ve brezalkoholne pijače “Dieg •, z minimalno kalorično vrednostjo na bazi mineralne vode. Napitek v literski steklenici vse' buje vsega 90 kalorij, odlikuj6 jo pa veliko vitanima C, B-6 & pantotenske kisline (vitamin i2 B kompleksa).

tXXXrrrr
^^xxaTlx'x^x^xxx'f
POVEST IZ DAVNIH DNI
ttxxxxxxxj
rxxxxxxxxxxxxxxx
Toda kmalu se je prepričal, je imel gostilničar prav, ko 11111 je branil na pot v takem Vremenu. Burja mu je zanašala Sneg v obraz, da skoro ni videi P°ta pred seboj. Dokler je ho-dil po planem, je še razločil pot, toda ko je zavil v gozd, je bilo ^Se enako, nikjer pota. Sneg, ki Se je otresal z dreves, mu je Segal marsikje do pasu.
Tako je hodil, da sam ni vedel tako dolgo. Utrujen je bil tako, je le mukoma vlekel noge 2a seboj. Pot mu je curkoma lil P° obrazu. Da bi bil že skoro iz §°zda, potem bi vsaj vedel, kje •l6, Luč mu je že davno ugasita, 2e je premišljeval ali bi ne ‘ta bolje, da se vsede pod kako Snireko, kjer ni bilo toliko snega
se nekoliko počije. Toda bal
Je> da bi zaspal, kar bi bila
“tegova smrt. Pri tej misli ga je streslo. Umreti tako blizu doma, ta da bi še enkrat videl svoje rage. Ne, ne tega. Z novo mo-cl° se je pognal naprej. Pa ko-Jtaj je napravil petdeset kora-
kov
je bil zopet do smrti utru-^etl- Ko je zopet malo počival, Se mu je zdelo, da sliši nekje ta daleč glas zvona. Ali je že Oliko ura, da že vabi k polnoč-“tai? Torej je rabil pet ur za Pta> katero je navadno prehodil ^dobri uri in, pol. Kaj naj stori?
a je zašel v gozdu, je dobro Vedel, ker drugače bi bil že dav-110 doma. Morebiti je pa šel v tasprotno smer. Prišlo mu je na taSeL da bi klical na pomoč. Hudi,
ije gredo k polnočnici, more-
bi ga slišali in rešili. Zato
zavpil, kar je mogel glasno: .^omagajte, pomagajte!” Nato ta nestrpno poslušal ali bo čui , ak glas. Tpda vse je bilo tiho °t v grobu. Počakal je še malo, takar je zopet zaklical, toda tapet nič odgovora. Tedaj pa ^ vedel ali je res ali sanja, delo se mu je, da vidi luč prav , ‘2U, morebiti komaj tri sto tafakov proč. Z zadnjimi moč-ta‘ se je pognal naprej.
^ri Podbregarjevih so še čuli. °SH so še v mraku odšli vsak ta svoj dom. Stari Podbregar je talal jaslice in Anica, ki nocoj takakor ni hotela iti spat, mu je Ptav pridno pomagala. Ančka je jtatla in mislila na Franceta, ako vse drugače je bilo nekdaj Sedaj. Ko je ob enajstih va-‘ta k polnočnici, je omenila , taka, da bi molili rožni venec, er ne morejo k polnočnici.
Sato
pokleknejo in odmolijo vse
< , ir1C J	W
J1 dele rožnega venca, nato pa ta‘ Podbregar, ki je molil na-jj, pristavi še pet očenašev n. zdravih Marij, da bi Bog jtapeljal Franceta na pravo pot. ^tauaj so odmolili, ko so začuli ek čuden glas, kot bi kdo klical
nosti sam komaj stal na nogah. Stari Podbregar pa je šele tedaj spoznal Franceta. Ves ginjen mu je stisnil ponujeno desnico in rekel: “Dolgo Te ni bilo in skoro Te nismo več pričakovali.” Povedal mu je, kako so baš molili, da bi ga Bog pripeljal na pravo pot, ko so začuli prvi glas. Mislili so, da burja tuli. Ko pa so v drugič slišali in precej bolj razločno, se je Anica spomnila, da je morebiti ata prišel. Nato so postavili luč na okno, katero je on videl in se tako srečno rešil. Da jih bo Bog tako hitro uslišal, ko so molili, da bi ga pripeljal na pravo pot, seveda niso mislili. France je ves srečen dvignil Anico v naročje in jo tesno stisnil k sebi, saj je bil prepričan, da ga je prav njena misel, postaviti luč na okno, rešila smrti v zametih in to tako Dlizu doma.
Ko se je France nekoliko okrepčal, so si začeli pripovedovati, kako se jim je godilo, odkar se niso videli. France se ne malo začudil, ko mu je Ančka povedala in je tudi njen oče potrdil, da so prejeli samo prvi poslani denar, pač pa da prejela pismo in to je bilo zadnje, v katerem ji je pisal, da bo v kratkem zopet poslal denarja, katerega pa nikoli ni prejela, kar mu tudi poštni urad lahko potrdi. Tedaj je šele France sprevidel, kako ga je Janez vodil za nos. Denar je obdržal, njegova pisma uničil, njena pa odpiral in po svoje prepisal. Strašna jeza ga je trla n gorje Janezu, če bi mu prišel pest. “Ne jezi se France”, je .ekel oče, “prevelik praznik je ianes. Bog, ki Te je tako srečno pripeljal nazaj, Ti bo tudi pomagal, da boš dobil nazaj svoj lenar. Sedaj pa pojdimo k počitku, katerega smo vsi potre-oni.”
Takoj po praznikih je šel France na sodišče in vložil tož-30. Kot strela iz jasnega je zajelo Janeza, ko je dobil vabilo \a sodnijo. Saj ni niti vedel, da e France doma. Kaj storiti? Titro je pod ceno prodal precej-;en kos gozda, z denarjem pa :ginil brez sledu.
Ker Janeza ni bilo k obrav-lavi, je sodišče sklenilo, da se oroda toliko posestva, da dobi France svoj denar nazaj. Ker pa jih je bilo še več, ki so Janezovi ženi v njegovi odsotnosti cosojevali denar, je šla Janezovo posestvo na dražbo. Tako e France dobil svoj denar na-
s" Pomoč: Vsi začudeni so se tagledalji) kaj bi neki bilo.
^taka je menila, da se je more-
biti
q. ^ak volk priklatil v bližino, je pa rekel, da je najbrže
^ zavl3a in 3e !><> slišati. Komaj so se neko-j ta umirili, že so zopet zaslišali <} ta bolj razločno. Sedaj ni bilo 0rUa, da je nekdo klical na j^taoč. Toda kaj storiti? Anica, k Se je ves čas boječe stiskala v, taateri, je rekla: “Morebiti so
naš sta prišli iz Amerike in
gajiSe zgubili v snegu.
Podbre-
Ančka sta se začudeno
^ledal _______________
ltak°-'1UČ na okno in ako je res
—"la. Oče je rekel: “Posta-


Pot ‘:iovek> bo videl luč in našel
doj’ ako Pa ne> Pa nai šori za tavvieah.”
k0 . se preteklo deset minut, nekdo potrkal na vrata in zai°J nato se je pri oknu poka-se> ta°ški obraz. Cul se je pro-
tsj,,^: “Za božjo voljo odpri
^ Ančki je zastala vsa kri le Ab ni to glas nekoga, ki Vst , 0 drag njenemu srcu? sle a a je. toda noge so se ji tre-gu’ . tari Podbregar se je opo-
Rev. Leo Kristanc:
Skromni - žalostni pirhi pred 25 leti
(Nadaljevanje)
zaj.
Hvaležna Bogu sta France in \nčka srečno gospodarila na svojem lepo urejenem posestvu in Anica, očetova ljubljenka, lima je prav pridno pomagala. Jtari Podbregar je še dočakal, Ja je zibal malega Franceka, po-.em pa je odšel za svojo ženo k večnemu počitku.
KONEC.
STOCKTON, Kalif. — Kljub družinsko skromnenu obhajanju — cerkveno pa ob veličastnem praznovanju velike noči, smo praznik Vstajenja ohranili v lepem spominu. V veri smo imeli tolažbo in zaupanje, da se bo končno vse tako rešilo, da bo nam v dobro. V nenavadno zgodnji pomladi so okoliški travniki in bližnje planine hitro ozeleneli. Vse je bilo v cvetju in smo se duhovniki pomenkovali o “šmarnicah” — pobožnost v čast Materi Božji, najlepši Roži Mariji. Začasna kapela v 14. baraki je bila daleč premajhna in vzbudila se je misel na večjo kapelo. Uprava taborišča je — ob nepozabnem Božiču in veličastnem praznovanju Velike noči — bila dostopna za prošnjo. Praznega prostora na taboriščnem ozemlju je bilo dovolj; dobili smo tudi dovolj lesa.
V teku dobrega tedna so be-gunci-tesarji sami postavili sicer preprosto, pa kar zelo obširno kapelo v obliki križa z dodatno zakristijo v ozadju. Postavljena je bila poleg šeste barake z oltarjem obrnjenim proti železniškemu tiru, proti planinam. Na primerno velikem oltarju smo postavili podobo Marije Pomagaj, ob straneh pa sliki sv. Jožefa in sv. Male Terezike, kateri je zelo- lepo naslikala mlada Sonja Čopova, ki je s svojimi starši in bratom bivala v taborišču. Na' desni strani je bil še en oltar s sliko Sv. Družine, tudi delo pridne Sonje. Na levi ■'strani je bil prostor za številni pevski zbor. Po kapeli ob straneh sta bili po dve spovednici.
Dekleta so napletle vence iz sveže zelenega bršlina in mež-nar Peter se je s svojimi pomočnicami zopet izkazal, da je mojster v svojem delu. Oltar sam okrog že čudovite podobe Marije Pomagaj je bil en sam “pu-šelc”, velik šopek, lepo sestavljen iz belih šmarnic, plavili spominčic in rdečega rododendrona — cvetje bližnjih planin. Na predvečer 1. majnika so zvonarji poprijeli za “zvonove” in z ubranim potrkavanjem drobili v pozdrav krasnemu majniku “šmarnicami” v novi kapeli. Zjutraj je bila sv. maša z ljudskim petjem; zvečer pa so bile prave slovenske šmarnice ob lepem petrkavanju in ob krasnem petju pevskega zbora, s skrbno pripravljenimi nagovori in z litanijami, za sklep še primerna pesem.
Vse to je ljudem dalo tolažbo in zaupanje na boljše dni, saj Božja Mati svojih zvestih ne zapusti. Takrat se je pokazalo, kako smo Slovenci bogati tudi na verskih, cerkvenih pesmih; ob
ZA SMEH
Sosed vpraša soseda:	“Ali te
tena posluša, če ji kaj pripoveduješ?”
Sosed: “Ne, nikdar. Jaz kar sosedi povem, kar mislim, da bi norala žena zvedeti od mene.
posvetitev begu ncev Brezmadežnemu Srcu Marijinemu ob koncu majnika; duhovniki smo se po dogovorjenem načrtu po skrbni pripravi vedno menjavali. Udeležba je bila odlična — čeprav so šolski otroci imeli svoje popoldanske šmarnice — zlasti ob nedeljah, ko so bile pete litanije, in so udeleženci radi pomanjkanja prostora stali od zunaj ob straneh dolge barake-kapele in ob odprtih oknih sledili pobožnosti. Vsakdo se je potrudil, da ni zamudil lepih šmarnic. “Tako se Marija časti, ko maj Nje lepoto slavi. Za uboge sirote pa Mati Dobrote Sina Božjega v rokah drži.”
Bilo je že sredi meseca, ko sem med uvodno pesmijo čakal pred oltarjem, da pričnem z nagovorom, nekdo potrka na zakristijska vrata, in Peter mi prinese listek, da “je zelo nujno” pravi. V naglici preletim pisane vrstice iz Uprave taborišča: “Dr. Meršol in angl. major sta se na potu iz Celovca po u-radnih opravkih v hitri vožnji ponesrečila. Z avtom sta treščila v mostno ograjo; voznik major je bil na mestu mrtev, dr. Meršol pa je hudo ranjen s smrtno nevarnimi poškodbami in je v bolnici v Lienzu.” K sreči je bila pesem precej dolga, da sem se znašel. “Marija, Mati dobrega sveta, pomagaj — sem jo prosil — da bom položaj obvladal. Vsebino nagovora sem moral skrajšati in navzočim položaj povedati, saj je bil dobri dr. Meršol kot Mojzes, ki nas je vodil skozi prvo puščavo begunstva. Mesto običajnega zgleda pri šmarnični pridigi sem kar se da previdno povedal o hudi nesreči ter dobrega gospoda Mer-šola priporočil v molitev; da je poškodba zelo hude narave, vendar je upanje, da bo okreval. Vsa kapela je zadrhtela in se spustila v jok. “Dobri mož ne potrebuje solza in j okov, potrebuje duhovne pomoči, potrebuje naše molitve. Marija, “Zdravje bolnikov”, in “Tolažnica žalostnih” je že neštetokrat pomagala, le zaupajmo — Ona bo še pomagala!” Po vsem končanem se tisti večer kapela kar ni izpraznila. Tudi moški so dolgo klečali v molitvi in gledali zaup no v Marijine mile oči: “Mati, Marija, Pomagaj! Ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah; reši nas vseh nevarnosti... in vrni nam vodnika.” Tiste dolge dni in noči, ko se je dr. Meršol v bolnici boril s smrtjo in niso zdravniki imeli še kaj upanja, je bila begunska kapela tudi čez dan in pozno v noč zelo obiskana — tudi v molitvi za ozdravljenje tako dobrega moža zdravnika. Po dneh dolgega tedna je le prišlo upanje in veselo sporočilo, da je prišel k zavesti in je upanje na popolno okrevanje. Vrnil se je šele po več tednih, kot je.sam rekel: “Z Marijino pomočjo.” Posledice hude nesreče so se mu poznale na hoji in
Lepe so bile tiste “šmarnice” v Peggezu in kar le prehitro so se bližale h koncu. Na predzadnji dan — praznik Gospodovega Vnebohoda — je bila določena posvetitev beguncev Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Molitev posvetitve je sestavil škof Gregorij Rožman, ki je takrat v duhu molil z nami v daljnem Salzburgu, kjer je čakal na odhod v Združene države, v Cleveland. Po prisrčno lepo odpeti: “Mati moja, venec pletem, venec lep za Tvoj oltar, belih, rdečih, žarno zlatih venec vijem Tebi v dar.. .” je župnik g. Gregor Mali v ganljivih, pa jedrnatih besedah povabil vse navzoče k iskreni posvetitvi, zaobljubi “kateri naj sledijo tudi dejanja, da bomo zvesti Bogu in Mariji, kamorkoli in kjerkoli nas bo vodila božja Previdnost”. Po odpetih semeniških litanijah smo vsi pokleknili in pred Najsvetejšim v monštranci iskreno molili: “Brezmadežna Devica, Mati božja Marija, ki si s svojim Sinom Jezusom in čistim ženinom sv. Jožefom okušala bridkost begunskega življenja, po Tvojem brezmadežnem Srcu ponižno darujemo usmiljenemu Bogu vse težave, skrbi in bridkosti begunstva v spravo za grehe našega naroda in Te z vsem otroškim zaupanjem prosimo, posreduj pri svojem Sinu Jezusu, da skrajša dneve našega izgnanstva in nam pošlje svoje angele, ki naj nas kmalu pripeljejo zopet domov. Pomagaj nam, da bomo doma tako živeli, kakor smo Ti obljubili in spolnili dano obljubo! Amen.” Za sklep je sledila v ljudskem petju v vodstvu pevskega zbora:	“Marija skoz
življenje voditi srečno znaš; Ti vodi skoz trpljenje življenja čolnič naš ...”
Za naslednji dan je bil za sklep šmarnic naprošen papeški delegat za jugoslovanske begunce msgr. Jože Jagodic, pa mi je zjutraj sporočil, da mora nujno na pot v neki zelo važni zadevi in mi naročil, naj ga nadomestim pri sklepni pobožnosti. V misel mi je prišlo: “Zakaj pa ni določil msgr. Matija Škerbca?” Res je bilo častno — pa ne lahko naročilo, pa je bilo vse v redu in lepo izpeljano. Za uvod so lepo zapeli: “Pozdravljena Mati dobrega sveta ...” V nagovoru je bila podana misel: “Ko se nocoj poslavljamo od Marijinega šmar-ničnega oltarja, katerega smo u-bogi in siromašni dan za dnem bogato krasili s preprostim, pa krasnim cvetjem tirolskih travnikov in planin, za slovo še enkrat ponovimo, kar smo včeraj izrekli pri posvetitvi, da so naša srca iskreno samo Njej in Njenemu božjemu Sinu posvečena. Da nam bo Marija Mati, bodimo Ji dobri in zvesti otroci, ne le v besedi, marveč tudi v dejanju. Pogled nazaj nam daje upanje za naprej. Kako nas je Marijina roka od lanskega majnika pa do letošnjega srečno vodila. Od ne-
imeli lepo poletje in prijazno j taljona. V Egiptu naj bi bilo jesen; kako mila je bila zima, da vsaj 6 letališč čisto v sovjetskih niti vedeli nismo, kdaj se je za-!rokah, gradijo pa tam tudi počela in kdaj je minula v to lepo morsko oporišče, pomlad sredi tirolskih hribov in j V Alžiriji naj bi bilo okoli
planin. Marijino oko je bdelo nad nami.
(Dalje)
Ruske čele na tujem
1,500 sovjetskih vojaških svetovalcev, pa 1,000 pa na Kubi, v Siriji in v Severnem Vietnamu.
John Connally zadržan
WASHINGTON, D.C. — Jfohn Connally, demokrat iz Teksasa,
^	. v	^umicuiy, uernuKrat iz lensasa,
Sovjetske oborožene sile sojki je prevzel zakladno tajništv0 na tujih tleh predvsem v v Nixonovi vladi, vljudno, pa
satelitskih državah vzhodne Evrope in v Mongoliji na kitajski meji, pa tudi v Egiptu, Alžiriji, Siriji in Severnem Vietnamu.
WASHINGTON, D.C. — Po ameriških v o j a š k ih podatkih ima Sovjetska zveza trenutno izven svojih meja sorazmerno veliko število svojih oboroženih sil.
V	Vzhodni Nemčiji, članici Varšavske zveze,, neposredni sosedi Zahodne Nemčije, Članice NATO, ima Sovjetska zveza 20 divizij. Na Poljskem, ki leži med Vzhodno Nemčijo in ZSSR, sta 2 sovjetski diviziji. Na Madžarskem, ki meji na Jugoslavijo in Avstrijo, pa je članica Varšavske zveze, so 4 sovjetske divizije. Na Češkoslovaškem, ki je tudi neposredna soseda Zahodne Nemčije, članice NATO, je 5 sovjetskih divizij. Do avgusta 1968 ni bilo nobenih, ker so smatrali domače sile za dovolj močne in zanesljive za varovanje meje proti zahodu.
Skupno ima torej Sovjetska zveza v državah Varšavske vojaške zveze 31 svojih divizij, katerih naloga je na eni strani čuvanje meje proti NATO, na drugi pa čuvanje tamkajšnjih komunističnih režimov, ki so bili vsi v nevarnosti v zadnjih 20 letih v različnih časih. Brez sovjetskih čet sta le Romunija in Bolgarija, Romunija jih ne mara, v Bolgariji pa niso potrebne, ker je trdno v komunističnih rokah in pod vplivom Moskve.
Sovjetska zveza ima vsaj 3 divizije svojega vojaštva v Zunanji Mongoliji, svoji zaveznici proti Ljudski republiki Kitajski v osrednji Aziji. To mejo smatrajo v Moskvi za bolj ogroženo kot ono v Evropi, zato imajo zbrane na njej močne vojaške sile, trdijo, da večje kot na zahodu.
V	Egiptu ima Sovjetska zveza od 10,000 do 14,000 svojih vojakov, ki upravljajo in vodijo predvsem letalsko obrambo, pa naj bi bili v vseh enotah egipt-skih oboroženih sil vse do ba-
vztrajno zavrača vabila na govore, ki prihajajo v obilnem številu vsak dan iz vse dežele.
Povprečno naj bi dobival do pet takih vabil na dan, toda J. Connally po vsem sodeč noče razkriti svojih političnih načrtov za prihodnje leto, če že kake res ima, kot nekateri trdijo.
žEciu&ke dobijo delo
vsakih šmarnicah so peli druge pesmi in se niso izpeli. Vsebina]še bolj na obrazu in se mu po-pozabno žalostnih Vetrinj do te-nagovorov je bila priprava na znajo še danes.	ga prijaznega Peggeza; kako smo
s ■ -..........................................;
I i
1 j
Ona: “Nič več me nimaš rad. i Jokam, pa me niti ne vprašaš, zakaj.”
On: “Veš, dragica, taka vprašanja me potem stanejo toliko denarja.”
Oče. mati in sedemletni sinček vstopijo v bar. Oče naroči dva konjaka.
Sinček vpraša: “Kaj ne boš za mamo nič naročil?”
taljai in šel odpirat vrata. Pri-
ta A H moza.v hišo. Komaj ga tala- n?a zagledala, že je zav-tov0\.^ance, France!”, in go-“i se zgrudila, da je ni ujel Ce> ki je od grozne utruje-
“Da, ko bom velik, bom slaven slikar, a sedaj, ko sem pet let star, me pustijo le z jodom barvati dedov hrbet.”
“Tonček, poslušaj moj nasvet: nikdar ne daj nikomur nobenega nasveta! Če se boš tega mojega nasveta držal, boš srečen.”
i 1
RADOVEDNO SI OGLEDUJEJO — Skupina ljudi ni zanimanjem ogleduje ostanek nekdanjih dni — prodajalnico cigar z Indijancem. Ko ostanek preteklosti je bila razstavljena na Peti Aveniji v New York City skupaj z drugimi predmeti iz ameriške preteklosti.
ZA ODDIH — Newyorski župan John Lindsay ima dosti težav z upravo največjega mesta v ZDA. Od časa do časa si zato poišče oddih v katerem od gledališč ali zabavišč, ki jih v mestu ne manjka. Na sliki ga vidimo za odrom z dvema članicama baletnega zbora na Broadwayju, ki nastopata v “Ne, ne, Nanetel”
Iščemo kuharico
Iščemo kuharico od 6:30 zjutraj do 2:00 pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214
(80)
Mo*ki dobijo du.io
Tiskarja iščemo
Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite sc osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 8117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
U)
MA1J OGLASI
Naprodaj
Hiša je naprodaj blizu cerkve sv. Lovrenca. Hiša nese lepe dohodke. Kdor se zanima naj kliče 662-1715 ali 663-7068.
(78)
V najem
Pet sob, na novo dekorirana, samo odraslim, blizu E. 71 in Hecker. Kličite po 5. uri 731-9431.	(78)
Zakonca
Iščeta štirisobno stanovanje s kopalnico in garažo v Euclidu ali v bližini E. 185 St.
Kličite 486-4265
(80)
Naprodaj
na Shawnee Ave. pri E. 185 St., 2 hiši na 1 letu, 43x400. Sprednja 6-sobna hiša ima 3 spalnice, zadnja 5 sob, vrt s 15 sadnimi drevesi. Za pojasnila kličite: JOHN LAURICH REALTY 481-13133
(x)
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5-5 vsaka, dve garaži, v Collimvoodu, blizu E. 156 St. Kličite 531-3725.
-(81)
Lot naprodaj
Na Chardon Rd. Kličite 466-2979 Geneva, Ohio.
(81)
Dva leta naprodaj
50 x 160 vsaki, na Richmond Heightsu, skupaj ali posamezne. Cena $3000 vsaki. Za pojasnila kličite 451-0259.
-(82)
V najem
4-sobno neopremljeno stanovanje s plinskim furnezom in garažo se odda na 1067 E. 69 St., telefon EN 1-5084.
(21,23 apr)
Lastnik pi-oda ali odda
krasno zidano hišo ob jezeru, v odličnem stanju, 3 spalnice, 2 kopalnici, priključena garaža, 3x predeljena klet, izdelano podstrešje, krasno zasajen vrt. Za ogled kličite: 881-9677 od 10-12 dop. in od 6-7 zvečer.
X(MWF)
V najem
5-sobno moderno, prazno stanovanje se odda odraslim na 6426 St. Clair Ave. nad Central National banko. Za pojasnila kličite: IV 1-5380.

amehišKa domovina

ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
H

“Ne, Ekscelenca,” odvrne Bertuccio, “to je bila vendetta s povračilom.”
“Ali je bila vsota velika?”
“To ni bil denar.”
“O, da, spominjam se,” pravi Monte Cristo; “ali niste govorili o nekem otroku?”
“Tako je, Ekscelenca. Tekel sem k reki, sedel na breg in radoveden, kaj je v skrinjici, odtrgal klučavnico s svojim nožem.
“V plenicah iz finega batista je ležalo novorojeno dete; njegov škrlatasto rdeči obraz in njegove modre roke sc kazale, da je bilo zadavljeno. Ker je bilo še toplo, se mi je zdelo kruto, da bi ga vrgel v valove, ki so se valili pred menoj. Cez nekaj trenotkov se mi je tudi zazdelo, da je v malem telescu slabotno utripnilo srce. Odstranil sem trak, ki mu je bil ovit okoli vratu, in ker sem bil nekoč bolniški sluga, sem storil to, kar bi bil storil v istem slučaju samo zdravnik: pogumno sem mu namreč pihal v pljuča zrak, in po silnem četrturnem naporu sem videl, da diha, in čul prvi krik iz malih, smrti posvečenih prsi j.
“Zdaj sem zakričal tudi jaz, a to je bil krik veselja. Bog me torej ne zavrže, sem vskliknil, ker mi je dovolil; da sem rešil človeškemu bitju življenje isti hip, ko sem je drugemu uničil.”
“In kaj ste napravili z otrokom?” vpraša Monte Cristo. “Za moža, ki je moral bežati, je bila to nadležna prtljaga.
“Tudi mi ni niti za trenotek prišlo na misel, da bi ga obdržal pri sebi. A vedel sem, da je v
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
Parisu zavod, kjer sprejemajo take majhne sirotice. Ko sem prišel v mesto, sem rekel, da sem našel otroka med potom, in vprašal za najdenišnico. Skrinjica je govorila v moj prilog, plenice iz batista so kazale, da ima otrok bogate roditelje, kri, s katero sem bil oblit, je prišla lahko tudi od otroka. Nihče mi ni ugovarjal ali me oviral, in povedali so mi, kod pridem do najdenišnice, ki je bila čisto na koncu ulice d’Enfer, in ko sem v svoji previdnosti razdelil plenice tako, da je ostala na vsaki polovici jedna izmed črk, s katerima so bile zaznamovane plenice, in povil z jedno polovico zopet otroka, drugo si pa prihranil, da olajšam morebitno popraševanje, sem položil svoj tovor pred najdenišnico, pozvonil in zbežal.
“Štirinajst dnij pozneje sem bil v Roglianu in rekel Assunti:
1 ‘Potolaži se, sestra moja: Izrael je mrtev, toda jaz sem ga maščeval.’ ”
‘Vprašala me je, kaj naj te besede pomenijo, in jaz sem ji vse povedal.
‘“Giovanni,” mi je rekla As-sunta, “tega otroka bi bil moral prinesti s seboj, zastopala bi pri njem starše, imenovala bi ga Benedetto, in Bog bi naju v povračilo za to dobro dejanje resnično blagoslovil.’
“Brez vsakega drugega odgovora sem ji izročil del plenic, ki sem ga vzel s seboj, da bi enkrat, ko nama bodo dopuščale razmere, lahko zahtevala otroka nazaj.”
“In kako so bile te plenice zaznamovane?” vpraša Monte Cristo.
“S črkama H in N, ki sta stali pod vrvico baronske krone.” “Naj mi oprosti Bog, gospod Bertuccio, a zdi se mi, da se poslužujete heraldičnih izrazov.
EXPERIENCED COOK To go to Maino late June to Oct. 1st. Expenses paid. Other help. References. Write: Slovene Daily, Box 7703, Chicago 60680, 642-0651.
(78)
HOUSEKEEPER S5-45 yrs. old. To live in. Care of 3 children on. weekends. $50 wk. Good home for right person. 928-7843 or 928-4114
(81)
FEMALE HELP
RELIABLE MATURE WOMAN FOR HOUSEWORK Pride with work a prerequisite. Salary open. Mondays and Fridays call after 9 p.m.	478-3850
(78)
CHICAGO. IH
REAL ESTATE FOR SALE
3500 W. Augusta Blvd.
6 flat for sale by owner. Contact M-F 486-3196 after 6 P.M.
(78)
GENERAL OFFICE
In Hotel Manager’s office. Shorthand and typing necessary. Steady work, good starting salary. Call between 9-5.
YA 7-5580 4178 So. Halsted St. Chicago, 111. 60609
(79)
LUNCHEON HOSTESS
10:30 to 3:30 5 days week Must be experienced YA 7-5580, Ext. 283 4178 So. Halsted St. Chicago, 111. 60609
(79;
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT
Indus. & resid. area. Good moneymaker. Must sell — illness. Asking $6,500. Pvt. owner. 637-9371 8 a.m. — 9 p.m.
BEAUTY SALON — W. 63rd St. loc. high income, low overhead, 4
operators. Must sac. $5,000. 767-3128
MORTON GROVE — BY OWNER 9249 N. Mason. Open Sun. 1-5. Attrac. brk. ranch, 3 bdrm., cent. A.C., crptg. thruout, appl., full bsmt. ire. fin. rec. rm. Oversize 2 car brk. gar Lge. lor. Lo $40’s.	965-8041
(73)
Kje ste se naučili tega?”
“V vaši službi, gospod grof, kjer se nauči človek vsega.” “Nadaljujte! Rad bi vedel dve stvari.”
“Kateri, milostivi gospod?”
“Kaj se je zgodilo z malim dečkom; saj ste rekli, da je bil to deček, ali ni res, gospod Bertuccio?”
“Ne, Ekscelenca; ne spominjam se, da bi bil rekel to.”
“A zdelo se mi je. Torej sem se zmotil.”
“Ne, res je bil deček; toda vedeti želite dve stvari, Ekscelenca; katera je druga?”
Kakšen je bil zločin, zaradi taterega ste želeli izpovednika in ste se seznanili z abbejem Busonijem, ki je prišel kot tak is vam v ječo v Nimesu.”
“Ta povest postane lahko zelo dolga, Ekscelenca.”
“To nič ne škodi, saj je ura komaj deset, in veste, da ne spim dolgo; mislim pa, da se danes tudi vam ne bo posebno ljubilo spati.”
Bertuccio se pokloni in prične pripovedovati:
Deloma da bi pregnal mučne spomine na to, kar sem storil, deloma, da bi skrbel za potrebe uboge udove, sem se posvetil z novo pridnostjo in z novim ognjem tihotapstvu, ki je bilo vs-led otopelosti postav, ki navadno sledi revolucijam, za trenotek zelo lahko. Zlasti južne pokrajine so Mie vsled stalnih nemirov slabo zastražene. Izrabili smo to vrsto dovoljenega nam premirja in zasnovali zveze po celem primorju. Odkar je bil umorjen moj brat na ulici Nimesa, se nisem mogel odločiti, da bi stopil v to mesto. Zato se je zgodilo, da nas je krčmar, s katerim smo bili v zvezi, videl, da več ne zahajamo k njemu, poiskal ter ustanovil na potu iz Bellegardea v Beaucaire krčmo z nazivom ‘Pont du Gard.’ Imeli smo povsodi množico skladišč, kjer smo imeli zalogo blaga in smo našli v slučaju potrebe zavetišče pred carinskimi uradniki m orožniki. Tihotapstvo donaša zelo velike dohodke, samo če so ljudje pri tem previdni in pogumni. Kar se tiče mene, sem živel v gorah, kajti imel sem dvojen vzrok, skrivati se pred carinskimi uradniki in orožniki: če bi bil prišel z njimi v dotiko, bi me bilo to lahko spravilo ored sodnijo, in sodnije sem se bal kakor pač vsi ljudje, ki imajo kaj hujšega na vesti. Boje se smrti tisočkrat manj kakor pa ujetništva, sem izvrševal občudovanja vredne stvari, ki so mi dokazale več kakor enkrat, da je skrb za lastno življenje pogostokrat največja ovira pri podjetjih, ki potrebujejo, če se hočejo posrečiti, pred vsem odločnosti in drzne neustrašenosti. Resnično, če človek enkrat vidi
miE HEeGiftTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, cia bomo odslej nudil! kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolag«, vseh vrst perutnina.	Se priporoiaitu,:
mm HOGEVAR in SiKOVi
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-291.2

svoje življenje v nevarnosti, takoj ni več jednak drugim ljudem in čuti, kako sepodvojijo njegove moči in širi njegovo obzorje.”
“Filozofija, gospod Bertuccio!” ga prekine grof. “Toda vi ste se torej v svojem življenju pečali s čisto vsem.”
“O, oprostite, Ekscelenca!”
“Ne, ne, o pol jednajstih zvečer filozofirati, to je nekoliko prepozno. A pripomniti moram, samo da smatram vašo filozofijo za pravo, česar ni mogoče trditi o vsaki filozofiji.”
“Moja podjetja so tako postajala vedno obsežnejša, torej so donašala tudi vedno večji dobiček. Assunta je bila dobra gospodinja, in najino malo premoženje je rastlo vidno. Ko sem se napravljal nekoč, na neko novo podjetje, mi je rekla: ‘Pojdi z Bogom, in ko se vrneš, doživiš veliko iznenadenje.’
“Zastonj sem jo vpraševal, kakšno bode to iznenadenje. Ni mi hotela povedati, in odpotoval sem.
“Moja odsotnost je trajala skoro šest tednov. V Luki smo naložili olje in v Livornu angleški bombaž; kakor navadno smo se izkrcali, prodali brez vsake ovire svoje blago in se veselo vrnili domov.
“Ko sem vstopil, je bilo prvo, kar sem opazil na najbolj vidnem prostoru Assuntine sobe, zibel, ki jb bila v primeri z ostalim delom sobe izvanredno krasna. V nji je ležal in mirno spal otrok, star sedem do osem me-
4 Ige. rms. brk. hse. 2 bdrms., mod. bath and spacious kit. Full bsmt. and attic. 2 c. gar elec. eye. Adj. lot available. Call owner for appt. at UN 7-8923
(78)
SCHORSCH FOREST VIEW — BY OWNER Lge. 3 bdrm. bi-level. 2 car att. gar. Avacado bit. ins. plus dishwasher. Xtras. 2 baths, lge. fam. rm. and patio, fenced. 5 yrs. old. Price $52,900.	625-8958
(78)
3 bdrm. brk. ranch w-full bsmt., 2 car garage with side drive, cent, air cond. High $40’s. Harlem Lawrence. Call owner for appt. at 867-6227
(78)
MATTESON AREA—BY OWNER Charming 3 bdrm. ranch brk. and alum., fam. sized kit., crptg. drapes, walnut pnld., baths, cer. tile, sliding doors to patio. Enel. yd. Ldscpd. 1% car gar. 2 blks. to exc. schl. $22,900.	748-8752
(79)
WORTH—BY RELOCATING OWNER
Lge. 8 rm. Calif, brk. ranch, 3 bdrms., 2 baths, fam. rm., cent, a.c., att. car gar. Nr. all schls. and transp. Mid $40’s.	448-8700

V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE, ODKAR SE JE ZA VEDNO POSLOVIL OD NAS LJUBLJENI OČE, STARI IN PRASTARI OČE
Joseph Verbič
Njegovo življenje je ugasnilo 21. aprila 1970.
Eno leto je minilo, odkar si, dragi, šel od nas, pa svež spomin je na Te, kot bil je prvi čas.
Žalujoči:
sinovi JOSEPH, FRANK, EDWARD hčerke JOSEPHINE PLAVCAN, ROSE POLOVIC,
MARY SEKERA, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio 21. aprila 1971.
secev. Kriknil sem radosti. Vsled umora kraljevega prokuratorja me ni čisto nič pekla vest, kajti to je bil čin pravice, toda skrbelo me je za otroka, ki je bil brez starišev.
“Uboga Assunta je čitala v moji duši. Porabila je mojo odsotnost v to, da je šla s polovico batista in z natančnim zapiskom dneva in ure, ko je bilo oddano dete v najdenišnico, v Paris in zahtevala otroka nazaj. Tudi so ji ga dali brez najmanjšega ugovora.
O, priznam vam, gospod grof, ko sem videl to ubogo bitje tako mirno spati v zibeli, da se mi je pričelo srce širiti in so mi solze zalile oči.
“ ‘Resnično, Assunta,’ sem vskliknil, ‘ti si vrla ženska, in božja previdnost te za to blagoslovi.’ ”
“To,” pravi Monte Cristo, “je manj zanesljivo kakor vaša filozofija. To je resnično samo vera.”
“Žalibog imate prav, Ekscelenca,” odvrne Bertuccio. “In baš ta otrok je bil, po katerem me je dosegla božja kazen. Nikdar se ni pokazala pokvarjena duša tako zgodaj, in vendar tega ni zakrivila odgoja, kajti moja vrla svakinja je ravnala z njim kakor s sinom kakega princa. Imel je krasen obraz z najlepšimi modrimi očmi, ki si jih je mogoče misliti; samo njegovi močno plavi lasje so mu razlivali po obrazu nekaj tujega, kar sta delala živahnost njegovega pogleda in hudobni nasmeh okoli njegovih ust še vidnejše.
(Dalje prihodnjič)
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
K RASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Ciair	HEnderoon 1-0628
Večja storilnost
CHICAGO, 111. — Ameriški farmarski delavec je leta 1940 nridelal dovolj hrane za 11 oseb. Zdaj dela manj, pa s pomočjo strojev pridela živeža za 18 o-seb.
V RIMU — Ljudje so tudi v Rimu še v plaščih, toda pomlad je tu vsaj v živahnosti življenja. Na sliki vidimo slikarja na Piazza di Spagna. ko slika mlado dekle. Take slike stanejo povprečno okoli $5.
LADIJSKA ARHITEKTURA — Lastnik stavbe v To-kaname na Japonskem je dal svoji hiši na nevarnem oglu obliko ladijskega krna, da bi jo boljše zavaroval pred avtomobili in drugimi vozili, ki se večkrat zalete v ta nevarni ogel.
POGLED IZ ZRAKA — Slika kaže pogled na cesto št. 9 od Khe Sanha proti Laosu v času južnovietnamskega pohoda v Laos. Ta cesta je bila predvidena kot glavna prometna žila čet, ki so šle v Laos, pa je svojo nalogo bolj slabo vršila, ker jo niso dovolj zavarovali in je prišlo na njej vedno znova do zased in do ovir, ki so nekaj časa po njej ves promet ustavile.
V PRIPRAVLJENOSTI — Vzdolž Sueškega prekopa so na obeh straneh v stalni pripravljenosti. Na desni vidimo Izraelca, ki opazuje Fidanski most, ki je izven rabe od vojne
junija 1967, na desni pa Egipčana, ki opazuje, kaj počno na izraelski strani prekopa.