204
Politične stvari.
Minister TaafFe in pa ustavaška stranka.
Počasi le, pa vendar čedalje bolj očitDO se kaže, kako se Taaffejevo ministerstvo misli vstopiti proti dozdaj vsemogočni stranki „ustavovercev". Ti so namreč v svojih shodih v Gradcu in St, Politu napovedali vojsko sedanjemu ministerstvu, ono je sprejelo to napoved in se zdaj pripravlja za boj proti tej nezado-voljni; nekdaj tako ošabni stranki.
To je čisto naravno.
Znano je še, da je zavoljo razpora med to stranko Auersperg-Lasserjevo ministerstvo cesarju trikrat ponudilo odstop^ a dvakrat so morali vsi ministri ostati na svojih mestih in opravljati začasno svoj posel, ker se cesarju takrat ni primerno zdelo zameniti jih z drugimi. Tretji pot je poskusil grof Taaffe sestaviti novo tako zvano y,ustavoverno^' ministerstvo, pa se mu ni po-
srečilo. Nobena viša glava iz „ustavovernega'' tabora ni marala za ponujani jej ministerski stol, ker se je vsacemu nemogoče zdelo, „ustavoverno^' stranko zopet tako skup skovati, kakor je bila prej, in si ž njo narediti močno vladno stranko. O takih razmerah ni ostalo cesarju nič druzega, kakor tretji pot seči po staro ministerstvo nazaj. Odlušili so se pri tem trije najhuje zagrizeni „U8tavoverci": knez Auersperg, Lasser in Unger, na novo pa je vstopil grof Taaffe za ministra notranjih zadev, ki je toraj sedanjemu ministerstvu dal se le drugo barvo.
S tem je pa nasprotje med ministerstvom in ,,usta-voverno" stranko le še hujše postalo. Grof Taaffe veljd za odločnega konservativca, in to „ustavovercem" pomeni toliko, kakor „klerikalec'' in „nazadnjak^^ Ge so že prejšnjemu ministerstvu začeli brž upirati se, ko se je — čeravno le na videz — jelo kazati konservativno, je jasno, da se mora Taaffejevemu ministerstvu delati še več opozicije. Ta opozicija se je začela hujša kazati v delegacijah o razpravi stroškov za zasedbo Bosne in Hercegovine, zdaj pa se še bolj kaže v volilnih programih, razglašanih pri shodih v Gradcu in St. Politu, iz katerih je razvidno, kako se misli večina jjUatavoverne" stranke v prihodnjem državnem zbora obnašati.
Po vsem tem je tedaj vlada primorana delati na to, da, nasproti tej staro-novi stranki, ob volitvah dobi svojo lastno stranko. Kje jo bo dobila, kje le jo more dobiti, to je jasno vsakemu, kateremu so znane strankarske razmere v naši državni zbornici. Ge se ne more vladati z „napredovalno^^ stranko, se mora poskusiti z drugo, in ta je konservativna, ki je zmiraj zvesta ostala načelom pravice. Ravno te stranke pa v prejšnjem državnem zboru prav za prav ni bilo — vsaj tega imena ni imela. Auerspergovo ministerstvo je'o zadnjih volitvah vse tako izpeljalo, da ste bili v državnem zboru le dve stranki: ustavoverna in pa opozicijska, katero so imenovali „proti-u8tavno", „klerikalno" ali stranko „državopravne opozicije". Poljake so prištevali nasprotnikom ustave, akoravno bi se dosedaj veljavna decemberska ustava nikoli rodila ne bila, če bi jej ne bili Poljaki botri bili; Poljaki toraj niso nasprotniki bili svojemu delu.
Vladi, če se hoče obdržati na krmilu, gre zdaj za dvoje: ali poskusiti s federalizmom, to je, preme-niti ustavo na ustavni poti v prid deželnim zborom ia tako sedanjo sisteme kar mahoma prevrniti, ali pa po tej osnovi, kakor je sedaj, zložiti si novo stranko, 3 katero bi se dalo potem ne le doseči sporazumljenje z raznimi narodi, ampak ki bi tudi pozneje pomagala sedanjo ustavo postaviti na trdneja tla, nego je zdaj.
Take konservativne stranke si išče zdaj ministerstvo v velikem posestvu, ki je po vseh deželah zavetje konservatizmu. Pri tem se pa ne da enostransko postopati, kakor se je godilo o zadnjih volitvah leta 1873., ko so se poslanci v državni zbor prvikrat naravnost volili. Takrat so — posebno na Ceskem in Morav-skem, kjer včliko posestvo največ izdd — razklali ga iz političnih namenov v dve stranki: ena je hodila 2 ustavoverskim ministerstvom po vseh potih, druga, konservativna, ni marala tega in ni prišla v državni zbor. Tisti, ki so z vlado hodili, so bili bolj brezpogojni pristaši vlade, kakor pa resnično liberalni, a vendar so bili politična stranka po političnem mnenji bivšega Auerspergovega ministerstva.
Prejšnja vlada je toraj imela „liberalno ustavoverno" stranko iz nemških in ponemčenih mest in trgovinskih zbornic, in neko liberalno pisano stranko iz velikega posestva. Sedanja vlada pak se mora naslanjati na konservativne elemente teh volilnih skupin, zato
mora pridobiti si trdno pomoč iz včlikega posestva. To 86 pa zopet ie dd doseči s tem, če se umetno razdvojeni deli plemenitega stanu združijo in z vso močjo podpr6 vlado.
To doseči, razdvojene velike posestnike zopet združiti^ — to je sedaj naloga mini-sterstva.
Zato je grof Taaffe sprožil shode v6likih posestnikov in v Brnu je tak ^ahod uže bil, tudi v Pragi bo in v Ljubljani. Ce bodo vspehi teh shodov tigodni, če se bo posrečilo konservativno stranko pridobiti za skupne državne interese, pač ni dvoma več, da bo Taaffejevo ministeratvo imelo za sabo močno stranko, ki bo ob enem tudi večina državnega zbora. Ako se pa to ne posreči, se bo pač zopet moralo seči po „liberalne" elemente nazaj, potem bo pa za Taaf-fejevem moralo priti zopet Herbstovo ministerstvo. Toda če bi za Taaffe-om prišel Herbst ali tdo drug njegove sence, bi to tudi vodjo naše unanje politike , grofa Andrassya, hudo zadelo. Herbst in vsa njegova stranka so hudi nasprotniki njegovi posebno zavoljo njegove vzhodne politike. Ce bi v Avstriji zopet ti prišli na krmilo, bodo napeli vse, da bi tega ministra pregnali in Bosno in Hercevovino dali Turčiji nazaj. Ko bi padel Andras8y, se raztrga najtrdnejša vez, ki zdaj dualistično Avstrijo še skup drži. Kaj pa bi se utegnilo potem zgoditi vsemu cesarstvu, če se to pripeti in bi graški in šentpolitški volilni program ustavovercev postal meso in kri? Kaj bi bilo, če bi državni zbor in vlada avstrijska vsakako hotela prenarediti delegaciji ali pa osebno zavezo z Ogersko zahtevala še pred pretekom druge pogodbe z Avstrijo?
Res, da sedanja zveza Avstrije z Ogersko se ne more držati, mora se popraviti, toda naŠa misel je ta, da se to more zgoditi še le, kedar bodo tudi na Oger-skem prišli zopet konservativci na krmilo, ker potem se bo to, kar je zdaj želeti, zgodilo samo po sebi. Dolgo do tega ne bo, to se vidi po tem, kar se dandanes godi v Pesti. Tiszino ministerstvo se bo ravno tafro skrhalo, kakor se je pri nas Auerspergovo. fiadikalneje vlade pa tam ravno tako ne bodo mogli sestaviti, kakor je zdaj v Avstriji ne morejo. Konservativci avstrijski se bodo pa z ogerskimi konservativci o važnih državnih vprašanjih lajše sporazumeli, iakor radikalci, katerih program je: „na8a mora ve-/jati, drugače ne gre!"
Vsakako   čakajo  habsburško   monarhijo   še  hude skušnje in skušnjave.
205