Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V
O L» AS SVOBODE
>«i je moč !	CLA.SILO STVOBOVOMISELfilH SLOVENCEV V AMETUK^I	Od boja do zmage
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 9
Watered as Ssoond-Class Matter July 8th, 1908, at the Poat-Ofloa at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Oiiicago, 111., 3. marca 1911
Razgled posvetu.
Štrajk uradnikov v Trstu končan.
Trst, 28. frl>. — Pasivna stavka uradnikov pošte, telegrafa in telefona in trgovinskih biro in col-nimskega urada je prikrasti in se 1)0 vlada za novi pojav'nezado-voljnosti med uradniki ubranila s tem, da 'bodo vsi vojaški tele-grafiški, telefonisti in izvežbani uradniki v rezervi poklicani v Trst, kjer bodo takoj nastopili svoje novo delo. Pošlje se tudi več kordonov vojaštva, ki bo vedno na nogah, da vsako nemir prepreči. —
Pastirsko pismo prepovedano.
Lisalbon, 28. feb. — Justični minister je guvernerjem v provincah zaukazal, da preprečijo branje pasti mkega ipisma vseh por-tugiž^kih škofov. Pastirski list pravi, čeprav govori, da je dolžnost. katolikov, se podvreči višji oblasti, in tudi če je tista višja oblast sovražna njim, da pa novi zakon, ki bi bil čez rimsko cerkev, njih ne veže in se katoličani nimajo po njem ravnati. Nadalje pišimo škofov govori o velikem prevratu na justičnem polju in nekatere zakone hvalijo, tiste pa, ki so proti duhovčini in cerkvi, pa napadajo.
Rusija je dosegla vse.
Vsa poročila iz Peterburga in Londona poročajo, da je Rusija po čemi prišla do velikih privilegijev v Kini in je dosegla vse, kar je zahtevala, namreč, da se je pogodba iz leta 1881 zopet podpisala od kitajskega cesarja. V resnici so Rusi fini diplomatje. Porabili so priliko kuge, lakote in drugih stvari, ki so danes na dnevnem redu v Aziji in Kino prisili, da se je brez rizk j aji kakega orožja vdala. Sicer ni vojska z Japonci še prebolet a in tudi še ne pozabljena, vendar se je Rusija v drugič postavila pred kanone.
Za mir v vzhodni Aziji danes ni velike nevarnosti, ampak rumeno pleme se prebuja iz spanja in ruski diplomaciji se še entak eksperiment ne bo posrečil brez oroižja.
Vojaški dostajevstvenik obsojen.
Peterburg, 28. feb. Sodišče je •danes obsodilo polkovnika Polia-koff-a (obrstj v petletno težko ječo, ker je bil spoznan krivim, da je kot komisar za vojaške nabave sprejemal visoke podkupnine in dal kontrakte le tvrdkam, ki so ga dobro plačale. Kaj bi se mu v Ameriki zgodilo?
Avstralia se boji trusta.
Melbourne, Avstralia, 1. marca. — Inozemski trusti bodo spo-deni iz Avstralie. Sir R. W. Best, minister za delo in trgovino je izdal sledečo izjavo na vse avstralske in svetovne trgovce:	“Po-
slanci ameriškega mesnega trusta so si “ogledali’’ Avstralie. — Vlada se poživlja, da nastopi proti invaziji ameriškega trusta takoj z drastičnimi odredbami, da se zastopnike trusta ostraši in če ne bi to pomagalo, da naravnost prepove ameriškemu mesnemu trustu avstralski trg. Ni pa v dosego tega protesta, če se bo čakalo toliko časa, dokler bo hrust že naložil sVoj kapital v deželi.” Zakaj se ga vendar Angleži boje?
DENARJE V STARO DOMOVINO
potipamo:
za S 10.35 ...............   50	kron,
za * 20.45 ................ 100	kron,
za $ 40.90 ................ 200	kron,
za $ 102.25 ............... 500	kron,
za $ 204.00 .............. 1000	kron
za $1018.00 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh »rotah, Doma se nakazane svote popolnoma ii plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najpriličns-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje znesk« po Domestic Postal Money Order alip» New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St. New York «104 St. Clair Are., N. E.	Cavala«4, Ohio
BRIAND Z KABINETOM RE-SIGNIRAL.
Vojni minister umrl.
Pariz, 28. feb. Aristide Briand je s celini ministrstvom demisio-niral. To se je vedelo že par dni pred demisijo. Čudno je vendar, da nima predsednik Fallieres nobenega moža, da bi ga postavil na Briandovo mesto.
Predsajpik je moral demisijo sprejeti, ker so bile velike osebnosti in ne politika Brianda na potu njegovim sovražnikom. **— Z Briandom vred so se tudi odslovili : premier Brian-d, justični minister, Girard, za zunajne stvari, Pichón; mornarice, admiral Bove de Lapayrere; javni pouk Foure; finance, K lote ; trgovin-stvo, Duipuy; poljedeljstvo, Ray-naind, kolonije, Morel; delo, Laf-fere; javna dela. Pueeh. Vojni minister je pa pred par dnevi u-mrl v svojem delavnem kabinetu, pisal se je Brun. Pogreb je bil velikanski in strogo vojaški. Krsto generala in ministra je spremljala dkoro cela garnizija Pariza, predsednik Fallieres, diplomatje, člani parlamenta in francoske u-čene akademije in po smrtnico je govoril sam Briand. Pariz že deset let ni videl takega pogreba. Pokojni vojni minister si je posebno prizadeval, da Francija dobi močno in veliko “zračno, mornarico”, kar sc mu je tudi posrečilo.
Monis na delu.
Pariz, 1. marca. — Predsednik Fallieres se je odločil, da poveri sestavo novega ministrstva Antonu Monis, kateri je tudi ponudbo sprejel in se sam odklical kot novi premier Francije. Nekdajne-mu premieru Ribot-u je ponudil Monis portable za zunajne zadete, k it i' je ,pa .;,?■./! odkloiiat.- pa
nudil je na to odgovorno mesto senatorju Raymond Poincare, ka-ter se pa tudi še ni odločil, sprejme ali ne. Gospod Caillaux je sprejel finance; to mesto je zastopal že v ministerstvu Clemenceau. Delcasse je sprejel, kot pravi Monis mornarico in gospod Berte-aux je tudi že sprejel vojno ministrstvo. Monis, novi francoski premier dela z vsemi silami in po zatrdilu “Terns” bo vodil politiko Brianda še v naprej.
GLAD IN KUGA.
Shanghai, 1. marca. — Nek mi-s ion ar iz “gladne” province poroča sem, da tam umre vsak dan
3,000	oseb za lakoto. Pogled na gladne je grozen. 350,000 oseb ni že jedlo par dni nič, nekateri ne morejo več ust odpirati in vrnira-jo kot psi na cestah in kanalih. Če ne pride kaika pomoč iz inozemstva (kitajska vlada se za svoje dosti ne briga!) bodo cele občine izumrle in bo prišlo tako daleč, da se bodo začeli med seboj griizti in ubijati. -Ti 1 j u d je sedaj žive od miši, podgan, ubitih psov in mačk in druge golazni. — Mnogi so se že vsi ogrizli.
Peterburg, 1. marca. —- V provinci Pei Ohuantice, nekako 50 milj vzhodno od mesta IT arh in, kuga grozno razsaja. Vsaik dan umre tam 2000 oseb; isto je v Ki-rin, Hulanchen in Vodune, 100 milj od glavnega mesta Mandžurije. Tuji konzuli se pripravljajo, da zapuste mesto. Vojaštvo se je uprlo, ko jih je vlada poslala v ta mesta, da branijo grozen položaj, v katerem se nahajajo še zdravi in tisti, ki imajo kaj za jesti. Proglasilo se je vojno »tanje.
‘‘Črna smrt povsod ...”
Sodnik obsodil sodnika
V High Bridge, N. J. je 22. feb. obsodil mirovni sodnik PXenry Colvell, druzaga mirovnega sodnika H. S. Thomas, v okrajno jet-nišnico — dokler ne položi jam-čevine, s katero bi se zavezal dajati ženi svoji $4.30 tedensko s peterimi naj bi preživljala sebe in tri otroke. — Great Scott!
Iz delavskih krogov.
SUKNJO DAL ŠTRAJKARJU IN SAM ŠEL GOLOROK
Philadelphia., Pa. 1. marca.
Nek tuj delavec je v pričujoenp-sti v e! ilke množice slekel svojo suknjo in jo daroval nekemu štrajkarjn, iz Westmoreland b-kraja, ki se je ves tresel od mraza. Delavec je rekel: on .jo bolj potrebuje kot jaz; on je že 12 mesecev brez suknje.
Slučaj se je dogodil na cesti in uro pozneje se je tisoč ljudi zbralo, ki so začeli po mestu nabirati obleko in druge potrebščine za štrajkairje. kateri že leto dni bojujejo boj z kapitalističnimi družbami. Boj je še danes bolj l.jut, kot par mesecev nazaj in vsak dan je večja armada brezposelnih in bojujočih se rudarjev pinti oderuškim družbam.
Pettisoč mož, 3,000 žen in
1.1,00	otrok danes potrebuje hrane in obleke, če se hočejo še naprej držati' v štrajku. Potreba jc velikanska; pomoč se jim mora dati.
Kaj boš ti dal? Pomaga Tiaj vsak sedaj po svoji moči; pomagajmo svojini lastnim rojakom, ki že tudi leto dni bijejo ljut boj.
Podpirajte jih!
Njujorški Slovenci za štrajkarje.
Kot smo že poročali, so priredila skunpna slovenska družtva v New Yorku veselico, v korist West m orel-an dskim št raj k a r j eim. Kot poroča “Gl. N.’’, je veselica izpadla nepričakovano dobro in je bilo čez 500 Slovencev in Hrvatov navzočih. Prišlo je tudi več Slovencev iz mesta Newark in sc lahko reče, da je bila to ena največjih prireditev, kar so jih še priredili Slovenci v New Yorku.
Isti list poroča, da je gmoten uspeh velik, a ne pove. koliko je ostalo za slovenske štrajkarje. — Slovence da je posebno razveselilo to. da so se bratje Hrvatje veselice tako polnoštevilno vddležili.
Eksenplari pri najvišjem sodišču.
Pravi viteški eksenplari sodnikov sede pri najvišjem sodišču. E. C. Hughes kot zvezni nad sodnik in oče “komisije za javna dela” se lahko združi z železnic nem magnatom Ryan-om. Ce pridene-mo tema še sodnika Lurton, kateri je storil železniškem magnatom mnogo “uslug”, je trojica tiranov spisana.
Zadnje čase se je več vladnih poizkusov, kako priti monopolom (ker v resnici so že družbe postale monopol) z Shermanovem anti-trustnem zakonu do živega. Vlada bi zmagala če ne bi ravno najvišje sodišče v drugi instanci vse zmage odbilo in glasovalo za tru-ste. To se je zgodilo v slučaju, ko se je Standard Oil družbo obsodilo na 29 milionov dolarjev globe in sedaj je zopet sodnik Van De-vanter' “sodil” v prilog železniškem družbam. Predsednik najvišjega sodišča, nad sodnik' White, je pa krona vsem. V 20 letih se še ni pripetil tak škandal v Ameriki od strani pravice. V tožbi zoper Maeon kolonialno družbo je sodnik White storil železniškim družbam uslugo, ki ima za celo Ameriko velikanskega pomena.
Pod novim zakonom, ne moreš družlb tožiti kjer Ti stanuješ, temveč tam, kjer je družba — inkor-poriirana. Če bi hotel -ti Southern Pacific R. R. družbo^fožiti, moraš, akte vložiti v mesitu Lexington, Kentucky, ker je tam inkorpori-rana!
Od takih “najvišjih sodnikov se trustom in monopolom pač ni potreba bati, 'ker ti zadnji skrbno čuvajo “trgovske interese”. Takih eksenplarov v najvišjem sodišču dd Lincolnove dobe sem, še ni imela Amerika; da je pa ravno prezident Taft k temu pripomogel, nam jasno kaže njegovo delo in komu naj služi naj višje sodišče.
Razne novice.
Proti smrtni kazni.
St. Paul,-Minn., 1. marca. — Spodnja zbornica legislature je sprejela predlog, da se v tej državi smrtna kazen za vedno odpravi. —
Proti smrtni obsodbi so vsi večji humanisti pisatelji, sodniki in filozofi. Pred par leti se je posebno na Francoskem obravnavalo vprašanje, da se mora smrtna kazen odpraviti. Mislilo se je že, da bo predsednik odpravil .smrtno kazen, a je iste dni nek mizar, Francoz, umoril ženo in pobil s kolom svoje otročiče in pri are-to-vanju. enega policista smrtno ranil z nožem in se sploh obnašal, kot da se ne z,meni za nobenega. Vsa dejanja je storil pri čisti pameti in vzbudil po Parizu veliko odpor, da bi se smrtna kazen odpravila. Sodišče pa je predsedniku vseeno predlagalo in dalo obsojencu priliko, da je prosil za pomilostitev, kar je tudi storil predsednik pa prošnje ni podpisal in večkratnega morilca se je žiljontiralo in s tem je .tudi akcija. za odpravo smrtne kazni za vrsto let pokopana.
Ko je umrl Tolstoj, so ruski dijaki demonstrirali za odpravo smrtne kazni. Dosegli seveda niso nič.
Veliki učenjaki pravijo, da z 15 letno ječo vsak hudodelec svoj greh zbriše in smrtna kazen je nekaj barbarskega. Mnogokrat se je že zgodilo, da so usmrtili človeka, ki je bil nedolžen. To so veliki razlogi.
Lorimer “nedolžen”.
\\ ashington, 1 marca. — Zvezni senat je danes odločil, je senator Lorimer iz Illinois države bil postavno izvoljen, ali ne. Senat je z 4(1 glasovi proti 40 glasovom tako odločil v prid Lorimer-ja. kateri si ni bil zvest, do zadnjega trenutka, bo -spoznan krivim ali nedolžnim. Posebno se je čakalo nato, kako se bo izrekel Lorimer-jec tovariš, drugi senator Illinois države, Cnllom. ('milom je glasoval za. ne in Lorimer mu je kole-gijalno stisnil rolko. Sam ni glaso-
val.	ker sc je šlo za njega. S tem je ta umazana afera končana.
Kot v času španske inkvizicije.
St. Paul. Minil.. 1. marca. Pri seji legislature so prišli na velike grozovitosti, ki so sc zgodile nad dečki, ki so v reform šoli v ReatJing.. Prišle so pritožbe, da mlade kaznjence grozno pretepajo iu jih mučijo z gladom in polivajo z mrzlo vodo in uganjajo še Iruge nemoralnosti z njimi. Zastopniki niso hoteli kar verjeti teh veMi. Pripeljali so na to v stransko sobo mladega fanta iz dotične prisilne delavnice kateri se je do pol života pred poslanci slekel in pokazal čez 30 velikih brazgotin, katere so mu ostale za celo življenje, koje bil šiban od surovih služabnikov zakotna in ki so mu jih naložili nič manj kot 150 močnih hilbov, ne da bi gledali, kam pada.
Drugi dečki so isto izjavili in še zraven pristavili, da se jih je pretepalo z železnimi obroči, dobivali “bokse” z velikimi ključi in bili prirezani k steni, kjer so jih iz pestmi pretepali v obraz,' da so bili vsi črni. Ko je bila inkvizicija končana, so morali iti glad-ni in šibki na trdo delo. —
To se je dogodilo vsak dan v ameriški refonmn šoli v državi Minnesota. Si moremo še kaj večjo ibanbarščino predstavljati?
Cesarja Viljema najmlajši sin Joahim, ki je Iko-maj enajst let star, se bo učil klučarništva in višje mašinerije, ker je v hiši nemškega česanja običaj, da se ima vsak naučiti svoj poisel. Tako bodo tudi kmalu v Evropi sprevideli, da so .princi- in taki veliki ljudje ravno tisto kot navadni božjepoitniki in če se bo Joahim pridno uči, si bo lahko še kedaj v Ameriki lahko dobro kruh zaslužil.
Kdor ne misli svobodno, se n« more boriti s* svobodo!
Leto X
Vse v rokah trusta.
“Western Lnioii Telegraph Go.”, im« danes kontrolo čez ves brzojaven! sistem v Zjed. državah in tudi že kontrolo čez dve evropske kabel črte, kot tudi čez več svetovnih brzojavnih postaj, kot čez Reuterjev biro na Dunaju itd.
Ne bo več dolgo trajalo, ko bo vsaka, prosta beseda sauno v Ameriki -steni zadušena. — Ko vsi krčimo': doli z trusti. v istem času podpiramo največji trust: te-lefonično-brzo javnega.
V letu 1910 se je v Ameriki “zgo-vorilo” skozi telefon 19,-
250,000	govorov. Trust ima svoje žice na 43,644 miljah razpeljane in ima kapitala $1,425,000,000.
Kralj in vojvoda.
Mestne novae.
Chičaske predvolitve.
Mesto Chicago je imelo zadnji dan februarja takorekoč prvi eksperiment o postavi te takoimeno-vane primary volitve. Na operacije teh volitev je ljudstvo s pozornostjo pazilo. Iizid pa je izne-naldil vsakogar, razen zmagujočih kandidatov.
1 st in a je, da se semtertje podkupi delegate pri konvencijah. — Vsega ljudstva pa menda vendar le ni imožno podkupiti, da si se je na kupe denarja potrosilo tudi za te volitve. Kot trije resnični kandidati pridejo v volitev 4. aprila: Charter H. Harrison, demokrat. Charles E. Merriam, republikam: in W. E. Rodriguez, socialistični kandidat za župana mesta Chiea-
Tako ima Amerika dve osebi za 'rajati. J. Pi-erpont Morgan, “kralja Amerike” in Teodorja F. Vail, “star vojvoda” za občevanje. Od vseli največjih ameriških trustov, telefonični in brzojavni je najbolj škodljiv in poguben, ker zadnjega podpira brzojavnim potom vse in si gredo vlade fenomenalno na rolke in posebno “assoc-iate press” se podviga, sprejemati le poročila, ki so meščanskim listom povelji in ki jih vlade tudi rade vidijo.
— O “kralju” Portugalske, ki svojo nesrečo tako moško prenaša. po celem svetu krožijo šaljive anekdote.
Ko mu je 5. okt. 1910. “božja milost” odpovedala svojo pomoč in mu je krona padla raz prazne buče, bi lahko po poročilih meščanskih listov pisali, da se ga je polastila velika žalost in da je Vboig in brez sredstev zapustil “svoje” 'dobro ljudstvo, in “svojo” deželo.
. š vi mlel! M atumomi si. ^¡e Že pred begom preskrbel. Žalost in solze pa preliva nad trebuho-bolo-m igralke Miss Gaby Deslys. katera je “kralju” Vkljub republikancem — ostala zvesta. (Kolikor pod “zvesta” pač more razumeti gledališka igralka.)
Časopis “Intransigent” poroča, da se “pregnani kralj” po starem španskem običaju vedno bolj bo donžuansfco približuje svoji oboževalki in ji noč in dan “streže” sam in ne dopusti, da bi mn še kdo drugi pri bolniškem poslu “pomagal”. Ce smemo tem vestem verjeti, bo Don Manuel postal na zadnje še vreden član človeške družbe!
ge. —
Rojake pa. opozarjamo, da tisti, ki se še niso registrirali za te volitve in ki hočejo temu ali drugemu kandidatu pripo-mosti do zma-g~z svojini glaisom, naj to store do 14. marca, ker potem se ne more več registrirati.
Surov policist.
Da jih ni večjih surovin kot so' ravno ameriški policisti, je vsakemu znano, posebno pa ubogim ljudem.
V nek prazen živnski vagon se je splazil Martin Kelly, 63 let star na Illinois Central kolodvoru, z namenom, -da se v tovornem vlaku pelje v Michigan City. Zapazil ga je pa, neki policist železniške družbe, in ne da bi se z starim možem zakonito pogovoril, temveč je na ubogega reveža, ki ni imel centa v žepu, začel streljati. Kelley je sicer padel že pri || prvi kroglji na tir, ves krvav; čez trenutek se je pa vzdignil — in policist mu je pognal še en krog-ljo v hrbet in potem, ker je mislil, da je Kelley mrtev, je pristopil k nj.v in : ga: začel su vati z "petami po obrazu in životu in ga po ‘-‘irsko zdelal”.
Kelley je pa prišel zopet k zavesti in plazeč se po vseh štirih, prišel na cesto, kjer so takoj mimoidoči poklicali rešilni voz. Prej ko je Kelley izdihnil, je spovedal to zdravnikom.
Kralj brez dela.
Londonski listi poročajo, tla ex-kral.j Portugalski rentuje v Richmondu blizo Londona elegantno palačo z velikim parkom okolu nje. Ako vzamemo povprečno navadnega delavca, ki je od dela odslovljen pa nemore najemnine še od navadne bajte plačati
Velika družba, se je podala pred delavcem.
“American Car in Foundry družba je pri sodišču v Apple-ton. Wis., zgubila, ko si ji prilastila neko novo iznajdbo ubogega delavca, kateremu ni dala niti centa odškodnine, čeprav ji je nova iznajdba nosila dnevno $30.00 dolbička. Tožila se je vlekla par let. Sodišče je sedaj spoznalo družbo krivim in zahteva, da firma vrne patent delavcu z odškodnino nazaj.
ne da bi si zarental udobno stanovanje ali pohajal na kosilo v Rainier restavracijo. Najprvo si išče dela z namenom, da se vzdrži v vmazani sobi od katere plačuje tolar na teden ter vživa še nadalje svoje vsakdanje krofe in kavo. Ne talko Manuel. Nikjer ne opazimo pod rubriko “iščem” v nobenem časopisu, da bi iskal delo kralj, kot povzeten in mladi vladar. Resnično, kakor §e vidi. se je on odpovedal delu popolnoma ter se zadovoljil z milodari portugalske republikanske vlade.
Po j udih.
Peterburg, 28. feb. — Kongres starih ruskih plemenitnikov, ki sedaj zboruje v glavnem mestu je jude obdolžil,'da so vodniki u-p o mikov in so sklenili, da se jim odvzamejo vse legislativne in vse administrativne pravice in se jih tudi izključi iz vseh državnih poslov, tudi, če spremene svoje versko prepričanje. Izključi se jih tudi od volitev.
Tac e ga udarca, še j udje niso v nobeni evropiski državi dobili in sicer je stvar malo preostra, a kdor pozna ruske razmere, kdor ve, kako bolj zviti in izobraženi judje izsesavajo uborne mužike in drugo nižje ljudstvo, se ne bo čudil temu sklepu starih ruskih plemenitnikov, ki hočejo s tem le obvarovati še v naprej izsesavanja ubogih ljudi od strani brezsrčnih čifutov.
Zadeva Spolar in dr. Nada št. 102 S. N. P. J.
Pri zadevi radi bolezni g. Spolar odgovarja tajnica dr. Nade, Agnes Grilc vse postranske stvari, samo pravega vzroka ne pove, zakaj ni druži v o dalo bolnici podpore, katera ji je po vsej pravici šla.
In ¡kar se tiče tistega “sveta” Gl. Sv., povemo pa toliko, da dopis se je poslal kot poslano, torej kot plačan in se nam je zdel tudii popolnoma stvaren; ton, pa, v katerem piše -glasilo S. N. P. Jednote ! je več kolt siroiv in za. člane raz-1 žaljiv.
Listnica uredništva.
Dopisi, ki so prišli v uredništvu v torek in pozneje, pridejo v pri-hodnjo številko. — Večkrat sme že povedali, da morajo biti dopi si najpozneje do ponedeljka pr j nas, če hoče dopisnik, da se ji!i priobči takoj.
I
Zahodna
Podporna
Bolniška
Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstanovljena 25 aprila in inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Waph.
Tajnik:	FR \ NK TOSTO VRŠNIK, Ravensdale, Wash.
Zapisnikar:	IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumciaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum. Wash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Eluaa. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
Seja gl. odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša dvorani v Georgetown Uradno glasilo je Gt.as Svobodi:.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
II.
“Géronte: Que diable alloit-il faire dans cette galère? Ah! maudite gelère!” Molière.
“Kaj ! Živce imate? Vi? V teh letih! Bežite no! Mene poglejte!
■ Nad petdeset let jih imam že na grbi — živca pa nobenega ! Lepo je, ako vam je zapustil papa kaj premoženja, toda, ne zamerite staremu prijatelju svojega očeta, a-li, lotite se kakega resnega dela, pa vas dolgočasni živci kmalu minejo.'’
Teta Emilija je sedela v nemem srdu na svojem sedežu. Čipke so se ji vse tresle in hotele vsaki hipec vzplavati z gospo vred v zrak. Toda masivna jiaha-lica, katero je imela v rokah, je naredila s svojo specifiško težo, j da je ostala eteriška prikazen na
I	j stolu. —4 Brat in sestra sta živela J v vedmem nasprotju in prepiru,
SI prav kakor da sta si zakonska. Nesorodno njiju mišljenje, j® bi-j lo pa tudi toli različno, da sta se le malokdaj strinjala.
Rog ve, kaj bi bil major v svoji brezobzirni odkritosrčnosti ba-roučku še vse zabrusil, da se ni začul prav- sedaj iz jedne sosednjih sob prav huronski krik.
“Mirni” Rude k in “pohlevni” Mirko, vedno sorodna elementa, sta bila namreč srečno izginila takoj o prihodu majorjevem iz o-bednice na kratko potovanje po bližnjih kraljestvih . . .
Našla sta . bogato vrsto raznih predmetov, katere sta kolikor možno izpremenila mlada anarhista glede barve, svita in drugih fikikalnih lastnosti j. Album ua mizici sta okrasila in obogatila z originalnimi odtiski potnih prst-
II	kov in ga pustila šele, ko ni bil I več tako nov, kakor doslej. Po-
I	tern sta zalotila v stranski sohi lij majčkeno luknjico v zofi; to luk-Jj| n jico sta s pridnostjo, vztrajnost-|ij jo in združenimi močmi kmalu
1 znatno razširila in sg čudila obili-
II	ci žime, prihajajoče na dan. Pri-11] jetno prememho jima je podal do-¡|¡ mači pinč “Azor”, kateremu sta p[ na proseče praskanje-po vratih u-
1 j rudno odprla. Smilil se jima je JIH Azorček. da je ves tako dolgočasno bel. Zato je skočil “pohlevni” Mirko k pisalni mizi po črnilo in hotel namazati kužku vsaj pšesa in repek ter povzdigniti vtisek njegove vnanjosti, da ne bi bilo psičku v prihodnje več treba tožiti o prepičlem čislanju ja-voriškega občinstva.
Ne bi li po takšnem delovanju “mirnosti” in “pohlevnosti” lahko primerjal “Helijevima hudobnima sinovoma”, Ofni in Pinees po imenu, ki sta dregala z vilica-]' jui po posvečenih piskrili med ¡|l kuhajoče se meso, za daritev na-men jem»? - -
i Azor pa. značajen kuža, kakor ;l jih je le tnalo, jo je prasnil v pra-I vem trenotku skozi vrata, še ved-jio odprta, in srečno odnesel neo-madeževano fantovstvo. Naposled sta si napovedala mlada junaka vojno. Unela se je bila namreč ¡med njima pr avdia o važnem vprašanju, kateri, njiju je močnejši — prepir, tako živahen in konci parka, predstavljajoči štiri letne čase, so se svetili v mokroti kakor srebro.
t!
: 1
I
§i
oster, kakor oni med mestoma Londonom in New-Vorkom, pravdajočima se, katero njiju ima pravo šivanko kapricijozne Kleopatre. Brič el a sta torej “olimpijske igre” in si grenila drag drugemu mladostno življenje, kakor sla si ga najbolj mogla. Rudek je držal prav miroljubno svojéga nasprotnika za ušesi-, kamor je zastavil Gali kraj čutu za uničevalno strast; Mirko pa je spoznal v zavihanem nosu in dolgih laseh sovražnika strategiški moment in predmet za uspešen napad. Naposled je padla “pohlevnost’ , nanjo pa “miroljubnost”; obe pa je ovila debela sobna preproga tako gostoljubno, da padlih titanov ni bilo več videti. Vzpričo živahnega gibanja v prosti raci se je prevrnila bližnja na njenem koncu stoječa mizica. Najprvo je pogrešil ravnotežje na njej doprsnih Jupitrov in izgubil pri tej ropotavi priložnosti svoj vrli ve-legrški nos: lahko si mislimo, kako grozno ga je to bolelo. Križem pkulo njega se je razstresla glasno zvenčeč bogata zbirka vaz. kupic, porcelanastih igrači«, “petits riens” in več takega drobiža 4' črepinaste atome. To pa je pogumna atleta navdalo s takim ; strahom, da sta začela uspešno tuliti na vse grlo.
Skoro prav v tein trenotku se je prigugal v soho — Groga Kozel. imenovan “Gosposka žalost”.
Osupel je pristopil in strmeč o-pazoval burno življenje in prečudne njega zapletite v preprogi, podajajoči, podobo zakritega ideala. Po zategnjenih internaeijo-nalnih glasovih žalosti in po migajočih udih je spoznal polagoma, da utegnejo prebivati tu notri organska bitja. Bazmotal je previdno gordijski vozel in posegel vmes, kakor Rusija pred leti v balkanske zmešnjave z mogočno roko. Počasi sta se razvila iz prostimi e Rudek in Mirko, po malem, kakor roman iz junaške pesmi. Trdovratno pa je vlekel Mirko svojega nasprotnika “za sladke”, dočim je bil prirastel Rudek navidezno neločno za neprijatelje-va ušesa. Tačas je nastopil Groga kot dîsjunktivna partikula. — Srdito držeča, se sovražnika je sodnijsko ločil v samostalna bitja in ju tiral v srednjo sobo k občni kritiki. Sedaj pa sta se šele jela dečka, dreti, kakor da bi rezal jermene z njih.
Gospe Zobelja in Grizajkn sta se čudoma čudili, da bi bila njih sinčka napravila “kaj takega”, in objeli sta. z obširno prisrčnostjo vsaka svojega razposa.jenčka.
“Saj je moj Rudek tako miren !”
“Oh. in moj Mirko pa tako pohleven !” t
Priporočili sta se kmalu in odšli.
Dež je bil ponehal, in solnce je zopet prav gorko sijalo. Zadovoljno so- se vlačili filistrski polži s svojimi separovanimi kabineti po mehki, mokrotni zemlji in po lesketajočem se pušpanu v parku. Komarji so imeli vesele plesne vaje in so pridno koketo-vali z lahkoživimi mušicami. Stari, začrneli, tu in tam z zelenim mahom prepreženi plitcevi kipi
Y previdni razdalji od mamic sta se veselila za njima junaka, zopet sprijaznjena, a mamici sa-
mi sta se živo razgovarjali in mno-gp ugibali.
'Kmalu za njimi se je poslovil tudi baron. Svakinji sta odšli v verando. Milena pa je prijela v ugodnem trenotku strica za roko in ga odvedla s sabo v zapuščeni salon. Tam se mu je naslonila na prsi in začela vroče ihteti.
“Kaj pa je, Milenica, kaj!” vprašal je major rahlo; njegov glas ni bil več tako grmeč, ampak čudno mehek. “Le povej!
“Oh, striček!”
“Hm!”
11 ‘ Striček !' ’
“Hm! Hm?”
Toda ta trenotek, ko je izpustil stric -major svoj nemirni “Hm?’ priskakljala je v cvetnobelem, še nekoliko kratkem krilu v sobo tik salona, burno kakor pomladanski vihar, devojka kakih šestnajstih let, Milenina sestra Stanka’
Ravnokar je srečno ušla pusti guvernanti, nesrečnemu klavirju in zoperni Czernyjevi “Schule der Geläufigkeit”, katero je spisal “dolgočasni gospod gotovo le iz prirojenega sovraštva do mladih deklet v tajni zvezi s kako nasajeno, trmasto in čemerikavo od-gojiteljico. ” Tako je vsaj sklepala gospica Stanka v svoji nemirni glavici.
Njej seveda nisi mogel očitati ničesar dolgočasnega. Vse je bilo jasno na tem obrazku: izkrožive lepomodre oči polne radosti, ljubko čudeče in smejoče se lice, rumeni kodravi lasci, rubinaste, smelo po vznesene ustnice. Dolge resne trepalnice so brezuspešno
t odkrivale ogenj očij, kakor sanjajočih o neznanih še čustvih. Neka drzna pogumnost se je javila iz teh črt in fino upognene-ga. ne prevelikega noska in mnogo razposajene samovoljnosti ter oni čisti ponos še nedotaknjenega dekliškega srca. deviškega. še ‘‘nepremaganega Seba-stopola”. “Do šestnajstega leta je vsako dekle angelj”. pravi nekdo; žal. da ni -možno tega roka podaljšati. —-
Zaslišavši jokajoči glas Milenin. je postala za trenotek Stanka: potem pa se je bližala z lahnimi koraki svilenoplišasti portir jeri z onim širnim, nekoliko nespretnim kretanjem dekliškim, ki se počasi razvije 'v gracijoznošt. Osuplo in oprezno so zrle nje modre oči, in obrvi so se ji najivno potegnile kvišku. Kazalec je švignil k listnicam, kakor da si je hotela sama. sebi veleti: “Pst!” .Vse je bilo liho, 'zaškripal je le čre-veljeek, -is ob, ta čreveljček! Kako mičen, majhen, elegantno vzbočen je bil ta čreveljček in njegov kolega, kako lahno je stal na. parketu, vsaki trenotek pripravljen, da zleti naprej.
Toda. tako Stanko je lepše videti na lastne oči, ljubi bralec, nego jo drugemu devetkrat opisati.
Stanka je bila v onih letih, v katerih' imenuje prozajiški Nemec devojko z neopravičeno primero “ Backfisch ”. Deklica šestnajstih let! Zlata doba! Modro, vedtnočisto. mehko, gorko, solnč-nojasno nebo brez oblačka, sanjajoča, maloza vestna in mirna
neprestano drgetajoči vratek dekleta, solze točečega.
“Ti mi boš pomagal, stric? — Striček! Stri — i — ček?”
“I no, seveda ti bom, ako *— ako —• vsekakor!”
Tam za portijero pa so se stiskale mehke male ročice v grozno nevarno pest; odločno so se zabliskale modre oči, in čreveljček je energiški vdaril v preprogo. “Tudi jaz ti bom pomagala, vsekakor!” dejala je Stanka.
Ob vratih nasproti, no, tam pa je stal Groga, obe roki v žepu, na obrazu lokav nasmeh, ki se je časih umaknil izrazu dobrosrčnega usmiljenja, kakor je namreč Groga gledal ali majorja v njegovi zadiregi, ali pa Mileno v njeni gorki žalosti.
“To so občutki, to so občutki!” mrmral je. “Tudi Groga bo pomagal!” — Srečna Milena, nikar več ne žaluj! “Trojna zaveza” stoji za teboj!
III.
“Ljubezni so cvetice kal pognale,”	Prešeren.
Umevno in opravičeno je sedaj vprašanje, -zakaj neki se je Milena tako zelo branila plemenitega Lahnberga, ki ni bil samo baron, temveč tudi tako eleganten, čist, poizčesan in dišeč baron, kakor bi bil stoprav skočil iz prvega pariškega modnega salona. In celo strica je imel, berolinskega strica. ki je zopet imel na tisoče mark in “ne sina, ne hčere ‘. Tako premišljuje po pravici moja lepa bralka, ako so mi sploh katero prisodili zavidni olimpijevci. In tetka Emilija je imela tako prijazne namere s plemičem!
Toda, dejal bi, kdaj vender so jemale gotove nečakinje v poštev še tako prijazno namere gotovih častitih tet v gotovih razmerah!
Takšne so časih nečakinje!
Seveda moja bralka, ki ni samo lepa, ampak gotovo tudi prebrisana, je uganila že takoj po citatu, za katerim grmom tiči zajec. Torej ne odlajšamo več in počninio ono staro in vedno novo zgodbo o ljubezni dveh mladih bitij, katerima, se je smejalo srce samo po sebi. kolikokrat koli sta se zagledala . . .
Bilo je na večer tistega pomembnega dne, ko je Groga toliko prebil in Milena tolikanj prestrašila se. Milena in Stanka sta bili sami v svoji spalnici v prvem nadstropju javoriškega gradu. Z vso krepkostjo sestrinske ljubezni in /. vsem navdušenjem nekoliko saätijarsko navdahnjene de-vojke teh let se je oklenila Stanka svoje starejše sestre okolo vratu, živo pogledala jo in kliknila veselo in nagajivo:
“Vse vem, vse vem. Milena! O-o-o vse !'’
“Kaj pa?” vprašala je Milena kolikor mogoče mirno. Že je sumila: “Ivaj, ko tii vedela sestra res o njeni največji tajnosti! Ko bi vedeli o tem morebiti tudi dru gi ljudje? Pa saj ni mogoče; ves čas je varovala svojo skrivnost kakor nekaj svetega mi dnu srca, in — on? Seveda tudi!”
“Vsevednost” Stankina jo jo
duša. vse jeden sam lep, rožnat, •; zadela skrajnje neprijetno.
nov, vonjav pomladanski sen.
Stanka, pa ni bila jedina. ki je prisluškovala. Ob nasprotnik vratih se je stiskal tudi Groga in sapo'na-se vlekel.
Y tem je Milena razodela stricu tete Emilije namere z baronom. Major je bil v jako neprijetnem položaju, kakor se mu je videlo prav očito. Lasih je tiho pokaš!jal, časih si popravljal o-vratuik. In v črnih očeh Mileninih sp je zaiskrilo — že so bile zopet tu solze. Solze, ženske solze, katerih se je stric major vedno tako bal!
“Oh, striček, ti mi pomagaš, kaj nc. ako me bodo silili?” prosila je Milena in ga pogledala malo od strani skozi laske, od solzic rosne, skozi svitlo-črne laske, ki so ji bili padli v obraz.
Da bi videli ubogega strica v tem trenotku! /
Sam ni vedel. kaj. na j bi počel! Njegov kašelj je postajal naravnost sumen. Ta presneti vratnik mu je pa tudi prav danes tako čudno tiščal vrat, dla je bilo treba vedno z glavo zmajevati in si zavratnico popravljati! Sedaj je major potipal -žepno uro, sedaj zopet vzel robec, vtaknil ga v drug žep in iz tega zopet v prvega, zamežikaval je z očmi. sedaj zopet kradoma pogledava! nežni
“laka si, Milena? Ura v lahko bi mi bila vse povedala ! Saj znam — molčat! — Pa mi nisi zaupala! Beži, to ni lepo od tebe! No, pa saj tako vse vem!” In urno sipajoč svoje misli, je gibala svojo kodrasto glavico poredno proti ramenom na levo in desno. Gibki jeziček, ljubko igrajoč se za snežnobelimi zobki in časih rahlo zadevajoč se ob nje, umiril se je zdaj, in ustnice, vprašujoč na pol odprte, so ostale nepremične.
“Kaj pa vender ¡veš, Stanka? Ti bi se ves dan šalila, ali zdaj—’
“Oh. kakšno se dela! — No. da ti povem! Tebi silijo tistega šemastega Lahnberga, baha •— vidiš. — kaj ne — baha — in ti — ti ga — ne maraš, pa je amen!”
Že se je Milena oddahnila prav globoko, misleč, da je to vsa vednost sestrina. Toda takoj je zopet nadaljevala Stanka z otroškim veseljem: ,,
“0 — pa še vse nekaj drugega vemo, nekaj drugega!”
“Stanka?” je nehote vzdrhtala Milena.
“Vem, zakaj ga no maraš!” Besedico “zakaj” je posebno poudarila.
“Pojdi no!” poskušala je Milena šaliti se. Srce pa ji je utripalo tako burno! Bala se je, da
bo hudomušna Stanka, sloneča ji ob prsih, “zvedela’’ tudi še to novost. “Zakaj pa ne?” vprašala je tiho.
"“Kaj praviš, zakaj neki ne? Zato, ker — zato” •— glas je postajal Stanki komieno-slovesen, desno roko je dvignila kvišku in naglašavala z ravnim kazalcem vsako besedo posebe —- “zato —-ker — ljubiš — drugega, baha — ljubiš tistega ...”
Ta hip je zakrila Milena, vsa v zadregi, rdeča kakor živ ogenj, z mehko roko sestri zgovorne ustnice. Toda Stanka se je urno izvila in oznanjevala kar najhitreje: “Tistega inženirja, ki 'bodj od . . .”
“Ali mi boš takoj tiho, ti o-trok ti!” vztrepetala je Milena in objela mlajšo sestrico ognjevito . . . In prijela je ta nežni, nagajivo in zmagodobitno smejoči se obrazek z obema rokama in poljubovala ga tako strastno . . .
Midva z lepo bralko seveda, midva si ne moreva kaj in si na tihem misliva, da je bila Stanka tačas starejši sestri le model in vzorec za onega. — — pst!
“No. ali imam prav? Kaj ne! Saj sem takoj rekla ! Ti se mi pa tako skrivaš! Ali je to lepo? — “Otrok” pa nisem več, in še to zimo poprosim mamo za daljše krilo. “Otroka” si jedenkrat za vselej odločno prepovem, gospodična Stojanova! — Ne bodi huda — povej mi rajši, če ga imaš zelo rada; pa saj lo se razume! — Zaradi barona se pač nič ne boj, ljubi moj Milenček! Reci, da ga nočeš! Da ga ne maraš, da ga ne maraš in da ga ne maraš! Pa je ! Pika in konec !”
In neustrašena mlada gospica je odločno udarila z nogo ob tla. Zadnji glasni in kategorični vzkliki Stankini pa so prisilili guvernanto, mademoiselle Etin nett e Steinbauer, da je nervozno odprta' vrata in prišla iz svoje sebe, ki je bila zraven spalnice obeli de-vojk.
Žalibog. da guvernante v življenju niso vse tako lepe, kakor v romanih! Etiennette, krajše Netiv je.bila sicer na fotografiji dražestna: komaj bi jo bil spoznal, ¿¿rigjnai je bil velik in močan, nežnega le malo na njem, obraz preširok in dolgočasen kakor u-vod v inodroslovno razpravo. Mademoiselle je šteta svoje ivesne do osemindvajsete. Sčasoma pa ji je postalo seštevanje zoprno, ker je videla, da lepota ne raste z leti. Začela je torej odštevati. Naposled je naredila generalni odmor in ostala začasno pri številki 26. Prave starosti nočem povedati iz več vzrokov ne: prvič, ker je ne-galantno, ako se kdo briga za take natančne neprijetnosti; drugič. ker ta točka za povest' ni skoro nič pomenljiva, in naposled, ker sem preverjen, da bi ljubeznivi bralec številko bržkone pozabil že' črez leto in dan. Angleški zdravnik trdi, da postaja žensko srce od tridesetega leta nekoliko ložje. Nasprotno pa je dokazal, pravijo, nemški profesor Beneeke, da raste srce do petdesetega leta in sicer vsako leto za kubiški, centimeter! Ako se pridružimo zadnjemu mnenju, moramo reči. da je napredovalo Netty n o srce že za dober kubiški decimeter.
Znano je. da “lepote ženske pestri cvet” ne trpi kritične a-nalize, in da deluje le celotni vtisek. Toda cvet gospice Stein-bauerjevo je bil tako posebno “pester” v besede najstrožjem po-inenu, da ga je prav prijetno opi-'sati vsaj v glavnih “potezah”.
Za slikanje jo imela guvernanta namreč od nekdaj izreden dar! Barvala pa ni ne na platno, ne na popir, temveč po svojem obrazu. Sledila je materi naravi, “večni učiteljici”:	njena umetnost
je oponašala stvarstvo in prirodo. Na svojih licih je posnemala rožasto jutranjo zarjo in cvetoče vrtnice, na ustnicah jasni bager rdevajočih večernih oblakov, na svojih obrvih je kopirala črnoto decemberske noči, po ostalem pa si pomagala z “moko”, belo in fino kakor mlad sneg. Po grškem idejalu hrepeneč, je rabila vsa sredstva, ki pospešujejo razvoj telesne lepote. Zobje so ji bili tako lepo beli in stali tako nepričakovano po redu iu pravilu, da ne bi zlepa mogel nihče aodrekati zasluženega priznanja spretnosti njenega zobozdravnika. Ponarejena kakor ozobje, je bila tudi 'bujnosf. oprsja in kolkov — vse draga, fina roba iz sloveče pro-
dajalnice ob živahni “Mariahil-fersträsse” na Dunaju. “Koliko te pa je, o Etiennette?” vprašal bi lahko kdo po domače. Niti las-jç niso vzrasli na njenem zelniku,
—-‘mon Dieu — na njeni glaivici, katera je bila pa drugače pristna.	\
Etiennette je ‘bila doma z gorenjega Štajerskega, torej trda Nemka, kar nam pove že njeno francosko ime. Nemščine ni bila popolnoma zmožna ; dobro je govorila in pisala le francoski. Vsi. drugi jeziki so ji bili “barbarski”. Čebrnjala je nekoliko laški; angleški pa je znala tako slabo, kakor bi bil to njen materinski, jezik ...	(
Dlje časa je bila zaljubljena v. nekega gimnazijskega suplenta, ki je bil leposlovno navdahnjen in je pisal nerazumne in zato tudi popolnoma nedolžne pesni in dvoril muzam tako silovito, da je-naposled pozribil, katerega spola-je njegov pegaz. Da je nosil dolge lase, tega ni treba izrečno praviti. Opeval je guvernanto dobrega pol leta ; ko so mir pa rime nanjo pošle, si je poiskal nov predmet.—- “Ti nesrečna Mantua!” Tudi njenih poznejših častilcev se je vsaki rešil še o pravem času njene neprirodnosti. Odgojitelji-ea pa je našla tolažbe v feljtonskih romanih, katere je spisal' francoski mnogopisec Ponson du Terrail, in se nalezla iz njega božjastnega romanti.škega duha. Dri Stojanovih se ji je nezasluženo dobro godilo. Bila je zadnja leta manj učiteljica hčerkama, nego “lectrice” tete Emilije, kateri se je vedela in znala tako lizati in sladkati, da si je pridobila za vselej stalno mesto v obiteli.
Tako ji je bilo prešlo jutro življenja, “dieses Gabelfrühstück des Teufels”, kakor pravi Heine. In začele so se “migraines”. E-tieunette je postala pusta in ne-prebavna. kar sta uemilo čutili zlasti Milena in Stanka. — Za neznatne tri, štiri urice gorenješta-jerske francoščine in klavirja je; dobivala plačo, kakor malokateri uradnik ob obilem poslu ; ob vsem tem pa se je s slastjo delala nesrečno in tožila svojim manj u-goefeo živečim tovarišicam, kako jo tepe usoda. Kar se tiče vpliva na gojenki, se ji ni posrečilo, da bi sveži cvetki oropala zdrave 'barve in jima prestrojila naravno ženstvo s polovičnimi vednostmi v domišljav, neresničen, umeten značaj.
“Ah! tenez, c’est un .joli vacarme!” ječala je devojkama, “j’ai une migraine, mais une migraine! Ca me tient la, dans le sourcil gauche. Il est temps d’aller se coucher f” ponovila je še jedenkrat. kako jo boli glava, in velela. naj gresta vende!- že spat ! Potem je staro dekle izginilo.
Mladina ljubi opozicijo in besedi “nalašč ne”. Sestri sta ugasnili luč in stopili k oknu sobe,.katero so polnile sence tajnostne poletne noči. Čisto bled je vzplaval mesec izza bližnjih gozdnih vrhov in lil negotov, trepetajoč sijaj po lahno zibajočih se žitnih poljanah in po krivi, beli cesti, vodeči proti Vranovemu. Kako bi tudi ne bil bled ta nebesni poštar, zaljubljencem stari prijatelj in tihi zaveznik, ki ima toliko nočne službe, nujnega opravila z neštetimi brezplačnimi vzdihljaji, reko-mandovanimi poljubi in srčnimi brzojavi ! Ob vsem tem ga pa še dražijo lahkomiselni “milijoni”, koketne zvezdice, plešoče brez dela in skrbij po parketu sinjega svoda; nagajajo mu, da ga zemlja, v katero je nesrečno zaljubljen, ne mara, ker noče premajhnega moža! Mesec pa se jezi, da je ves rumen : hujša in shujša, da ga ni skoro nič videti. Potem pa, si zopet opomore, ker je trdne narave, in znova prevzame zaljubljeno pošto .... črički so prirejali veliki koncert, ki je obsegal le jedno samo točko; zato pa je bila ta tem daljša in jedna-komernejša : godli so brez napak. Zaspano so šumele resne smreko kraj' temnega gozda ob 1 ravnikih, in od njih sem je prinašala tiha nočna sapa rezek, grenek, trpek vonj. '
Dalje prihodnjič.
0-
0-
Delavei, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
-O
0-
-0
O
-O
I
O
■' *■ ■	■ wFT'Y™ €	wi	’ s ;-.-w,r"rt*i*5T$»
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta (909.
Glavni urad na: M250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Istand Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 333, Girard, 111.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
IVAN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, Ul.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, Ul.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOftlK 1346 So. Ashland Ave. Chicago, Ul.
Vsa pisma in vprašanja ra pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos Benke, 11250 Indiana Ave., Chicago, Ul. Denarne (odpošiljatve) pa na Ivana Kalan, 314 -6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svob.de”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
SPREJETI NOVI ČLANI IN ČLANICE.
K dražtvu št. 4 Black Diamond, Wash. Frank Kočevar, certifikatna številka 2083; Jakob Suhoveršnik, 2084; Frank Ros, 2085. — K dr. št. 5 Darragh, Pa. Erazem Gorše, 2086. — K dr. št. 8 McGuire, Colo. Frančiška Vodnik, 2088. — K dr. št. 9 Leadville, Colo.
J os. Plut, 2087. — K dr. št. 11 Staunton, 111. Frank Pleterski, 2089.
—	K dr. št. 12 Sublet, Wyo. Jakob Škerjanc, 2090; Jakob Špeh,
2091; Ivan Mohar, 2092. — K dr. št. 15 Taft, 111. Jos. Plut, 2093. — K dr. št. 20 Cleveland1, 0. Gustav Grobolšek, 2094. — K dr. št. 22 Indianapolis, Ind., Mihael Mavrič, 2095; Anton Gorenc, 2096. — K dr. št. 24 Milwaukee, Wis., Maks Kodel, 2097; Frank Kopač, 2098. — K dr. št. 28 Madison, 111., Frank ¡Schmidt, 2099; Milan Pu-djak, 2100.	— K dr. št. 29 Taylor, Wash., Marija Mahkovec,
2101; Tvan Mahkovec, 2102; Martin Mežnar, 2103. — K dr. št. 32 Wenona, 111., Matija Jarc, 2081. — K dr. št. 34 Oregon City, Greg., Alojz Colja, 2104; Frank Saksida, 2105. — K dr. št. 35 Franklin, Kans., Anton Zemljak, 2106. — K dr. št. 36 Springfield, 111.: Frank Bezjak. 2107: Matija Kajina, 2108; Ivan Kotnik, 2070. — K dr. št. 38 Jenny Lind, Ark., Marija Pavše, 2071. — K d*r. št. 46 San Francisco, Col., Frank Sabancy, 2109. — K dr. št. 48 Brezzv Hill-Mullberry, Kans., Ciril Razložnik, 2110; Krištof Klopčič, 2111: A-lojz Goste, 2112; Fréd. Beršinalk, 2113; Mathias Roth, 2072. — K dir. št. 50 Milwaukee, Wis., Marija Turk, 2114. — K dr. št. 52 Somerset, Colo., Matevž Maloverh, 2115; Jakob More, 2116. — K dr^ št. 60 Pueblo, Colo., Štefan Fatur, 2117; Jakob Vider, 2118; Jos? Mišmaš, 2119. — K dr. št. 64 St. Mihael, Pa. Blaž Kosec, 2120; Viktor Zvonarič, 2121. — K dr. št. 65 Onnalinda, Pa., Jos. Kočevar, 2122. — K dr. št. 66 Superior, Wyo., Ivan Mesék, 2123. — K dr. št. 70 Dunlo, Pa., Frank Božič, 2068; Ivan Dolez, 2069; Andrej Obreža, 2070. — K dr. št. 73 Girard, 111. Ivan IVojtila 2124.
ZOPET SPREJETI
K dr. št. 10 Moon Run, Pa., Jos. Mahne, 937; Ivan Erjavec, 1677. — K dr. št. 12 Sublet, Wyo., Jurij Justin, 1090. — K dr. št. 16 Clinton, Ind., Anton Primožič, 942; Andrej Hohaš, 1687. — K dr. št. 20 Cleveland, O., Frank Pulič, 1519. — K dr. št. 25 Reading, Pa., Ana Košmerl, 1430.
PRESTOPLI ČLANI.
Alojz Tomazin, 1138; Peregrin Zupančič, 60:	Frank Slabe,
252; vsi trije od št. 2 k št. 10. —- Ivan Prost; 164; Valentin Mažgon, 162; prvi k št. 5, drugi k št. 13. -— Martin Moneta, 936; od št. 6 k št. 52. — Anton Zemljak, 2106; od št. 22 k št. 35. -y- Andrej Rastran, 684; Matija Doman, 1436: Mihael Heirandt, 1454; od št. 30: kam?
—	Anton Pekolj, 769; od št. 32 (k št. 15!
POTUJOČI ČLANI.
Frank Podlinšek, 632; Jos. Majk, 1011 oba od št. 4. — Anton Ocepek, 640; od št. 6. —- Frank Besnik, 31j); od št. 9. — Frank Slabe, 252; od št. 10. — Valentin Podobnik,' .568; od št. 16. — Math Pirnat, 1325; od1 št. 17. — Millael Šlefbir, 28Ž; od št. 29. — Ivan Kastelic, 1352; Ivan Zemda, 1856; oba od št, 55. — Anton Germ, 767; od št. 67. —	c •
• -r*r J} IP °»•' T '1
SUSPENDIRANI ČLANI IN ČLANICE.
Od dr. št. 4 Black Diamond, Wash., Tom Veršnik, 97 ; Anton Felicijan, 119; Jacob Kolenc, 113; Frank Steršnik, 114. — Od dr. št. 8 McGuire, Colo., Jos. Jug, 528; Alojs Vehovec, 187; Štef. Botro vrich, 1230. — Od dr. št. 10 Moon Run, Pa., Frank Mali, 1809; -los. Grabe, 1697. — Od dr. št. 16 Clinton, Ind., Jurij Kubla, 1095; Ivan Mufi er, 446; Jos. Kuč, 447; Frank Rozina, 442. — Od dr. št. 21 Naylor, Missouri, Aloj/ Zimerman, 512. — Od družtvo štev. 27 Forest City, Pa., Frank Verbič, 662; Karel Keržič, 952; Frank Bizjak, 1338; John Gerdina, 1433. — Od dr. št. 30 Bishop, Pa.. Jacob Berčič, 927; Pavel Osebek, 683; Ferdi Geraldini, 1708; John Dečko, 1705. — Od dr. št. 31 Farmington, W. Va., Tom Mutnich, ?.
—	Od dr. št. 39 Agular, Colo., Jos. Malendo. 1032; Jacob Spruk, 893; Mile Stopič, 892. — Od r. šit. 48 Brezzy Hill, Kan., Ivan Dell-siak, 755; Jos. Segotič, 1850; Mart. Knez, 1847: Jacob Kok, 1849.
Od dr. št. 55 Brougthon, Pa., Ivan Renko, 1358; Juri Bizjak, 1351; Ivan Arh, 1741. — Od dr. št. 58 Greeland, Midi.. Martin Kapš, 1628.
ODSTOPLI ČLAN IN ČLANICA.
Elizabeta Kopušar, 1213; od št. 50. —- Andrej Arko, 1777; od št. 69.
ČRTANI ČLANI.
Jakob Pečnik, 634; Jos. Semprimožnik, 105; oba od št. 4. — Ivan Ujčič, 1142; Frank Sevšek, 1144; oba od št. 5. — Jos. Novak, 236; od št. 9. — Ivan Vidmar, 515; od št. 21. — J. Kapušar, 949; od št. 24. — Mihael Preskar, 969; od št. 41.
UMRLI ČLANI.
5. jan. t. 1. Anton Planinšek, 1527; od št. 59 Conemaugh, Pa. —- 12. jan. t. 1. Urh Vidmar, 764; od št. 32 Wenona, 111. — 16. jan.

GLAS SVOBODE
t. 1. Anton Zidar, 1180; od št. 37 Lowber, Pa. — 30. jan. t. 1. Anton Bizjak, 777; od št. 33 Livingston. 111. — 15. feb. t. 1. Anton Gliha, 415; od št. 15 Taft, 111.
IZ URADA GLAV. TAJNIKA.
Cenjenim bratom tajnikom naznanjam, da plača po sklepu zadnje konvencije vsak član vsakj; 3 mesece v zvezno blagajno po 25c. toraj naj se za prvi obrok meseca marca pobere od vseh članov po 25e.' doklade. Od članic se ne pobira tega, ker' one plačujejo za isti sklad redno vsak mesec po 5c. Plačati pa morajo te, doklade člani, ki pristopijo v tem mesecu ravno tako kakor vsak drag član.
Nadalje obveščam tajnike, da jim v par dneh pošljem po ekspresu pravila in zapisnik zadnje konvencije, oboje doklad prosto, vendar pa smejo društva za nje svojim članom računati v korist društvene blagajne koliko in kako sama sklenejo.
JOS. BENKO, glav. tajnik.
BREZ NASLOVA.
Pozabiti na narodnost, ter misliti edino le na človeštvo. Ker le kralji in epsarji imajo profit od tega; ljudje vseh dežela pa so prijatelji. —.Vicjor Hugo.
Fred. Dr. Warren, hi moral tožiti predsednika Tafta za razža-ljenje radi kriminalnega govorjenja, katerega je rabil napram njemu, ko ga je pomilostil. — W. A. Green.
Predsednik Taft. nas stane letno nad četrt miliona dolarjev. -— Med tem, ko je predsednik Lincoln državo stal le $25,000.
Umetnik Howard Chanler Christy, je naslikal bitko pri San Juan griču, a pri tem izpustil Roosevelta. Tudi trdi, da Roosevelta ni bilo tam!
Delavec, ki ne protestira napram sistemu, po katerem ga kapitalisti izžemajo, pomaga tudi svojega lastnega brata držati, da mu gospod izpraznejo žepe.
Tako je, delavstvo oblači ženske svojih nasprotnikov v svilo, svoje 'žene in hčere pa v navadno tkanino, zakaj?
Razne in številne korporacije so dandanes podobne barbarskim baronom v 18. stoletju; slišali niso takrat in slišijo ne danes maščevanja, ki upije do neba po o-sveti radi teptane pravice, kar bo privedlo ljudstvo do revoluciji^. Ko vpije ljudstvo po pravici, ki je v konstituciji jamčena vsem državljanom enako, in ko se zatečejo k sodnijam, kjer imajo bogatini vse na svoji strani, kar se jim zoperstavlja, pa podkupijo ter gazijo po konstituciji in ljudstvu, kakor je to delal Louis XIV. Toda tudi tem izsesalcem bo odklenkalo, kakor je onim v 18. stoletju. —	^
Truste bi se lahko prisililo spoštovati' postave, in bi se tudi spodobno obnašali, ko bi izvoljene butice to od njih zahtevale. Nova portugalska vlada je iztirala vse nabožne roparje iz svoje dežele. njih posestva pa je konfisei-rala. Prav tako! Tako se naj postopa z raznimi korporacijami, trusti, ki se pregrešijo napram postavi in videli bi, *kako bi bili pridni, vljudni in respektirali pravico. Toda tako dolgo, dokler bo ljudstvo volilo ljudi v urade, katere vzdržujejo in plačujejo korporacije, tako dolgo bodo iste ljudstvo izrabljale, ga ropale ter zasmehovale postavo. Kapitalisti niso krivi, zakaj njih preklinjati. Konfiscirajte truste; tako de-
vano “sweat-box”, soparnico, to je, zaprejo ga v železno sobo brez oken v katero spustijo po ceveh napeljano soparo, da ga v njej kuhajo in pečejo, da bi ga tako prisilili izjavita se njim (policiji) v prid. To pomeni, da se jih muči, kot v času inkvizicije, in te razmere vladajo še danes v svobodni deželi ameriški. Ali ste pa slišali, da bi se kedaj postopalo tako z bogatinom-hudodelcom, ki bi ga policija vtaknila v ta tako-imenovani “third degree?” Newer! In zakaj ne?
Ako ima človek veliko denarja, je po njih zatrdilu drugačen od človeka, ki ga nima. Glede sramotne mešetarije v Illinoiški le-gislaturi, v kateri so ljudski zastopniki prodali svoje glasove Lorimer-ju za državnega senatorja, ni njih nihče mučil. In zakaj ne? Zakaj se ne postopa z bogatini in revnejšimi jednako? Med nami je danes več bogatih hudo-delcov kot revnih, s katerimi bi se moralo veliko bolj strožje postopati kot z revnimi, ker oni postajajo hudodelci radi dobička-željnosti in radi slave ter nadvlade med tem ko postane revež hudodelec radi stradanja in zmrzovanja.
Imamo pač posebno postavo za bogatine in drage za reveže. Na sodniških stolih pa sedijo možje, hlapci kapitalistov, katere ste postavili vi delavci t je, da vam delijo lekcije o postavah. In ako kedaj p*jde v tej deželi zopet do nesporazinnljenja med strankami in do morebitnega boja, prišlo bo to radi neenakega postopanja napram vsim, ne glede, je dotičnik bogataš ali reveš. Sodišča so danes korumpirana, in dokler ostanejo taka, bodo tudi kapitalisti na krmilu ter vedno izrabljali revnejše v svoje grde namene. Ko bi bili prizadeti individuali znali, kaj se namerava izcimiti iz u-mazane Lorimer-jeve kupčije v Illinoiški legislature bi ne bilo nikdar prišlo do tega, zato bi bili že skrbeli. Denar bi bil zakril vse.
la postava z reveži, ako se ta pregreši zoper njo. Zakaj se ne po-
stopa z vsemi enako?
Naj nihče se ne boji imena “socializem”. Nastop delavstva za pravice pod katerimkoli drugim imenom bi bil istotako strašen. — Father William Barry.
Rimokatoliški duhoven, ki je izrekel gornje besede je vreden da nosi, po zatrdilu “Appeal to Reason”, cerkveno obleko.
Človek ki čuti biti svoje srce za preganjane in uničujoče člo-večanstvo, je zvest in udan apostol križanega človeka, kateri je pred devetnajststoleti propagiral proti krivici in privilegijam nek-ternikov, ki so postajali ošabni na rovaš sušnih delavcev.
Father Barry je razsvetlen z pravem krščanskim duhom, in radi tega ne bo dobil nobene podpore od ljudožreov. — Miners Magazine.
Kadar se revnejšega vraga aretira, se ga vtakne v tako imeno-
Koliko bogatih hudodeleov pa preživi in umre, ki bi jih ljudstvo spoštovalo, ker so bili pokriti vse svoje življenje. To je pač slabo upravljan stari svet, toda pred nami je luč, ki nam daje u-panje v boljšo bodočnost.
ZA KRATEK CAS.
Ženska nekega premogarja je poslala svojega fanta v prodajalno jesiha za lOc. Grocerist1 je natočil jesih v merico in ga na to izlil v vrč, ki mu ga je fant dal. “Tukaj fante, je jesih in kje pa imaš denar?” je vprašal. ‘Ka-aj,’ odrezel se je fant, “denar je v vrču, kamor ga je mati dala.”
“Koliko otrok imate mati?” Je vprašal turist kmetsko ženico, ko ran je podala posodo pitne vode. “Ne vem”, bil je nje odgovor. “Ne veste!” “Ne za gotovo.” “ Viljem je šel na ribolov, Tomaž se vozi nekje okoli, Jurij si je izposodil očetovo puško, ter odšel na jago, Emeralda in Ana pa študirate o begu. In tako sama ne vem koliko jih imam predno pride čas večerje, kjer jih bom preštela, ako volite počakati.’’
Ko je gluhonemee iz kare izstopil, ter korakal čez progo po kateri je ravno od nasprotne strani druga prihajala mu je konduk-ter prve upih “Pazite se, kara gre!” “Kaj?” je vprašal gluhonem. “Kara prihaja, pazite .se.” “Kaj?” Pa ga je že kara vrgla ter sunila na stran, in ko se je pobral, je še sam sebi govoril. —-“Vrag vedi zakaj me je neumnež zadrževal ter brbral venomer, da j kara prihaja.”
KDO ME BODE OZDRAVIL?

. v vPrašanje muči vsakega, kateri oboi:'., a se vsled izkušnje drugih bolnih prijateljev ne upa poveriti kakemu navadnemu zdravniku, se manje pa kakemu zdravišču, ali Medikal
Institutu; ker zdravljenje vseh teh zdravnikov je žalibog rojakom dobro poznato.
\ sled tega uzroka se morajo vsi bolniki poveriti samo onemu zdravniku, kateri je leta in leta žrtvoval v korist človeštva da izpopolni svojo “NOVO METODO“.
Najboljšo in najuspešnejo pomoč za hitro ozdravljenje vsake se tako težke in nevarne bolezni

MOŽA IN ŽENE
katere so nastopile vsled spolnih nepravilnosti in zlorab, — dobi vsak, ako se zaupno obrne na znamenitega zdravnika
Dr. Ferd. Hartmann-a
svetovnoznanega Specialista za moške in ženske bolezni.
NOVA METODA
njegovega zdravljenja je natanko opisana v njigovi knjigi, katero je on napisal za koiist našega naroda. — V tej knjigi so opisani i'<*iri različnih boleznij moža in žene, kakor tudi to, kaj je potrebno za čim prejno ozdravljenje.
Pišite še danes po njo, ter pri naročilu v pismu priložite nekaj znamk za poštnemino.
Prečitajte nekaj pismov, kakoršna on vsaki dan prejme od
i Vi Knin itn v
svojih bolnikov:
^isokospožtovani g. d jetor Hartmannl
Vaša zdravila vporabljam šele pet dni, a se počutim že veliko boljšo, kar imam zahvaliti Bogu in Vam. Zato dragi Slovenci. obrnite se na njega, kateri Vam bode ponudil svojo po-
oč. Vam gospod doktor ostajam hvaležna do
OD«
groba z spoštovanjem,
ANTONIJA RADOŠEVIČ.
Cent, Candy pod No, 71, Calumet, Mich.
Veleučeni gospod
Štejem si dolžnost, da se Vam iskreno zahvalim za prtposlana zdravila s katerimi sem v dveh tednih popolnoma ozdravila od nadležnega kašlja, za kar se Vam še enkrat zahvaljujem. Ob jednem Vas prosim, da mi dopošl-jete zdravila zaslabo prebavljanje, na katerem trpi tukaj neki možki. Vaša hvaležna.
HELENA PAJAN,
10818 Torence Ave., So, Chicago, 111. ^
Visokoučeni g Dr. Hartmann:
Dolžnost mi je, se Vam najtopleje zahvaliti za dobroto ker ste me obranili pred skoro smrtjo. Bolehal sem od težkega prehlaienja vnetja pljuč, ter sem po kratkem zdravljenju popolno zdrav Priporčam Vas vsim onim ubogim, ki ne morejo svojega zdravja dobiti, ker prepričan sem, da jim lahko pomagate.
Prisrčna Vam hvala Vaš
NIKOLA MIŠKULIN 26 Wash. St.	N. Y. C


Veleučeni gospod Dr. Hartmann !
Hvaležno Vam naznanjam, da sem po Vaših zdravilih popolno.; a ozdravil, in upam da mi ne bode treba več rabiti zdravil. Ozdravil sem hvala Bogu popolnoma, ter se Vam še enkrat prisrčno zahvaljujem na Vašem zdravljenju. Vaš Hvaležni
FRANK BORAK,
Box 123. Josephine, Pa»
Da zamorete dobiti jeden dober svet glede Vaše bolezni,
pišite še danes na:
Dr. FERD. HARTMANN-a
231 E. 14th St.
New York, N. Y.
Al	Ml VAS SEZNANIMO Z	m m m
IMOVO 23 kamnov novo
pristnih mmS0 ■ % IVIH V W vsebujočo uro.
pristnih
vsebujočo uro.
EXCELSIOR WATCH
Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno Mi moramo prodati *a prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih "Accuratus ur in sicer sarap za $5.7 5 komad! Te vrste ure so jako pri pravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka
fnniso^amoT garantiramo za 20 let
bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite. Če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane I cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa ne
marate —jo ni potreba kupiti in lij rnciriromft VCQ Lepa uro pošljite na naše stroške nazaj. <111 I Cu!\ll OHIU V0C1 veri žica pri vsaki uri. Pišite na naslov:
CO., DEPT. 505, CHICAGO, ILL., U. S. A.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
™	'• -* 4l" t*-'
- s

Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HJ
La Touraine.........20.000 H1
Chicago, nov parnik....9500 HP
Pristanišče 57 Phrth RDer vznožje 15th St., New York Citv
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 State St. New Y:rc	MAURICE W. KOZMINSK!
glavni zastopnik za zapah, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Pijte najboljše pivo I
M
n

^ Peter Schoenhofen Brewing Co.*
M
$	PHONE: CANAL 9
¿W:
M
CHICAGO ILL.

«s
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klo-«8 bukov in spodnega perila na zapadni strani.
fe
h»
t»
fe
«s
«s
«
«
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
fe
fe
m
fe
fe
fi J. J. DVORAK & Co.fe
«
«
«IS	1853-55 Blue Island Ave.
Telefon Canal 1198.
fe
fe
fe
fe
fe
4
I


;)
i
i
I
J;
ï
i
i
i
i
i
i
I
i
i1
•‘Glas Svobode”
(Tub Voice of Libbutt)
weekly
published by The Qlas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki._________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in velja--------------
ZA AMERIKO:
Za celo leto.........$2.00
za pol leta..........$1.00
% A EVROPO:
Za celo leto.........$2.50
za pol leta..........$1.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
«318 WEST 20TH St.,	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike 4* nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Ivabi naslov.
PROSTITUCIJA.
Danes živimo v oni dobi svetovnega preobrata, ki se imenuje prostitucija. Prostitucija pa pomeni v navadni prozi človeka, ki se proda v potrebi za obstoj za vsako ceno, sedaj temu. sedaj drugemu, kakor že nanese.
' So pa tozadevno dvojne vrste prostitucije, ena, kjer prodaja ženska svoje telo in tudi dušo za plačilo; in druga, kjer proda mož-ki kakor ženska svojo fizično moč in možgane s katerimi služijo vsakovrstnim namenom za vsakovrstno plačo, kakor že razmere nanesejo.
Te zadnje vrste prostitucija zavzema različna mesta v človeški družbi, v katerih takorekoč prakticirajo prostitucijo, razlika je le, da ne tako očitno kot v prvem omenjenem slučaju.
Oblika prvo imenovane prostitucije je poniževalna ter nevarna ljudem, ki jo prakticirajo; med tem, ko je oblika druge, na bolj fin ter obširen način vpeljana in je nevarna le človeški družbi, o-zirorna nje veljavi in koristem.
V tej duševni vrsti prostitucije imamo urednike, pisatelje predavatelje, pridigarje in tein podobne ljudi.
Predniki raznih časopisov ne pišejo po lastnem prepričanju, ampak na povelja in želje svojih gospodarjev katerim služijo. — Dnevnim dogodljajem največje važnosti, opišejo ti uredniki le e-no stran — ki ugaja njih gospodarjem — prezrejo pa drugo stran — kar se tiče delavstva — radi vpliva s katerim se jih pri-
ker naše kraljestvo ni od tega sveta, plačilo nas čaka tam, tam gor na onem svetu.
Kako ti apostoli pri vsaki priliki pobijajo delavstvo, če si isto namerava zboljšati svoje žalostno stališče. In vendar je^to v na-sprotstvu s sv. pismom. Čudno pa je to, da ravno te vrste ljudje žive v luksusu, v palačah, med tem ko se njih “ovčice” izrablja, in še ljubo jim je da sužnjujejo še nadalje svojim gospodarjem.
Ubogi Nazarenčan, kakor smo se učili, se je družil z reveži, in o-ni duhovni in farizeji pa so služili ter molili boga pobasaj.
jVedno in vedno pridigujejo sužnjem svojim in jih uče naj bodo pohlevni in zaupajo naj v boga; čimbolj trpijo, tembolj stanovitni naj bodo ter prenašajo naj svojo mizerijo brez godrna-nja, ker plačilo nas čaka, temveč j,e, kolikor bolj zadovoljno trpimo — tam, ivrag vedi, kje je tisti tam “oni” svet: in vse ostane, kakor je bilo, namreč: da bodo reveži ostali še nadalje reveži, bogatini pa se še bolj bogateli ; in tu notri, v tem grmu tiči zajec, namreč: pridigarjeva mastna plača, vse na rovaš delavčeve kože in to tako dolgo, dokler bo poslušal in verjel v take bajke.
Toda, ako dobro prevdarimo, so obe te dve vrste prostitucije žrtvi sistema in produkcija razmer. One, ki zavzemajo nižje vrste prostitucije, o katerih smo v začetku tega članka govorili, so zaničevani in živijo le od danes do jutri, ker se bojijo starosti, vživajo v veliki množini opojne in druge smrtonosne pijače. Med tem ko drugi, živijo svobodno ter razuzdano, ker imajo vsega, česar jim srce poželi v obilici, in nezavedno ljudstvo jih »božava ter si jih predstavlja, kot k*ako nebesno prikazen, a niso v resnici nič druzega kot podlaga današnjemu sistemu in vpora onih na krmilu; zato pa svobodno delajo kar hočejo, zato se njih rente tudi tako brzo množe.
Tak je današnji vladajoči sistem, katerega apostoli ljubezni in uredniki mazači (vzdržujejo, in to pa le zato, ker jih mi. delavci vzdržujemo, ko podpiramo časnike, kateri oni urejujejo, in poslušamo ter vbogamo duhovne med tem, ko se oni nam v pest- smejejo in v žepu figo kažejo.
Človek.
KAJ MORA DELAVSTVO ZAHTEVATI.
tiska.
Kadarkoli so gospodarjeve koristi v nevarnosti, so njih uredniki tembolj podložni, kot n. pr., Turnerjevi članki “Barbarious Mexico”, katere je pisatelj priobčeval v American Magazinu, in ko so presegali gospodarjevo mnenje jih je odstranil ozir. prepovedal nadaljno razpravo ozir. jih pustil predelati, da so služili njegovim lastnim koristim in koristim njegovim kolegom kapitalistom.
Kadar se kje pojavi kak št.rajk. kjer delavci zahtevajo večjo plačo za svoje proizvode, pa zopet pritisnejo na urednike, da postavijo zahteve delavcev v napačno luč pred javnostjo, primerjajoč njih nekdanje sužensko stališče, češ, da se puntajo.
Ako si kapitalisti žele vojno, v namen doseči kak zunanji trg, da se znebijo smrdečega mesa, se zato najmejo zopet pisatelji, da pišejo vspodbujoče članke, pripovedujoč ljudstvu, kako ona ali ta inozemska država škili po naši, s katerimi razburijo nezavedno ljudstvo tako, da kar samo sili v žrelo kapitalističnim namenom, kjer se gre samo za denar in od kake druge vojne nevarnosti ni duha ne sluha ali za od njih barvano smrdečega mesa. In ko so se tako junaško izkazali njim na njih povelja in njih koristi, kaj imajo od tega'! Namesto, da bi se prodali kot navadni prostit utje pa so zavrgli in prodali svoje brate in sestre, očete in matere v snž-nosf in v smrt.
Pridigarji, domišljavi apostolj-ni miru, sprave in ljubezni so drugi v vrsti teli prostitucijonar-jev. Kako ob nedeljah in praznikih rjovijo iz. prižnic proti ubo-zemu ljudstvu, razkladajoč jim, kako lepo je služiti bogu, cesarju, kralju, državi, deželni ih du-bovski postavi; katere moramo .spoštovati in ubogati, to je, kako veselje je hiti suženj, saj smo si enaki, namreč podobni si smo,
V vseh industrijskih državah Unije se kaže vsak dan bolj vidno zahteve delavstva, da se skoro srednjeveške razmere, katere pri nas vladajo z ozirom na delavsko odškodovanje, delavcev, ki se pri delu pokvarijo, u-mrejo ali postanejo za celo življenje pohabljeni. Dežela potrebuje z a k o n a , v smislu reforme v prid d e 1 a at s k i h razmer.
“.V prid delavcev!” Da, ampak samo zategadelj, ker so magnati v strahu, da pride delavstvo Unije pod socialistično oblast k spoznanju in treznemu mišljenju, kjer se jim bodo odprle oči, kaki so njihovi interesi in kako se dela sedaj z njihovimi interesi in v bojazni, da bodo delavci pod rdečim praporjem v e č zahtevali, kot jim prisodijo “dobromi-sleči” delodajalci, ki so prišli sedaj vendar do spoznanja, da morejo nekaj dati.
Senat, kongres, legislature. mestne uprave, tovarniške določ. be, pravica pri sodiščih, sploh vse te velike stvari, katere drži na svojih ramah delavstvo se do zadnjega časa ni skoro nikoli spominjalo ljudi, ki so jih na mesta /volili, da hi delali tudi v prid vo-lilcev, delavcev. Meščani so ne-, kaj dosegli, trgovci so nekaj dosegli, velike družbe so pa skoraj vse dosegle: vprašamo se pa, kaj je delavstvo doseglo, ki se bije za svoje pravice že petdeset let, in katerih še danes niso dosegli. Ali je osemurno delo povsod u-peljano? in so druge velike hudobije za delavstvo odpravljene? ne, niso, ker dosedaj še niso zbrali prave poti za dosego njihovih pravic.
Tako se sedaj pripravlja za-konadaja (od pritiska socializma), da “reformira”* delavski položaj, kar se tiče glavne delavske mizerije:	zakon za ponesre-
čence in njihovo odškodnino. Tako se hoče z u n aj ne nezakonitosti napram delavstvu prebole-
ti ne iz čuta pravičnosti, ne za radi tega, da se hoče prfznati, da se delavcem na eni najvažnejših točk dela krivica, temveč za to, da se prepreči, da delave c ne bi več zahteval in več prisilil in da se ne bi v vedno večji zavesti in svoji veliki brezpravnosti vedno bolj in bolj “uhajal” v socialistične vrste in sploh v delavske organizacije. To so vzroki, za kaj se kapitalisti zavedajo Tvoje, delavske pravice, delavec. Ne naravni čut praivicnosti, temveč zopet nova z a n j k a (da jim ostaneš “zvest”) za te delavec, jih vodi do te “reformacije”, kjer ti hočejo zopet dati drobtinico, namesto celega hleba, kateri ti gre!
Oba, v tem smislu izdana zakona, za boljše preskrbo van je za ponesrečene delavce, izdana v New York državi, so z istih “čutov” do delavcev pečena, kot smo jih povedali in karakterizi-rali in razne komisije in komiteji v raznih drugih industrielnih državah, ki hočejo delavske zakone tudi “reformirati”, stoje na tisti podlagi kot. gori opisani in poljudno razloženi. Le nič verjeti, da to tako radi reformirajo!
In ivendar potrebuje naša dežela na te m polju p o poln o reformiranje.
Statistika, ki jo je pred kratkim izdal Gilbert Lewis Campbell kaže, da se samo v premogovi industriji naše dežele v desetih letih na cesto postavi deset-tisoč vdov in petindvajset t i s o č sirot, radi nesreč. — Zjedinjene države pridelajo tre-tinjo več premoga skozi delavce, kot Evropa, in to povišanje produkta se plača s tem, ker se tukaj t r i k r a 11 o 1 i k o več premogovih kopačev pri svojem delu poškoduje, pohabi in umre, kot če/, lužo. To plača trikratvečji profit!
Na Angleškem je od 1427 železniških delavcev na leto eden pri svojem delu ubit; v Zjedinje-nih državah Ameriških ima pa od 414 železniških delavcev letno eden svoje delo plačati z življenjem. V Angliji je od 150 železniških uslužbencev eden na leto ponesrečen. V Zjed. državah pa pride en kripel na 2!) uposle-nih delavcev enake kategorije!
Nič novega, kar tu pripovedujemo. Ampak vedno in vedno je potreba, da se delavce in to tudi Slovence opozarja na vnebopijo-čo krivico in mrzlost kapitalistov, kateri si tlačijo napasite žepe z krvjo in življenjem in z razmesarjenimi trupli delavcev in zato. da delavci enkrat zahtevajo v tem polju red in da vse slabo odstranijo in gledajo na to, da se odstrani prej ko bodo zopet vso stvar kapitalisti v “svoje roke prijeli”!
Delavci ne smejo biti zadovoljni. če Civic Federation in taki bratci iste vrste m a 1 o stvar spremene, ne, delavstvo mora gledati, da se cela sedanja krivica popolnoma reformira, reforma. ki ne bo samo zboljšala se-dajnih delavskih razmer, temveč ki bolv resnici naredila nekaj novega: Odškodninsko dolžnost de-lodajalstva v vseh industrijskih slučajih poškodb, brez vsake o-brenienitve delavstva.
Odškodninsko dolžnost, ki se naj lože doseže skozi deželno u-stanovo za ponesrečene delavce, katere stroške naj prevzamejo sami delodajalci med seboj.
NAŠA TAKOIMENOVANA NEVTRALNOST.
Vlada Zjed. držav počasi in previdno pripravlja svoje “suverene'' na to, da pade rneksikan-skim rebelom za hrbet, Ta dežela, ki je sama svojo neodvisnost in svojo — tnalo sramotne — svobodo izvojevala skozi rebele, se despotu Diazu ponuja, da revolucionarje ali prave domovinske može pobije. Naše največje spoštovanje takim naslednikom svojih slavnih očetov iz leta 177(1! Pako se vodi politika dandanes! Privatni interesi nad vse — svoboda, bratstvo, enakost, pravica, pa leže v prahu in ječe in kličejo po starih očakih, ki so ji dali prvi za 'veliko francosko revolucijo življenje, s svojim življenjem tudi v Ameriki prostora.
Čedni sinovi svojih dedov in gospodarji te največje ljudovla-de bodo doprinesli še tako daleč, da bodo ŠVashingtona spoznali “za nezabeljenega državljana”, ga prijeli in obesili, vsaj iluzio-
rično si lahko to predstavljamo, če pogledamo, kako se tepta svoboda od svobodnih ljudi, ki bi in so prvi v to poklicani, da jo branijo, kot so jo njih predniki branili pred monarhističnim Maksi-milianom in Napoleom III.
Da pa pečat svojega izdajal-stva, ki ga, ponujajo zahrbtno tiranu in več stokratnemu morilcu Diazu, pred ameriškim ljudstvom zakrijejo, vpijejo poiitika-ši v Washington!«, da treba imetje Zjed. držav v Meksiko “braniti” in se mora meja ob Texas držati “nevtralna’ in za to je potreba, da se pošlje na mejo kanone in modre srajce, da se “interesi domačinov” branijo, itd.
In tako se z vsakim dnem pošilja ameriško vojaštvo na greneo z naročilom, da v ‘‘nevarnosti” streljajo; če bi se pa “rebeli”, po dokončani bitki prepeljali na ameriška tla” se jih po določilih mednarodnih aktov vjame, vzame orožje in toliko časa drži za ujetnike, dokler ni nevarnost minula"’. Od tako velikega pojmovanja ameriške prostosti smo že skoro oglušeli. Sedaj pa se nas je v svobodi prekoračilo celo v Turški Arabiji in ne preostaja nam drugega, kot brati rumeno časopisje v kari in pljuvati skozi o-kno.
Ampak z razorozenjem in ujetništvom meksikanskili rebelov a-meriška nevtraliteta še ni pri kraju. Kar so meksikanskim rebelom prepovedali, to si je 'ameriška soldateska sama ukradla: četam se je dovolilo, da prekoračijo mejo in da so v slučaju potrebe Diazovem vojaštvu takoj pri roki.
Poročilo seveda zavija, da se je ta odredba izdala za voljo tega. da se velike deme pri Colorado Reki 'varuje, da jih rebeli ne “poškodujejo ’ ’.
Ampak to je začetek. Insurgen-ti poročajo ameriški vladi, da so rebeli napadli in popolnoma uničili in okradli nek rudnik v Mek-siki, ki je last ameriških kapitalistov. Je to resnica? In če je to res. je obžalovanja vredno za rebele. ker s tem izgovorom Washington v resnici pokaže z vso silo kaj pomeni nevtraliteta strica Sama pod zastavo kapitalizma. Zraven tega je pa voditelj insur-gentov, Madero. ameriškim kapitalistom zagotovil, da, če ga podpirajo proti rebelom, se je nadejati. da se bo dalo ameriškim kapitalistom še več .“pravic” v Meksiki, kar je zadnje posebno “razveselilo”. Meksikanske veleposestnike pa na druge strani zatrjuje. da bodd davki manjši in da se jim ni potreba bati, da se bo prosta zemlja razdala med prebivalstvo, delavstvo.
In za take privatne, očitno nesramne predloge se je kupila naša nevtraliteta washingtonske vlade in pri tem pozabila na svojo slavno konstitucio in načelo: gojili svobodo, enakost, bratstvo — za vse enaka pravica.
In če bo Diaz s pomočjo ameriške nedolžne krvi zmagal, za koliko časa bo trajala "zmaga” in je sploh mogoče program, ki ga vodi general Madero izvesti?
Ne. v Meksiki že ne.
KDO LASTUJE ZJED. DRŽAVE?
J. Pierpont Morgan je sedaj e-den tistih “kraljev”, ki lastuje del Zjed. države. Danes ta magnat kontrolira velikansko svoto $12,000,000,000, in zraven ima še naloženega denarja v bankah in trustovih družbah v deželi svoto $10.000,000,000. Ta velikanska svota je pa koncentrirana v Life lussuranee družbi z $402.000.000 reserva (prihranka.) : New York Life lssurance z $557,000.000 reserva; National Banke of Commerce, $244.000,000 surplusa (prebitek):	(luarantv Trust
družba, $150.000,000 surplus: Mercantile Trust družba. $75.000,-000 surplus:	Equitable Trust
družba $02,000,000 surplusa. 'Po •znese skupno $1,704,000.000. Razen tega Mr. Morgan kontrolira United States Steel korporacijo z kapitalom in resorses (denarnimi pripomočki) z $1,500,000,-000:	Southern Raihvav z $411,-
000,000; General Electric družbo z $80.000,000. posebej še Libertv National Bank, z depositi (hranilnimi vlogami) stranskimi dohodki v velikosti $45,000,000. in Chase National z hranilnimi vlogami in dohodki /P$257,000,000 in
druge manjše in večje industrijske družbe, ki se morajo vse ravnati po Morganu.
V zadnji finančni gonji je dobil Mr. Morgan tudi kontrolo čez Madison Trust družbo v New Yorku, katera ima prebitka iu hranilnih vlog okoli $15,000.000.
In tej velikanske bilionski zlati denarni moči se naj jemljejo še v poštev Morganove mil ionske tvrdke kot Grenville in Co., v London-u in Morgan, Hajes in Co., v Parizu. V svoti gori navedeni, ki jo je izračunil dober trgovski tovariš Morgan-a, James J. Hill, ima danes Morgan kontrolo čez $1,500,000,000, katere svote se tudi vesele sorodni ban-karji, kot Vanderbilti, kakor tudi multi-milionarji Astor, kateri so danes resnični gospodarji Mutual Life Insurance družbe, z sedežem v New Vork-u.
Tako močan, — tako grozno nevaren — je postal Mr. Morgan, da se ga praktično z Wall cesto lahko imenuje špekulantna stenica. Vsak bankar govori danes le o njem — z njim mora računati ker se vsa borza po njeni ravna in trepeta če migne le z mizincem. Milionarji se tresejo pred njegovo močjo in so Rotšildi in drugi taki magnati le njegovi hlapci..
Z razmerami, kot so danes v finančnem svetu, se noben špe-kulator ne upa, ne da bi dobil dovoljenja od velikega Morganovega trusta staviti, v špekulacije tudi enega dolarja. To pravilo velja za vse trgovce, ki imajo svoj kredit, v bankah Morgana.
Kar pa dela situacijo Wall ceste še bolj nevarno, je to, da se'je v kongresu dobila za te požeruhe vrsta mož, ki vidijo, kako nevarna je postala ta igra z milioni napredku dežele in njenim prebivalcem in so nekateri kongres-mani, posebno iz zapada in juga v prizori]) važno akcijo naravnost proti tiranstvu teh dolarskih kraljev, ki se zbirajo na Wall cesti v New Yorku in od koder pošiljajo v svet “dobra” ali “-slaba” poročila. To se pravi, dobra, če se je bisaga povečala, slaba, če se bisaga noče tako hitro napolniti, kot si ta na novo spečena ameriška “aristokracija” želi.
Poslane Stanley iz' Kentucky je sedaj vladi pokazal, da je čarter United States Steel korporacije (Morgan korporacije! ravno tak. se je pridobil na isti način, kot, si ga je dobila Northern Security družba, katera je bila par let od najvišjega deželnega sodišča po zakonih Sliermanovega an-ti-trustnega zakona razpuščena.
Stanley povdarja, da, če je veljala za X. S. družbo pravica, da se jo je kaznovalo, bi mogla ista pravica veljati za Morganovo korporacijo; in če je jeklena korporacija ]>o zakonu nedolžna, ne kriva, potem to isto velja za A-meriean Tobacco družbo in Standard Oil družbo, katerih krivda je obstojala v istem smislu.
Northern Securities družba, je imela kapitala okoli $400,000,000, ko ima Steel korporacija $1,500,-000,000 kapitala.
Najbolje informirani bankarji in odvetniki v deželi pravijo, da bodo (bi saj smele biti) šanse jeklenega trusta malo bolj slabe kot Northern Securities družbe, ker je zadnja imela mnogo manjši kapital ( : X. >S. 400 mik, Steel korp. 1 bilion in 500 mil.!!), kot Morganov trust in vendar zadnja družba mirno “dela” še naprej vsak dan milione, namesto da bi vlada, njeno poslovanje omejila in jo posadila na zatožno klop.
Da se pa to ne zgodi gre pa iz tega stališča, ker se govori: kar Morganove banke započnejo, daje dobička in ljudem dela; kar Morgan za počne, se razvije in deluje; kar ni pod njegovo kontrolo umre in zaspi.
Pri poznati mu morajo (Morganu') njegovi naj večji sovražniki (in teh ima dosti!) in vsi njegovi “prijatelji”, da stoji danes denarni oligarhiji J. P. Morgan kot glava na čelu in da je njegova moč večja, kot naj si bo od kolikor več mož kedaj v zgodovini Zjedinjenih držav'. To se posebno ve izza leta 1907. —■ . . .
Rockefellerji so jako močni, to je resnica; ampak oni niso bili še nikoli tako popurlarni z vsem tr-govinstvom in velikimi trgovci te dežele, kot se je to posrečilo či-futu Morgan, in radi tega njihova influenca ni tako obsežna. — Guggenheim-i so tudi močni; ti eifuti danes kontrolirajo Ameri-
ean Smelting in Refining družbo in celo vrsto drugih zlatili, bakrenih in topilnih korporacij v katerih imajo naloženih $314,000,-000 kapitala.
Vse te velikanske, skore nepre-računljive svote in bogatstva se nahajajo v rokah teh magnatov, za katere dela 90,000,000 ljudi, vseh narodnosti, vseli ver, vseh barv in poklica.
Kdo lastuje torej Zjedinjene države?!
ŠKANDAL V VATIKANSKIH KROGIH.
Milanski “Seeolo” ima zaslugo, da je odkril svetu nečuvene škandale v vatikanskih krogih, ki krožijo danes po celem svetu. Vidi se pa listu, da se bori s temi svojimi odkritji tudi proti sistemu, ki se je udomačil v teh krogih, in priznati mu moramo, da vrši s svojo brezobzirnostjo, s katero razsvetljuje najtemnejše kote, zelo važno kulturno misijo, če tudi gre v nekaterih svojih izvajanjih morda, v marsikaterem oziru predaleč. Tako se spominja tudli v zvezi z vatikanskimi dogodki afere grofa Eulenburga, ki pa v teh zadnjih škandalih ne igra. posebno velike vloge. Mnogo-več pozornosti pa zasluži sistem, ki ga je vpeljal Leo XIII., pod katerim je dobil vsak inozemee, ki je igral v Rimu gorečega katoličana, visoke redove, plemstvo-in naslov častnega tajnega komornika. Tako je bil imenovan kratkim hamburški Pavel Matines za barona, junaka nove vatikanske afere pa sta Irec Mac Swinev in Meksikanec Del Fierro. Mae Swiney je prišel pred kakimi 15 leti v Rim in si je vedel pridobiti naklonjenost Ram-pollovega kroga. Avanziral je za' gregorjanskega viteza, postal je častni tajni komornik, končno marki im komtur Pijevega reda. Posebno utrdilo pa se je njegovo stališče, ko se je poročil z vojvodinjo Stelio Oavalcante di Albu-qmerque, nečakinjo takratnega nadškofa v Rio in poznejšega kardinala. Nova markiza je bila brez dvoma najlepša prikazen v vatikanskem svetu, ocarujoča, visoka in vitka, blondinka z velikimi temnimi očmi. Kmalu pa se je razvedelo, dla zakonska zvestoba ognjevite Braziljanke ni posebno vzorna iu vsi so se čudoma izpraševali, kako to. da mož ničesar ne vidi, posebno ker niti skrivala ni svojega razmerja z nekim drugim Ircem, ki je bival kot portugiški diplomat v Rimu. V tem času pa je dobil Mac Swiney zelo nevarnega tekmeca v Vatikanu. meksikanskega markija Del Fierro, ki si je vedel pridobiti naslov tajnega komornika in skušal Mac Svineya v vsakem o-zini izpodriniti. Ravno v tein času je začel dobivati Mac Swiney pisma, ki so ga opozarjala na njegovo zakonsko mizerijo. Seveda so bila ta pisma anonimna. Končno se je zgodilo, kar se ni dalo odvrniti, dvoboj s portugiškim diplomatom in razporoka z lepo ženo. ki je privolila v to, da se razporoči v inozemstvu in se stalno naseli v Parizu. Vendar pa. niso prenehali anonimni napadi iu sedaj posebno ga je dolži) a-noninmi pisec onih prestopkov, ki spominjajo na Eulenburgovo afero. To posebno je potrdilo Mae Swineya v mnenju, da je pisal ta. pisma Del Fierro, ki je bil baje sam osumljen takih dejanj. Da bi zadevo razjasnil, ji- toži! Mac Swiney Del Fierrotn. zaradi obrekljivega žaljenja časti in bo v tem procesu pol Vatikana defili-ralo pred škandalov željnim svetom. Ta afera pa .je nadalje jasen dokaz, s kakim premislekom so se izvršila ta imenovanja za tajne komornike. —- Med trnu časom na je zadela Mae Swineya od druge usoda. Papežev tajni komornik se je namreč poročil v Loindtonii drugič z neko Nemko in protestantko in sicer kar po protestantskem obredu in brez papeževega dispenza, govori se celo, da je sam prestopil k protestantizmu. To pa je bilo končno tudi papežu Piju X. preveč in zato je odvzel Mac Swimeyu vsa dostojanstva, vse redove in titulature, ter je sedaj Mac Swiney zopet navaden človek. Najmanj s tem ho seveda zadovoljna sedanja njegova soproga. Ves kulturni svet pa maje glave čez vat in kanske dostojanstvenike in to upravičeno.
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov. /l,9/>09X\ Incorp. '
21. nov. 1909	15. marca 1910.
MA DI80N, FENNSYLA ANIA
GLAVNI ODBOR:
PKIEDlSEDiNiDK: Jfos. Hauptman, Darragh^ Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsih urg, Pa. Box 51.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
^APISNUKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK:	Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠErriN A, Adamsburg, Pa. Box 108.
BOLAŽ ČEJLIK. Adamsburg, Pa. Box 26.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM. Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa bla-
gajniku in nikomur drugemu.
O KMETIJSTVU.
Iz države Illinois.
Dandanes smo menda že na oni “visoki" in izobraževalni stopinji, raz katere moramo kritizirati in obsojati če se nam v to vredno zdi, pa če imamo za to faktične podlage ali ne.
Rekel sem kritizirati moramo. 1 no, to tudi ni nič nespametnega če ne pobijamo resnice in drugih dobrih stvari vže v prvem trenutku ko se je stvar ali ideja, v človeku porodila in če ji ne spodmaknemo fiuidameutalni kamen, na katerem se je imela dvigati velikanska ‘‘palača’’.
Tem podobno sem čital v "Glasu Svobode" nedavno od tega dve kritike im. namreč eno iz “Nortb Star or Gophers” in drugo iiz “Puke or Iron". Le žal, da mi pravi povod temu ni znan. Da se pa posneti iz kritik, da je jih rodilo medsebojno sovraštvo. — Kar pa popolnoma razumem je to. da se gre enemu “za" in drugemu “ne" skupno naseljevanje.
•laz, kot izkušenega, lastnega svojega stališča se strinjam z g. “ne" in to pa zato. ker se oziram na razmere Slovencev, katere korenito poznam.
Ce že v resnici kolonije preiskujemo in jih hočemo pojmiti. se ne smemo g. "za" po robu postaviti, kajti če gremo v bližni “home-stead" v državo iona in bomo videli takoj njen sad.
Ta kolonija se nahaja ob glavni progi Rock Islaml in St. Paul železnici. Tu lahko vidimo ne — precinljiv in velikansk napredek pridnih Nemcev. Sedaj pa vprašanje :	ali smo mi Slovenci tem
podobni?? Najmauje ne!
Pomislimo samo malo na "Rajsko dolino" in prepričali se bodemo, da je to istina. No, mogoče ('?) da mi kdo poreče, da slov. kolonija ni zato obstala, ker ji je bil na čelu duhovnik, pa tudi to bi bilo prazna fraza. Tako so vsaj nekateri mislili od počet-ka. Slovenci sin o preveč s saino-vl astri ost jo prenapolnjeni in imamo preveč hrepenenja do bogastva v sebi. V eni minuti bi moral bogat postati in ne premisli če bi moral za to trdo delati ali ne.
Da pa je prvo omenjeno gola resnica, obrnimo mali pogled v jednotno življenje. Ali ni bila ta tako dobra v prvih rokah.kakor je sedaj v drugih? Eno in ravno isto če ne bolje?! Ali prikipelo je nekaterih Oseb samovladistvo do vrhunca in da “mi" nadvladujemo in “oni" so nam "ponižni", iztrgajmo jim .jo iz rok! Tako se je tudi zgodilo.
Vprašanje bi se še lahko stavilo : zakaj bi pod vodstvom kakega slov. duhovnika, če prav vodi in mn je ljudski blagor pri srcu. ne vspevala kolonija ? Odgovor rfn vedno stoji pred očmi prejšni. "Naš" slov. duhoven je med nami vender izobražen človek, pa če to kdb hoče vrjeti ali ne, torej i-ma več zmožnosti do teoretičnega. kakor praktičnega kmetijstva a ko se ga želi priučiti, kakor en navadten kmet. In vender ni šlo!
Bržčas me pa bode mogoče kdo narobe razumel' in si bode mislil:	“a, ha, reklamo dela”,
kar pa istinito ni temu tako, ampak jaz sem hotel stom le dokazati, da se tfidi en prodajalec lahko v kmetijstvu izvežba kar je gosp. kritiku “za" dvomljivo.
Ravnokar sem rekel, da ni šlo.
Kaj pa je sedaj narediti, da bi slučaij ne nanesi] da bi še enkrat ne šlo? Zato so pa najbolji pripomočki — ne pričeti kaj takega, kar bi bilo ljudem v kvar in bi jih stalo njih trdo prisluženi itne-tek.
Torej po mojem mnenju in najboljši sodbi : — proč od skupnega naseljevanja ! Slovenci se lahko skupno ali zblizoma naselijo, a pri tem pa naj bode vsak svoj lastni gospodar. Zato pa je pripraven “Puke or Iron" okraj. Pa ne misli dragi čita-telje. da zato, ker se tako “čudno" imenuje, pravilno — .Missouri, pač pa zato. ker je ugodno podnebje.
Da pa p e bode kdo mislil, da sem zaklet sovražnik proti 'North Star or Gophers", naj omenim, da tudi tu žive ljudje in da je velika lesna, sirarna (da se tudi masla dovelj pridela) iu “močna" industrija.
Minneapolis je centrum, kjer so naijvečji mlini na svetu in se nainelje 40.000 sodbv moke dnevno. Da se pa vsa ta moka oziroma žito ne pridela “doma", no, to bo pa menda že vsakdo razumel ? !
Nikar se pa gg. naj ne strašita moje skromne in “nedolžne" kritike in naj se zopet kaj oglasita, saj naš "filas Svobode je pravi ! glas za nas. Vsak naj stori po svo-! .jej najbolji moči in vestno. Kdor pa to stori, je storil vse.
; Ce bi se pa v resnici kak Slovenec znašel, in ustanovil skupno kolonijo, kjer bi se pokazalo med njimi napredek, bratstvo in enakost, potem naj bi pa zaslužil kot vodja kolonije izraz, katerega so rabili pred dolgimi leti za George Washington, ko je truden položil orožje iz svoje.močne roke in sicer :
“The first, the last, the best.
The Cincinnaties of the West,"
Sedaj pa še nekaj ! Agentje ali prodajalci zemljišč, kakor vse o-stale slovenske kmete v Ameriki poživljam tem potom, da se ogrevajo in tudi ogrejejo za vprizori-tev domače poljedeljske izložbe, rastave, da se bo stem enkrat dokazalo slov. javnosti, katera zemlja je vendar najbolj a v Ameriki. Do sedaj mi Slovenci še tega ne vemo, ker vsak pravi, da njegova je najbolj«. Na rastavi pa ne bo govoril ne agent in ne kmet, govoril bo pridelek in slov. javnost ga bode -sodila.
Vsaka velika naselbina je pripravna za t.o. Torej izberite si je!
Zal mi -je še danes, da. sem bil prepozen v preteklim letu za illi-noisko državno razstavo v Springfieldu, ker zvedenei, ki so obiskali razistfuvo in vedeli moj pridelek, so se izjavili, da tako gotovo kot je beli dan, bi bil -dlobil nagrado ali odlikovanje. Nikakor pa nečem zamuditi prilike to leto.
Torej na svidenje slov. prodajalci zemljišč in kmetje !
Vaš ud a ni so-kmet.
Serafín F. Plesko.
Kako posnemajo Salomona.
V Clevelandu je bil 13. feb. obsojen Collin Stevenson in Joe Kleeham, vsak v petletno ječo ker sta vkradla sladkorja za 78 centov v vrednosti. Povprečno če /računamo pride na Te — d leto ječe!
• Kaj tacega je mogoče samo v deželi enakosti!
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
STRAKOŠ.
Ruski spisal Maksim Gorki.
(Za Glas Svobode.)
Cez rujavo morsko ravan podi 'veter oblake.
Med oblaki in morjem strelja ponosno strakoš (divja morska ptica.) črnemu strelu podoben.
Naenkrat vdarjajoč z peroti ob Valove in zopet brzostrelno k o-blakotn po hiteč, vpije navzgor — in oblaki čujejo veselje v smelem kriču tiča.
Iz tega vzklika zveni strast in klic po viharju! Moč jeze, zubelj strasti in gotovost zmagovalca slišijo oblaki iz tega klica!
Galebi se tresejo pred viharjem — stokajo, se pode nemirni črez morje, tja in sem in hi najraje pogreznili svoj strah v globočine morja.
Tudi potapljavci stokajo — o-ni tudi ne poznajo divje veselje življenskega boja: grmenje groma jih straši.
Neumni pinguin se je skril v najtesnejše skale in čuva najboljši del svojega telesa v vse-st rnlm . . .
Samo ponosni strakoš strelja veselo in-prosto čez rujavo morsko ravan!
temni postajajo oblaki, vedno nižje se pripogibajo k morju, in valovi pojejo in plešejo navzgor, gromu nasproti.
Grom grmi. Jezno ječe in se penijo valovi, z bojem z vetrom. Z divjo močjo obdan, prime viharni veter -ele kupe va.vv in jih vrže v divji napadeni zlobi proti pečinam, kjer se smaragdno zelene mase v pene in prah razprhijo.
Strakoš pa plava kričeč skozi zrak, črnemu blisku podoben, prebode kot psica oblake, in potegne z porotnico pene valov.
On drvi kot demon — ponosni črni demon viharja, in se smeje in veka in ihti . . .
Sc smeje nad oblaki, ihti cd veselja !
Se smeje, bes — ker njegovo fino uho sliši iz jeze grmenja njegovo vtrujenost, in opešano moč: on je prepričan, da to črno oblačje ne bo zagrnilo solu c a
—	ne. ga nikoli zakriti ne moral
Vihar tuli . . . grom grmi . . .
Z modrim zubljem švigajo o-
blačne mase črez mm-sko planjavo. Morje lovi psice strel in jih pogasi v svojej globokosti. Kot ognjene kače se pičijo refleksi strele v morje in izginejo, j
Strakoš! Ha. kako besni!
Smeli strakoš plava ponosno med strelami čez jezno rjoveče penasto morje tja ; in kricS profet zmage:
Le divjaj, viharni veter, divjaj
—	vedno bolj močno, še besnej-še! . . ."
TONIKA.
Spisal Victor S. Skubic.
Denar leti kot prah od delavca !
Zdravilo, ki bo ozdravilo ljudstvo, je šola.
Greh enkrat skrit — je d vali ral storjen.
Ce se govori hitro, se večkrat napravi pomota.
Mi vemo kaj smo, pa ne vemo, kaj bi mogli biti.
V odkritih besedah je hujši u-darec, kot v pesteh.
Vsak dan je več ljudi, ki se ponujajo v vojaški stan. Vzrok? Pomanjkanje dela.
Da se revolucije duh vedno bolj širi. je dokaz to, da ima ljudstvo vedno manj pravice.
Odkrij si glavo, kadar si v hiši. in ko prideš na prosto, si jo pokri s tem se najboljše obvaruješ prelilajenja.
Vdove zgorelih gasilcev so dobile podporo od krojaške firme, katere delavstvo je bilo na štraj--ku; sami štrajkarji, krojači, pa — puško. Enakopravnost
Nedavno je trideset požarno-bratmbovcev zgubilo v ognju v chikaški klavnici svoje življenje za kapitaliste:	kapitalisti pa so
od tedaj že za 30 mil ionov dolarjev težji. —
Podpora za novi stroj Linotype.
Fr. Košmerl 26c. Neimenovan v Chicagi 50c. J. Fraile, Clinton, Ind. 24c, zato, ker je tajnik tukajšnjega dr. št. 50 na novega leta v dr. dvorani mačka prespal.
Iz Aurora, Minn., smo prejeli $1.00 podpore za novi stroj. Darovalci so sledeči: J. R., 25c, ker so previdni možje patra Pirnata iz družtva sv. Antona K. S. K. J. ven vrgli, za radi zdražbarije; John Zajc 15c, da boste Pirnata spoštoval! V. Mikolič lOe, ker ni hotel pokopati umrlega Italiana, dasi je bil katoličan; 15c, ker bi rad pri narodnih družtvih zdraž-barijo napravil, pa jo ne bo; in ša 5c, ker je do sedaj moral že iz treh katoliških družtev odkorakati; I’. S. 10c, ker sem sedaj v boljši družbi kakor lansko leto; J. Z. 10c ker, dokler sem denar dajal, sem bil prijatelj, sedaj sem pa rdeekar, ko ne dam več stotakov; Neimenovan 10c, ker je sedaj cerkvena in farska bisaga prazna in je “foršusa’’ treba, a ga nobeden ne da in hoče imeti vsak za svoje delo tudi plačilo; capito!
■ Pretegnjen.
V našem egoizmu, rhi postanemo financielno neodvisni, mi večkrat pozabimo, da so naše zahteve večje kot naše sile in moč telesa. Kakor hitro prekoračimo meje naših moči in se pri delu pretegnemo, zapazimo tudi, da smo steni celemu organizmu škodovali in ga opešali. Takojšnja pomoč je neobhodno potrebna. Za prvo je dobro da se vživa mir, svež zrak in dobro hrano in Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ki bo dalo zopet telesu moč in krni -dobro barvo. Pripomoček'’tukaj priporočam je jako dobra tonika. Ona bo, v prvi vrsti, izčistila vso nesnago, kar poživi takoj celo telo, naredi kri čisto in dene v red njeno cirkulacijo. Telo bo zopet sprejemalo hrano, -mišice postale žilave in možganom se bo povrnila, nova sveža moč in človek se bo povrnil nazaj na delo. Ta pripomoček je tudi dober če se katerikrat potrebuje apetita in moči. V lekarniških prostorih. -Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago.
111..
Kaj je narobe pri današnjem življenju? — ¡Visi bi radi prišli v “nebesa", a nobeden ne želi izgubiti sladkih stvari pozemskega življenja in uživanja!
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri V. J. Kubelka, 538 \V. 145. St., New York, N. Ti
: Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicaga	,
{ ,	je J. F. Bolek-ova, kjer se toči	,
1 i	Izborno Schlitz pivo in fina	,
i	vina. Domača in cenena ku-	(
•,	h in ja.	,
i1 Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pi|ače 200.
' Vačeria s pijačo samo ISO.
-,	Slovenci, pridite in se prepri-
čajte, da je ta gostilna izborna	,
: JOE F. BOLEK j
; 1870 Bloe Island Avenue
!1	vogal	19. ul.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vina in stnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.inzap. 18- ul.
GOSTILNA
kjer je največ zabav« in največ vžitka zl par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, IU
Telefon Canal 1439.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO

&&
PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Alice....... 18. Jan. 1911
M. Washington .. 28. Jan. 1911
Laura...........4. Jan. 1910
Oceania........11. Jan. 1910
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Islind Ave-, Chicago
TELEFON CANAL955.	i
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
ET
M. A. WEISSKOPF, M. D.
0
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, lil. tel. canal 47«
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od L—3. ure popoludne in	od 4.—h. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne domu iu to le izjemoma v piav uujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
s-
0
Pridite in si oglejte
Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje
Največja izbira v Chicagi po ecni od..............
$7.50 do $25.00
Oiekein suk ’je za dečke.......
$2.00 do $10.00
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
fifNG<S Je,inel1 & Mayer, lastnika.
ATLAS BREWING CO.
'T"1
•luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
g LAOER | MAGNET j GRANAT g
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti I |Og	mi te bodemo zadovoljili.	gu
.............. J
■
j
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Streei
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. ,groc:rijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvo odjemalcev. Naročila na dom »oži Frank Pangarc. r.
H.GERLACH&CO.
TrgO' ci
big ga, grocerijsklh potrebščin, moke in živeža
m 1 m ST, SHEBOYGAN, WIS.
Telefon 630 White.
Gostilna "Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med, Rlue Islán dl ulico in Í JOHN MLADIČ.
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St) cor. 18 Place
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in ¡rorak prigrizek. DoinaM in importirani likerji.	Tel. Canal 809«.
2103 Blue Island Av. cor. 21.St
DJP1SI.
Cleveland, 0. Uredništvo Gl. Sv.: —-
Predpustni čas se menda še nikoli ui tako pravilno praznoval, kot ga letos Clevelandčanje pri svojih veselicah, plesih igrah in enakih narodnih zabavah ki so vedno na dnevnem redu v tej največji slovenski naselbini.
Mladina se zabava in pevce in "vsako večje družtvo priredi kail, o zabavo in poset je te ali druge vedno velik in njihova privlačna moč se tudi vedno bolj raztega na ljudi, katerih se bolj krepko drži tovarniški prah in tema duha, kot se je nekdo tako v Clevelandu od inteligentnikov slovenskih izrazil.
Omeniti moram Veselico spojeno z maškarado dne 18. feb., katero je priredilo družtvo ‘‘Naprej ’ ’ št. 5 S. N. P. J.
Veselica je bila, jako dobro obiskana in če/, vse pozornost je na zabavajoče vplivala maska, ki je dobro predstavljala štrajkarja iz Westmoreland okraja hodila po d vot ani, zamišljeno v roki nosila jedilno pelo in na ramah kramp in lopato in bolj črn obraz živa podoba premogarja štrajkarja!
•Ker so vsi Hakoj uganili, kam meri pomen te, za eno veselico tako čudne maske, se so začeli v peleo zbirati denarci.
Groši in šestice in nabralo pri tej priliki za Westmoreland nekaj čez $10. Ista maska je dobila pri juri prvo nagrado, kar se je z od-dobravanjem vzelo naznanje.
V tem maskiranem smo pozneje spoznali sobrata Vinka Kenič 'in le škoda, da nima več posnemovalcev med slovenskimi delavci v Clevelandu. Imenovani gospod je pokazal, kje delavce palec najbolj žuli.
Drugi dobitek je dobila maska, ki je predstavljala S. N. P. Jed-nolo in tako vabila rojake, naj .pristopajo k njej.
Zavedna Slovenka g. Zofka Birk je hila predstaviteljica te lepe maske in vzbujala pri občinstvu večji del pozornosti in naredila velik efekt.
Poleg dveh imenovanih je bilo vse polno drugih lepih in okusnih mask in je težko bilo reči, která je lepša od ruge. Ženitev pa v letošnjem predpustu ni nič kaj preveč, čeprav je pregovor pri rojakih, da zakon zvezan v predpustnem času bolj drži kot v drugih letnih časih.
Ker pa, pomeni predpustni čas, čas smeha, se nam ga pa od Cl. A-merike vedno kej preskrbi, kjer človek bere vedno kako debelo, povedano malo po latinski, malo po angleški in malo pisenmontešlri in. nazadnje v ljuibi Kranjščini in kdor se za trebuh drži in če ga vprašaš, zakaj se drži ti odgovori : Ja, kaj nisi čital zadnje Amerike f!
Na, v drugem oziru se je pa ta biro najizvirnejših žurnalistov malo poboljšal, in čeprav so vedno baualni y izrazih, vendar stare “politične poteze’’ opušeava-jo in tako je Bosna mirna!
Vrbovškega ni več v “javnost”; Pire se oglaša po latinsko in da so mu zadnje čase chikaški uredniki obrnili malo več pozornosti je vsem ustreženo kdor pozna lestvico, po kateri bi rad plezal g. Pirc.
Rečem mu:	kolikor bolj boš
pustil na miru svoje rojake, toliko boljše za te! Naj še omenim, da človek ki je urednik in ki more poznati malo bolj današnjo človeško družbo, bi lahko toliko sprevidel, da so ljudje postali drugačni in da so tepci še bele vrane. —
Omenim naj tudi, da so delavske razmere tu več kot slabe in ■da se z delavci grdo in nepravično postopa in kdor tega ne vidi, je slep. Naselbina je zgubila z smrtjo Franka Žele dobrega delavskega organizatorja in človeka, ki je bil vdan za napredek in za vsako dobro stvar.
Clevelandskim Slovencem pa priporočam list “Glas Svobode”, ker pribita resnica je, da je to e-dini slovenski list v Ameriki, kjer se tiska resnica in kjer dobi vsakdo prostora, za resnično poročilo ali kaj druzega. Delavec si ne more želeti boljšega lista! Pozdrav čitateljem
Avgust Kužnik.
Claridge, Pa.
Slovenska skaba v Claridge, Westmoreland Co., Pa., sta Anton Malikovič in Alozij Jenič, katera sta se podala na umazano delo koinpanijam v kraju, kjer, je več kot polovica slov. štrajkarjev. To je njihova sramota in našim poštenim delavcem v škodo.
Rojaki, spomnite se jih, kadar bodo primorani priti okrog za delom v kjer koli, ko bodo izgnani iz sedanjih skabskih barak.
Dajte jim brco, katero zasluži le tak izvrželc človeštva. Sramota.	J- E.
Collimvood, O. Uredništvo Gl. Sv.: —-
Opišem malo delavske razmere. — Položaj, kar se tukaj dela tiče je slab. V. vseh tovarnah so delavce v velikim številu opustili, v veliki Lake Shore tovarni so pa delavni čas skrajšali od 10 na 9 ur dnevno.
Naj še omenim, da so tukajšnji kotlarji vprizorili štrajk in jih je na celi New York Central črti o-kolu 4000,odložilo delo; v tej tovarni je pa kakih 70 kotlarjev stopilo v stavko dne 20. feb. ob 10 uri. Štrajkajo za radi tega, ker zahtevajo, da se takohneno-vani “piece work” odpravi, ker je proti pravilom njihove organizacije.
Z kotlarji vred so se izjavili solidarnim tudi vsi pomočniki in vsa javnost z njimi simpatizira. Nemorem si pa kaj, da ne povem da imamo tudi tri Slovence nazadnjake, ki niso sedaj v nobeni denarni stiski, a venidlar opravljajo s kal) sk o delo in so tako prelomili svojo dano prisego, ko so v vstopu v Unijo izjavili javno, da ne bodo nikoli delali skabske-ga dela, in sedaj so pa voditelji novodošlih skabov, katere je družba dobila iz ne vem katerega mesta cele dve kari. K skabom. pomočnikom kotlarjev je tudi pristopil en Hrvat.
Naj si zapomnijo, da dobe vsi svoje plačilo, ob zmage unije.
Ko izvem še kaj o tacih tičih, bom pa zopet poročal! Pozdrav!
Opazovalec.
Byesville, Ohio. Uredništvo Gl. !Sv.: —
Z ponovitvijo naročnine tudi par vrstic o tukajšnjem delav ske.m položaju.
Premogovih rovov je tukaj dosti, pa večina jih dela samo po tri dni na teden in so še zraven vsi prenapolnjeni z delavci, tako, da tu ni za delo iskati.
Slovenskih novic tukaj ni, ker sra samo dva Slovenca v tem me stil, za druge novice se pa čita-telji bolj malo zanimajo.
Pozdrav svobodomiselnim de lavcern po Ameriki, od
Matt Skrinar.
/ _______________
Moon Run. Pa. Uredništvo Gl. Sv.:
Bral sem v zadnjem dopisu iz .Moon Run, da se tu dela vsaki dan; jaz temu oporekam, ker to ni resnica, ker veči del delamo samo 4 do 5 dni v tednu in se tudi delo jako težko dobi in torej ne svetujem rojakom sem za delom hoditi.
Kar se društvenih zadev tiče smo na dobrem stališču. Imamo 5 slovenskih podpornih družtev ki spadajo k raznim organizacijam, a čitateljem Glas Svobode Moon Run najbolj priporočam družtvo št. 10. spadajoče k S. S. P, Zvezi.	,
Ne morem si tudi kaj. da se ne bi obdrgnil v zidanje slov. doma v Piittsburgu, Pa., ker se govori, da ne morejo dobiti dovoljenja če se ne' izdajo za “Avstrijce” Kako je to? Če drugi narodi do be, zakaj da ne bi ravno' Slovenci dobili? Zato, ker ravno Slovenci v Pittsburgu drže najmanje na svoj materni (slovenski) jezik.
Pozdrav rojakom in rojakin jam po Ameriki!
Sobrat dr. št. 10 S. S, P. Z
niku Soj ar, da se zmenimo, ke-daj naj bo krst.
Ko tako pridemo k “premilost-ljivemu” mu povem svoj uamen in tu župnik Sojar nad me zakriči :	Naj krstim otroka človeku,
ki ne bodi v cerkev?! Zahtevam prvo $5.00 (pet dolarjev), potem bodi! '
Povem mu, da to nima pri krstu nič za opraviti in kaj nedolžni otročiček ve in če umre ...”
Toda tu se je šele na me zadrl: vi lump ! falot! krivoverc ! kaj pa mislite?! Ali tudi vaša žena ne hodi v cerkev? ne vpraša naprej.
“Tudi ne” po pravici odgovorim. (Naj pomislijo čitatelji, da ne delam in pri malem zaslužku naj bi še podpiral cerkev? Kako bom pa shajal in sploh, kaj pa i-mam od cerkve?)
Ko sem tisto o ženi rekel, se je vsula kar cela ploha novih grdih besed “gospoda” Sojar na me in vendar zakaj, sem se vpraševal, za kaj vendar? Ali sem Sojarja okradel, ali katerega ubil, da sem po njegovih izrazih vse, samo človek ne?
Drugi dan so nesli otroka krstit in boter John Servinc je šel k g. Sojar-ju in povedal, da so o-troka prinesli od Jegliča in dušni pastir Sojar se je zopet zadrl: Torej . . . otroka naj krstim? Temu lumpu? ne prej, dokler za cerkev” ne da ($5) podpore, potem naj bo v božjem imenu! in če bo hodil vsako nedeljo k maši.
Ker mi je žena bolna, jo je zastopala sestra botra in ta se je vendar toliko ojunačila, da jih je tudi “gospodu” povedala par krepkih v obraz.
Sli smo.
Zvečer sem poklical župnika Sojar na telefon in ga vprašam, kedaj si želi, da prinesemo k krstu otroka. Sojar odgovori, da ob 1 uii popoludne. Povem mu uljudno, da se to ne more zgoditi, ker ima botra šele ob 4 uri prosto in še pristavim, kako je to, da se ne more krstiti ob 4 uri?
Tu vam pa meninič, tebinie g. Sojar odgovori: kaj vas to briga in telefon — zapre. —
Plačati sem hotel vse pristojbine in kar je zahteval in se mi je dal tak odgovor in še' lepši sprejem. Ni to surovost in neotesanost in vredno dejanje slovenskega duhovnika vredno? Sramota1! .
Torej taki ljudje potem pripo veduje.jo ljubezen do bližnjega in v resnici pa zašpotujejo brez vzroka poštene ljudi!
No, otročiček je vseeno brez “sv.” krsta zdrav in če mislim, da se je to zgodilo na vest župnika Sojar, sem z vsem zadovoljen.
Slovencem pa naj ta mali, a resnični dopis malo odpre oči.
Za vsebino in istinitost tega dopisa odgovarjam sam.
S spoštovanjem,
Carol Jeglič,
1725 — 14tli St.
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
V taKa Knjižica, je *)redna JSIO.ao -VsaKemu bolnemu čto-VeKu.
Mi želimo, da vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi : Sifilis ali Zastrupliena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu na vranci, led vicah in v mehurju. Ako sce zgubili Dado in ako vam priseda zabadavn denar dajati,tako pišite (.o ono zdravilno knjižico, katero vam nemudom t pošlemo in bodita overjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdrs vilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek. Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pcšljtmo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO , Aus. 708 Northwestern Bldg ; 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodjç:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaz prosim, da mi jo
takoj pošlite.
Ime............................ ...................
Pošta.
Država.
ZGUBA.
Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število ponmožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptoni nerednega prebavljenja potem so:
JOSEPH TBINEB’8

*
OF
Er vri
necisT.EREfr
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje.
S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sami. To zdravilo ima prednost pred vsemi drugimi, zato ker:
popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova. bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil.
Chicago, 111. Uredništvo Gl. Sv.: —
’ Ker slovenska duhovščina poskuša tudi v svobodni in napredni Ameriki Slovence teorizirati in jih držati na vajetih in zabitosti in da je to resnica, naj vam priča ta-le mali ali resnični dogodek, ki se je pripetil meni, ko sem se v krstni zadevi obrnil na župnika Sojar, ki je znan po svoji sirovosti in neotesanosti pri vseh rojakih.
Dobil sem novorojenčka in ga hotel dati krstiti in sem šel k žup-
Jenny Lind, Ark. Uredništvo Gl. Sv.: —
Z naročnino tudi mal dopis. — Kar se dela tiče je tukaj bolj slaba, ker je rov štev. 18 2. januarja t. 1. ogenj popolnoma uničil, v rovu štev. 17 sN pa dela tri do štiri dni v tedni in si čitatelji lahko mislijo, koliko se zasluži; no ja, ravno’ za živeti je. na kak prihranek pa ni misliti, zatorej rojakom ne svetujem sem za delom hoditi, ce se pa kaj na boljše obrne, pa že v Glas Svobode sporočim. Pa mi bodi še to dovoljeno povedati: časopisa, kot je Glas Svobode je težko dobiti med slovenskimi kot v Ameriki ali pa v stari domovini, vsaj kar se tiče proste besede. Ko berem druge liste to takoj spoznam in zapazim luknje, ki se jih z farizejstvom ne da zatlačiti in ko kakemu rojaku dam na ogled list Gl. Sv., in ga potem vprašam za mnenje o listu in njegovi vsebini, se vsak izrazi: v resnici, kajtacega še nisem bral v nobenem drugim časopisu, povej mi naslov, da se tudi jaz na njega naročim”. — Kjer pa ne gre tako lahko pa sam kaj povem in za-agitiram in si mislim: kolikor več ljudi naročenih na Glas Svobode, toliko večja bo vedno vrsta svobodomiselnih slovenskih delavcev! — Pozdrav!	Math Grili.
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL”
naša Specialiteta.
410 Greenfield Ave
Milwaukee, Wis.
Phone: 1574 J.
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Cenlie Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, nri tem pa zelo zmerne cene.
. Neštevilno zahval In pripoznanj jamči z» pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
* Naj večja slovenska lekarna v Chicagu J
+•	Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že
izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-4 nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, jr. takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
4 Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
4
4
4
4*
4*
4
4*
4
Pridite in prepričajte se
C. G. FOUČEK
že 25 let v te] trgovini na itlem proetoru 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Narodni Dvorani v Chicagu 111.
4
4
4
4
4
ÿ£444444444*44*444444444444*i:*â<
\
TraznoindrugoI
Slovenski aviatik Rusjan in srbska javnost. Po poročilih iz Belgr&dn se je tamkaj nabralo za rodbino ponesrečenega slovenskega aviatika Edvarda Rusjana že okroglo 10.000 dinarjev. V to svrho prispevali so vsi, prav vsi — gori od kralja pa doli do preprostega delavca. Vojno ministrstvo povabi Rusjanove roditelje v Belgrad da se jim izroče nabrani prispevki. Kakor poročajo srbski listi, romajo še sedaj množice ljudstva na pokopališče, da o-biščejo tamkaj Rusjanov grob in da izkažejo smelemu slovenskemu aviatiku svoje spoštovanje. Vse to, kakor zlasti sijajen pogreb, ki so ga v Belgradn priredili pokojnemu Rusjanu, je blesteč izraz bratske ljubezni, ki jo goje Srbi nap ram malemu slovenskemu narodu.
Aretiran klerikalni slepar. V
Bohinjski Bistrici je bila 25. januarja velika senzacija. Ta dan so namreč orožniki aretirali ljubljenca duhovnikov, užitninskega revidenta El. Kožuha zaradi velikih sleparij in goljufij. Kožuh je služboval precej časa v Bohinju. Mož je 'bil tako pobožen, da je prejemal vsak teden sv. zakramente, se klanjal do tal duhovnikom in užival pri ljudeh in pri duhovščini največje zaupanje. — Seveda je bil Kožuh tudi vnet Cuk. Posebno dobra sta si bila Kožuh in župnik Piber, v vsem enega srca enih misli. Kožuh je kot užilninski revident poneveril več tisoč kron in izvršil tudi na strankah mnogo sleparij. Z a koliko je ljudi ociganil, se pa sploh ne bo dalo natančno dokazati, ker so stranke plačilne dolete proč pometale. Če bi se vse plačilne bolele mogle dobiti, bi se šele spoznalo, za koliko tisočakov je pobožni čuk in revident Kožuh prevaril občinstvo in u-žitninski urad. Kakor se čuje, bodeta največ trpeli klerikalni občini Srednja vas in Bistrica, kjer se gotovi ljudje na vse načine trudijo, da bi prikrili ta goro-stasni škandal. Pobožni Kožuh, ki je toliko molil, kakor sleparil, je bil posebni ljubljenec župnika Pibra. Ta župnik Piber je sploh v Bohinju zapustil take spomine, da bodo njegovo ime izrekali ljudje z nekim studom; zapustil je v Bohinju svojega ljubljenca Kožuha, ki so ga zdaj orožniki vzeli in zapustil je po njegovem predlogu zgrajeni vodovod, ki je stal toliko, da še danes noben občan ni slišal računa, vodovod pa je popolnoma suh! Tako gospodarijo slovenski klerikalci na račun kmeta !
Koračnica v spomin Rusjanu
Iz Belegagrada poročajo, da je zložil Dragotin Petrovič, kapelnik vojaške godbe kraljeve garde koračnico, katero je posvetil spominu ponesrečenega slov. aviatika E- Rusjana.
Idrija šteje po novem ljudskem štetju prebivalstva 6101. Leta 1900 je bilo prebivalcev 5729. — Idrija je drugo mesto na K ran jr s kem.
Slovenske stolice na češkem vseučilišču v Pragi. — Pri rektorju češkega vseučilišča je bila deportacija slovenskih visokošol-cev, da sliši njegovo mnenja glede event. ustanovitve slov. stolic na češkem vseučilišču. Rekel je, da on je naklonjen taki ustanovitvi, senat pa se bo ha vil s tem vprašanjem v kratkem in na to jim naznani sklepe.
Slovenski občevalni jezik v Trstu je prijavilo nad sedemdeset-tisoč oseb. Seveda so na tržaškem magistratu radi tega vsi iz sebe. Magistratovi organi hodijo sedaj okoli Slovencev, rekoč, da nimajo njihovih popisovalnih pol, <la morajo torej napraviti pole, katere naj podpišejo. Tako bi radi ujeli kolikor le mogoče Slovencev, katerim bi napisali v pole seveda laški občevalni jezik. Gotovo pa je, da izkažejo mnogo t.isoč manj Slovencev v Trstu kot jih je v resnici, če ostane v veljavi od magistralo vih organov izvedena “revizija” ter če ne poseže vmes vlada, da pomaga resnici in pravici do veljave.
Farovška kuharica z revolverjem. M.' m. se je morala v Mo-nakovem pred sodiščem zagovarjati 41 let stara kuharica Cecilija Loderhuber zaradi nasilstva in nevarnega pretenja. Kuharica je bila že več časa v službi pri pri-
letnem župniku Weberju. Znala je tako strogo nastopati, da se je ženske bal župnik sam, še bolj pa njegova 841etna mati. Kuharica je starko celo pretepala. Župnik pa si ni upal predrzfii ženski odpovedati službe. Slednjič je prišla k župniku njegova teta, ki je že prej več let pri njem vodila gospodinjstvo. Kuharica je slutila, da ne bo nič dobrega in je takoj proti teti župnikovi nastopila z vso aroganco. Enkrat, ko je teta odšla od doma, ji je celo zmetala njene stvari iz sobe v vežo in vrata zaklenila. Ko je teta prišla domu, in ni mogla v hišo, je zvonila. Kuharica ji seveda ni šla odpret, župnik se pa ni upal, kajti rabijatna (Jila je imela v roki revolver. Ko pa je teta le še zvonila, je Čila res sprožila dvakrat, pa k sreči tete ni zadela. —• Teti zdaj res ni preostajalo nič drugega, nego da je šla zopet na svoj dom. Stvar pa je vendarle naznanila sodišču. Preiskava pa je prinesla na dan toliko obtežil-nega materija, da bo morala hudobna kuharica priti pred porotno sodišče, kajti zagrešila je oči-vidno zločin poskušenega umora.
Klerikalci razbili skupen jugoslovanski vseučiliški klub? Slovenski klerikalni poslanci so razbili jugoslovanski vseučiliški klub samo radi tega, da so dobili proste roke in prosto pot za svojo strankarsko politiko. Tudi so se klerikalci bali, da bi se vsled skrajno ugodnega položaja vendarle res ustanovila slovenska pravna fakulteta, za katero pa o-ni ne bi imeli niti ene učne moči.
Carskoje Selo zgorelo. Postaja Carsko je Selo in carski paviljon sta do tal pogorela.
Od leva raztrgan. Kakor se poroča iz Mombasse v Afriki, je u-mrl brat angleškega zunanjega ministra, lord George Grey, za ranami, ki mu jih je prizadejal obstreljen lev. Približal se je namreč na svojem konju gruči levov in ustrelil med nje. Obstreljeni lev pa je skočil na konja, ga podrl in se zagnal nato na. bežečega lorda. Ko so prihiteli njegovi spremljevalci, ga je lev ravno držal med zobmi in ga tresel. Le s težkočo so ga rešili, sedaj pa je umrl za poškodbami v bolnišnici.
Brezvestno ravnanje z vojaki. Hudo bi bilo.' če bi se zgodilo kaj takega v vojnem času in graje vredno bi bilo celo v času največje nevarnosti, vendar pa bi se dalo opravičiti, kar se je zgodilo v Inomostu. V mirovnem času pa Vojaštvo za nič in zopet za nič tako mučiti je neopravičljivo in zločinsko. Več vojakom so morali noge odrezati. Volszeitung" u-govarjal tej vaji. da pa so morali vendar skivači te stotnije iz Got-zensa čez 2000 m visoki Reejochl v Enipmes: V nedeljo ob L ponoči so se napravil na pot, že med potjo v Gotzens sc je pokazala pri več vojakih utrujenost in so se nekateri pogrezali v sneg črez kolena. Ko je prišel oddelek na prelaz, je imelo že 10 vojakov popolnoma zmrzle noge. Prenesti so jinh morali v Stubai in od tam v Tnomost. Po poročilu “Innsbrtic-ker Nachrichten” je zbolelo 22 vojakov, med temi 9 zelo resno. Enemu izmed lovcem bodo morali odrezati najbrže celo obe nogi, potem pa hajd z lajno po svetu. Res dulce et decormn est pro patria mori! Ko bi se bilo to zgodilo v vojnem času, bi bilo žalostno in kaj bi koristila taka četa domovini, izmučena do skrajnosti in z zmrzlimi udi? Neopravičljivo bi bilo tako ravnanje v vojnem času, zločin pa je v mirovnem času. — Lovcu Euschneider-ju so morali odrezati obe nogi, ker sta mu zmrznili. Eusclmeider jc hotel v par dneh prestopiti v civilno službo. Dvema drugima vojakoma se je stanje nekoliko izboljšalo.
Tisočkronski bankovec v kavi.
Nek kmet na Moravskem je pred kratkim prodal več konj ter spravit skupiček, tisočkronski bankovec. v predalček mlina za kavo. Pred nekaj dnevi pa je pripravljala kmetica nekemu gostu kavo. Zmela je kavo v mlinčku ter izsili a vse iz predalčka v vrelo vodo, ne da bi vedela, da je bil' v predalčku skrit bankovec. Skuhano dišečo kavo'je zlila v. lonček zmešala z mlekom ter (vse skupaj postavila pred gosta. Ta je seveda nametal v lonček precej koščkov sladkorja, krepko zmešal ter potegnil žlico iz lončka, ker je nekaj v njem začutil. Na žlici
?
MOŠKE SRAJCE, brez ovratnika in z manšeti — lepi novi patenti — srajce vredne do $1.00. Sedaj samo.........................
MOŠKI DOBRI ČEVLJI, Blueher vrste -najzadnje mode. Čevlji v vrednosti 2.50 sko zi to razprodajo za par..................
ZENSKE ČRNE NOČNE SRAJCE — nare jene iz dobrega blaga in iz satina z lepimi o kraski, 18 do 24 inč širokosti —srajce, vred ne $2.75 do $3.50, sedaj samo.................
ŽENSKI FINI čevlji z gumbi — jako zadnje mode — v vseh velikostih — čevlji, ki so se navadno prodajali po $3.50, sedaj par
DEŠKE MODRE OBLEKE — od 8 do K
■ta — novi spomladni kroj — d vojna te in okusne kratke (Kniekerbocker) hlače ■Za obleko sedaj...........
iNSKI $2.50 moderci, — jako dobro nare-ii — A 6 dolgimi podporki — vse velikosti zadnji v razprodaji —posamezen sedaj. .
GRMADA DEČKIH do-kolenskih hlač navadne barve; črne in modre — posi narejene za fante od 4 do 16 leta — ] 59c, sedaj samo.........................
ZENSKE BELE MU SLINASTE SRAJCE,
lino narejene, dobrega blaga in lepo nabrane — Waists vredne do $3.00, sedaj samo. . .
Albert Lune Co. varnostne znamke se dajejo zastonj z vsakim kupljenim
oredmetom
je visel močno razkuhan, a še precej ohranjen —- tisočkronski bankovec. Lahko si predstavljamo, da je bil kmet precej obupan, ko je videl svoje krone skuhane in dragoceni papir v tako žalostnem položaju. Na svet svojega prijatelja je poslal bankovec na Du naj v avstro-ovsko banko, kjer so po natančni 'preiskavi dognali, da je bankovec pravi, ter so mu ga zamenjal; po malenkostneip odbitku v denar.
O avstrijskem vojaštvu se je zadnje čase obširno razpravljalo v vojnem odseku avstrijske delegacije. Vlada je hotela imeti zopet nove stomilijone za vojaške potrebščine. Kar pol milijarde! V krasnih barvah so različni go spod je ministri slikali “zastopnikom ljudstva”, kako potrebno je vse to. In kakor prihajajo po ročila: zmagali so, pridobili so te zastopnike ljudstva, in bodo ta ko pomagali vrtati nove, velike luknje v žepe avstrijskih davko plačevalcev. Pri tem delu pomaga in soglaša tudi mogočni zastopnik “vseslovenske ljudske”, t. j. klerikalne stranke dr. Šušteršič 40 milijonov kron so dosegle vloge dne 1. februarja pri “Mestni hranilnici ljubljanski”. To je dokaz, kako lepo napreduje ta hranilnica. Samo pretekli mesec .je bilo vloženih vanjo nad dva milijona trist.otisoč kron.
Dunajski mestni občinski svet je odklonil predlog naprednih občinskih 'svetnikov, naj bi se e-na izjned dunajskih ulic imenovala. po pokojnem grofu Levu Nikolajeviču Tolstem. Odklonitev se je utemeljevala s tem, da je mestna knjižnica poslala poroči-o. da dela grofa Tolstega niti v slovstvenem, niti v umstvenem oziru nimajo prav nobene vrednosti. (So pač pravi abderitje, ti dunajski mestni očetje. Opomba uredništva.)
Katoliški krepostnik Šorn je
poslal naslednji spis:	Slavnemu
uredništvu “Slov. Naroda” v Ljubljani. Na podlagi parag. 19. tiskovnega zakona zahteva sledeči stvarni popravek: “Ni res. da sem jaz pobegnil pred sodnijo v Ameriko, res pa je, da še vedno bivam v župnišču v Belih vodah ter tukaj čakam izida svojega priziva na deželno nadsodišče even-tnelno na upravno (!) sodišče.”
Z odličnim spoštovanjem bivam Anton Šorn. župnik.
Proti dr. Šušteršiču je priobčila “Neue Ereie Presse” uvodnik, v kaferem z žgočim sarkazmom opisuje “srečo in konec” dr. Iv. Šušteršiča. V članku še pravi med drugim: “Poslanec Šušteršič ni bil nikdar novoslovanskega mišljenja in eden njegovih najbolj premetenih manevrov je bil. da so se njegovi nasprotniki in tekmeci na tem opekli, dušim je on ta ogenj porabil samo v to, da je pristavil k temu ognju svoj lonec.” Ob koncu svojega članka pravi “Nene Erele Presse”: “Mali parlamentarni Napoleon je pregnati na Elbo ali recimo raje: General si mora zopet oprtiti u-snjat.i pas navadnega narednika.“ A pred nedavnim časom je bil gospod dr. Šušteršič še njegova svetlost — vojvoda kranjski. Tako se menjajo časi: semtertja se postane tudi iz presvetlega vojvode navaden narednik . . .
Med' Španijo in Vatikanom bo najbrže prišlo do popolnega razdora. Ministrski predsednik Canalejas je imel z nuncijem konferenco, v kateri mu je popolnoma določeno izjavil, da bo cerkveno vprašanje, če treba tudi brez privoljenja Vatikana, uredil in sicer še pred veliko nočjo.
Vojna na Balkanu? Belgrad-sko “Novo Vreme” priobčuje pod naslovom:	“Na pragu res-
nih dogodkov” razgovor z nekim uglednim srbskim generalom o položaju na Balkanu. Dotični general se je o položaju med drugim izrazil tako-le: “Eno je očividno, da bo spomlad prinesla velike za-pletaje v neposredni naši bližini. Po točnih informacijah, ki smo jih dobili, bo Črna gora spomladi vdrla v Turčijo ter zasedla Plav, Gusinje in berauski okraj, avstro-ogrska bo takisto prekoračila turško mejo ter znova okupirala Sandžak. Istočasno bodo Bolgari udarili na Makedonijo.
V tem položaju seveda tudi srbska vojska ne bo mogla mirovati .. . Vojna je neizogibna, in sicer jo bo izzvala Nemčija preko Avstro-Ogrske, zakaj vojna je Nemčiji potrebna ...”
je nekaj primer»
naše razprodaje, ki smo jo prenovili za vas ta teden.
i
Severova ZJravila ozdravljajo ljudi in jih ohranijo zdrave
Samo kašelj sedaj -
i Pljučnica pozneje.
Nikdar ne zanemarjajte kašlja! Čeprav lahen od začetka, se utegne razviti v resno pljučno nepriliko. Kaj pa vesta? Kdo more to prejvedeti ?
Po izpostavljenju mokroti ali mrazu, ko vaš glas ohripi ali postane le šepetav, ali če težko dihate in kašljate, uživajte
Severov Balzam za pljuča
najzanesljivejše zdravilo za obolenje pljuč, grla in sapnika.
Cena 25e. in 50c.
Na prodaj pri lekarnikih vsepovsod. Ampak povedati morate, da hočete Severovega in odklonite vse drugo. Nekateri trgovci poskušajo ponujati nekatera druga zdravila namesto Severov ih. Pazite!
Sedaj je čas
l l i Í !
pomysliti ca dobro vj<dro in zaneslivO spomladansko zd ra vi lo. Ča dvomite, katero bi i2brali, kupite
Severov Kričistilec
in gotovo se ne imot;te. Odstranjuje kožne prišče in opahke. Čisti in množi k i i Krep' ves ustroj.	Cena $1.00
Kako morate pri^louti,
da ste odločni, prožni in lrepki, če j< notranjost slaba.
Severov žirljmslti Balzei
vživajte tega balzama da čudovito izpremem-bo celemu vašemu ustroju in utrdi tudi zlra je.	Cena 75c .
7/1 v*« sr «vi etri cvet raste«]
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
Avstrijska vojska zoper Napoleona
Vse je bilo zdaj na tern ležeče, da bi nadvojvoda Karol .mogel o pravem ea.su pomnožiti svojo vojsko, ali ni ¡dočakal ne brata svojega, nadvojvode Ivana, ne obljubljene črne vojske ogerske. — Tem bolj pa. ,je Napoleon hitel, da bi v novi bitki popravil prvo svojo nesrečo, ter je na vso moč skrival priprave svoje. •Nadvojvoda Karol je mislil, da bo po isti poti prišel črez reko, kakor prvikrat, pa se je pri Aspernu dobro zavaroval z oibkopi. Ali premeteni Napoleon ga.je hudo ukanil. Na čisto drugem koncu je dne 5. julija po noči prav hitro dal od ladij zložiti most, a opoldne istega dne je raad 150.000 mož in 660 topov stalo proti nadvojvodi Karolu ki je otd! svojih 140.000 vojščakov in 400 topov komaj dve tretjini imel pripravljeni. Popoldne so Francozi pri nemškem Va-graimu začeli boj, ali zastonj je bilo vse njihovo napenjanje; proti večeru so jih hrabri avstrijski vojščaki zagnali nazaj. Po noči je Napoleon svoje pomnožil za 30.-000 mož in drugi dan je ponovil bitvo, ki je bila še bolj krvava nego prej ta dan. Opoldne je nadvojvoda Karol izprevidel, da se z opešanimi, junaki svojimi ne more dalje upirati večjemu številu sovražnikov, pa se je z vso vojsko jel proti Moravskemu nazaj pomikati. Zmaga je torej bila Napoleonova, ali Francozov ni nič manj poginilo nego A vst pijancev, ki so še zmiraj bili mož pri možu v dobrem bojnem redu, da se francoski cesar ni upal takoj iti za njimi. Le nekoliko ur prepozno je nadvojvoda Ivan prispel na bojišč(>. Podal se je za bratom «gojit» na Moravsko. Kmalu se je tudi Napoleon vzdignil, in dne 11. julija se je že pri Znoj,mu vnela nova bitka, (ali med tem je knez Lichtensteinsiki po naročilu cesarja: Franja sklenil premirje, in bilo je konec vojske. Nezadovoljnega in žalostnega srca se je nadvojvoda Karol tedaj za zmiraj odpovedal vrhovnemu poveljni-št.vu in je do smrti svoje leta 1847 v miru za-se živel.
Od premirja pri Znojmu minili so trije meseci, predno je cesar Franjo v Scb6nl)runn-u dne 14. oktobra, podpisal takozvani dunajski mir, v katerem je izgubil črez 1100 štiri jaških rniriametrov sveta, ter tri in pol milijona lju-dij. Odstopil je namreč Napoleonu vso Kranjsko, beljaško okrožje na Koroškem, Goriško s Furlanijo, Istro, Trst, ter kraljevino Hrvaško in hrvaško vojno krajino od morja do Save. Tem deželam je Napoleon dodal Dalmacijo in Dobrovnik ter je od njih napravil novo kraljestvo “sedl-merih ilirskih pokrajin” z glavnim mestom Ljubljano, kjer je stanoval namestnik njegov general Marmont. Celo Solnograško, okrožja hausruekskega v gorenji Avstriji dobila je Bavarska. Velikemu vojvodstvu varšavskemu je Avstrija odstopila zahodno Galicijo iz glavnim mestom Krakovom, Rusiji pa okrožje tarnopolj-sko v zahodni Galiciji.
Tu moramo še povedati, kako so se-junaški Tirolci bojevali za starega gospodarja svojega, cesarja avstrijskega. Po miru po-žunskem leta 1805 prišli so Tirolci pod Bavarsko, ali od nekdaj Vidami rodu habsburškemu, niso' prav nič marali za nove vladarje svoje, a popolnoma nezadovoljni so bili, ko so bavarski uradniki z njimi grdo postopali, nakladali jim velikih davkov, zapirali samostane, njihove sinove jemali v vojščake ter sploh tako rekoč črez noč preobrnili ves stari red. Kakor hitro so torej vrli hribovci culi, da se Avstrija pripravlja na vojsko, imeli so med seboj skrivne shode in pogovore ter so takoj,po novem letu 1809 poslali na Dunaj nekoliko zaupnih mož, katere je vodil krčmar Andrej Hofer. Nadvojvoda Ivan jih je bil vesel ter jim obljubil nekoliko izurjenih vojščakov in častnikov na pomoč. Prve dni aprila meseca vzdignila se je tirolska črna vojska, jedne vodil je Andrej Hofer, druge Špeckbacher, in ko je avstrijski poveljnik Chasteler skoz Bistersko dolino privedel nekoliko rednih vojščakov, kmalu ni bilo več po vsem Tirolskem
noter do italijanske meje niti Bavarcev, niti Francozov. Po bitvi pri Eekmublu so Bavarci in Francozi zopet prihrumeli v deželo, in tirolski junaki so pred njimi morali »skočiti v gore, kjer so se dobri strelci prav tako vojskovali kakor Španjolci. Najbolj jih je razkačilo, da so nasprotniki zažgali mestice Scinvatz ter brez usmiljenja obesili sto ujetih kmetov. Z novim navdušenjem je Hofer s črno vojsko udaril na sovražnike ter jih drugič zagnal
"H-nval
se je kapucinski pater Ilaspin-ger. ki je s križem v roki vzpodbujal narod na boj z,a vero, dom in cesarja.
V tem poči glas., da je cesar sklenil premipje v Znojmu, in avstrijski vojščaki so morali zapustiti Tirolsko. ¡Vrli Tirolci nikakor niso hoteli 'verjeti, da ne o-stanejo pod cesarjem, in bili so vsi zbegani. Niso se udali, ako-ravno je Napoleon 40.000 vojščakov s treh strani j poslal nad nje. Še je bilo hudih bojev, in Francozi so v gorskih soteskah mnogo trpeli, kajti predrzni Tirolci so jih z visokih pečin postreljali veliko število častnikov, njihove žene pa so cele “skale spuščale v dolino. Naposled pa so priprosti kmečki junaki le opešali v boju z rednimi, orožja in boja vajenimi vojščaki, kateri so se vsak čas mogli pomnožiti. Meseca novembra se je Tirolska morala pokoriti. Pater Haspinger in Speek-baclier z drznim desetletnim sinom svojim sta srečno zbežala črez mejo; vrhovni poveljnik Andrej Hofer pa je šel na planine ter je z rodbino svojo štiri ure od doma v pastirski koči dva meseca živel, da nihče ni vedel za-nj kakor kmet, ki mu je nosil jedi. In prav ta krnet ga je izdal, ko je nevrednemu znancu zaupal, česar hi ne bil smel nikomur povedati. Dne 27. januarja leta 1810 je štiri sto francoskih vojščakov prišlo na planino in z nasajenimi puškami so obstopili borno kočo. Hofer ni tajil, kdo je, in moral je kot ujetnik iti z njimi noter v Mantovo. Tn mu je sodila vojaška sodnija, pa ga ni obsodila na smrt; med tem pa pride iz Milana od namestnega kralja Evgena po telegrafu ukaz, da se ima v štiri in dvajsetih urah ustreliti. Andrej Hofer je bil junak do zadnjega izdihljeja. Na morišču-^n ni dal zavezati očij, ampak pogumno je stopil pred dvanajstero vojščakov strelcev, in ko se je v kratki molitvi priporočil Bogu in poljubil Kriščevo podobo, ukazal je sani vstreliti in se je mrtev zgrudil na tla dne 20. februarja 1810. Cesar Franjo je njegovo rodbino leta 1818 povzdignil med plemenitnike.
Uporno Tirolsko je Napoleon razdelil na tri kose ter je južni del združil s kraljestvom italijanskim, vzhodni del ,z Ilirijo, severni pa je pustil Bavarski, kateri je tedaj dal tudi Bairuth in Regensburg. Za kneza prvaka, Karola Dalberga, utemeljil je v zameno za Regensburg veliko vojvodino Frankfurtsko s tem pristavkom, da ga bo po smrti nasle-doval italijanski kralj namestnik Evgen Beauharnais.
Ze prej smo povedali, da nikakor ni bilo mogoče Nemcev vzdigniti na skupni boj zoper francoske tlačitelje; narod sam je bil še premalo zaveden, vladarji pa so bili preveč plašni. Ce so se pa kljubu temu našli posamezni rodoljubni in pogumni možje, ki so okoli sebe zbirali dobro vol jee v, poginili so navadno žalostno, dosegli pa niso ničesar, kakor da so rojakom svojim za bodočnost dajali lep zgled pravega domoljubja. Tako je pruski major Schill že leta 1806 nabral krdelo dobro-voljcev ter se skazal pri hrambi Kolberga. Leta 1809 je nekega dne ves polk konjikov, kakih šest sto mož, peljal iz Berolina na vaje, potem pa jih je pregovoril, da so z njim šli budit nemški narod. To se mu ni posrečilo, pač pa se je v mnogih manjših bojih z nova skazal hrabrega junaka. Naposled je s svojimi kon-jiki prišel v .Stralsund, in tu je mislil posnemati Španjolee v Sa-ragossi; ali Francozi so vzeli mesto, in v hudem boju na ulicah je nošami Schill z vsemi svojimi vojščaki.
Junak je bil tudi vojvoda Viljem Braunschvveigski, sin znanega poveljnika vojvode Ferdinanda, ki je bil ranjen v bitvi pri Auerstadtu. Vojvoda Viljem je leta 1809 nabral takozvano “črno četo” od kakih diveh tisoč do-brovoljcev, ki so bili črno opravljeni, a na čaki so imeli belo mrtvaško glavo. S prva se je Viljem prilružil Avstrijancem, po premirju v Znojmu pa se je s svojim sam dalje bojeval ter se po mnogih nezgodah srečno preril do severnega morja ter na trgovski la-diji prepeljal na Angleško.
Dalje prihodnjič.
ODGOVOR A. H. SKUBICU V CHICAGI, ILL.
Naši bratje in sestre se gotovo še spominjajo napada od strani A. H. Skubica, priobčenega v listu “Glas Naroda”, z dnem 13. feb. t. 1.
Ne želimo si prepira, ne z prijatelji in sovražniki, ker vemo, da to najmanj pelje do ciljev, katere ima vedno v očeh S. S. P. Zveza in njeni člani. Primorani pa se smo opravičiti, da ne bi kdo izmed sobratov mislil, da smo pri zadnjem nakupu Zvezinih znakov prejeli kakšno provizijo.
Pri glavni seji dne 23. novembra 1910. smo bili izvoljeni v odbor za nakup 1000 zvezenih znakov vsi zdolaj podpisani. Dogovorili smo se, da vsak posamezno poizve za ceno takih predmetov. .—
Oferte so bile razne vrste; in ker se je šlo za to, kdo bode napravil znake po najnižji ceni in tudi za delo garantiral, se je sprejel pogoj tvrdke F. Krže in Co., za karatno zlato, komad 45 cent.
Naš namen je bil. nabaviti najlepše znake. Ker je pa naša organizacija še mlada, in ker moremo gledati posebno na njene finance, smo morali to željo opustiti.
Gosp. A. II. Skubic bi bil lahko tisto neresnično izjavo za se obdržal, in kar se pa tiče njegove izključitve, naj bi se pri zadnji konvenciji pritožil, da ga je takratni glav. odbor sključil neopravičeno, in če bi se stvar dokazala, da se mu je godila krivica, bi bil zopet sprejet v Zvezo. Anton Mladič,	Jos. Benko,
Jos. Ivanšek
DOPIS.
Huzzard. Ta. Uredništvo Gl. Sv.: —
Že dolgo se nisem oglasila; temu so pa vzrok vedno ene in iste novice.
Kar se dela tiče je slabo, ker so vsi premogovi rovi zaprti in je tu sedaj na stotine ljudi, ki so brez kruha in jela. Ce se bodo razmere v tem oziru kaj spremenile, bom že poročala.
Huda je, če ne delaš in ni nobenega zaslužka; za katere neza-vedneže je pa to dobra šola, da jih v volitvenem času malo zbrih-ta in da ne bodo vedno volili o-beh kapitalističnih strank, to je, republikanske in demokraške. In zraven tudi fuč z kapitalističnim časopisjem in oprimite se delavskega časopisja in Glas Svobode •je list, za slovenske delavce in na tega mora biti vsak naročen in ki se zanima in piše v prid nas, u-bogih, delavskih ljudi, ki drugače tako nimamo nobenega zavetja- —
Ker mi je mož še sedaj težko bolan, me je srčno razveselilo, ko sem dobila iz Chisholm, Minn., podporoi|i2. poslano po g. Franc Rihter $1, Math Rihtar 50e in Anton Ložekar 50c: vsmiljenim možem izrekam na tem mestu toplo zahvalo in naj g. urednik še popravi mojo pomoto, namreč, iz Superior, Wyoming, sem prejela $10.45, katera svota je bila poslana po g. Luki Groser, kateri je sam daroval $3.50, in drugo je darovalo družtvo. Pleminitim darovalcem srena hvala!
Pozdrav čitateljieam in čitate-ljem Glas Svobode.
Feny Julius.
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s “Pain Expeller”, kakor je popisano v knjižici, v kteri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
Požar. V Črešnjevici v občini Vrba je izbruhnil dne 3. februarja požar pri posestniku Tomanu. Ker ognja dolgo niso zapazili, niso mogli rešiti niti živine. Samo enega konja so rešili iz hleva, ki pa je imel tudi že polno opeklin. Škoda znaša približno 14.000 K in je bil posestnik zavarovan samo na 2000 K. Ko so prišli sosedi na pomoč, je gorela tudi že streha na poleg gospodarskega poslopja stoječi hiši in pravo čudo je, da ni zgorela tudi hiša , ker niso imeli nobene brigalnice in na razpolago samo vodo iz vodnjaka in snag. Najbrže je ogenj zanetila zli^bna roka.
ODVETNIK	PATENTI
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
Dobra linijska Gostilna,klde0rb*e
mrzel in gorak priori- lnc C Cfactnu zek. : Pod vodstvom JUS». 3« aldOiHj
2005 Bitte Island Ave.
delikâ Dvoran» z» društvene in unijske seje, in Vruga dvoran» za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in «veže Seboenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 BI«« Island Ave. Chicago m.
Angleščina
in Angl. Slov. Slovar $1.00, in je dobiti pri
brez učitelja ! Slovensko- Angleška Slovnica, Tolma
stane
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največ a zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!
Avg. W. Kaiiiin
pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar
m i ioth st. smomi,
Zastopnik: FRANK PUNGERČER.
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Naslednik?:
Derganc, Wide1ič & Co. 1622 Ararahce St .D;n ver,Colo
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
CUNARD
Ogrsko - Amerikanska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMORJE
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največ ja ladja s tremi vijaki na vodi: in nje sestra
CARONIA s dvemi v ijaki
Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji.
FRANCONIA |5dlfvmdoigakl Ä'.
in nosi 18.000 ton.	( 1911. j
CARMANIA odpluje 7. jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21 jan.
FRANCONIA odpluje II. mar. Prva vožnja
Ogrsko-Am«Tišl<a oastrežba
iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na dva vi joka ladje.
SAXONIA - -	14.300	tonov
CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONiA - -	¡0.400	tonov
Prve vrste kabina $60, do Neauola $65, do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd
S. E. Cor. Dearborn and Randolph ßts., Chicago or Local Agents Everywhere.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mu in spnlaiie Mi
INFLUENCA
Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence.
Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice.
Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih.
Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje.
Navodilo za rabljen je je priloženo vsakemu zavitku.
Varajte se ponaredb.
25 in 50 centov steklenica.
F. AD. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York, N Y.
N. B. -— Richterjeve Congo pilule proti zaprtju.—
H444444444444444444444444O
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
«F
4
4
4
4
4
4
*
4
*
4
JOHN NEMETH
Inkorporirm pod Zakoni države New York.
KAPITAL: $25,000.00.
Pošilia denar brzojavnim ¡n poštnim potom.
Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini takoj drugi dan; po pošti deseti dan.
ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR!
Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta znana slovanska firma prejema vsak dan velike svote denarja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira.
Prodaja vožne listke na vse linije, ceno.
Pišite na naslov.
JOHN NEMETH,
457 WASHINGTON ST., NEW YORK, N. Y.
JOHN NEMETH, predsednik, bivši c. in kr. konsul. ageni«
4
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
HRANITE!
Kaar prihraniste, naložite v zanesljivo banko. V največji zadregi vam vsak prihranek pride prav!
Uložite svoj denar v
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer.
VSTANOVLJENA 1830.
Večina slovenskih krčmarjev v La Saile, lil.
toči PERU PIVO.
PERU BEER COMPANr, Paru, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Bine Island Ave. & 19. ul.--
VLOGE 33,700,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $150,000.00
Prva in edina češka državna banka v Chisagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele •veta; prodajamo šifkarte in posojujerno denar na posestva in zavarovalne police.
rjemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svcrie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433,