NOVICE IZ OBČINE LITIJA IN OBČINE ŠMARTNO Lahko ga berete tudi na internet naslovu: www.litija.net/tiskarna-aco Ob izidu nove knjige Jožeta Sevljaka VSAKDO PIŠE SVOJO KNJIGO T J poletnih mesecih je pri založbi Piano izšla nova V knjiga - osma po vrsti - pesnika in pisatelja Jožeta Sevljaka, ki ji je dal naslov Zgodbi iz središča: Presežek, Kamnolomar. Svečana predstavitev knjige je bila 20. junija v ZIK-Matični knjižnici »dr. Slavko Grum« v Litiji. Na njej so poleg vodje MK, avtorja in založnika z glasbenimi točkami sodelovali tudi učenci ZIK- Glasbene šole Litija. Ob tej priložnosti smo avtorju Jožetu Sevljaku zastavili nekaj vprašanj. Krajši intervju najdete na strani 5. uSEmmu V soboto 6. septembra je Mladinski klub ŠTAB Šmartno izpeljal svoj prvi projekt. V sodelovanju z Občino Šmartno in sponzorji, so člani novo nastalega kluba organizirali kratko kulturno prireditev za krajane, ob otvoritvi novega mostu čez reko Reko, pri gostilni Gabrijel v Šmartnem. nadaljevanje na strani H PIZZERIA "FRONTO PIZZE 0 32 1. GOSTILNA SPENVE JASMINA ŠPENVES.P. VALVAZORJEV TRG 16, 1270 LITIJA delovni ČAS: PON.-SOB.: 8.00-22.00 NEDELJE, PRAZNIM: 16.00 - 22.00 TEL:01/899 5000 DOSTAVA HRANE NA DOM NAROČILA OD 10.30 DO 22.00 800 850 850 900 900 850 7. 8. MARGERITA (pelati, sir, origano) ROMANA (pelati, sir, šunka, origano) GOBOVA (pelati, sir, gobe, oliva, origano) KLASIKA (pelati, sir, šunka, gobe, olive, origano) CAPRICCIOSA (pelati, sir, šunka, artičoke, gobe, origano) SAN MARCO (pelati, sir, beluši, olive, origano) DIAVOLO (pelati, sir, šunka, feferoni, česen, gobe, tabasco, origano) PIZZA MEHIŠKA (pelati, sir, mleto meso, gobe, feferoni, tabasko, origano) 9. KMEČKA (pelati, sir, slanina, klobasa, čebula, hren, origano) 1000 10. ŠTIRJE SIRI (pelati, gauda sir, gorgonzola, mozarella, parmezan, origano) 11. BELLA PIZZA (pelati, šunka, kisla smetana, jajce, origano) 12. MILANSKA (pelati, sir, suha salama, gobe, origano) 13. CALZZONE - prepognjena (pelati, sir, šunka, gobe, kisla smetana, origano) 14. KRAŠKA (pelati, sir, kraški pršut, gobe, olive, origano) 15. PIZZA S HRENOVKO (pelati, sir, hrenovke, gobe, olive, origano) 16. PIZZA TUNA (pelati, sir, tuna, čebula, začimbe) 17. MORSKA (pelati, sir, morski sadeži, začimbe) 18. PIZZA SARDINIA (pelati, sir, sardelni fileti, kapre, olivno olje, origano) 19- VEGETARIJANSKA (pelati, sir, koruza, beluši, svež paradižnik, gobe, origano) 20. ZELENJAVNA (pelati, sir, svež paradižnik, sveža paprika, koruza, origano) 21- KONJSKA (pelati, sir, konjska salama, parmezan, origano) 1300 22. ALLESSANDRO (pelati, sir, konjski pršut, parmezan, origano) 23. PARMA (pelati, sir, slanina, čebula, jajce, origano) 24- FONTANA (pelati, sir, šunka, beluši, artičoke, kapre, olive, origano) 25. CASTELLO (pelati, sir, šunka, suha salama, kumarice, čebula, origano) 0 36 V 900 950 950 1000 1000 950 900 1000 1000 900 900 900 900 1000 1000 900 1000 1150 1150 1000 1000 1000 1000 1200 1100 1000 1200 1000 1100 900 1000 900 1300 1000 1000 1500 1500 1100 1000 1100 1000 1100 Iz uredništva... Med tokratnimi prispevki v mojem spominu oz. v ospredju pozornosti vztraja prispevek organizacije Rdečega križa, ki najavlja, da bodo pričeli z zbiranjem sredstev za nakup novega ultrazvoka v litijskem zdravstvenem domu. Kdorkoli med vami se je zaradi zdravstvenih težav soočil z ultrazvočnim slikanjem, si je gotovo želel, da bi slika bolj jasno in razpoznavno pomagala zdravniku postaviti končno diagnozo. Ne špekuliram, naprava namreč še ni zanič, vendar pa naj bi bila po sprejetih standardih v uporabi do 10 let. V medicini je še tako preveč neznank - in 12 let staremu aparatu komajda še pripišemo kakšno kredibilnost. Nisem nagnjena k pretiravanju, ampak ko gre za zdravje (?!)... Koliko in kaj zmore »naš« ultrazvok, je najbolj jasno nosečnicam. Kljub dobremu namenu in zagnanosti ginekologinje dr. Kežarjeve, v Litiji ni mogoče opraviti preventivnih pregledov, ki bi potrdili »genetsko« zdrav plod, če se izrazim laično (poleg tega so ti pregledi samoplačniški). Za nakup novega aparata bi potrebovali 14 milijonov tolarjev, je zapisal gospod Lemut, mi pa dodajamo, da to ni v nebo vpijoča cena - bolnišnice kupujejo aparate v vrednosti od 20 - 40 milijonov SIT, ko hočejo zadostiti tehnični kvaliteti in pokriti čim širši spekter možnosti pregledov z napravo. Akcija bo v prihodnjih dveh mesecih preverila, ali imamo občani Litije in Šmartnega posluh za zdravje. Če menite, da ni pomembno za vas osebno, pomislite na še nerojene otroke - za njih je pomembno -ZELO. Andreja ŠTUHEC Devetletka tudi v Šmartnem Prvega septembra smo za številne prvošolce, ki so prvič prestopili šolski prag, in za njihove starše, pripravili slovesen sprejem. Pozdravili smo tako tiste, ki vstopajo v osemletno šolo, kot tudi prvo generacijo šmarskih devet-letkarjev. Na podružničnih šolah so se zbrali že dopoldan, v Šmartnem pa ob 16. uri v Kulturnem domu. Ravno zaradi dejstva, da ima uvedba devetletne šole tudi širši pomen, je bila prireditev v Kulturnem domu še posebej slovesna. Učenci razredne stopnje so pripravili zanimiv kulturni program, na katerem je sodeloval tudi otroški pevski zbor. Nekaj spodbudnih besed je ob začetku novega šolskega leta prvošolcem in njihovim staršem namenil tudi župan občine Šmartno, gospod Milan Izlakar. nadaljevanje na šivani ‘J Malonogometna sezona je že v polnem teku. Tako tudi aktualni državni malonogometni prvaki iz ekipe Svea Lesna L itija, ki so svojimi treningipričeli 4 avgusta. Evropski mali nogomet v Litiji Litijska ekipa letos brani naslov državnega in pokalnega prvaka Iz pretekle sezone. Ob domači sezoni pa jih seveda čaka tudi evropski klubski del. V sedmi predtekmovalni skupini se bodo namreč v začetku meseca oktobra v litijski športni dvorani pomerili s prvaki Rusije Dinamom Moskva, prvakom Kazahstana ekipo Zigitter iz Astane in prvakom Nizozemske West Starsom iz Rotterdama. TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO KAMPELC VAS VABI NA KOSTANJ V DEŽELO POD KAMPLOVIM HRIBOM V nedelio. 5.oktobra 2003. kier vas bodo preko celeoa dneva gostili domačini in vam ponudili tudi mošt in ostale dobrote. Pestra in raznolika ponudba se bo odvijala na stojnicah ob označeni kostanjevi poti, ter še dodatno na turističnih kmetijah: • Turistična kmetija NA HRIBČKU, Velika Štanga 17, • Turistično urejena domačija BLAJ- Dragovšek 6, • Kmetija KAVŠEK, Golišče Do teh kmetij se lahko pripeljete po lepi asfaltni cesti, še bolje pa, da izkoristite priložnost in se odločite za prijeten sprehod v jesenski naravi. Vsem, ki si želite celodnevnega izleta po tej naši prelepi deželi, pa KAMPELCI priporočamo, da se podate po KOSTANJEVI PEŠPOTI, ki se začne v Podkraju (Avtomoto), čez Širmanski hrib, mimo vseh zgoraj navednih kmetij in se zaključuje v Pogoniku ali pa kar na izhodiščni točki v Podkraju. PRIDITE, KAMPELCI PEČEMO KOSTANJ ZA VAS I Igralski kader, ki ga bo tudi v tej sezoni vodil trenerski dvojec Fele - Majcen, je v večini ostal enak. Z aktivnim igranjem sta prenehala dolgoletni reprezentant in kapetan litijske ekipe Vojko Majcen - Tiger in Aleš Širca. Zaradi študijskih obveznosti in obveznosti na delu pa je v klub iz nižjega ranga prestopil Dragan Pernendija. Tudi zaradi tega so se v klubu odločili in poizkušali najti zamenjave za omenjene igralce. Tako sta v klub prišla litijana, povratnik v stari klub, Boban Simič, ki je preteklo sezono igral v Zagorju in Slaviša Goranovič, preteklo sezono je igral v drugi ligi, ter vratar Urban Bajc, tudi on je igral v drugoligaški konkurenci. nadaljevanje na strani 11 Casjeza jesensko dvodnevno KRVODAJALSKO AKCIJO Tudi tokrat bo v prostorih Zdravstvenega doma Litija v organizaciji OZ RK Litija, in sicervtorek, 30.09. ter sredo, 01.10.2003 od 7h do 15h. Vse krvodajalske akcije potekajo pod sloganom: »Kri je življenje«. Ta dragocena tekočina je nujna pri vseh težjih kirurških posegih, v primeru prometnih ali elementarnih nesreč ter pri vojnih spopadih. Vabimo vas, da se je udeležite in s tem pripomorete k nemotenemu delovanju bolnic in zdravstvenih domov ter pomagate nekomu, ki potrebuje prav isto krvno skupino kot jo imate vi. Že vnaprej iskrena hvala vsem darovalcem! Tjaša LEMUT Prispevke pošljite do 10. OKTOBRA 2003 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54, oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@sioLnet SLS. Slovenska ljudska stranka Statut in poslovnik naj bosta življenjska Statut občine je občinska ustava, oziroma osnovni dokument, ki govori o statusni organiziranosti občine. Nova litijska občina še nima sprejetega novega statuta, vendar kot pravna naslednica skupne občine Litija uporablja še prejšnjega. V Slovenski ljudski stranki smo odgovorno pristopili k oblikovanju novega besedila statuta občine. Po naši oceni z novim statutom nikakor ne bi smeli statusno okrniti položaj krajevnih in mestne skupnosti. Mesto Litija naj dobi poseben položaj središča občine, katere naloge in pristojnosti se določijo z odlokom. Zelo pomembna je določba kakšen status naj ima mesto Litija v regionalni organiziranosti SLovenije. Dejstvo je, da mora statut najprej slediti določilom Ustave RS, kakor tudi področni zakonodaji o lokalni samoupravi. Ob tem se pojavlja mnogo vprašanj, ki jih mora občina rešiti v skladu z geografskimi, zgodovinskimi, kulturnimi okoliščinami, skratka življenjskimi rešitvami. Zato mora statut dati statusno možnost, da bodo vsi organi občine: župan, občinski svet, občinska uprava, nadzorni odbor in volilna komisija v okviru svojih pristojnosti imeli maksimalne možnosti za izvajanje danih nalog. Pri tem ima pomembno vlogo tudi poslovnik o delu občinskega sveta. Obstoječi poslovnik iz leta 1995 je zastarel Ne zato, ker bi bil slab, vendar se je zakonodaja v tem času tako spremenila, da je delo v občinskem svetu oteženo. Ne toliko zaradi poslovnika kot zaradi menjave tolmačenja poslovniških določil s strani predsedujočega, oziroma svetnikov. Tudi sam ne zastopam stališča, daje potrebno vse do potankosti zapisati, ker je to nemogoče, vendar pa je vsakdanja praksa pokazala, da so nas po organizaciji dela druge občine že zdavnaj prehitele. Nujno bi bilo, da bi poleg postopkov bil določen tudi rokovnik dela občinskega sveta, okvirno za celo leto in natančneje za mesec vnaprej. Na ta način bi se gotovo dvignila kvaliteta dela v občinskem svetu. Ob novem poslovniku bo potrebno sprejeti tudi nov odlok o organizaciji in delovanju občinske uprave. Brez kvalitetno pripravljenega gradiva za seje občinskega sveta bo sedanje neorganizirano delo težko odpraviti. Če so v poslovniškem roku dva dni pred sejo vloženi amandmaji in svetniki ne dobimo pregleda amandmajev po vrstnem redu, potem se ni čuditi, da občinski svet porabi šest ali četo devet ur, da se prebije skozi 70 vloženih amandmajev. Čas kliče po nujnih organizacijskih spremembah in v svetniški skupini Slovenske ljudske stranke Litija pričakujemo in vabimo k sodelovanju tudi ostale svetniške skupine zastopane v občinskem svetu. Franci ROKAVEC VREČE ZA ZAŠČITO vaših krznenih, volnenih in drugih tekstilnih oblačil! Ščitijo pred molji, prahom in ostalo nadlogo. Varna in naravna zaščita. GSM: 041 734 291 V SLIKI IN BESEDI Ciril GOLOUH Do konca leta naj hi deponija Unično v občini Hrastnik postala regijska - torej tudi deponija za občini Litija in Šmartno pri Litiji. Občinski sveti v teh dneh sprejemajo stališča oz. se odločajo o pogodbah, ki naj bi jih podpisali za odvoz smeti. Čas se izteka -deponija pa ni videti nič kaj bolj regijska kot pred časom, opaža Ciril Golouh. Pogled na regionalno deponijo Unično v Hrastniku Občina Hrastnik urejuje regionalno deponijo Unično kamor naj bi komunalne odpadke vozila tudi Litija. Sedaj je narejena nova betonska rampa za smetarska vozila, iz katere bodo stresali tovor na samo odlagališče. Kako zgleda odlagališče danes? Iz slike je razvidno, da na deponiji ni ne duha ne sluha o kakšni sortirnici komunalnih odpadkov. Pripeljanega materiala še niso uspeli zravnati s kompaktorjem zgleda ta deponija bolj kot odpad, ne pa deponija za komunalne odpadke. Takšno je stanje tri mesece pred uvedbo regionalne deponije, ki bi morala imeti urejeno sortirnico in nato sprejemati zgolj komunalne odpadke. Ah bo takšno staje tudi v nadaljevanju, v času ločenega zbiranja odpadkov? Zavodi - kakšni in za koliko denarja? Z razdelitvijo občine Litija na dve, pa tudi zaradi nove zakonodaje, se bo v marsičem spremenila tudi organiziranost javnih zavodov, ki jih je ustanovila še prejšnja - skupna - občina. Občini Litija in Šmartno sta sicer na sejah občinskih svetov sprejeli osnovna načela delitvene bilance za prejšnje skupno premoženje, ki pa jih bo treba v nekaterih elementih še konkretizirati. Vseeno pa je postopek delitve premoženja - v nasprotju z večino drugih občin - stekel presenetljivo hitro. Pri javnih zavodih pa zadeve še niso povsem dorečene. Najprej se je pojavila smiselnost nadaljnjega obsoja zavoda Bogenšperk, saj je grad sedaj v občini Šmartno in je za litijsko občino financiranje takšnega zavoda nesmiselno. Odločitev kako bo potekalo življenje na Bogenšperku je sedaj v rokah šmarske občine, ki se bo odločila ali bo zavod še naprej obdržala ali bo sprejela kakšno bolj racionalno rešitev. Da bo litijska matična knjižnica postala samostojen zavod je jasno, saj občino k temu obvezuje zakon. To pa bo povzro č i to tudi reorganizacijo sedanjega Zavoda za izobraževanje in kulturo, ki mu bo potem ostala samo še ljudska univerza, glasbena šola in kulturni center. Po vsem tem je vprašanje ali s takšno strukturo tega zavoda nadaljevati ali ne. Najbrž ne, saj se že dolgo kaže potreba po drugačni organiziranosti, predvsem z vključitvijo področja športa v nov zavod. Prav to področje je precej zapostavljeno, saj v občini ni pravega načrta razvoja in vizije športa, zlasti športnih objektov in smiselnosti financiranja množice različnih športnih panog, kar niti bogatejše občine ne bi prenesle. Glasbeno šolo bi bilo morda res bolje organizirati kot samostojno šolo, ljudska univerza pa bi lahko bila družba z različnimi lastniki, za kar bi - nenazadnje - občini lahko od prodaje deleža iztržili nekaj denarja. Poleg tega pa ta enota prinaša dobiček, kar je vsekakor zanimivo za lastnike. Zadeva bi s tem postala tudi transparentna, saj iz občinskega proračuna ne bi bilo treba več financirati enote, ki ustvarja dobiček. Pri tej (zaenkrat profitni) enoti pa ni zanemarljivo tudi dejstvo, da tovrstne konkurenčne dejavnosti vse naokrog delajo zelo intenzivno. Uvajajo nove programe, sodobne pogoje in metode dela itd. V takšnih razmerah pa je motiv za obstoj in napredek edino kapital oz. dobiček lastnikov (in posredno tudi zaposlenih). Zato ne kaže predolgo odlašati z reorganizacijo. Pri reorganizaciji pa bo treba seveda v prvi vrsti gledati na racionalnost, stroški delovanja zavodov naj bi se praviloma zniževali, hkrati pa pri tem poiskati takšno razmerje, da bo dosežen tudi namen delovanja zavodov, torej vsebina, ki jo ljudje v občini potrebujejo in želijo. Saj nenazadnje gre denar za zavode tako ali tako iz žepa davkoplačevalcev, (mb) LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Koliko je upokojencev in njihove pokojnine Spoštovani upokojenci, upokojenke, člani Desusa in njegovi simpatizerji. Danes vam želimo predstaviti specifikacijo pokojnin naših upokojencev. ŠTEVILKE, tisov tabeli so brez vseh dodatkov (varstveni dodatek) v to shemo niso vključene osebe, ki prejemajo državno pokojnino, osebe, ti prejemajo kmečko pokojnino, niti osebe, ti so prejemale akontacijo pokojnine, (seveda ta številka je po devetih mesecih danes drugačna, po vsej verjetnosti višja, kar se tiče število upokojencev) toda vseeno je dobro videti koliko prejemajo upokojenci pokojnine in koliko jih je v posameznem, če lahko tako rečemo razredu. Tu so zajeti vsi upokojenci tisti s polno pokojninsko dobo in starostni upokojenci, (upokojenci z nepolno pokojninsko dobo). Desus - 00 Litija Ciril GOLOUH Vir: Vzajemna RAZPOREDITEV POKOJNIN STANJE 12/2002 Intervali zneskov pokojnin Vse lokojnine Število Struktura v % Do 10.000 6.990 1,4 10.001,00- 15.000,99 3.470 0,7 15.001,00-20.000.99 2.985 0,6 20.001,00-25.000.99 2.779 0.6 25.001.00-30.000.99 3.666 0.8 30.001.00-35.000.99 9.341 1.9 35.001.00- 40.000.99 10.330 2.1 40.001.00-45.000.99 6.946 1.4 45.001.00- 50.000.99 7.745 1.5 50.001.00 - 55.000.99 9.753 2.0 55.001.00-60.000.99 9.984 2.0 60.001.00-70.000,99 47.574 9.7 70.001,00 - 80.000.99 75.571 15.5 80.001.00-90.000.99 50.784 10.4 90.001.00-100.000.99 41.112 8.4 100.001.00-110.000.99 36.757 7.5 110.001.00 -120.000.99 39.025 8.0 120.001.00- 130.000.99 26.949 5.5 130.001.00-140.000.99 21.525 4.4 140.001.00- 150.000.99 16.200 3.3 150.001.00-160.000.99 12.004 2.5 160.001.00-170.000.99 9.298 1.9 170.001.00-180.000.99 7.500 1,5 180.001.00- 190.000.99 5.952 1.2 190.001.00 -200.000.99 4.618 0.9 200.001.00-210.000.99 3.770 0.8 210.001.00-220.000.99 3.190 0.7 220.001.00-230.000.99 2.265 0.5 230.001.00-240.000.99 1.814 0.4 240.001.00-250.000.99 1.476 0.3 250.001.00-260.000.99 1.153 0.2 260.001.00-270.000.99 1,115 0.2 270.001.00-280.000.99 821 0.2 280.001.00-290.000.99 694 0.1 290.001.00-300.000.99 777 0.2 300.001.00-310.000.99 2.020 04 310.001.00-320.000.99 308 0.1 320.001.00-330.000.99 28 0.0 330.001.00-340.000.00 7 0.0 340.001.00-350.000.99 0 0.0 350.001.00 - dalje 0 0.0 Skupaj: 488.396 100.00 POR I AL NEPREMIČNINE Dejan Grošelj s.p., Graška c. 28/a, 1270 Litija Tel:01 /898 06 40, Fax:01/898 00 99, GSM: 041 344 285 e-mail: dejan.groselj@siol.net Agencija za posredovanje v prometu z nepremičninami. Imetnik licence pri Informacijski borzi nepremičnin. • Posredovanje pri prodaji, nakupu, oddaji IN NAJEMU VSEH VRST NEPREMIČNIN • Priprava pogodb • Kompletna izpeuava postopkov pri prenosu lastništva Tel.: 01/898-11-91 GSM: 040-506-311 SVIT d.o.o. KOLMAN JOŽEF s.p. LITIJA, Ul. 25 maja 25 RTV SERVIS NA DOMU popravila TV, RADIO in VIDEO M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Kam gredo naši cekini Dragi bralci in bralke lepo pozdravljeni. Čeprav je poletje čas dopustov pri nas v stranki nismo počivali. Predno so naši gospodje sprejemali proračun smo jih opozarjali. Da ta proračun ni realen, saj finančnih sredstev ni niti toliko, da bi vzdrževali to kar imamo, kaj šele da bi razmišljali o izboljšavi gospodarstva, infra-strukture, šolstva, kmetijstva... Vidne posledice proračuna so na naših cestah. Namesto da bi sredstva rasla s stopnjo inflacije so jih zmanjšali skoraj za polovico. Ker komunala ne dobi dovolj denarja od občine nima s čim vzdrževati cest. Če se vozite po kateri od makadamskih cest potem veste o čem govorim npr: cestaJevnica-Štanga, cesta Spodnji Hotič- Ponoviče, ali makadamske cesta Zg. Log-Litija. Po pogovoru s krajani sem ugotovil, da so bile ceste pred delitvijo občin veliko bolj vzdrževane! Ta članek ne krivi Komunale Litije, ker ona je samo izvajalec, pač pa tiste gospode, ki so podprli ta proračun! Dragi gospodje bolj bi morali razmisliti preden dvignete roko! Na drugi strani pa brez vsakršnih predsodkov sofinancirajo krožno križišče pri Merkurju z 40.000.000, čeprav je to križišče v interesu poslovnega partnerja Merkur in ni bil predviden v nobenem prostorskem planu občine Litija. Daše razumemo- mi smo podprli izgradnjo novega obrata ker s tem smo pridobili nova delovna mesta in tudi izgled občine je lepši, nismo pa podprli 40.000.000, ki bi jih Merkur sam financiral ker je to njegov posbvni interes! Ta denar bi namenili za nujna potrebna vzdrževalna dela na cestah (posipanje, košenje...), za izgradnjo novih neprofitnih stanovanj za mlade družine, za šolstvo... Ker vemo daje proračunskih sredstev vedno premalo bi morali bolj premišljeno razpolagati z davkoplačevalskim denarjem! Boštjan SUKIČ, predsednik o.o. N.Si Litija Kam je šlo 40.000.000??? Vesti iz parlamenta GE0SS DOBIVA ZAKONODAJNO PODPORO V sredo, 10. septembra, je Odbor Državnega zbora za infrastrukturo in okolje obravnaval in pripravil predlog zakona o geometričnem središču Slovenije za odločanje na plenarnem zasedanju, ki se bo pričelo konec septembra. S sprejetjem zakona, ki sem ga vložil v postopek in pridobil sopredlagateljstvo v vseh političnih strankah, bo država prevzela finančno in moralno skrb za delovanje in utrjevanje GEOSS-a ter z njim povezane infrastrukture. Država bo odkupila osrednje območje in za opravljanje podelila koncesijo javni službi, ki bo nadgradila več kot 20-letno delo društva GE0SS in celotnega projekta »Vače 81«. Zakon prav tako določa pristojnost lokalne skupnosti pri sprejemanju letnega programa dela in pripravi letnega poročila. Sedaj je na potezi vlada, da po končnem sprejetju zakona o geometričnem središču Slovenije realizira zakonske določbe. Za omenjeni projekt je enotnost političnih strank zelo pomembna. Poleg tega velja omeniti, da je zakon o GEOSS-u primer, kjer smo lahko pred drugimi državami v EU, saj smo edina država, ki bo na zakonodajni ravni imela določeno geometrično središče svoje države. Franci ROKAVEC LINGUA Jezikovno izobraževanje LINGUA LITIJA VPISUJE V TEČAJE: - NEMŠČINA I. stopnja 95 ur - NEMŠČINA II. stopnja 95 ur - NEMŠČINA III. stopnja 80 ur - NEMŠČINA IV. stopnja 80 ur - tečaj poslovne nemščine - konverzacijski tečaj - tečaji za osnovnošolce, srednješolce in študente Pričetek tečajev: 24.9.2003 PLAČILO V OBROKIH. Prijave in informacije: 01/8983-056, 041 202-704 JValožba o znanje je najboljša naložba / Prispevajmo za preventivo Ker je v Zdravstvenem domu Litija ultra zvok aparat star 12 let, za kvalitetno delo in glede na razvoj, pa naj bi bil star do 10 let, si vtem zavodu že nekaj let prizadevajo za nakup novega aparata. Ta naj bi omogočil številne preventivne preiskave, ki jih sedaj ni bilo mogoče opraviti v našem zdravstvenem domu. Pri ginekologiji in porodu, si skoraj ni mogoče predstavljati vodenje nosečnosti in ginekoloških pregledov brez uporabe ultra zvok aparata. Z njim se opravljajo: - meritve, s katerimi se določa trajanje nosečnosti in ocenjevanje rasti ploda, - pregled anatomije ploda in ugotavljanje nepravilnosti, - ugotavljanje lege posteljice, potek žilja, količino plodovnice, - doplerske preiskave pretokov v maternici, posteljici, popkovini in plodu, - prikaz oblike maternice, sluznice, možnih tumorjev v predelu jajčnikov, - ultra zvok dojk kot dopolnilno metodo pri detekciji tumorjev dojk. Po priporočilih združenja za pediatrijo, pa naj bi vsem novorojencem po rojstvu klinično in ultrazvočno pregledali kolke. Z ultra zvokom odkrijemo klinično neme displazije in luksacije kolkov. Zgodnje odkrivanje anomalij kolkov pomeni krajše in manj agresivno zdravljenje z manjšo stopnjo kasnejše invalidnosti, se pravi upad operativnega zdravljenja. Ultra zvok preiskave pa imajo pomen tudi v drugih kliničnih strokah, kot je ultra zvok trebušnih organov, ultrazvok srca... To so bili razlogi, da smo se odločili, da kot humanitarna organizacija prevzamemo akcijo zbiranja sredstev za ultra zvok naprave za naš zdravstveni dom. Cena je okoli 60.000 eurov, to je približno 14 milijonov SIT. Spoštovani! občani, podjetniki, menedžerji, javni zavodi, gospodarske družbe, sindikati in drugi; vabimo in prosimo vas, da podprete in prispevate po svojih močeh in presoji finančna sredstva za ta prepotreben aparat. Pri zbiranju sredstev je vsak prispevek pomemben. Aparat bo vseboval popolno digitalno tehnologijo z najmanj 256 procesnimi kanali. Sredstva lahko nakažete na transakcijski račun 03110-1001003138 Območno združenje Rdečega križa Litija s pripisom » prispevek za nabavo ultra zvok naprave«. Zbiranje sredstev bo potekalo do 30.11.2003. Do 10.12.2003 pa bodo zbrana sredstva javno izročena Zdravstvenemu domu Litija za ta namenski nakup. Poročilo o zbranih sredstvih bo objavljeno v Litijskem občanu. Pričakujemo, da bomo z vašim razumevanjem in prispevkom uspešno zaključili zbiranje sredstev za nakup ultra zvok naprave za naš zdravstveni dom in znova dokazali, da smo za zdravje in preventivne preglede nekaj storili pravočasno. Karlo LEMUT PROMET V LITIJI IN VARNOST OTROK Spoštovani starši, vozniki, litijske ulice so zopet zaživele, posebno okrog osnovne šole Litija, Osnovne šole Gradec in Gimnazije na Bevkovi ulici. Ulice so na teh krajih polne nepredvidljivih otrok, zato je posebna skrb vseh voznikov, da so pozorni predvsem na šolarje, prilagodijo hitrost vožnje trenutnim razmeram in da vozijo s takšno hitrostjo, ki jim bo omogočila, da v vsakem trenutku preprečijo prometno nesrečo. Z letošnjim letom se je začela devetletka, ko kot udeleženci v prometu nastopajo komaj šestletni otroci, ki imajo sicer rumeno rutico, ki opozarja voznike na prvošolčke. Vendar so ti otroci še nebogljeni, nepredvidljivi ter niso sposobni pravilno reagirati ob nevarnosti, ker te ne znajo dobro oceniti. Zato je še toliko bolj potrebno njihovi varnosti posvetiti na cesti kar največ pozornosti, na prehodih za pešce ali kjer koli se takšen otrok pojavi v tem prometnem vrvežu. Zato je treba predšolskega otroka in prvošolčke ves čas v prometu nadzorovati. Predšolski otroci in prvošolčki niso sposobni sami varno prečkati ceste. Otroke moramo naučiti varnega obnašanja v prometu z zgledom, spodbudami in pohvalami. Ko hodimo z otrokom po pločniku ali ob robu ceste, ga vedno držimo za roko. Ce ob cesti ni pločnika, hodimo po levi strani ceste čimdlje od njegovega roba. Otroka zaščitimo tako, da vedno hodimo med njim in cesto. Otroka naučite pravilnega prečkanja ceste in križišča. V Litiji mora pešec v semaforiziranem križišču pritisniti »GUMB« sicer se ne bo prižgala zelena luč za pešce in kaj lahko se zgodi, da bo otrok prav v tem trenutku skočil, sicer po zebri čez "Avtobusno postajališče za otroke"pred OŠ Litija Avtobusnopostajališčeza otroke" v križšču na Dobravi. križišče, pred avtomobil, ki zavija levo ali desno. In kako smo v Litiji poskrbeli za varnost prometa v prvih šolskih dneh? Policisti Policijske postaje Litija vsakodnevno nadzorujejo promet pred Osnovno šolo Litija in Osnovno šolo Gradec ter Gimnazijo na Bevkovi ulici tako ob prihodu kot po končanem šolskem pouku. UGOTAVLJAMO, da so šolske poti zelo slabo označene, saj je teh označb v celotni Litiji le nekaj, letos ni bilo nikjer opaziti članov sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Litija. Največ skrbi pa vzbuja neurejena cestna infrastruktura, ki ne nudi dovolj varnosti. Pri Osnovni šoli Litija avtobus ustavlja kar na vozišču, ravno tako na Graški Dobravi pred samopostrežno trgovino »Mercator« v samem križišču. Glede na frekvenco prometa v obeh primerih je stanje nemogoče in je nujno najti rešitev, napraviti avtobusta izogibališča. Kljub vsem pomanjkljivostim je v nadaljevanju varnost v prometu prepuščena otrokom in njihovim staršem ter vsem udeležencem v cestnem prometu, kajti le tako bomo s skupnimi močmi dosegli, da se bodo otroci zdravi in nepoškodovani vračali iz šole domov v zavetje svojega toplega domačega ognjišča. Zato »VOZITE PREVIDNO« upoštevajte šolske poti in zavedajte se, da so otroci naše največje bogastvo! Ciril GOLOUH Kaj storiti z Litijo ? (n) Martin Brilej V prejšnjem članku so bili navedeni glavni mejniki, ki so zaznamovali Litijo od nastanka naprej in spreminjanje obsega in strukture občine od 1952. leta naprej. Z novo organiziranostjo občin po letu 1964 je Litija pridobila bistveno večji obseg kot pa ga je imela kot mestna občina. To se je pričelo kaj kmalu kazati tudi na urejanju in izgledu mesta, saj je bilo treba pričeti kar čez noč urejati nerazvito podeželje, ki je v tistih časih kazalo res precej klavrno podobo. Problematična je bila predvsem komunalna infrastruktura kot ceste, elektrika, voda... Poleg tega pa so bile tudi šolske zgradbe in drugi družbeni objekti v slabem stanju. V razvoj podeželja so se takrat z veliko vnemo vključili tudi ljudje, skoraj v vsakem kraju in kasneje krajevni skupnosti pa je bil vsaj en človek, ki je predstavljal gonilno silo in se razdajal za skupne načrte. Zanimivo pa je, da je v tistih časih državno vodstvo razglasilo Kozjansko za izrazito nerazvito območje, ki mu je treba pomagati iz nerazvitosti. So pač bili od tam doma »pravi« funkcionarji, ki so uspeli za Kozjansko pridobiti ogromna finančna sredstva v obliki zakonsko sprejetih prispevkov, s katerimi je bilo kar precej narejenega. Gradili so se vodovodi, šole, vrtci, ambulante itd. Vendar pa ni bilo litijsko podeželje nič kaj boljše, zlasti jugovzhodni del. Ampak reševanje teh problemov je padlo skoraj izključno na pleča občine. Od tod tudi eden od vzrokov pričetka zaostajanja Litije. Potres Ni bil pa le ta vzrok za spreminjanje in zaostajanje mesta. Drugi pa je bil izključno na upravljanju oziroma ravnanju z Litijo. Izgleda, da se je pričelo nekakšno spreminjanje Litije prav po potresu leta 1963. To seveda ni bil kakšen katastrofalen potres - saj žrtev sploh ni bilo - pač pa je nastala materialna škoda. In prav pri ocenjevanju te škode in pridobivanju državnih sredstev za sanacijo je Litija takrat prikazala ogromno škodo. Tolikšno, da bi bilo treba zaradi ogroženosti podreti vrsto hiš. Ker je bila škoda prikazana tako, da so hiše le za rušitev, je bila tudi državna pomoč temu primerno namenska. Toda ni šlo za navadne hiše, - in tudi trških hiš, ki so ampak za nekaj najbolj značilnih lokalno znamenitih pravzaprav dajale Litiji značaj in izgled. Morda jih ne bi bilo treba ravno do tal porušiti (danes jih zanesljivo ne bi), ampak so vseeno padle. Takšno ravnanje je danes težko razumeti, vendar je treba vedeti, da so bili takrat časi, ko je bila v oblastne strukture uvedena miselnost, da se je moralo vse kar je bilo staro in zgrajeno v prejšnjih (političnih) časih, čim prej umakniti novemu. Stare trške hiše To so bile Svetčeva hiša (danes Centromerkur), Modicova hiša in Pri »Treh rožcah« (danes Emona Merkur in stanovanja), Bevkova hiša in stara občina (prva litijska šola !!!), (danes Jerebova ulica), padle pa so tudi Vovkova, farovž, potem pa še »štale« (danes je tam Kidričeva cesta in nekaj hiš), vrstne delavske hiše ob Ljubljanski cesti (danes so tam razne gospodarske dejavnosti) in še nekaj manjših zgradb. Ob dejstvu, da sta bili med 2. svetovno vojno zaradi bombnega napada podrti še značilni Slančeva in Lindnerjeva hiša (danes je tam spomenik, nova Lindnerjeva hiša in cvetličarna, Slančeve pa ni več) in da sta kasneje padli še Boriškova in Pleničarjeva, je to že kar zajetno število značilnih hiš, ki so bile včasih vidne na vsaki razglednici in so Litiji dajale značilen videz. Večina jih je bila v starem delu Litije, ki je s tem izgubila domala polovico prvotne podobe. Nekaj nadomestnih zgradb, ki so bile nato postavljene ni niti slučajno spominjalo na prejšnje. Večinoma so tam nastale novogradnje, ki se s staro trško arhitekturo niso ujemale in so Litijo skazile, čeprav so same.po sebi povsem korektno projektirane. Še največ preglavic je takratnim oblastem predstavljala nova zgradba v kateri je danes Centromerkur. Ko je bila zgrajena, je nihče ni hotel kupiti ali v njej imeti dejavnost. Bila je zgrajena kot tipski objekt takrat po Sloveniji grajenih trgovskih hiš »Nama« in je bila dolgo let stalna tema posmehovanj na litijskih pustnih karnevalih. Kaj bi se dalo po vsem tem storiti? Bore malo ali nič, saj je prostor pozidan ali pa so bile postavljene nove zgradbe, ki se večinoma ne ujemajo s prvotno arhitekturo. Stara in značilna mestna jedra je treba pač ohranjati v prvotni podobi, saj le s tem ohranjajo svojo zgodovinsko, kulturno in arhitekturno vrednost. Ce je kakšno zgradbo že nujno potrebno rušiti, se v ozaveščenih sredinah odločajo za gradnjo kopije prvotne zgradbe ali pa vsaj zelo podobne. Pričujoče dejstvo je po vsem tem lahko samo še opozorilo, da je treba v bodoče bolj strokovno in pazljivo posegati v dragocen prostor in arhitekturo starih jeder. Nekaj značilnih hiš je v stari Litiji vendarle še ostalo, čeprav so v zelo bornem stanju. Ampak za tako majhno mesto kot je Litija je domala vsaka značilna zgradba dragocena. Toda deset let po potresu so se pričeli v Litiji dogajati še bolj usodni prostorski posegi. /prihodnjič: most in obvoznica/ Marsikdo bo kar malce razmišljal, preden bo ugotovil v katerem delu Litije je bila posneta ta fotografija iz časov po prvi svetovni vojni. Večine hiš nafotografiji ni več, tiste, ki še stojijo pa so povsem propadle. Kako si pridobite status veterana? Minilo je dvanajst let, odkar smo skupaj obranili domovino in kjer ste mnogi prispevali svoj delež. V Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo Litija ugotavljamo, da je med vami še veliko takih, ki niste dovolj obveščeni o pravicah, ki izhajajo iz statusa vojnega veterana, prav tako pa mnogi ne poznate postopka za uveljavitev teh pravic. Zato vam z naslednjim prispevkom želimo pri tem pomagati. Kako si pridobite status veterana? Od izpostave za obrambo, ki je pristojna za območje, na katerem imate stalno prebivališče, zahtevajte potrdilo o opravljanju dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije v letih 1990 in 1991. Za občini Litija in Šmartno je to pisarna izpostave za obrambo na Upravni enoti Litija. Po prejemu tega potrdila se z njim oglasite v pisarni št. 14, pri ge.Vidi Peterlin, prav tako na Upravni enoti Litija in zaprosite za vpis v evidenco vojnih veteranov, izdajo izkaznice veterana in priznanje pravic vojnih veteranov. S tem ste si pridobili, status vojnega veterana. Če pa želite postati tudi član Območnega združenja, veteranov vojne za Slovenijo Litija, se oglasite v pisarni tega združenja v Gasilskem domu v Litiji (1. nad.) kjer so uradne ure vsako drugo sredo v mesecu od 16. do 18. ure. Tu boste prejeli prijavnico, ki jo boste izpolnili, priložili dve fotografiji in plačali letno članarino, ki je letos 2500 SIT, postopek za izdajo članske izkaznice pa bo izpeljalo območno združenje. Izročili pa vam bodo še zloženko Info veteran, v kateri si boste lahko prebrali veliko zanimivih informacij o zakonodaji, pravicah in splošnih določbah veteranske organizacije. Boris ŽUŽEK I* Vavčerski sistem svetovanja Dober nasvet - zastonj? Uveljavljeni podjetniki dobro vedo, da je znanje danes pot do premostitve marsikaterega problema, ob katerega trčijo ob poslovnih izzivih. Tisti, ki se na samostojno podjetniško pot šele podajajo, pa se tako še prehitro znajdejo na tankem ledu, kar se tiče znanja o zakonodaji, financah, trženju, promociji in drugem. Obojim - tako začetnikom kot tudi uveljavljenim malim in srednjim podjetjem - ponuja roko Center za razvoj Litija, ki brezplačno ponuja vključitev v kakovostno podjetniško svetovanje -vavčerski sistem svetovanja. Vavčerski sistem svetovanja na Centru za razvoj Litija ni novost, saj ga izvajajo že drugo leto. Pomagajo vam svetovalci z licenco, v okviru programa pa vam svetujejo na različnih področjih: - uvodno podjetniško usposabljanje pred začetkom poslovanja, - svetovanje pri preveritvi poslovne ideje, - svetovanje in pomoč pri pripravi poslovnega ali investicijskega načrta, - splošna ali specialistična svetovanja s kadrovskega, finančnega, pravnega področja, področja organizacije in ekonomike poslovanja, trženja, promocije, carin, davkov, - splošno in specialistično svetovanje v inovativni dejavnosti, svetovanje pri vključevanju v mednarodno poslovanje. Seveda so ciljne skupine, ki jim je tako svetovanje namenjeno, različne, prav tako pa je različna višina nepovratnih sredstev oz. subvencij. Brezposelnim osebam in skupinam potencialnih podjetnikov storitve krijejo v celoti, delujočim podjetjem pa do polovice cene vrednosti storitve. Pravico do subvencioniranih Svetovalnih storitvah si pridobite z brezplačno vključitvijo v program - o tem pa podpišete pogodbo. Več informacij in natančnejše oz. konkretnejše vsote za ciljne skupine dobite na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, telefon 899-02-98 ali e-mailu: pnl@litiia.com. lahko pa tudi na občini Dol pri Ljubljani, kjer svetovanje tudi že poteka. (A.Š.) Zdravje Varovanje zdravja žensk na primarni ravni in pomen materinstva V Sloveniji imamo dolgo izročilo varovanja reproduktivnega zdravja žensk, saj sega v leto 1923, ko so nastali prvi dispanzerji za ženske v Ljubljani, od tam pašo se kmalu razširili po vsej Sloveniji. Njihova glavna dejavnost je bila preventivna obravnava in zdravljenje žensk zaradi nosečnosti, kontracepcijsko svetovanje, zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu in dojk, preprečevanje in zdravljenje spolno prenosljivih okužb ter obravnave perimenopavzalnega obdobja. Kje smo v Sloveniji leta 2003? KAZALNIKI ZDRAVSTVENEGA STANJA ZDRAVJE ZA VSE(HFA); Tabela Tabela 1: Ključni kazalniki zdravja v Republiki Sbveniji v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami (Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Velika Britanija) Sl A ZRN NL VB EU Prebivalstvo 1997 1997 1997 1997 1997 1996 Prebivalstvo (v 1.000) 1986 8072 82057 15277 58105 Pod 15 leti starosti (v %j 17,2 17,2 16,0 18,4 19,7 17,3 Nad 65 leti starosti (v %) 13,0 15,3 159 12,6 15,2 15,6 Rojstev na 1.000 prebivalcev 9,1 10,4 9,9 12,2 12,5 10,9 Smrti na 1.000 prebivalcev 9,5 9,8 10,5 8,9 10,8 10,0 Umrljivost porodnic na 100.000 živorojenih otrok 11,1 2,4 6,0 13,2 54 7.1 Umrljivost dojenčkov na 1.000 živorojenih, moški 5,7 4,7 5,4 6,3 6,4 6,3 Umrljivost dojenčkov na 1.000 4,7 4,7 4,3 5,1 5,3 5,1 Kazalnik 1985 1990 1995 1997 1998* Delež prebivalcev 0-14 let (%) 21,9 20,5 17,9 17,1 16,7 Delež prebivalcev 65 in več let (%) 10,0 10,8 12,5 13,1 13,5 Število živorojenih/1000 prebivalcev 13,1 11,3 9,5 9,1 9.0 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu (v letih, oba spola) 72,2 74,1 74,9 75,3 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu (v letih, ženske) 76,3 78,1 78,6 79,2 Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu j (v letih, moški) 67,9 70,0 71,0 71,0 Stopnja nezaposlenosti (%) 1,5 4,7 7,4 7.1 7,9 BDP/prebivalca v USD 3.411 8.658 9.431 9.161 9.847 Umrljivost dojenčkov/1000 živorojenih ; 13'1 8,3 5,6 5,2 5,2 Perinatalna umrljivost/1000 živor. 12,1 8,5 5,0 5,6 5.6 Maternalna umrljivost, vsi vzroki/100.000 živorojenih otrok 11,6 8,8 5,3 11,1 0 Predporodno varstvo v dispanzerjih in bolnišnicah obiskuje 98 % nosečnic Slovenije, 99 % jih rodi v porodnišnicah. Zmanjšala se je perinatalna umrljivost naših novorojencev, da se lahko postavimo ob bok najboljšim v EU. Zelo pa se spreminja maternalna umrljivost (to je umrljivost mater med porodom in do 42 dni po porodu), zadnja leta celo ponovno narašča (narašča delež porodniških vzrokov kot so krvavitve, embolije, preeklampsije...).Veliko je storjenega za osveščanje na področju načrtovanja družine, kar se kaže v zmanjšanju splavnosti (leta 2001 je znašala 15/1000 žensk rodne dobe, mladostnic do 16 let pa samo še 2/1000) in večji rabi kontracepcijskih metod (raste delež uporabnic tablet, ki jih uporablja že 30 do 40 % žensk rodnega obdobja, počasi pa narašča delež uporabnic materničnih vložkov in sterilizacij). Na uspešnost zdravja žena, nosečnic in dojenčkov pa so nedvomno tudi vplivali brezplačno zdravstveno varstvo v zvezi z nosečnostjo, materinstvom in kontracepcijo, osveščenost žensk, razvoj in uveljavitev novih diagnostičnih in terapevskih postopkov, uveljavitev perinatologije in neonatalogije. Kako naprej? Javnomnenjske raziskave kažejo, da sta zdravje in družina me prebivalci Slovenije največji vrednoti. Kljub temu pa se mladi pari pri nas ne odločajo za več otrok, ker jim po raziskavah službene obveznosti tega ne dovoljujejo, prav tako pa se bojijo za prihodnost svojih otrok (20- letno padanje rodnosti Slovenije).Vzgoja za splošno in reproduktivno zdravje ni lahka naloga, zahteva znanje, voljo in finančna sredstva. To ni naloga zgolj za zdravnike, ampak za širšo družbeno skupnost. Z očitki, da postaja nosečnost bolezen, da so tudi zdrave nosečnice v staležu (prispevek: Na oltarju materinstva? Nedeljski dnevnik 3.8-2003) in usmeritve, ki zmanjšujejo dostopnost do reproduktivnega zdravja (npr.ukinitev ginekologa, ki bi deloval izključno na primarni ravni...) niso ravno vzpodbuda mladim parom. Te usmeritve tudi niso v skladu Urada SZO za Evropo, ki priporoča razširitev programov za varovanje spolnega in reproduktivnega zdravja za oba spola in razvoj strategije držav članic do leta 2006. Dr. KEŽAR Jožica Analiza gospodarskih gibanj 2. del Samostojni podjetniki v občini Litija in v občini Šmartno pri Litiji Litija Samostojni podjetniki so v pomemben segment gospodarstva v občini Litija. Leta 2002 je bilo v občini Litija poslovno aktivnih 409 samostojnih podjetnikov, ki so poleg lastne zaposlitve nudili zaposlitev še 478 osebam. Povprečno nudi pet podjetnikov zaposlitev še šestim osebam. Skupno ima v tem segmentu zaposlitev 887 oseb ali 39% vseh zaposlenih (2.293 zaposlenih oseb, od tega gospodarske družbe 1,406 oseb). Po finančnih podatkih so samostojni podjetniki leta 2002 ustvarili 2,006 milijona tolarjev dodane vrednosti ali 28,3% delež skupno z gospodarskimi družbami. Gospodarska rast je bila 4,7%, samostojni podjetniki so ustvarili povprečno 4,9 milijona tolarjev dodane vrednosti, produktivnost je bila 2,3 milijona tolarjev. Samostojni podjetniki so imeli po podatkih bilance stanja konec leta 2002 sredstva v vrednosti 4.675 milijonov tolarjev ali realno 3,3% več kot na začetku leta. Ustvarili so skupno donose v višini 6.022 milijona tolarjev ali 8.3% več kot leto prej. Povprečno je podjetnik ustvaril 14,7 milijonov tolarjev prometa. Poslovni rezultat samostojnih podjetnikov je pozitiven, ustvarili so 550 milijona tolarjev dobička ter 115 milijona tolarjev izgub. Dobiček je sicer realno porasel za 16%, vendar so za 55% narasle tudi izgube. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da je pravzaprav to oblika samo-zaposlitve, zato dobiček zajema tudi plačo samostojnih podjetnikov. Pregled po dodani vrednosti po področjih dejavnosti prikazuje visoko stopnjo koncentracije podjetništva v proizvodnji kovinskih izdelkov (24% dodane vrednosti), v gradbeništvu (18,7%), v trgovini (12,4%), v prometnih storitvah (15,4%) in v izobraževanju (6,8%). Največje število samostojnih podjetnikov je v gradbeništvu (86), v trgovini (81), prometnih storitvah (61) in gostinstvu (32). Največje število zaposlenih imajo samostojni podjetniki v proizvodnji kovinskih izdelkov (100), v gradbeništvu (91), v trgovini (94), v gostinstvu (53) in v prometnih storitvah (37). Skupno število samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih je najvišje v gradbeništvu (177), trgovini (175), proizvodnji kovinskih izdelkov (125), prometu (98) gostinstvu (85) in izobraževanju (62). Dodana vrednosti po velikosti pravnih oseb, Litija, 2001-2002 (v mio Sit) Samostojni M ikro GD Male GD Srednje Velike GD podjetniki GD Po donosih oziroma skupni vrednosti proizvodnje blaga in storitev je na prvem mestu trgovina s 24,5% deležem, sledijo gradbeništvo z 19%, proizvodnja kovinskih izdelkov z 16,1% in prometne storitve s 13,3%. Razmerja so se spremenila zaradi delitve na dve občini. Poslovni rezultat, merjen z razliko med dobički in izgubami, je najboljši v gradbeništvu (94 milijonov tolarjev neto dobička) in v proizvodnji kovinskih izdelkov (92 milijonov tolarjev), sledijo prometne storitve (73 milijonov tolarjev), izobraževanje (44 milijonov tolarjev) in trgovina (31 milijonov tolarjev). Med navedenimi je bila najhitrejša 34% realna rast neto dobička v gradbeništvu. Gospodarska rastje bila najhitrejša v izobraževanju (15%), v gradbeništvu (12,6%) in proizvodnji kovinskih izdelkov (8,6%). Šmartno pri Litiji V občini Šmartno pri Litiji je bilo leta 2002 poslovno aktivnih 119 samostojnih podjetnikov, ki so zaposlovali poleg sebe še 93 oseb, skupno je bilo aktivnih 212 oseb ali blizu polovice vseh zaposlenih (464 skupno zaposlenih oseb, od tega gospodarske družbe 252 oseb). Samostojni podjetniki so leta 2002 ustvarili 524 milijona tolarjev dodane vrednosti ali 28,4% delež v primerjavi skupno z gospodarskimi družbami. Gospodarska rast 17,7% je bila izredno dinamična, samostojni podjetniki so ustvarili povprečno 4,4 milijona tolarjev dodane vrednosti, produktivnost pa je bila 2,5 milijona tolarjev. Samostojni podjetniki so imeli po podatkih bilance stanja konec leta 2002 sredstva v vrednosti 1.389 milijonov tolarjev ali realno 8,3% več kot na začetku leta. Ustvarili so skupno donose v višini 1.665 milijona tolarjev ali 15,5% več kot leto prej. Povprečno je podjetnik ustvaril 14 milijonov tolarjev prometa. Poslovni rezultat samostojnih podjetnikov je visoko pozitiven, ustvarili so 156 milijona tolarjev dobička ter le 17 milijona tolarjev izgub. Dobiček je realno porasel za 47%, izgube pa so bile 13% nižje. Pregled ustvarjene dodane vrednosti samostojnih podjetnikov po področjih dejavnosti prikazuje visoko stopnjo koncentracije v prometnih storitvah (29,6%) proizvodnji kovinskih izdelkov (13,6%), v gradbeništvu (12,6%), v trgovini (6,8%) in v gostinstvu (6,7%). Največje število samostojnih podjetnikov je v gradbeništvu (30), prometnih storitvah (23), v trgovini (16),) in gostinstvu (12). Največje število zaposlenih imajo samostojni podjetniki v prometnih storitvah (24), v gradbeništvu (18), v trgovini (8) in v gostinstvu (9). Skupno število samostojnih podjetnikov in pri njih zaposlenih je najvišje v gradbeništvu (48), prometu (47), trgovini (24) in gostinstvu (21). Po donosih je na prvem mestu promet z 31,2% deležem, sledijo gradbeništvo z 13,7%, trgovina z 10,4% in proizvodnja kovinskih izdelkov z 10,3% deležem. Poslovni rezultat, merjen z razliko med dobički in izgubami, je najboljši v prometnih storitvah (31 milijonov tolarjev neto dobička), proizvodnji kovinskih izdelkov (30 milijonov tolarjev) in gradbeništvu (18 milijonov tolarjev). Med navedenimi je bila najhitrejša 68% realna rast neto dobička v kovinarstvu. Dodana vrednost po velikosti pravnih oseb, Šmartno pri Litiji, 2001-2002 (v mio Sit) 900 Samostojni M ikro GD Male GD Srednje GD podjetniki Gospodarska rastje bila najhitrejša v poslovnih storitvah (129%), v gostinstvu (27%), v proizvodnji pohištva (39%) in v proizvodnji kovinskih izdelkov (26%). Sklepne misli - položaj gospodarstva v Litiji Gospodarstvo v Litiji in Šmartnem pri Litiji je v slovenskem prostoru majhno - leta 2002 je skupno ustvarilo le 0,24% dodane vrednosti gospodarskih družb Slovenije, produktivnost ali dodana vrednost Pregled poslovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, 2002 Skupaj Velike GD Srednje GD Male GD Mikro GD SP Dodana vrednost (v mio Sit) Litija 7.083 1.167 2.068 796 1.046 2.006 Šmartno pri Litiji 1.844 816 279 226 524 Skupaj 8.927 1.167 2.884 1.075 1.272 2.530 Število zaposlenih * Litija 2.293 252 621 257 276 887 Šmartno pri Litiji 464 165 26 61 212 Skupaj 2.757 252 786 283 337 1.099 Produktivnost Litija 3.089 4.639 3.332 3.098 3.783 2.261 Šmartno pri Litiji 3.974 4.946 10.678 3.697 2.472 *opomba: skupaj samostojni podjetniki in pri njih zaposleni Vir: AJPES Agencija za javno pravne evidence in storitve DD Proiz.lesa in lesnih proizvodov C Rudarstvo A Kmetijstvo, gozdarstvo J Poslovne storitve DA Proiz.prehrambenih proizvodov DL Proiz.elektro in optičnih proizvodov DE Proiz.papirja in papirnih proizvodov O Druge storitve DK Proiz.strojnih proizvodov DN Proiz.pohištva idr.proizvodov H Gostinstvo K Izobraževanje G Trgovina I Promet in zveze F Gradbeništvo DJ Proiz.kovinskih proizvodov 0 50 100 150 200 250 300 350 400 450 500 O Druge storitve K Izobraževanje DK Proiz.strojnih proizvodov DA Proiz.prehrambenih proizvodov H Gostinstvo G Trgovina F Gradbeništvo DJ Proiz.kovinskih proizvodov C Rudarstvo I Promet in zveze 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Dodana vrednost samostojnih podjetnikov 14 po dejavnostih, Šmartno pri Litiji, 2001-2002 (v mio Sit) 2002 2001 155 na zaposlenega v višini 3,9 milijona tolarjev pa je 31% nižja od slovenskega povprečja. Analiza finančnih podatkov prikazuje sledečo gospodarsko sliko v občini: • Industrijsko gospodarstvo - proces de-industriali- zacije: delovnih mest • dinamični storitveni sektor, ki pa prepočasi odpira nova delovna mesta • gospodarska rast v malem gospodarstvu in veliki gospodarski družbi • gospodarska rast in pomen samostojnih podjetnikov. Finančni podatki gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov prikazujejo leta 2002 ponovno gospodarsko rast, kar pa se ni odrazilo na rasti zaposlenosti. Temeljni cilj gospodarske politike v občinah je gospodarska rast, ki jo spremlja rast produktivnosti in odpiranje novih delovnih mest. Če ne bo odpiranja novih delovnih mest, se bo 1.767 mladih, ki se izobražujejo, zaposlilo v drugem kraju. Gospodarski razvoj, ki je podlaga razvoja opazovanih občin, bo mogoč v kreativnem okolju z novimi znanji. ' Poslovanje samostojnih podjetnikov analiziramo na osnovi finančnih podatkov iz izkazov stanja in uspeha, ki so na osnovi predpisov pripravljeni po poenostavljeni shemi in ne v celoti primerljivi s finančnimi podatki za gospodarske družbe; posredoval jih je AJPES. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA V naslednji številki: Analiza socialno-demografskega stanja občin Litija in Šmartno pri Litiji Info: pcl@litija.com September 2003 _________ OBČINA LITIJA - /To VICE/ A'lJ LTURA___________________________________________5 Kletev prosa in vasovanje na vasi 23. avgust le bil za majhno vasico Tepe pod Polšnikom prav poseben dan. Članice Društva podeželskih žena in deklet Polšnlk ter domačini Iz Tep smo pripravili in izvedli prireditev Kmečki dan 2003. Prireditev je že kar tradicionalna, le da vsako leto poteka v drugem kraju KS Polšnlk In z drugačno vsebino. Odločili smo se, da letos v Tepah prikažemo staro kmečko opravilo metev prosa in vasovanje na vasi. Prvo je slišati kar zanimivo, drugo pa skriva polno presenečenj. Program sam je bil slikovit: kulturen, zabaven, delaven. Na začetku je s svojimi plesi navdušila folklorna skupina Javorje. Na lesenem odru pod veliko staro hruško so zaplesali, godci pa veselo zaigrali. Po vaškem vrtu se je lepo razleglo petje MPZ Polšnik; z vso pozornostjo pa smo prisluhnili recitaciji ljudske pesnice Pavle Voje iz Tep. Da smo izbrali tak kulturni program, ni naključje, saj se je včasih na kmetih, zlasti po opravljenem kmečkem delu, kaj rado zapelo in zaplesalo. Ob obilici trdega kmečkega dela pa so si nekateri, tako kot teta Pavla, našli tudi čas za pisanje pesmi. V nadaljevanju programa smo se držali pregovora: združi prijetno s koristnim! V Tepah so doma pridni ljudje, vajeni kmečkega dela. Na Žontov! kmetiji je gospodinja Marinka posejala proso. In proso ni kar nekakšna žitarica, je nekaj posebnega. Starejši vaščani pravijo, da ga ni menda bolj veselega opravila kot je spravljanje prosa. Za razliko do drugih žit, ki so jih sušili v kozolcu, je proso moralo takoj prvi dan pod streho. Snope so pokonci postavili v skedenj, da se proso ne pari, nato pa so ga zložili v kopico. In kadar je bila kje kopica, je vedela za to vsa vas. In zvečer so prišli fantje in dekleta z vasi meti proso. Naš prikaz metve prosa je bil zelo nazoren. Najprej so v paru meli proso, kar pomeni, da so stopali po snopih, da se je zrnje ločilo od latov. Nato so privzdigovali in raztresli slamo. Med delom ni manjkalo smeha in vriskanja. Zadnji snop prosa »baba« pa je bil nekaj posebnega. Zanj so se skorajda stepli. Vanj je gospodinja skrila različne darove; ni smelo manjkati šilček domačega in sladkih dobrot. Nato pa so sledila ostala opravila: rehtanje, pajklanje, stopanje in čiščenje prosenih zrn. Po končanem delu pride »likof«: gospodinja Marinka Poznajelšek je pripravila za »m’nce« malico: razrezane kose potice je lepo zložila na mizi v veliko kopico, vmes je pridala sveže slive in vrh kopice okrasila s šopkom iz svežega prosa. Zraven pa pride še »Štefan« domačega. Proso je z obiljem svojih zrn vedno bilo simbol rodovitnosti, zato je bila prosena kaša prastara obredna jed. Ni manjkala na krstnih pojedinah, na svatbah, na likofih...Radi so jo jedli tudi pastirji, ki so ob tem zapeli: Končana je letos paša, snedena je Martinova kaša. No, nekateri naši obiskovalci so res imeli priložnost pojesti različne vrste kaš, ki jih je za razstavo kmečkih dobrot skuhala gospodinja Martina Medved. Metev prosa sicer ni bilo težko delo, a se je zaradi družabnosti zavleklo pozno v noč. Po končanem delu in likofu pa so šli fantje radi poskušat srečo pod o_kence svoje drage deklice. Temu se na vasi pravi vasovanje. Žal, je tudi to že več ali man preteklost. Želeli smo obuditi spomin na tovrstno dogajanje in s prikazom vasovanja na vasi spravili v smeh vse obiskovalce. Za zadnje presenečenje pa je poskrbel ansambel Skrhane kose z malo drugačnimi instrumenti. S harmoniko, perivnikom, koso, grabljami in sodom znajo fantje zaigrati poskočne viže, zraven pa še s hudomušnimi šalami spraviti v smeh vsakogar. Kljub zelo vročemu in soparnemu dnevu smo vsi zdržali do konca in se ob zvokih ansambla Litijski odmev zabavali dolgo v noč. Pri pripravi in izvedbi Kmečkega dne v Tepah so nam pridno pomagali domačini in ostali krajani. Prireditveni prostor pa sta nam gostoljubno odstopili domačiji Kos in Poznajelšek. Ob koncu prireditve so si obiskovalci ogledali še razstavo kmečkih dobrot, ki pa so bile potem-namenjene srečelovu. Predsednica društva podeželskih žena in deklet, Marinka Bevc, se je ob koncu prireditve lepo zahvalila vsem sodelujočim in vsem, ki so prireditev s svojim delom in trudom omogočili; vse obiskovalce pa povabila na naslednjo prireditev, ki tudi v letu 2004 gotovo bo! Amalija KADUNC Kmetijsko gozdarska zadruga Litija MLINOTEST IZDELKI BREZALKOHOLNE PIJAČE: •LEDENI ČAJ (1,5 L)-149 SIT • SOLA MULTIACE UNION (1,5 L)-165 SIT GUME ROTfiL Ob nakupu gum - brezplačna montaža v AVTOCENTRU Litija. Delovni čas: od ponedeljka do petka: od 7.00 do 19.30 ure • sobota: od 7. do 12. ure Telefon: (01) 8963 230, 8984 017 (Agromarket) Litijski diabetiki smo aktivni Litijsko društvo diabetikov in društvo invalidov si delita društvene prostore in imata tudi nekaj skupnih članov, zato med seboj zgledno sodelujeta. Člani obeh društev smo se udeležili izleta na Primorsko in v notranjost slovenske Istre. Litijski diabetiki, ki smo celo leto pridno obiskovali urice telovadbe in se udeleževali tedenskih pohodov, smo se zbrali na zaključnem pikniku na Polšniku. Ani in Ivan Lamovšek sta nas prijazno povabila na svoj vikend, kjer smo v hladni senci uživali poleten dan. Ko smo potešili lakoto in je vročina nekoliko popustila, smo se povzpeli na Ostrež do cerkvice svete Katarine, najbolj vztrajni pa so se pomerili še v igranju badmintona. Bilo je prijetno in kar prehitro je minilo. Ob mraku smo se poslovili od prijaznih gostiteljev z obljubo, da bomo kaj podobnega še ponovili in si za to vzeli več časa. Po poletnem mrtvilu smo se člani upravnega odbora društva diabetikov sredi avgusta spet sestali in se dogovorili za potek različnih dejavnosti vse tja do novega leta. Septembra vas ponovno vabimo na lažje planinske pohode, ki bodo vsak četrtek, dogovarjamo pa se tudi za organizirane ure telovadbe pod vodstvom fizioterapevtke v Športni dvorani v Litiji. S seboj prinesite blazino. Še vedno bomo enkrat mesečno hodili na kopanje v Laško - vabljeni 14. oktobra. V oktobru in novembru načrtujemo dve zdravstveni predavanji, še naprej bo potekalo že ustaljeno merjenje krvnega sladkorja in krvnega tlaka vsako prvo sredo v mesecu od 9-do 11. ure v društveni pisarni na Parmovi 7. Vse podrobnejše informacije boste diabetiki prebrali v obvestilih, ki jih boste prejeli po pošti, lahko pa pokličete tudi na telefon 898-12-84 ali 041-388-767. Vljudno ste vabljeni, da se udeležite katere od naštetih aktivnosti. Helena MUZGA nadaljevanje s 1. strani Intervju z Jožetom Sevljakom VSAKDO PIŠE SVOJO KNJIGO Bi lahko za naše bralce predstavili vašo najnovejšo knjigo? Knjiga, ki je izšla pri založbi Piano iz Ljubljane in bila tiskana v Tiskarni Aco v Litiji, vsebuje pravzaprav dva krajša romana. Prvi nosi naslov Presežek, drugi pa je Kamnolomar. Tematika obeh je vzeta iz življenja. Tega zdaj in tukaj. V Presežku skušam prikazati stisko in bolečino človeka, ki je sredi najbolj ustvarjalnih let izgubil delo. Ne po svoji krivdi, pač pa zaradi izgube trgov, prestrukturiranja proizvodnje, globalizacije ali tranzicije, kot se temu običajno reče. Danes je menda brezposelnih še preko 100.000 delavcev. Bilo jih je še več, pravijo, da se je številka znižala zaradi novega načina določanja brezposelnosti in ne zaradi novih zaposlitev. Skoraj vsak dan pa beremo, da gre na novo v stečaj kakšno podjetje in ljudje ostajajo na cesti. Ob podpori, ki je največkrat miloščina! Z vsemi travmami, ki jih takšno življenje prinaša s seboj! Poleg eksistenčnih se začno pojavljati še druge vrste kriz, pojavlja se tudi gnev, ki postopno prerašča v obup. Rušijo se odnosi; osebni, socialni, družbeni. Vse postaja začarani krog, iz katerega ni rešitve! To spoznanje in ta nemoč je vzbudila v meni revolt, da sem segel po peresu. V zgodbi sem skušal prikazati malega človeka in se postaviti zanj. Postaviti zanj tako, da pokažem družbi ogledalo in zakličem: Nikartako, ljudje, za božjo voljo! Človeku vzameš delo in vzel si mu dostojanstvo! Vzel si mu dom in družino! In smisel in vero v jutrišnji dan! V romanu Kamnolomar tečeta pravzaprav dve zgodbi. Ena za nazaj, ki govori o zgodovini nekega kmetstva, in druga, zdajšnja o aktualnem življenju. V prvi so tudi avtobiografske primesi o rodu, ki mu pripadam, v drugi pa je današnji mladi človek, ki hoče ven iz neke tradicionalne, patriarhalne ujetosti. Hoče kvišku, hoče k luči in zvezdam! To je pot socialnega vzpona, pot k znanju, ki daje nove možnosti za uspeh, za osvojitev zastavljenih ciljev. V ta fabulativni okvir se vpleta mlada ljubezen, ki kljub vsem težavam in zadregam vseeno zmaguje. V taki ali drugačni obliki. Zato, ker je mlada, ker ima v sebi moč in je nasploh gibalo življenja! Kje pa naši bralci lahko dobijo vašo knjigo? Lahko si jo izposodijo, lahko jo tudi kupijo v litijski knjižnici ali v knjigarni DZS, lahko pa jo naročijo tudi pri Družbi Piano v Ljubljani. In kaj boste počeli zdaj? Zaključujem zadnja poglavja mladinske povesti, na natis čaka knjiga pravljic. Kot vidite, se trenutno posvečam mladim bralcem, kar je pa tudi perspektivno, kajne? Lepa hvala za tale pogovor in še veliko navdihov! Intervjuval in fotografiral: M. ŠUŠTERŠIČ Kljub hudi pripeki se je izlet polnega avtobusa odvijal po programu; za začetek smo se z ladjico popeljali ob slovenski obali in se pohladili ob prijetni sapici. Zapeljali smo se v solinarske kanale in si ogledali solinarski muzej, kjer smo spoznali življenje in delo solinarjev. Ogled Portoroža, osvežitev v morju, kaktusi v Sečovljah, nato pa skozi slikovite istrske vasi do Hrastovelj, kjer smo si v cerkvi ogledali znamenite freske. Odlično kosilo na turistični kmetiji v Hrastovljah se je zares prileglo, za še prijetnejše vzdušje pa je skrbel harmonikaš, ki nas je vseskozi spremljal, a nam je bilo za ples žal prevroče. Utrujeni, vendar zadovoljni smo krenili nazaj proti Litiji. VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE! GRADB i!WJ Praprotnik Vinko s.p. ENIŠTVO I IN CEMENTNI IZDELKI 2,1270 Litija, tel./fax: 01/8985-140 Zgornji Log 1 Nudimo številne ideje za ureditev vašega vrta! Skupaj z uredništvom smo ugotovili, da je veliko zanimanje za nagradne akcije, saj so se za nagrade potegovali številni bralci in bralke iz obeh občin. Izrezane vse tri nagradne kupone ste morali poslati na uredništvo časopisa Litijski občan. Izžrebali smo tri srečne nagrajence, katerim vsi skupaj čestitamo! 2. NAGRADA 3. NAGRADA Maleja ZAMAN Tončka JANEKOVIČ Janez KEPA Velika Kostrevnica 45, Litijska c. 12, Ul. Bratov Poglajen 5, 1275 Šmartno pri Liliji 1275 Šmartno pri Liliji 1270 Lilija V Društvu invalidov Litija in Šmartno pri Litiji se premika V Društvu invalidov Litija in Šmartno pri Litiji se premika Novi Upravni odbor in komisiji za zdravstveno in socialno varnost ter za šport in rekreacijo se trudijo v čim večji meri uresničiti vsebino letnega programa, začrtanega v lanskem letu pod tedanjim vodstvom. Izkušnje kažejo, da so za kakovostno in obsežno izvedbo načrtov potrebni tudi primerni prostori in objekti. Z namenom, da bi izboljšali te pogoje, je Upravni odbor sklenil ustanoviti še komisijo, ki jo je poimenoval: »Gospodarska komisija«, vodstvo le-te pa je zaupal Tinetu Penčurju. Komisija si prizadeva posodobiti objekt, v katerem domujemo invalidi občin Litije in Šmartna pri Litiji; v prvi fazi je nujno toplotno izolirati prostore, nato bo sledila zamenjava dotrajane strehe in po možnosti pridobitev dodatni prostorov za interesne dejavnosti. Potrebno bo prenoviti, oziroma zgraditi novo balinišče ter posodobiti pisarniško opremo v pisarni Društva. Društvu je v prvi polovici leta uspelo nadaljevati utečene programe, tako da smo zagotavljali ohranjanje zdravja invalidov v objektih Zveze društev invalidov Slovenije - predvsem v slovenskih zdraviliščih, omogočali cenejše nakupe vstopnic za storitve Zdravilišča Laško, omogočali enkrat mesečno kopanje v Laškem skupaj z Društvom diabetikov Litija, prirejali športno rekreativna srečanja v šahu, balinanju, pikadu, kegljanju in ribolovu, zagotavljali cenovno zelo ugodna letovanja ob Jadranu (na Hvaru, Malem Lošinju, Rabcu...). Priredili smo že tradicionalno družabno srečanje, ki smo ga popestrili s tekmovanjem v šahu in balinanju z gosti Društva paralitik iz Ljubljane. Skupaj z Društvom diabetikov Litija smo organizirali enodnevni izlet po delu slovenske Istre in slovenske obale z ogledom prenovljenega muzeja solin, cerkve v Hrastovljah. Pri pripravi načrta programa Društva za leto 2004 bomo s posebnim vprašalnikom vse člane Društva zaprosili za njihova mnenja, predloge, pobude ... Eden od ciljev Društva za prihodnost je tudi povečanje njenega članstva. 0 tem več v naslednji številki Litijskega občana. Miro VIDIC, predsednik Upravnega odbora Najlepše je ležati na plaži Letošnje leto je bilo med občani iz Litije in Šmartnega bistveno večje zanimanje, da svojim otrokom omogočijo letovanje preko OZ RK Litija. Na podlagi razpisa, ki je bil objavljen tudi v Litijskem občanu, je bilo 10-dnevno letovanje izvedeno v Mladinskem počitniškem domu Frankopan v Punatu na otoku Krku in v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli Rtič pri Ankaranu. Glede na letoviške kapacitete letovanja nismo uspeli omogočiti vsem zainteresiranim, saj tako velikega povpraševanja vtem letu nismo pričakovali. Za prihodnje leto pa v zvezi s tem pripravljamo spremembe. Letovalo je 105 otrok (od tega 49 z zdravstvenim priporočilom), 39 jih je letovalo v Punatu na otoku Krku ter 66 na Debelem Rtiču. Kar 16 otrokom je bilo, zaradi socialnih in materialnih razmer v družini, omogočeno brezplačno letovanje, 49 otrok pa je letovalo z najnižjim prispevkom staršev, to je 19.730 SIT za 10-dnevno letovanje na morju. V času letovanja so bile organizirane številne prostočasne aktivnosti, ki so se jih otroci radi udeleževali in si tako pridobivali nova znanja ter spoznanja. Za strokovno vzgojo ter varstvo je skrbelo 10 vzgojiteljev-vodičev, ki so imeli poleg ustreznih strokovnih znanj tudi večletne izkušnje pri skrbi za otroke. Vsako leto poskušamo čimveč otrokom omogočiti utrditev zdravja z obiskom obmorskih letovišč, s tem, kot nam pravijo tudi številni starši, se pozdravijo alergije, astma in druge težave. Hvala staršem za zaupanje in nasvidenje naslednje poletje, morda pa celo že to jesen, ko bo na vrsti novo letovanje otrok od štirih do petnajstih let iz območja litijske in šmarske občine v organizaciji in izvedbi OZ RK Litija. Tjaša LEMUT STREETBALL LITIJA 2003 V soboto 30. avgusta 2003 je potekal že 6. tradicionalni streetball v Litiji. Tudi tokrat je bil organizator KLIŠE (Klub litijskih in šmarskih študentov). Turnir se je odvijal na športnem igrišču gimnazije Litija, kjer se je zbralo 24 ekip iz vse Slovenije. Kot so nam organizatorji povedali, je turnir potekal v duhu fair-play-a. Sodnika sta skrbela za pošteno sojenje, plesna skupina Zmajčice ter akrobatsko-zabijalska skupina Hit-Hoopers pa za dobro vzdušje. Tudi letos sta potekali tekmovanji v “zabijanju” in metanju trojk. Najbolje je “zabijal” Andraž Krohne, v metanju trojk pa se je zmage veselil Gregor Povhe. Na celotnem turnirju se je najbolj izkazala domača ekipa HRKLJUŠ (Pušic, Blaževič, Babič), ki je v finalu po podaljških premagala novomeško ekipo Picerija Eldorado z rezultatom 26:24. Na S.mesto se je na uvrstila ljubljanska ekipa Bearly legal, ki je ugnala postojnsko ekipo Luna bar. Nagrada za najboljšega strelca pa je pripadla Draganu Pušiču iz ekipe Hrkljuš. Vsem igralcem M 'E rt i m rti Pia B 30 go in gledalcem, pa se Aco in Grega v imenu KLIŠE-ja zahvaljujeta za udeležbo na turnirju. Ogled slik je možen na internet naslovu: http://zume.homeip.net/streetball/index.php P.S.: Po napornem turnirju pa je sledil neizogiben “žur do jutranjih ur” v Mustang baru. M.V. Iz dela Območnega združenja RK Litija Po izvedenem 3. območnem tekmovanju iz znania 0 nudenju prve pomoči za učence 7. IS(li:] Lebedov osnovnih šol iz območja Litija in Občine \°X*i J / Šmartno pri Litiji, proslavi ob 50-letnici krvodajalstva in 140-letnici gibanja Rdečega x-------^ križa, slavnostni govornik je bil gospod dr.Božidar Voljč, direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, in izvedbi letovanja za predšolske in šoloobvezne otroke iz območja Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji, smo svoje delo skupaj s številnimi prostovoljci organizacije Rdečega križa usmerili v vsakodnevne naloge in dodatne aktivnosti. Pregledali smo materialne zaloge v skladišču in pričeli dodatno zbirati sredstva za nabavo manjkajočih materialnih in prehrambenih dobrin, s katerimi bomo lahko nemoteno pomagali socialno in materialno ogroženim družinam, ki so jim te dobrine nujno potrebne. Na pobudo Zdravstvenega doma Litija smo pristopili k pripravi in izvedbi izredno zahtevnega projekta »zbiranje sredstev za nabavo nove ultra zvok naprave«, ki je tej ustanovi za izvajanje številnih pregledov ih preiskav nujno potrebna. Pričakujemo, da se bodo v akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov vključili posamezniki in institucije, vse z namenom, da si z nabavo nove ultra zvok naprave omogočimo izvajanje številnih pregledov in preiskav v okviru našega Zdravstvenega doma. Območno združenje Rdečega križa Litija je vsem OŠ na območju Občine Litija in Občine Šmartno pri Litiji dostavilo: usmeritve za delo krožka Rdečega križa na šolah in navodila ter gradiva za vodenje aktivnosti za varnost otrok v cestnem prometu. Naše združenje se je vključilo v evropsko kampanjo Rdečega križa o varnosti v cestnem prometu, ki jo organizira 25 nacionalnih društev Rdečega križa. Dne 1.9. 2003 smo na pobudo nekaterih gospodarskih družb ter Občine Litija objavili razpis za izvedbo 80 urnega tečaja prve pomoči. Ocenjujemo, da bomo tečaj izvedli, na podlagi prejetih prijav v mesecu oktobru 2003. V sredo dne 10.9.2003 smo zaključili s tečajem in izpiti prve pomoči za kandidate voznikov motornih vozil, ki se ga je udeležilo 22 tečajnikov ( letošnje leto je bilo izvedeno 10 tečajev na katerih je sodelovalo 152 tečajnikov ). Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije je pozitivno ocenilo naš program »> ZA KREPITEV ZDRAVJA IN KAKOVOST ŽIVLJENJA - pravilna prehrana , telesno gibanje in večja skrb za lastno zdravje », ki smo ga oddali na podlagi javnega razpisa dne 3.7.2003. V podpis smo sprejeli pogodbo o sofinanciranju programa za leto 2003 in 2004 v višini 800.000,00 SIT, ki smo jo podpisali dne 19.8.2003. To štejemo za veliko priznanje in hkrati našo odgovornost za dosledno izvajanje nalog. Karlo LEMUT »Samo eno življenje imaš... Pazi, kako z njim ravnaš!« Za varnost v prometu je treba skrbeti dan za dnem in začeti že pri najmlajših. Zavedati se je treba, da v prometu nismo sami, da se kljub naši previdnosti in pravilnem obnašanju v prometu dogajajo nesreče ter da nam v teh primerih pomaga tudi znanje prve pomoči. OZ RK Litija se aktivno vključuje v evropsko kampanjo o varnosti v cestnem prometu. K sodelovanju je povabilo vse osnovne šole v Občini Litija in Občini Šmartno pri Litiji, v katerih naj bi praktične aktivnosti potekale v 1. in 2. ter 3. in 4. razredu, za te učence bodo predstavljene tudi osnove prve pomoči. Aktivnosti bodo potekale vse od 01.09.2003 do 07.04.2004, ob svetovnem dnevu prve pomoči pa bo izvedeno tudi tekmovanje iz znanja prve pomoči za učence 3. in 4. razredov osnovne šol. Gre za obsežno in zahtevno kampanjo, ki pa bo v velikem obsegu pripravljena in izpeljana ob pomoči prostovoljcev Rdečega križa. Namen kampanje je prispevati k zmanjšanju poškodb in smrtnih primerov med šolajočimi otroki v cestnem prometu znotraj EU držav in vključujočih se z: dvigom zavesti, zagotavljanjem informacij in izmenjavo primerov dobre prakse. Njena poglavitna cilja sta vzpodbuditi potrebo po varnem obnašanju ter dati otroku prve informacije o prvi pomoči, ne smemo pa pozabiti splošnih ciljev kot sta: - motivirati in mobilizirati lokalne pobude, ki prispevajo k varnim potem v šolo, - zavarovati in rešiti življenja z aktivno udeležbo otrok in vseh, ki so odgovorni za njihovo blagostanje. Ker je v prometu na en ali drug način udeležen vsak izmed nas, smo vsi, tudi tisti najmlajši, soodgovorni za varnost v prometu. Ob tej priložnosti pa je organizacija Rdečega križa založila in izdala tudi zloženko »Samo eno življenje imaš ...Pazi, kako z njim ravnaš!«, ki na zabaven način predstavlja otrokom, kako pomembna je varnost v prometu in kaj lahko glede nje storii° samL Tjaša LEMUT N KlaEPEE Tisoč je poti in vsaka je lahko prava. Ni pa vsaka kakovostna. Ena izmed poti vodi tudi mimo nas - KAKOVOSTNA pot, ki vam lahko spremeni način življenja. Zakaj bi bila življenska pot le pot? Zakaj ne bi bilo vaše življenje sestavljeno iz kakovostnih trenutkov, trenutkov čiste energije, moči, zadovoljstva, sprostitve,...? Sami veste, da niti strune ne zvenijo, če niso napete. Se še sprašujete o čem govorim? Da, dragi moji, to je rekreacija. V fitnesu Klepec lahko preživite kakovosten čas, z ljudmi, ki se zavedajo kako pomembn člen predstavlja gibanje v vsakdanjem življenju. Poleg fitnesa pa pa vam nudimo tudi; SAVNO, SOLARIJ, MASAŽO in dobro voljo osebja. Vse to na enem mestu, vse to v Športni dvorani Litija. Seznanimo vas s pravilnim načinom vadbe in oblikujemo program, ki vas pripelje do boljše psihofizične kondicije. Svetujemo vam, kako se pravilno prehranjevati in nudimo tudi razne dodatke k prehrani. Svoje telo lahko sprostite in povečate njegovo odpornost v finski in infra savni, ali pa se odločite za masažo. Nismo pa pozabili tudi na zdravo zagorelo polt, ki si jo pridobite v enem izmed najbolj kakovostnih solarijev. Vse to pa lahko zaključite še ob dobri kavi v bistroju V&R. Vzemite si čas zase in predvsem zase in nas obiščite ter namenite trenutku, ki ga živite večjo kakovost. Konec koncev ne gre le za potenje in telovadbo, ampak tudi za druženje v pozitivni dužbi in spostitev, ki je v tempu življenja, ki ga živimo izredno pomembna. Tudi če se do sedaj niste ukvarjali s športom in ne poznate fitnes naprav, ne oklevajte in nas poiščite ali pokličite. Pomagali vam bomo začeti in vam svetovali. Postanite naš član, imejte se radi in si privoščite najboljše! OBRATOVALNI CAS: Vaši Klepci PON. - PET.: 9.30 -12.30 in 16.00 - 22.00 SOB., NED., PRAZNIKI: 10.00 -12.00 in 16.00 - 20.00 Tel. štev.: 01/8980-610 September 2003 —OBČINA LITIJA - O DELU OBČINSKEGA SVETA IN OBČINSKE UPRAVE_7 ZAČETA IN PREDVIDENA DELA NA GOSPODARSKI INFRASTRUKTURI V LETU 2003 REKONSTRUKCIJA VALVAZORJEVEGA TRGA V LITIJI Občina Litija je že v letu 2001 pristopila k pripravi projektno tehnične dokumentacije za komunalno in parterno ureditev Valvazorjevega trga od Centromerkurja pa do Plečnikovega spomenika na Trgu svobode. V letu 2002 je bilo pridobljeno enotno dovoljenje za gradnjo, izveden je bil javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del in z najugodnejšim ponudnikom podpisana pogodba o fazni gradnji v naslednjih letih, v skladu z zagotovljenimi sredstvi v občinskem proračunu za ta namen. Cilji omenjene investicije so zlasti sledeči: ureditev ločenega kanalizacijskega sistema, ureditev parterja v starem delu mesta, ureditev javne razsvetljave, ureditev prometa in parkiranja. Hkrati z zunanjo ureditvijo se bodo uredili še naslednji komunalni vodi: vodovod, elektrika, telefon, plinifikacija in kabelska TV. Pri rekonstrukciji Valvazorjevega trga so glavni poudarki na kvalitetnem materialu (kamen, liti asfalti), javni razsvetljavi in v urbani opremi. Gradbena dela trenutno potekajo v (od mestne Štirne do cerkve), dela bodo potekala predvidoma do sredine septembra. Promet bo zaenkrat potekal še dvosmerno, sčasoma - po zaključku gradnje pa se bo preuredil v enosmernega, s čimer se bo pridobilo tudi precej novih parkirnih površin, pa tudi samo odvijanje prometa v starem mestnem jedrn bo lažje. Žal pa tudi pri tej investiciji ne gre brez težav, ob pridobivanju dovoljenja za gradnjo eden od mejašev ni dovolil spremembo nivoja cestišča ob njegovi hiši, zato za del cestišča - trg pred Centromerkurjem ni pridobljeno dovoljenje za ureditev parterja. Situacija se začasno rešila z asfaltno prevleko, ko se bo pridobilo dovoljenje tudi za ureditev cestišča in javne razsvetljave na tem delu, se bodo ta dela izvedla naknadno. VODOVOD VAČE Nov vodni vir iz katerega se bodo oskrbovale Vače, bo doveden do obstoječega vodohrana nad Vačami, od koder se bodo oskrbovala naselja Vače, del Ržišč in Potoka. Novogradnja zajema opremo nove vrtine, izgradnjo 100 m3 rezervoarja nad Klenikom, dovod do obstoječega vodohrana na Vačah ter povezavo na Mačkovec. Izvajalec je na osnovi javnega razpisa že izbran, dela pa se bodo pričela v tem mesecu. KANALIZACIJA GRADEC Cilj izgradnje ločenega kanalizacijskega sistema v naselju Gradec je kvalitetno, okolju prijazno ter za prebivalce nemoteče odvajanje odpadnih voda, ki ga v celoto zaokrožuje čistilna naprava, na katero bo vezan ta sistem. Kanalizacijski sistem se gradi od leta 1996, v letošnjem letu pa se bodo dela nadaljevala jeseni, v dolžini okrog 200 m. Poleg ločenega kanalizacijskega sistema bo zgrajen še pločnik, zamenjane bodo vodovodne cevi, prav tako tudi javna razsvetljava. OBJEKT NA VALVAZORJEVEM TRGU 6 Stanovanjsko-poslovni objekt na Valvazorjevem trgu 6 (nasproti litijske cerkve) je bil v skladu s potrjenim stanovanjskim planom predviden za rekonstrukcijo za obdobje 2000-2004. Pridobljena je bila tehnična dokumentacija in enotno dovoljenje za rekonstrukcijo. Rekonstrukcija zajema izvedbo 8 stanovanjskih enot v lasti občine, rekonstrukcijo strehe, instalacij, ogrevanja, fasade... Zaključena je prva faza (zamenjava strehe in AB plošč, nova fasada in okna). Prihodnje leto se bodo izvedla zaključna dela na objektu in v stanovanjskih enotah ter pridobilo uporabno dovoljenje, tako da lahko v prenovljena stanovanja predvidevamo tudi vselitev večjega števila novih stanovalcev. POKOPALIŠČE LITIJA V mestu Litija je bila že dalj časa izkazana potreba po posodobitvi in razširitvi površin in ostale infrastrukture na litijskem pokopališču. Cilj investicije je zato ustrezno rešiti problem potopnih površin, poslovilnega objekta (mrliške vežice) in potrebnih parkirnih mest za obiskovalce pokopališča. V letih 1998-2002 se je fazno izvajala gradnja opornih zidov. Dela na opornih zidovih bodo zaključena z izvedbo stopnišča ob opornih zidovih, ki bo pripeljalo do novega poslovilnega objekta. V letu 2002 je bil ta objekt izveden do tretje gradbene faze, v letošnjem letu se bodo dela nadaljevala jeseni. V letu 2004 pa se predvideva, da bo v uporabi že nov poslovilni objekt, ki bo začasno služil tudi staremu delu pokopališča. VRTEC MEDVEDEK IN ŠPORTNO IGRIŠČE PRI OŠ GRADEC V letošnjem letu se je z občinskimi sredstvi in s sredstvi državnega proračuna že dogradil prizidek k vrtcu Medvedek, v mesecu septembru in oktobru pa se bodo pričela in dokončala tudi dela pri zunanji ureditvi - razširitvi potrebne dovozne ceste in pridobitvi novih parkirišč pri vrtcu. Pri OŠ Gradec pa se bodo prav tako še v letošnjem letu posodabljale in urejale nove zunanje športne površine za vrtec in šolo ter javno športno igrišče, ki je namenjeno tudi ostalim uporabnikom, mladini in rekreativcem. UREDITEV OTROŠKIH IGRIŠČ IN PARKA NA STAVBAH Mesto Litija ima le nekaj javnih zunanjih otroških igrišč, ki so bila priložnostno urejena v obstoječih parkih že pred davnimi leti, od takrat dalje pa so povečini žal propadala, tako da prenekatere take površine niso več uporabne, niti ne služijo več svojemu namenu. Temu je bilo krivo kajpak pomanjkanje denarja in obilica sanacije drugih nujnih komunalnih oz. infrastrukturnih zadev. V letošnjem letu pa bo občina na podlagi zagotovljenih sredstev v proračunu končno lahko pristopila tudi k urejanju javnih otroških igrišč in parkovnih površin, dela se bodo izvajala postopno, začela pa se bodo na Rozmanovem trgu, na Ulici 25.maja v Gradcu in na Dobravi, izdelani pa so tudi že projekti za predvideno obnova in postavitev igral na osrednjem parku na Stavbah. OBČINA LITIJA, ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI, Jerebova ulica 14, 1270 Litija obvešča starše predšolskih otrok, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini Litija, da je rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za koledarsko leto 2004 (obrazec 1,82) 15. november 2003 v prostorih Občine Litija, soba 52/II ali priporočeno po pošti. Vlogo za znižano plačilo vrtca (Obrazec 1,82) starši kupijo v knjigarni. Vlagatelji morajo nujno izpolniti rubrike: I. podatki o vlagatelju, II. uveljavljanje znižanega plačila vrtca za otroke, III. družinski člani, IV. zaposlitev staršev (za leto 2002), VI. priloge in Vlil. izjava. Rubriki V. in VII. vlagatelji izpolnijo po potrebi. Vlogi je potrebno priložiti odločbo o odmeri dohodnine za leto 2002. Dodatne informacije dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Litija, telefon (01) 896 34 38. Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih (Ur.l. RS št. 44/96, 1/98, 84/98, 102/00, 111/00 in 92/02) v 8. členu določa, kako starši uveljavljajo znižano plačilo vrtca: Starši uveljavljajo znižano plačilo vrtca z vlogo pri pristojnem občinskem organu. Vlogo odda eden od staršev (vlagatelj) na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za predšolsko vzgojo. Vloga vsebuje: - navedbo obdobja, za katero se uveljavlja znižano plačilo, - podatke o vlagatelju: ime in priimek, naslov stalnega prebivališča (za tujce začasnega), EMSO, davčna številka, - podatke o otrocih: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, vrtec, v katerega so oziroma bodo vključeni, - podatke o vseh družinskih članih: ime in priimek, sorodstveno razmerje do vlagatelja, leto rojstva in status, - podatke o zaposlitvi staršev in opravljanju zasebne dejavnosti za leto 2002, - podatke o premoženju družinskih članov (odločba o odmeri dohodnine za leto 2002, odločba o dohodkih, doseženih z opravljanjem dejavnosti od 1.1. do 31.12.2002, kjer se določi (a) davčna osnova in (b) davek iz dejavnosti, prejete ali plačane preživnine, prejete pokojnine), - opis posebnih socialnih razmer (prejemanje denarne socialne pomoči (odločba Centra za socialno delo Litija)). Vlagatelj priloži vlogi odločbe davčnega urada o odmeri dohodnine za preteklo koledarsko leto za vse družinske člane, ki so zavezanci za plačilo dohodnine v RS; vlagatelj priloži vlogi drugo ustrezno potrdilo izplačevalca o dohodkih in prejemkih v preteklem koledarskem letu. Za polnoletne člane, ki nimajo dohodkov, vlagatelj priloži ustrezen dokument o njihovem statusu (potrdilo o vpisu za dijake in študente, potrdilo Zavoda RS za zaposlovanje). Vlagatelju, ki za družinske člane iz prejšnjih dveh odstavkov ne izkaže statusa z ustreznim dokumentom, se določi polno plačilo. NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE OBČINE LITIJA Obveščamo vse občane, da je prišlo do sprememb telefonskih številk občinske uprave. Po novem smo dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah: - Urad župana 01/ 896-34-20 - Tajništvo - direktor občinske uprave 896-34-24 - Oddelek za družbene dejavnosti 896-34-38 - Oddelek za finance 896-34-42 - Oddelek za gospodarsko infrastrukturo 896-34-48 - Fax 896-34-60 Elektronski naslov Občine Litija je obcina.litija@gov.si, ki ga najdete, poleg ostalih informacij o tekočem delu in dogodkih, tudi na spletni strani Občine Litija www.litija.net. v______________________________________________________________/ NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE UPRAVNE ENOTE LITIJA Splošne informacije Načelnik UE Litija Obča uprava (vodja) Okolje in prostor (vodja) Notranje zadeve (vodja) Kmetijstvo in gospodarstvo (vodja) Žrtve vojnega nasilja Matične zadeve Potni listi in osebne izkaznice Vozniški izpiti, registracije 01/ 896-23-43 896-23-30 896-23-40 896-23-65 896-23-50 896-23-55 896-23-41 896-23-31 896-23-33 896-23-36 Vsebino prispevkov pripravili delavci občinske uprave; direktor, Valentin Zdravko ŠPES Center za razvoj Litija, bo v mesecu oktobru v sodelovanju z Gimnazijo Litija organiziral 25.umi nadaljevalni računalniški tečaj in sicer iz programov Word, Excel, Internet in elektronska pošta Tečaj bo potekal dvakrat tedensko, začetek bo v ponedeljek, 6.10.2003 ob18. uri v računalniški učilnici Gimnazija Litija. Cena znaša 19.000,00 SIT z DDV Informacije in prijave: Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, tel: 01 -899-02-98, fax.01 -899-02-97, e- mail: ocl@litiia.com RS CENTER ZA RAZVOJ REGIJSKO OCENJEVANJE KRAJEV IN ŠOL V PROJEKTU “MOJA DEŽELA - LEPA IN GOSTOLJUBNA” ZA LETO 2003 V dneh od 23. do 30.06.2003 je regijska ocenjevalna komisija opravila ocenjevanje krajev in šol iz občin Radeče, Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija in Šmartno pri Litiji v okviru projekta “Moja dežela - lepa in gostoljubna”. Izmed naših predstavnikov je v kategoriji srednjih šol najvišjo oceno in prvo mesto dosegla Gimnazija Litija, v kategoriji izletniških krajev je zmagala Slivna pri Vačah. Pri ocenjevanju manjših mest je bilo najbolje ocenjeno Radeče, Šmartno pri Litiji pa uvrščeno tik za njim, pri ocenjevanju srednje velikih mestih pa je zmagal Hrastnik, Litija seje žal uvrstila šele na zadnje -četrto mesto. V kategoriji osnovnih šol je OS Gradec med šestimi šolami zasedla 4. mesto, najboljša pa je bila OŠ Kisovec. Med hribovskimi kraji so bile najboljše Čeče, Polšnik se žal še ni prebil v ospredje, med turističnimi kraji pa so bile najboljše Izlake, iz naše občine pa v tej kategoriji nismo imeli svojega predstavnika. Tako je komisija predlagala v nadaljnje ocenjevanje na republiški ravni vse prvouvrščene kraje v posamezni kategoriji, to so: Radeče, Hrastnik, Izlake, Slivna, Čeče, OS Kisovec in Gimnazija Litija. Kritike komisije gredo predvsem na račun neurejenosti Litije, saj bi bilo po njihovem mnenju prioritetno potrebno posvetiti večjo pozornost čiščenju (nepometene ceste, precej zeli, neurejena poslopja...) in hortikulturnemu urejanju centra mesta, še posebej starega mestnega jedra. Vzpodbuditi je potrebno trgovce, vodje javnih ustanov, banke, pošte in vse druge, ki skrbijo za urejenost objektov naravne in kulturne dediščine, ki lahko kakorkoli pripomorejo k urejenejšemu videzu, da okolico svojih objektov čim prej temeljito očistijo in poskrbijo za ozelenitev in hortikulturno ureditev. Ne le zaradi ocenjevanja in mnenja komisije je potrebno več poudarka nameniti zlasti ureditvi vstopa v sam kraj iz ljubljanske smeri, večjo skrb posvetiti urejenosti parkirišč, avtobusnih postajališč, parkov in objektom za rekreacijo. Poleg tega bi bilo potrebno vodstva nekaterih podjetij vzpodbuditi, da bi več pozornosti namenjali urejenosti neposrednega okolja proizvodnih objektov, še posebej tista, ki imajo svoje prostore in obrate ob glavni cesti. VARCUJMO Z ENERGIJO Sprejemljivi končni rezultati do nastavitvi oljnega gorilnika: • Sajavost: preko posebnega filterskega papirja se prečrpa določena količina dimnih plinov. Površina uporabljenega papirja mora biti skoraj popolnoma bela (stopnja 1 do 2 večstopenjski lestvici sajavosti) • Vsebnost ogljikovega dioksida CO,: pri pravilno nastavljenem gorilniku je vsebnost C02: 12%< CO, <14% Če je procent C 0, v dimnih plinih višji od 14 %, potem to pomeni da je presežek zraka za zgorevanje in celotni izkoristek zgorevanja je nižji. • Temperatura dimnih plinov na izhodu iz kotla: temperatura pri klasičnih visoko temperaturnih kotlih znaša med 160 °C do 200 “C. Višja temperatura pomeni, da nam toplota z dimnimi plini uhaja skozi dimnik, nižja temperatura pa lahko povzroči kondenzacijo v kotlu. Naiooaosteiše napake pri novogradnjah: • Sprememba tipskih projektov: zelo pogosto se dogaja, da občani za pridobitev gradbenega dovoljenja kupijo poceni tipski projekt, po katerem nato ne gradijo hiše, ampak ga popolnoma spremenijo ali pa gradijo po drugem projektu. • izvedba sistema ogrevanja brez projekta,oziroma le na osnovi ocene in popisa izvajalca del. Tak način se kasneje maščuje z napačno dimenzioniranim sistemom, nepravilno izbranim kotlom glede na njegovo toplotno moč, neprimerno regulacijo ogrevanja, neracionalno pripravo tople sanitarne vode in neustreznim presekom dimnika • nezadostna debelina toplotna izolacija hiše: Za naše področje se sedaj priporoča vgradnja izolacije debeline 8 do 12 cm za zunanje opečne zidove debeline 29 cm. • premajhne debeline toplotne izolacije tudi na zadnji plošči proti prezračevanemu podstrešju in pri ravnih ter poševnih strehah nad ogrevanimi prostori. Potrebna debelina izolacije naj znaša od 15 do 25 cm • nepravilna izvedba hidroizolacije • neustrezna izolacije (tudi zvočna) tal. Posledica so neprestano hladna tla, zaradi nizke temperature tal pa se lahko pojavi tudi kondenzacija vlage na talnih površinah. Zvočna izolacija tal preprečuje prenos udarnega zvoka (hoja, premikanje predmetov, itd.). • vgradja energetsko neprimernih oken, tako imenovani “termopan”. Primerna so okna z lesenim (PVC-petkomorni okvir) okvirjem in izolacijskimi stekli, kjer je medstekelni prostor napolnjen z inertnim plinom (argon ali kripton) in nizko emisijski nanosom na notranjem steklu (Umax=1.1 W/m2K). • preveč toplotnih mostov. Toplotni mostovi so mesta v gradbeni konstrukciji, kjer pri ogrevanju uhaja neprimerno več toplote kot skozi ostale površine. Zato se kasneje pojavljata na površinah zidov kondenz in plesen. Zgraditi hišo brez toplotnih mostov je nemogoče, s pravilno gradnjo pa lahko njihovo število in velikost zmanjšamo na minimum. Armirano betonska plošča, ki prehaja v balkon, je klasičen toplotni most, ki odvaja veliko toplote in skoraj vedno povzroča plesen pod stropom. Problem rešimo tako, da ga iz vseh strani izoliramo ali pa vstavimo termodilatacijski element. • Nepravilna izbira sistema ogrevanja: Pri izbiri opreme imamo danes na razpolago kvalitetno in sodobno opremo znanih proizvajalcev. Vodilo za nakup naj bo kvaliteta, oprema z atesti, garancija, založenost z rezervnimi deli, servis, dobre izkušnje in dokumentacija v slovenščini. Brezplačno svetovanje o zmanjševanju stroškov za energijo! Pokliči: GSM -041 778 985 Marjan Bratkovič, energetski svetovalec za gospodinjstva in zgradbe. ENSVET financira: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Agencije RS za učinkovito rabo energije 0SV6T ENERGETSKO SVETOVANJE Ne troši, kjer lahko varčuješ, ne varčuj, kjer moraš trošiti! CENTER ZA RAZVOJ Center za razvoj Litija vabi podjetnike in vse, ki jih zanima na delavnico s temo Pristopi k uvajanju e-Poslovanja v četrtek, 16. oktobra 2003 od 12. ure do 15. ure, v sejni sobi Predilnice Litija. S sistemom vodenja za varovanje informacij in znanju za uvajanje e- Poslovanja v mala in srednja podjetja vas bo seznanil dr. Peter Dolinar, ki je zaposlen v podjetju SIQ. Udeležba na delavnici je brezplačna. Informacije in prijave: Center za razvoj Litija, Kidričeva 1, Litija, tel: 01-899-02-98, fax.01-899-02-97, e-mail: Dcl@litiia.com ZOBOTEHNICNI LABORATORIJ Zinka Tori Ul. Luke Svetca 1, Litija GSM: 031 639 178 POPRAVILA IN ČIŠČENJE ZOBNIH PROTEZ V rudarskem muzeju in v knjižnici V juniju smo sitretješolci iz OŠ Šmartno ogledali RUDARSKI MUZEJ o rudarjenju v Litiji, predvsem izkoriščanje rudnika Sitarjevec in obudili življenje v tistih časih. Z razvojem rudarjenja je bil močno povezan napredek našega kraja. Veliko novega smo izvedeli in videli. Bili šmo navdušeni! Obisk smo združili tudi z ogledom MATIČNE KNJIŽNICE v Litiji in ob prijaznem sprejemu naredili načrt, kaj bomo brali med počitnicami in kdaj bomo obiskovali knjižnico. Veronika IVANČIČ 3.a.r„ OŠ Šmartno JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472, fax: 01/8987-181 ODPRTO: SOBOTA OD 700 DO 1800 OD 700 DO 1200 Trgovina z inštalacijami, gradbenim materialom, železnina, barve in laki CENE Z GOTOVINSKIM CEV BETONSKA 0 100 ARMATURNA MREŽA 9/6 B MODULARNI BLOK APNO 25 kg PRANA PLOŠČA 40x40 ODTOČNA CEV STIGM 110x6000 IZOLACIJA IZ0VER LIF 5 cm IZOLACIJA IZOVER LIF 10 cm LAMINAT KUP BUKEV, HRAST, JAVOR JUP0L15L 25 kg PEČ LTŽ VIADRUS 5 ČL. 29 KW PEČ FEROLI 34 KW NA OLJE RADIATOR APOLLO TIP 22 605x1000 ČRPALKA GRUNDFOS S HOL. 10.900 SIT/kos | 105 SIT/kos| 355 SIT/kos| 278 SIT/m2] | 2.130 SIT/m21 1161.000 SIT/kos| [ 16. 966 SIT/kosi 16.100 SIT/kos V DVEH DNEH VAM KOMPLETIRAMO TOPLOVODNO, VODOVODNO ALI ELEKTROINŠTALACIJO. SKANDINAVSKI PREMAZ ZA LES - BRIDEX USE) ZA PRVIH 200 L. Organiziran prevoz blaga Izposoja udarnih kladiv [Nadaljevanje s 1. strani) ŠMARSKI ŠTAB ŠTARTAL NA MOSTU Krajane je ob zvokih narodne glasbe izpod rok vrlih harmonikarjevih rok nagovoril župan Občine Šmartno g. Milan Izlakar. Svoje življenje ob mostu in želje za boljši jutri je na kratko opisala še najstarejša soseda mostu ga. Alojzija Šinigoj. Po slavnostnih govorih je šmarski župnik g. Lampret blagoslovil most in vse prisotne, nato pa je ga. Šinigoj v družbi župana in g. Megoda Rozine, soseda In znanega šmarskega gostilničarja, prerezala trak in tako odprla most za promet. Krajane je ob zvokih narodne glasbe izpod rok vrlih harmonikarjevih rok nagovoril župan Občine Šmartno g. Milan Izlakar. Svoje življenje ob mostu in želje za boljši jutri je na kratko opisala še najstarejša soseda mostu ga. Alojzija Šinigoj. Po slavnostnih govorih je šmarski župnik g. Lampret blagoslovil most in vse prisotne, nato pa je ga. Šinigoj v družbi župana in g. Megoda Rozine, soseda in znanega šmarskega gostilničarja, prerezala trak in tako odprla most za promet. Za zaključek pa so se še vsi trije s kočijo peljali čez novi most. Po uradnem delu prireditve, je sledila skromna pogostitev navzočih in grijeten klepet na mostu. Člani ŠTAB-a se ob tej priliki lepo zahvaljujemo: Občini Šmartno, ki nam je prepustila organizacijo prireditve in nam pri tem pomagala, obema govornikoma, g. Izlakarju in go. Šinigoj, gospodu župniku za lep blagoslov, ter ostalim sponzorjem, ki so nam omogočili izpeljavo našega prvega projekta (cvetličarna Tila, Pekarna Piškotek, avtoličarstvo Dobravec). Upamo, da se je naš klub, v katerem sodeluje vsa šmarska mladina, prisotnim predstavil v dobri luči in hkrati obljubljamo, da se bomo tudi v prihodnosti udeleževali takšnih ali drugačnih prireditev v okviru ŠTAB-a, saj so v načrtih že novi projekti za staro in mlado. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so v lepem sobotnem dopoldnevu za trenutek postali ob novem mostu. Piknik www.smartno.net Tudi sami niso verjeli, da bo piknik obiskovalcev neuradne internetne predstavitve občine Šmartno pri Litiji res organiziran in da bo tudi tako množično obiskan. S peko odojka se je vse skupaj začelo že v jutranjih urah, popoldne pa so začeli prihajati ljudje, tako da je udeležba presenetila tudi vsega vajene organizatorje. Prišli so »Juhca«, pa »simonka«, »Vanja«, »Vabadaba«, »Rudi«, »anton«, »Luja«, »Luka«, ... posebej pa so pogrešali »Štefa«. »Juhca« in »simonka« sta vse udeležence presenetila z internetno torto... Bilo je prijetno in nepozabno in prepričani so, da bo odslej na www.smartno.net še bolj pestro in da bo na prihodnjem srečanju še več piknikarjev. Zabava se je zavlekla pozno v noč in skovani so načrti že za naslednje srečanje. V dokaz za prijetno sobotno druženje je nastalo tudi nekaj fotografij. Ekipa vas vabi, da se pridružite pogovorom na www.smartno.net, da skušate prispevate čimveč obvestil in aktualnih informacij in naslednjič boste povabljeni na naše srečanje. Besedilo in foto: Rudi BREGAR Rokometaši v novo sezono V mesecu septembru pričnejo s tekmami kadeti in starejši dečki, člani in ostale selekcije pa v oktobru. Kmalu se tako začenja nova sezona 2003/2004, ki bo tudi zaznamovana z Evropskim prvenstvom v rokometu, ki bo januarja 2004 v Sloveniji, tako velike prireditve pa v naši državi še ni bilo. Šmarčani imajo letos v tekmovanju prijavljenih pet selekcij: mlajši dečki B (I. 1992/1993), mlajši dečki A (1.1991), starejši dečki B (1.1990), kadeti (1.1987/ 1988/1989) in člani, ki bodo nastopali v 2. DRL. Ekipa mini rokometa bo letos prijavljena preko OŠ Šmartno, prav tako pa se bo začelo z interesno dejavnostjo na OŠ Gradec. Poleg teh selekcij je še tako imenovana “osnovna selekcija”, ki vključuje učence od 1. do 3. razreda in učenke od 1. do 6. razreda. Vse te ekipe oz. selekcije vodi 8 trenerjev, skupaj pa bodo odigrale preko 100 uradnih tekem. Vse selekcije so pridno vadile že v avgustu in sicer na rokometnem igrišču v Šmartnem, v septembru pa se je članska selekcija že preselila v Športno dvorano Litija. V mesecu avgustu je bila na sporedu tudi redna skupščina, kjer so izvolili nov upravni odbor, prav tako pa so bili predstavljeni cilji pri članski ekipi in pa pri mlajših selekcijah. Člani tako merijo na 4. mesto v 2. DRL, pri mlajših selekcijah pa je plan vsaj dva polfinala. V mesecu septembru je članska ekipa pod vodstvom trenerja Matjaža Šikovca in njegovega pomočnika Dareta Šuštarja odigrala nekaj prijateljskih tekem, kjer so imeli kar dober uspeh (3 zmage, 2 poraza in 1 neodločen izid), glede na to, da niti eno tekmo ni imel na voljo celotne ekipe. V soboto 13.09.2003 se je v Športni dvorani Litija odvijal kvaliteten prijateljski turnir “Šmartno 2003”, na katerem so sodelovale štiri ekipe in sicer RK Gorica Leasing iz Nove Gorice, RK SVIŠ iz Ivančne Gorice, RK VVellness center Bled iz Radovljice in domačinov RD Šmartno 99. Po pričakovanjih so bili prvi ekipa RK Gorica Leasing, na drugem mestu so pristali RK SVIŠ, saj oba ta kluba tekmujeta v 1 .B ligi, tretji so bili Radovljičani in četrti domačini, ki se jim je poznala utrujenost po napornem tednu. Rezultati so bili naslednji: RD Šmartno 99 - RK Gorica Leasing (26 : 31), RK SVIŠ - RK VVellness center Bled (32 : 16); tekma za tretje mesto: RD Šmartno 99 - RK VVellness center Bled (22 : 24); tekma za prvo mesto: RK SVIŠ - RK Gorica Leasing (22 : 24) Najboljši strelec turnirja je bil domačin Jernej Peterlin z 18 zadetki, pri prvi tekmi pa je potrebno pohvaliti šmarsko ekipo za borbenost, saj so favoritom iz Gorice povzročali obilo preglavic, kar je po tekmi povedal trener Gorice Leasing - Borut Maček. 2. DRL za moške se prične 4. oktobra, v 1. krogu pa v Športni dvorani Litija gostuje RK Cerklje, ki velja za enega od glavnih kandidatov za napredovanje v 1 .B ligo. V mesecu septembru odhaja članska ekipa še na priprave v Izolo, kjer bodo pridno vadili od 19. do 21. 09., planirani so štirje treningi in pa tekma. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, donatorjem, ljubiteljem športa in seveda staršem, ki so nam omogočili, da smo sezono uspešno pripeljali do konca. Brez spoznorjev to ne bi bilo mogoče, zato upamo, da lahko na njihovo pomoč računamo tudi v bodoče. Iztok IZLAKAR Vodooskrba na Primskovem vedno bolj kritična Z vodooskrho na Primskovem ]e vse bolj zapleteno. Konec avgusta so se ponovno srečali uporabniki (župana in s strani KSP Litija spet ni bilo nikogar) in se dogovorili, da se sestane odbor civilne iniciative v sestavi Stane Golob, Slavko Pancar, Slavko Smrekar, Peter Maček, Božidar Zupančič, Rudi Bregar, Franci Pirc, Pavel Sporu in Jože Zadražnik. Odbor se je sestal in sklenil, da se župana Milana Izlakarja in direktorja KSP Rudija Kozlevčarja prosi za sestanek z njima. Namen sestanka bo predstavitev njihovih zahtev in ponudba za sodelovanje pri zagotavljanju pitne vode na Primskovem. Hkrati na tem sestanku želijo spoznati namere in načrte občine in KSP pri zagotavljanju pitne vode na Primskovem ter se dogovoriti za medsebojno sodelovanje in obveščanje o vseh aktivnostih. Dosedanje zahteve civilne iniciative ostajajo nespremenjene, v okviru le-teh pa bodo nadaljevali svoje akcije. Civilna iniciativa tudi v prihodnje ostane kot civilna iniciativa, kot interesno neformalno združenje uporabnikov vodovoda na Primskovem. Če je potrebno, predlagajo, da se v okviru občine ustanovi posebno koordinacijsko telo, ki bo skrbelo za sanacijo vodovoda. 0 vseh aktivnostih bodo po potrebi redno seznanjali tudi vse uporabnike vodovoda. Seveda pa je ob tem stanje oskrbe s pitno vodo nespremenjeno. Na novem zajetju teče voda po bregu, iz starega vodovoda pa voda priteče ali pa tudi ne. Ob tem imajo nekateri vodo vseskozi, drugi je nimajo po cel teden. Pa še ta je rjava ali bela. Uporabniki so nestrpni, zato kličejo oskrbnika, ki menda v imenu KSP Litija odpira in zapira ventile, kličejo na KSP Litija in center za obveščanje. Odgovori in informacije pa so si nasprotujoči. Med ljudmi kroži vse več dezinformacij (tudi o tem, da je menda voda na novem zajetju tudi oporečna), nihče pa jim ničesar ne pojasni. Rudi BREGAR KRČMA VABIMO VAS OB SOBOTAH, NEDELJAH IN PRAZNIKIH OD 12.00-18.00 Za zaključene skupine po dogovoru! Organiziramo: • Poročna slavja • Praznovanja raznih jubilejev • Poslovna srečanja JAVNI ZAVOD BOGENŠPERK Te/.: 01-8987-867 E-mail.: bogensperk@siol.net Počitnice za vsakogar Rakov Škocjan, Seča pri Portorožu Društvo Prosti čas je med letošnjimi počitnicami že petič organiziralo počitniško letovanje v Seči pri Portorožu. Letos smo del sredstev pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, del sredstev pa je prispevala tudi Zveza za šport otrok in mladine Slovenije v okviru akcije - Hura, prosti čas. Letovanje je prve tri dni potekalo v domu CŠOD -Rak v Rakovem Škocjanu, sedem dni pa smo letovali v domu CŠOD - Burja v Seči pri Portorožu. Letovanja se je udeležilo 48 otrok iz občin Šmartno in Litija. Program letovanja je obsegal športnokulturne dejavnosti, družabne in ustvarjalne dejavnosti, pa tudi skrb za zdravje in varnost nas vseh. Dom v Rakovem Škocjanu stoji neposredno ob naravoslovni učni poti, ki smo jo prehodili od začetka do konca. Ogledali smo si naravne znamenitosti - veliki in mali naravni most, požiralnike, bruhalnike, male kraške jame.... Ob vseh zanimivostih pa smo se seznanjali tudi z nevarnostmi, ki smo jih srečevali na poti. Posebno doživetje je bila vožnja z lojtrnikom po presahnjenem Cerkniškem jezeru, jahanje kobil in ogled večjega požiralnika sredi jezera. Ko smo dodobra spoznali Rakov Škocjan, smo se preizkusili v orientacijskem pohodu in kvizu na to temo. Naslednji dan smo se odpravili proti morju. Namestitev v bungalove, okusno kosilo, priprava na plavanje. Končno na obali, v zelo lepem vremenu in v še bolj toplem morju. Ob namiznih, družabnih in športnih igrah, so potekale tudi ustvarjalne delavnice, v katerih smo izdelovali razglednice, ogrlice iz perlic, vaze iz barvnih stekleničk in školjk, barvali odlitke iz mavca in drugo. Veselili smo se večerov, saj je bil vsak po svoje zanimiv. Preizkušali smo znanje o reševanju iz vode, tekmovali v hokeju in odbojki, plesali, si privoščili nočno kopanje in se potepali po Portorožu. Z nami je letoval tudi deček iz ZDA-San Francisca. On je vse nas preizkušal v znanju angleščine, mi pasmo ga naučili kar nekaj slovenskih besed in stavkov. Za vse je bila zanimiva njegova veščina v znanju bejzbola s čisto pravimi rokavicam in žogicami. Preživeli smo lepe, zanimive in aktivne počitnice, saj smo se poslovili z željo, da se drugo leto spet vidimo. Darja GORŠE Ponoči včasih sanjamo čudne stvari, ko pa se zjutraj zbudimo, gremo v vrtiček in ugotovimo, da so bile sanje začuda resnične. Kje je paradižnik, ki se je še sinoči bohotil na grmičkih? Kje je fižol, ki je še prejšnji dan veselo visel na palicah? Gredici paprik in solate sta čudežno osiromašeni! Kumaram so ponoči čudežno zrasle noge in odšle. Kam? V tej dolini brez zakona se res dogajajo čudne stvari. Mlada občina Šmartno bi v ulici Cerkovnik nujno potrebovala nočno stražo za vse te “čudeže”. Opremiti bi jo bilo treba s kamerami za nočno snemanje, ki bi posnele te skrivnostne nočne obiskovalce. Kajti “čudeži” se dogajajo že več desetletij. Prebivalci ulice vemo kdo so ti lačni “čudeži”, ki se ponoči pasejo po naših vrtovih in sadovnjakih. Ne izginjajo pa samo sadje in zelenjava, tudi muce smo morali zapreti, saj ko jih ne povozi kakšen avto za njih poskrbi (ne)prijazna soseska. Vsak lisjak se slej ko prej ujame in po vsej verjetnosti se bo tudi ta nočna mora končala. KRAJANI TISKARNA LITIJA C.D.K. 39, 1270 Litija Tel.: 01/898 38 43, 01/899 53 53 Fax: 01/899 53 54, GSM: 041 719 444 e-pošta: tiskarna.aco@siol.net Novoletni program 2004 Vabilo V SREDIŠČE SLOVENIJE Ljudje, ki živimo v krajih okoli središča Slovenije, smo Dolenjci, Gorenjci, Zasavci, morda še kaj, večini pa nam je skupno, da se ne znamo identificirati prav podrobno. Naša država je raznolika in pestra, pokrajine se med seboj prepletajo, narečja se spreminjajo iz kraja v kraj. Vendar nam je vsem, ki živimo v tej svobodni državi pod Alpami, skupna ustvarjalnost, pridnost in družabnost. Na območju središča Slovenije, kjer žive prebivalci in prebivalke občin Litija in Šmartno pri Litiji, je življenje zelo pestro. Poleg naravnih in kulturnih posebnosti so za to območje značilne tudi raznovrstne in številne prireditve in dogodki, ki vsakokrat privabljajo množice obiskovalcev. V tem koledarju Vam jih predstavljamo v sliki in besedi. Zbrani in razvrščeni so po posameznih mesecih koledarja, tako da Vas bodo spremljali skozi leto 2004. Želimo Vam, da jih čim več tudi sami obiščete in spoznate ter se pri tem zabavate in najdete marsikaj novega! V prodaji tudi v DZS Litija in v knjigarni KING v Šmartnem. Velikost: 30 x 30 cm (zložen), 30 x 50 cm (razprt), Obseg: 12 LISTOV+podložni karton, Vezava: spirala, 166 fotografij opremljenih s podnapisi - velikost: 62x32 cm -3x12 listni - natron vrečka - zgibano - barva: v beli, modri in sivi barvi -----dlMflKLUTU ------------------- Magnetni krogec Vložni listi 12 mes. PVC PODSTA VEK v modri, rdeči ali zeleni barvi - PVC podstavek (12 x 22 cm) - 12 listni - dvobarvni tisk - magnetni krogec za prikaz dnevov - pocinkana ploščica - v treh različnih barvah (modra, rdeča, zelena) ---------dTDurctdJilitlilAfc------- prostor za logotip l - velikost 48 x 58 cm - 40 listni - papir 80 g - brezlesni - PVC pasica [Nadaljevanje s 1. strani) Devetletka tudi v Šmartnem V letošnjem šolskem letu sta pričeli obiskovati šolo kar dve generaciji otrok, in sicer prvi razred osemletne šole obiskuje 66 otrok, prvi razred devetletne šole pa 61 otrok (podatki so za matično in podružnične šole). Nekaj značilnosti devetletne osnovne šole v prvem starostnem obdobju (1., 2. in 3. razred): • Otroci, ki se vključijo v 1. razred devetletne OŠ, so stari približno enako kot v sedanji pripravi na šolo (mala šola), to je od 5 let in 8 mesecev do 6 let in 8 mesecev. • Učenci imajo v 1. razredu pri polovici ur pouka dodatno učiteljico, ki je praviloma vzgojiteljica predšolskih otrok. • Ista učiteljica spremlja učence skozi celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. • Znanje učencev se v celotnem prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ocenjuje opisno. • Program novega prvega razreda je skladen z razvojnimi značilnostmi in specifičnostmi učenja 6-letnih otrok. • Otroci smejo samostojno sodelovati v prometu šele, ko so se starši prepričali, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu in da so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah. Pomembno je, da na poti od doma do šole in nazaj učencev 1. razreda nikoli ne pustimo brez nadzora, razen v območju umirjenega prometa, če tako dovolijo starši (pisno soglasje). Devetletne osnovne šole pa nismo uvedli le v prvem razredu, temveč tudi v sedmem razredu. Tri oddelke obiskuje 69 učencev. Značilnosti oziroma novosti devetletne osnovne šole v tretjem starostnem obdobju (7., 8. in 9. razred) pa so: • V 8. in 9. razredu bo pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem jeziku potekal nivojski pouk, kar pomeni, da bodo učenci pri teh predmetih trajno ločeni praviloma v 3 skupine, v katerih bo pouk potekal na različnih ravneh zahtevnosti. Učenci bodo lahko med šolskim letom prehajali z ene ravni zahtevnosti na drugo, v 9. razredu le na podlagi ocen. • V 7. razredu se pri pouku slovenskega jezika, tujega jezika -angleščine in matematike izvaja fleksibilna diferencijacija, v obsegu največ do četrtine letnega števila ur tega predmeta. To pomeni, da bodo učenci pri omenjenih predmetih razdeljeni v učne skupine glede na njihovo znanje. Učenci se za učne skupine odločajo po posvetovanju z učitelji in starši. Odločitev o izbiri učne skupine učenec sporoči razredniku pred začetkom izvajanja pouka v učnih skupinah, v prvem tednu septembra. Učno skupino lahko učenec zamenja kadarkoli med letom po posvetu z učitelji in starši. • Ob koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega bo znanje slovenskega jezika, matematike in tujega jezika, enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta po izbiri učenca preverjeno z nacionalnimi preizkusi znanja. Preverjanje je obvezno. • Novost obveznega programa bodo izbirni predmeti v 7., 8. in 9. razredu. Z njimi bo OŠ omogočila učencem in njihovim staršem, da s svojo izbiro oblikujejo “svoj” predmetnik. Učenec bo lahko izbiral med novimi predmeti glede na svoje izobraževalne in poklicne interese. Vsak učenec bo moral izbrati najmanj tri (3) izbirne predmete in bo lahko vsako leto spremenil svojo izbiro. Ob začetku novega šolskega leta smo imeli, tako kot verjetno ostale osnovne šole, nemalo organizacijskih težav, predvsem z usklajevanjem prevozov, poleg tega pa tudi z organiziranjem pouka v dveh izmenah. Zato že komaj čakamo dokončanje del v prizidku k šoli. Do konca septembra bodo opremili vse učilnice in kabinete. Z velikim veseljem pa že tudi pripravljamo prireditev ob otvoritvi novih prostorov, ki jo načrtujemo za konec oktobra. Pouk v novih prostorih pa naj bi pričeli po jesenskih počitnicah. Albert PAVLI ABI INSTALACIJE__________________________________________ Podjetje za vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in rekonstrukcijo. vodovodne instalacije centralno ogrevanje elektroinstalacije klimainstalacije prezračevanje stavbno kleparstvo ABI d.o.o., Ljubljanska c. 14, 1270 Litija telefon: 01/ 89 83 236 itiTERnim EVROPSKO OKNO V SLOVENSKI DOM www.interalta.si PVC OKNA IN VRATA Interalta X-line S sistemom X-line postavljamo novo mero za kakovost oken i Izboljšan 5 komorni sistem za največjo možno izolativnost U(k) vrednost profilov = 1.1 W/m2 K za prihranek energije Povečana protivlomna varnost za varno bivanje in počutje Nižji profil za več svetlobe v prostoru, siva tesnila za lepši izgled PE Ljubljana............01/51-11-624 PE Litija...............041/770-298 24-urni BENCINSKI SERVIS - Kvalitetno gorivo - Dobro založena trgovina - Avtomatska avtopralnica - Sveže pečeno pecivo - Plin za gospodinjstvo MOL Slovenija d.o.o. Ljubljanska 12a, Litija / ODPRTO: M It 11F oo 0° Ugodna nedeljska kosila. Za informacije o splošnih in prodajnih pogojih smo vam na razpolago vsak delavnik med 8. in 16. uro ali na zgornjem naslovu in tel. številkah. NOVO: Tudi v PONEDELJEK - HALO PIZZA! ZIKKILTIRM CENTER Litij a Trg na Stavbah 8a, tel: 01898 02 70 ABONMA 2003/2004 V drugi polovici oktobra se bo začela nova gledališka sezona. Letos smo Vam pripravili predstave, ki sodijo v vrh slovenske gledališke scene in so na vseh odrih požele izjemen odziv gledalcev. Režiserji kot so Boris Kobal, Vito Taufer, Mojca Horvat, Branko Burič-Buro so imena, ki v zadnjih letih žanjejo pohvale tako občinstva kot kritikov. Verjamemo, da boste nad njihovimi mojstrovinami navdušeni tudi Vi. ŠPAS TEATER Agatha Christie/Vito Taufer: MIŠOLOVKA (kriminalka) Igrajo: Jernej Kuntner, Mojca Partljič, Janez Hočevar-Rifle, Jonas Žnidaršič idr. ŠPAS TEATER Bernard Slade/Boris Kobal: OB LETU OSOREJ (romantična komedija) Igrata: Bernarda Oman, Boris Kobal ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Dan Goggin/Mojca Horvat: NUNE II. (musical) MOJTEATER Marc Camoletti/Marjan Bevk: PIŽAMA ZA ŠEST (komedija) Igrajo: Konrad Kondi Pižom, Maja Končar, Nina Ivanič, Roman Končar idr. TEATER 55 Branko Burič-Buro, Marko Pokorn: ČAS ZA SPERMEMBO (komedija) Igrajo: Branko Burič-Buro, Branko Šturbej, Alenka Tetičkovič Cena abonmaja: 10.000 SIT/ODRASLI 9.000 SIT/ UPOKOJENCI, ŠTUDENTI in DIJAKI Nove abonente vpisujemo do 10. oktobra v pisarni Kulturnega centra ali po telefonu 01/898 02 70 od 8.00 do 12.00. ZIK-Kulturni center Trg na Stavbah 8a, Litija Tel: 01 898 02 70 POZIV občanom in občankam! V Kulturnem centru poleg gledališke dejavnosti izvajamo tudi muzejsko dejavnost. Kot je že znano, je pri nas na ogled rudarska zbirka, ki govori predvsem o zgodovini rudnika Sitarjevec, železničarska zbirka pa zaradi pomanjkanja prostora čaka v skladišču boljše čase. S sodelavci smo pričeli pripravljati brodarsko zbirko, ki bo prikazala zgodovino prometa po Savi od antike do skrivnih partizanskih prehodov čez Savo med NOB. Ker verjamemo, da nam bo enkrat v bližnji prihodnosti uspelo v Litiji ustanoviti muzej, kjer bo ena glavnih zbirk predstavitev zgodovine našega mesta, se že sedaj obračamo na Vas. Že nekaj časa pri nas zbiramo: - slike in fotografije, - časopisi in knjige, - karte in zemljevide, - orodje in orožje, - različne predmete (medalje, priznanja, kovance itd) - različne dokumente itd. Vse, ki hranite doma karkoli od naštetega, prosimo, da se oglasite v pisarni Kulturnega centra. Z Vami bi se radi pogovorili, pregledali Vaše predmete, jih fotografirali ali fotokopirali in jih vpisali v evidenco. Če boste želeli, nam jih lahko podarite in tako prispevate svoj kamenček v zbirko Zgodovina našega mesta. Vsi, ki smatrate, da moramo pretekle dogodke in delo naših prednikov ohraniti za bodoče generacije, se vključite v našo akcijo in nam pomagajte graditi naše muzejske zbirke. Kolektiv Kulturnega centra Litija Litijski veteranski prapor na Triglavu Borci NOB, veterani vojne za Slovenijo in združenja Sever ter slovenski častniki so letos že osemnajstičsredi julija organizirali spominski pohod na Triglav. Že nekaj let se ga udeležujejo tudi člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija. Letos so s seboj ponesli tudi nov veteranski prapor, ki smo ga razvili spomladi v geometričnem središču Slovenije ob dnevu slovenske zastave. Pohodniki so se vračali z naše najvišje gore proti Velemu polju, pri Športhoteb na Pokljuki pa je potekala osrednja zaključna prireditev. Na sliki je šestčlanska delegacija Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Litijas svojim praporom pred Aljaževim stolpom na vrhu Triglava. Vodil jo je veteran Rado Poglajen. Boris ŽUŽEK ZIK - Kulturni center Litija Trg na Stavbah 8a Tel: 01/898 02 70 OBJAVLJA RAZPIS za vpis v DELAVNICE IZDELOVANJA IN DEKODIRANJA DARIL IN UPORABNIH PREDMETOV Tečaj bo organiziran v novembru 2003 v popoldanskem in večernem času. Obsegal bo predvidoma 15 ur. V času delavnic se boste naučili posebnih tehnik dekoriranja daril za vse priložnosti ter izdelovanja uporabnih predmetov, ki Vam bodo prišli prav v prazničnih dneh med božičem in novim letom. CENA delavnic je 8.000 sit in jo je možno poravnati v dveh obrokih. V ceno je vključen ves potrebni material in končni izdelki udeležencev. Prijave sprejema ZIK-Kulturni center do vključno 20. oktobra 2003 (telefon 01 898-02-70). OS GRADEC PRVI SOLSKI DAN Ponedeljek, 1. septembra, pust, mrzel in oblačen dan, ko so se po poletnih počitnicah zopet odprla šolska vrata. Vendar dan, poln pričakovanj, veselja, smeha, nekako drugačen, bolj slovesen. Začeli smo mogoče manj napeto, kot tisti, ki so letos pričeli z devetletko, saj pri nas poteka že peto leto. Učenci predmetne stopnje so se zbrali pred šolo ob osmi uri in pozdravila sta jih ravnateljica Iva Slabe ter pomočnik Jože Hostnik. Po državni in šolski himni pa so jih razredniki popeljali v razrede, kjer so se najpre dve uri pogovarjali o delu in nalogah, ki jih čakajo v letošnjem šolskem letu. Nato se je že pričelo resno šolsko delo po urniku. Nekoliko bolj na trnih in v pričakovanju so bili učenci petih razredov, kateri so letos prišli iz podružničnih šol. Zanje bo veliko novega: vožnja, nova šola, novi učitelji, novi sošolci, zato jim bomo posvečali še posebno skrb. Za učence razredne stopnje pa se je pričelo novo šolsko leto ob deveti uri, prav tako s pozdravom ravnateljice in pomočnice Mojce Lebinger ter himnama. Prvi šolski dan je bil nekaj posebnega za prvošolčke z rumeno rutico in sijočimi očmi. Pa ne le za njih, temveč za vso družino. S tem dnem je tudi konec brezskrbnega otroštva, začele se bodo nove dolžnosti, skrbi in odgovornosti. Zanje smo se še posebno potrudili in jih sprejeli ob šestnajsti uri. Vzgojiteljice iz vrtca so jih pripeljale do šole, kjer so jih pričakali četrtošolci in jih pospremili v jedilnico šole, kjer jih je pozdravila četrtošolka Kaja in ravnateljica. Nekaj vzpodbudnih besed in napotkov za njihovo varnost je povedal policist. Nato so se zabavali ob igrici. Sledila je predstavitev razredničark, druge učiteljice in varstvenic, katere so jih popeljale v razrede, kjer jih je čakalo polno presenečenj in daril. Začeli smo lepo, naj se tako tudi konča. Pomočnica ravnateljice Mojca LEBINGER L AVTO - ŠOLA Sl ° CAR sveti č VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI • POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA • ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV organiziramo za H, A, B, E k B, C in E kategorijo s pričetkom v TOREK, 7. 10. 2003 OB 16. URI INFORMACIJE IN PRIJAVE na Graški cesti 2 www.si-car.si TEL: 01/8983-140 • GSM: 041-720-378 Spomin na šolske dni Na topel junijski večer, smo se v gostilni Pustov mlin srečali sošolci osmega A, B in C razreda, ki smo v letu 1963 zapustili litijsko osemletko. Kar 40 let je za nami, dolga doba v enem življenju. Kljub letom nam medsebojno prepoznavanje ni delalo težav. Marsikatera misel nas je popeljala v leta nazaj, v čas, ko smo tako rekoč živeli brezskrbno. Večina nas živi v stari občini Litija, nekaj jih je pot zanesla v druge kraje Slovenije, nekatere celo izven naše domovine. Prijetno nas je presenetila sošolka Branka, ki je prišla na srečanje iz Italije. Po medsebojni predstavitvi smo ugotovili, da so nekateri ostali sami, večina si je našla partnerja, imajo tudi potomce, kar nekaj sošolk oz. sošolcev tudi vnuke, ena sošolka celo 14. Srečanje je bilo nadvse prijetno, čas pa je tekel hitreje kot navadno. Na koncu smo bili enotnega mnenja, da se moramo kmalu srečati, pa ne za okroglo obletnico 50 let, ampak prej. Nada J0VAN0VIČ OŠ LITIJA - Podružnica s prilagojenim programom Poletni utrinki Že vrsto let organizirajo med počitnicami, v OŠ Litija, Podružnici s prilagojenim programom, v mesecu juliju varstvo za učence oddelkov vzgoje in izobraževanja. Letos se je v varstvo prijavilo 6 učencev. Varstvo je potekalo sproščeno in učenci so veliko časa preživeli zunaj, v šolski kuhinji, računalniški učilnici in terapevtski sobi. Prijetno presenečeni pa so bili 30.7., ko je Merkur na tiskovni konferenci predal Podružnici s prilagojenim programom donacijo. Z njo bodo izboljšali didaktični material pri gospodinjskem pouku, tehnični vzgoji in glasbeni terapiji. Ob tej priložnosti so ob vhodu v Merkur pripravili razstavo likovnih izdelkov in razdelili publikacijo, ki so jo izdali ob zaključku šolskega leta. S 1.9.2003 so pričele tudi osnovne šole s prilagojenim programom s programom devetletke, v katerega so se vključili učenci 1. in 7. razreda. Spremembe bodo podobne kot pri programu osnovne šole. Učenci 7. razreda pa bodo lahko izbirali med naslednjimi izbirnimi" predmeti: obdelava materialov, kmetijstvo, gledališki klub, šport, likovno snovanje, plesne dejavnosti, prehrana in računalništvo. Prvi šolski dan je bil zelo prijeten. Na prireditvi ob sprejemu novih učencev in učiteljev v Podružnico s prilagojenim programom je prisotne razveselil in presenetil litijski bobnarski ansambel PERKAKŠNS?, predstavnika policijske postaje pa sta učence opozorila na varno pot v šolo. Vsi skupaj so zapeli šolsko himno Podružnice s prilagojenim programom. Želijo jo predstaviti tudi občanom Litije in Šmartno. Marjeta MLAKAR-AGREŽ V šolo radi hodimo, heja, heja, lio. Učimo se prepevamo, tu nam je lepo. Srečni in veseli smo, sipomagamo, Zdaj podajmo si roke, da še lepše bo. Prav vsi mali in veliki zdaj zapojmo v en glas, svet je lep, saj tu živimo, kjer nekdo skrbi za nas. Toso mamice, očetje in učiteljice vse in prijatelj, ki v težavah vedno k sebi stisne me. OŠ LITIJA V novem šolskem letu... Počitnice so minile in učenci so že potrkali na vrata učenosti. Na OŠ Litija so se učenci od 2.-8. razreda dobili 1.septembra ob 8.uri na igrišču pred šolo. S svojimi razredniki so odšli v razrede. Prvi dve uri so imeli razredne ure, kjer so se seznanili s šolskim programom. Nato pa je potekal pouk po urniku. Na podružničnih šolah so se z učiteljicami srečali ob 8.uri. Za prvošolce devet-letkarje so pripravili uvodno srečanje, potem pa se je 7 malih nadebudnežev s starši odpravilo v matično šolo v Litijo. Tam so se pridružili 49 prvošolcem OŠ Litija in dvema prvošolcema podružnice s prilagojenim programom, ki letos tudi začenja z devetletko. Ogledali so si igrico Polžek gre voščit, ki jo je pripravila dramska skupina nižje stopnje OŠ Litija pod vodstvom Marjete Laba. Sicer pa na OŠ Litija velik poudarek dajemo tudi interesnim dejavnostim. Na razredni stopnji imamo 19 interesnih dejavnosti, na višji stopnji pa imamo 27 različnih dejavnosti. Vodijo jih učitelji mentorji, nekaj pa je tudi zunanjih sodelavcev. Za učence 2., 3„ 4. razreda devetletke in 4. razreda osemletke imamo organizirane športne razrede. Obiskuje jih kar 96 učencev. Ti učenci imajo športno vzgojo vsak dan na urniku. Razrednim učiteljicam pomagajo ure športne vzgoje izvajati tudi učitelji športne vzgoje. Vsem učencem želimo, da bi se v tem šolskem letu v šoli dobro počutili in dosegli čim več uspehov. Petra PAVLICA Oratorij v Litiji Ves zadnji teden v avgustu, je poleg litijske cerkve letos že peto leto zapored potekal počitniški program z imenom oratorij, ki se ga je udeležilo več kot 120 otrok in mladostnikov. Ti so se vsako dopoldne ob 9.00 zbrali pred cerkvijo, kjer so z molitvijo najprej celoten dan priporočili Bogu. Nato so si ogledali prizor iz zgodbe o mladostnem junaku Kekcu in njegovih dogodivščinah. Ob zgodbi o Kekcu so se navudšili in skušali iz nje potegniti pozitivno sporočilo za svoje življenje. Temu je bila namenjena slaba ura pogovora po skupinah, ki je sledila odigrani zgodbi. Po resnem delu se je otrokom prilegla skupna igra, ki je trajala tja do poldneva, ko je bil čas za skupno malico. V popoldanskem delu pašo bile na vrsti razne ustvarjalne delavnice: od kemijske do lesarske, od plesne do frizerske in še razne druge. V sredo je bil nekoliko poseben dan, saj so se otroci z avtobusi odpravili v Ljubljano na bazen. V soboto pa so otroci z zaključno prireditvijo napolnili dvorano na Stavbah do tolikšne mere, da kar precej obiskovalcev ni dobilo prostega sedeža. Zato, da so se otroci dobro počutili in zato daje program potekal več kot odlično, je skrbelo 30 animatorjev. Ti so večinoma srednješolci in študenti. Vsem pa je skupno, da želijo nekaj storiti za otroke in da svoje delo na oratoriju opravljajo brezplačno. Oratorij, ki je potekal v Litiji, se vključuje v širše gibanje oratorijev, ki v počitniškem času potekajo v nekaj več kot 12 0 krajih po vsej v Sloveniji. Tovrstne počitnicezaotroke so vnaših krajih ponovno navzoče dobrih 10 let Začeli so jih redovniki Rimokatoliške Cerkve z imenom salezijanci. Značilnost tega reda je prav vzgoja mladine. Oratorij pa je izum njihovega ustanoviteljasvetegajaneza Boška- duhovnika, ki je živel pred 150 leti v italijanskem mestu Torino. Več o oratoriju v Sloveniji si lahko ogledate na spletni strani www.oratorii.net več o litijskem oratoriju pa na spletni strani oratorij.litija.org. SaraNUNIČ PLANINSKI KOTIČEK Litijski planinci v Toscani Litijski In zasavski planinci smo prvi konec tedna v septembru obiskali planinske prijatelje Iz skupine Lo Scarpone iz Prata v Toscani. Prijateljstvo med litijskimi in prateškimi planinci se je razvilo Iz poslovnega sodelovanja med Predilnico Litija In tamkajšnjo tekstilno industrijo. Pralo, mesto v bližini Firenc, je najstarejše središče tekstila v Italiji in še danes tukaj izdelajo večino vsega italijanskega tekstila. Planinci iz Prata so bili v lanskem maju naši gostje v Litiji in na Jančah. Takrat so štiri ekipe s po petimi člani po sistemu štafete pretekle vso preko 500 km dolgo pot iz Prata do Litije. Svoj podvig so poimenovali Štafeta prijateljstva - Staffetta deli amicizia. Prijatelj in družinski člani tekačev pa so jih na cilj v Litiji prišli bodrit z avtobusom. Litijski planinci za tek nismo tako navdušeni, zato smo se odločili, da organiziramo Pohod prijateljstva - Cammino deli amicizia. Prvi dan obiska smo si ogledali staro mestno jedro s številnimi kulturnimi znamenitostmi. Poseben vtis sta naredila grad Castello deli imperatore iz 13. stoletja, ki ga je dal zgraditi nemški cesar Friderik II, nečak znamenitega Friderika I. Barbarosse in pa katedrala Svetega Štefana z Donatellovo zunanjo prižnico,, s katere le nekajkrat na leto pokažejo svojo največjo dragocenost, Marijin pas. Čas za oglede je bil kar prekratek, saj je sledil prisrčen sprejem na občini, kjer sta si predstavnika obeh občin, litijsko je zatopal svetnik Igor Medved, izmenjala priložnostni darili. Sledil je še sprejem s pogostitvijo na sedežu mestne četrti Prato Nord. Zvečer pa smo okušali toskanske specialitete in se prepričali, da njihova kuhinja ne uživa zaman svetovnega slovesa. Planinci iz Litije, zasavskega MDO in Prata na vrhu Gorepojočih murnov. Naslednjega dne smo se povzpeli na dva vrhova Prateških Apeninov, ki se dvigajo nad mestom. Z 818 metrov visokega vrha s poetičnim imenom Monte Cantagrilli (Gora pojočih murnov) je lep razgled proti Firencam. V teh krajih je nazadnje deževalo maja, zato je bila trava dobesedno požgana od sonca, vsa severna stran pa žal tudi od ognja. Hrib je kljub temu v celoti opravičil svoje ime, saj so iz številnih lukenj živahno švigali črni murni. Z drugega vrha La Retaie pa se je odprl prelep razgled na Prato in ravnino proti Pistoi. Nepozabno je bilo tudi slovo od gostiteljev na prijetnem vrtu v naselju Santa Lucia. Tu so se še posebej izkazale soproge naših gostiteljev in pripravile pravo pojedino z odličnimi toskanskimi specialitetami. Seveda ni manjkalo niti glasbe in plesa. Ob slovesu smo si obljubili, da se naslednje leto vidimo v naših gorah. Predsednik društva Lo Scarpone Luciano Lenzi je zagotovil, da bo njihova odprava osvojila Špik, ki jih je s svojo drzno ostrico očaral že ob njihovem prvem obisku v Sloveniji. Litijski in zasavski planinci pa se bomo potrudili, da se jim bomo takrat oddolžili za njihovo izredno gostoljubnost. Borut VUKOVIČ PLAKETA Košarkarske zveze Slovenije Košarkarska zveza Slovenije je predsedniku Košarkarskega kluba »Litija« in litijskemu županu MIRKU KAPLJI (na fotografiji skupaj s predsednikom KZS Dušanom Šešokom) podelila plaketo KZS za pomemben prispevek košarke v Sloveniji. Mirko Kaplja se je že pri desetih letih kot pionir vključil v litijski košarkarski klub, v začetku kot aktiven igralec, nato pa kot funkcionar v klubu in tako deluje v klubu od njegove ustanovitve. Velike zasluge ima tudi pri ustanovitvi državnih reprezentanc Slovenije, ki so bile ustanovljene leta 1992 na gradu Bogenšperk. Kot litijski župan pa ves čas podpira razvoj športa v litijski občini. Marko GODEC www.elektro-petek.si info@elektro-petek.si ciMUOiNsmncue Miro Petek s.p. Kresnice 78 1281 Kresnice GSM:041-744-631 GSM:041 -546-837 Izvaja iye elektroinštalacijskih del Prodija in montaža sekcijskih garažnih vrat HtJRMANNI Izvedba dvoriščnih drsnih vrat Bojan Dimeč, litijski pohodnik, obhodil Slovenijo Julija letos, natančneje 16.6. je naš pohodnik Bojan Dimeč pričel svojo dolgo načrtovano pot okoli naše države. Na ta podvig se je pripravljal dolgo časa, saj takšen projekt zahteva poleg telesnih zmogljivosti tudi precej organizacijskih korakov. Polje pričel v Metliki, od koder je sam z nahrbtnikom na rami krenil proti Trdinovem vrhu, od tu naprej po južni meji naše države proti Bistrici ob Sotli in naprej po vzhodni meji do prekmurskih ravnin do mejnega prehoda Hodoš in naprej ob meji z Madžarsko in Avstrijo do Zgornje Kungote, kjer so ga obiskali prijatelji in mu prinesli novo garderobo za hribovski in alpski svet in spodbudo za naprej, ki pa je ni potreboval, saj je že dolgo odločen, da pred svojim petdesetim rojstnim dnevom obhodi najlepšo deželo na svetu. Pot je nadaljeval čez Paški Kozjak, po Savinjskih Alpah, Karavankah in Julijcih. Obiskal je tromejo z Avstrijo in Italijo, pot nadaljeval po Soški dolini do Trsta in naprej ob obali do Sečovelj. Nadaljeval je po dolini reke Dragonje in ob meji s Hrvaško do Metlike, kjer je 28 dni prej začel s potjo. Na poti je spal v spalni vreči pod milim nebom, nekajkrat tudi pri dobrih ljudeh, ki so mu ponudili streho nad glavo, kopel in kaj malega za pod zob. Jedel je sendviče, ki jih je kupoval v trgovinah ob poti, včasih pa si je skuhal juhico iz vrečke. Na poti je doživel veliko lepega, ki se mu je vtisnilo globoko v spomin, premagati pa je moral tudi kup težav, ki so ga spremljale. S tem, ko je osemindvajseti dan prišel živ in zdrav v Litijo, sije najlepše voščil za svoj petdeseti rojstni dan. Bojan se za pomoč zahvaljuje vsem, ki so mu kakor koli pomagali speljati ta projekt, še posebej pa je hvaležen Teniškemu centru AS in njegovemu vodstvu, ki so ga finančno podprli in ga opremili z majicami, tako je že z majico na vsakem koraku pokazal, da prihaja iz središča Slovenije iz naše Litije. Janez SIMONČIČ 8. novembra Levstikova pot po dveh trasah Priprave na letošnje 17. popotovanje so v polnem teku. Popotovanje bo v vsakem vremenu v soboto, 8. novembra s startom v Litiji, cilj obeh tras pa je ob zaključku redakcije še vedno neznanka. Pot bo udeležence (lani jih je bilo po nekaterih ocenah blizu 20.000) vodila skozi Šmartno in Jelšo do Liberge naprej skozi Presko do Grmade. Tu se bosta poti ločili. Levo po klasični poti proti Gobniku in Moravčam, desno pa skozi Poljane in Sevno (Primskovo). Obe poti sta praktično enako dolgi, namen organizatorja pa je množici udeležencev iz domovine in tujine pokazati zanimivosti in bogato dediščino širšega območja Levstikove poti. Tudi letošnje leto bo poskrbljeno za avtobusne prevoze ob povratku v Litijo. Organizator naproša udeležence, ki so od blizu, naj ne hitijo. Lani so zadnje pohodnike odpeljali nekaj po 17. uri. Ob poti bo pripravljena gostinska in turistična ponudba, pripravili pa jo bodo predvsem domačini ob soglasju organizatorja. Organizator posebej prosi vse, ki bi radi prodajali na prireditvi, da pošljejo svojo prijavo najkasneje do 1. oktobra na naslov Levstikova pot, Sevno 44,1276 Primskovo. V prijavi naj navedejo svoje podatke in na kratko opišejo obseg svoje ponudbe. Na podlagi prijave bodo poslane pogodbe v podpis. Vsi, ki ne bodo imeli ustreznega dovoljenja prireditelja, bodo na dan prireditve odstranjeni, za kar bo poskrbela pooblaščena organizacija. Prireditelj tudi prosi domačine z območja litijske in šmarske občine, da posredujejo morebitna gradiva za letošnjo knjigo, ki jo prejmejo udeleženci popotovanja. Pričakujejo predvsem turistične, etnološke, kulturne in podobne predstavitve krajev, ki so na območju teh dveh občin in povezane z Levstikovo potjo. Podrobnosti boste našli na internetnem naslovu www.levstik.net, za informacije pa lahko pošljete tudi elektronsko sporočilo na naslov info@levstik.net. Rudi BREGAR TTKMBPRIREPITVE ŠPORTNIH KLU80V IN DRUŠTEV V OBČINAH LITIJA IN ŠMARTNO V SEPTEMBRU IN OKTOBRU 2003 Zveza športnih društev občine Utija 'NOGOMET MALI NOGOMET KOŠARKA KEGLJANJE ROKOMET PLANINSKO DRUŠTVO UTUA 16.00 Litija I,-Protein tud DdHr,-Šmartno 99 PS DU Ličja: Pohod po Domžalski Iti. Kresnice-AmeT. std 16.00 Šmartno 99 - čmome Ijjhan-Tabor-Khževska vas- jfl. Jevnica-Komenda |ml. A.D.Dob-Kresnice rad. ličja - K-Radomje |st d Krm - Utifa PS Sava: Kranjski rak - Velika planina Istd. Borovnica - Kresnice ptd. Jevnica-ljubljena Ud. lubja-K.Radomlje Ide. Domžale • Kresnice ix. Udje - Omela 8. nt. Litija-Kočevje 10.00 Litja 11.-Nafta pb. 12.30 Utija-Oimpša Puntar Alp.-Svea Lesna lija ti. Termi • Kresnice kad. Litija-Polzela Rudar Tr,-Litja 1. |ti. 2000 šmvtno 99-Cerkle PSDU Učja: Pohod po Vinskih Goricah ČL S.Kšovec-Uja Rudnik Hr,-Litija II. kad. 10.00 Šmartno 99-Krito na Boč ti. Ilirija 1911 -Jevnica std. 18.00 Šmartno 99-Hrastnik ml.Kresnico-Ame Tabor 69 ml. Brinje-Ličja 'PS Utija: Kanin kad S.K*ovec-Ličja std. Bela Krajina. Uja jstd. Kresnice-Ljubljana std. Jevnica-Dana Mma Ud Dobrni-Uta dc. Kresnice-OlmpiaB. nt. Ježica-Utija ■ pb. Domžale A-Utija ti. Utija-Vir Joion Olimpija ml,-Utija ti. 16.00 Učja L- Uubeč ti. Radgona-Šmartno 99 *$ DU Litja: Pohod po Steklasovi poti _L_j ti. Kresnice-Kolpa cad. Ježka-Litija kad. Dobova-Šmartno 69 okrog Šentruperta • ti. Jevnica • D.D.Dren strt Rinka-Šmartno99 ■ ml. UCja - Komenda ddA 14.30 Šmartno 99-RudarTr ■ ml Rudar Tr,-Kresnice ttdB 13.15 Šmartno 99-RudarTr • kad. Uja-tan • std Uja-Očmpja • std. Domžale-Kresnice ■ std Borovnica-Jevnica ml.d Utija-Zagorje dc. Rudar Tr,-Kresnice x. Litija - Alfa klub ni. Učja-Rudar 0.00 Utija 11.-Šoštanj ib. 12.30 Utija-Domž. Ihan-Kresmce Dobovec-Svea Lesna Litija ad. Učja-Domžale 118.00 Šmartno 99-Drava Ptuj PSDU Litja: Izlet v neznano Rudar Tr,-Učja ad. 10.00 Šmartno 99-Radeia • Iti. Jevno-Kečigo28 it Kresnice • Vrtnka Sava: Pnstovški Štor«- ri. Jezero Medvode-Uta etiki vrti na Jezerskem | • Istd. Kolpa-Up • td. Kresnbe-Mkna td. Jevnica-Domžale td. Šmartno-Ličja fc. Kresnice-Elan Kolpa-Litija o. Olimpija B-Učja [Nadaljevanje s 1. strani) Evropski mali nogomet v Litiji V pripravljalnem času so odigrali tudi mednarodni srečanji proti prvaku Slovaške ekipi Program Dubnici, ki je bila na petdnevnih pripravah v okolici Litije. Ekipi sta odigrali dve srečanji, obakrat so zmagali Lilijani. Prvič s 6:2 in drugič 3:2.v drugem srečanju so domači igralci igrali oslabljeni saj je bilo sedem igralcev na reprezentančnih pripravah. To so: Simič Dejan, Ibrišimovič, Kurtič, Zorč, Pavšek, Horvat in Džafič. Ob vseh že zgoraj omenjenih igralcih bodo v dresu Svee Lesna igrali še: Tokič, Macanovič, Kos in novi kapetan Borut Kristan. Prvi pravi test pa seveda evropski pokal na katerega ste že sedaj vabljeni, kajti prihajajo resnično kvalitetne ekipe in za nameček od domače ekipe, ki je amaterska so gostje pravi profesionalci v malem nogometu z visokimi klubskimi proračuni. Za mnenje pred pričetkom smo povprašali športnega direktorja kluba Toneta Vrhovca: V novi sezoni pričakujemo rezultate, ki smo jih navajeni iz preteklih let tako v pokalu kot tudi prvenstvu, saj znova merimo na vrh. V evropskem pokalu želimo čim boljšo uvrstitev, zadovoljni bi bili z drugim mestom v skupini. Menim namreč, da je 1 mesto v skupini z ruskim prvakom Dinamom trenutno nedosegljivo, tako za nas kot vse druge slovenske malo nogometne ekipe. S tem pa ne mislim, da se bomo predali že v naprej. Razpored evropskih tekem v litijski športni dvorani: ČETRTEK, 9.10.2003 - DINAMO MOSKVA (Rusija): WEST STARS (Nizozemska), ob 18.00 - SVEA LESNA LITIJA (Slovenija): MFC ZHIGITTER ASTANA (Kazahstan), ob 20.30 PETEK, 10.10.2003 - DINAMO MOSKVA: MFC ZHIGITTER ASTANA, ob 18.00 - SVEA LESNA LITIJA: WEST STARS, ob 20.30 NEDEIJA, 12.10.2003 - SVEA LESNA LITIJA: DINAMO MOSKVA, ob 17.00 - TVEST STARS: MFC ZHIGITTER ASTANA, ob 19-30 _____________________________________________Stane KOKALJ Uspešen start Anje Poglajen na IFT turnirjih Anja Poglajen je v avgustu pričela z nastopi na ITF turnirjih za svetovno lestvico v kategoriji do 18 let. Prvotni načrt je bil pričeti s temi tekmovanji šele prihodnjo sezono in se letos še posvetiti tekmovanjem do 16 let, a ker je dobila povabilo organizatorja turnirja ITF serije 3 v Domžalah, se je načrt spremenil, kar se je pokazalo za odlično potezo. Anja je v igri posameznic na glavnem turnirju sicer izgubila od četrte nosilke Nemke Flartma-nnove s 4:6, 2:6, a si je zato v igri parov že kar na prvem turnirju priigrala finale in osvojila pokal za drugo mesto. Anja je v paru z Rusinjo Ekaterino Kosminskayo (na sliki) ugnala najprej nemško-italijanski par Kiesl/Marušič 6:7 6:4 6:4, sledila je predaja nemškega para zaradi poškodbe, v polfinalu sta bili boljši od para Pajalič/Lukič 6:0 6:2 v finalu pa sta morali priznati premoč slovenskih državnih prvakinj Obrezove in Raoničove 6:4, 4:6 2:6. Uvrstitvi v finale je sledilo še povabilo na ITF serije 5 v Mariboru, kjer je odlično odigrala v igri posameznic. V prvem kolu je premagala makedonsko igralo Ivanovsko 6:1,6:2, v drugem domačinko Zorec 6:0 6:3, v četrfinalu pa je izgubila od prve nosilke hrvatice Viskovič 3:6 2:6. Četrtfinale ji je prineslo prvih 10 točk na ITF lestvici, kar pomeni direktno uvrščanje v turnirje serije 5. Anja je odigrala tudi svoj prvi WTA turnir - na edinem turnirju, ki je v Sloveniji v Mariboru IGM Stavbar z nagradnim skladom 10.000 dolarjev, je izgubila v prvem kolu kvalifikacij od Reberšakove z 1:6,3:6. Poleg mednarodnih turnirjev je odigrala tudi turnir do 16 let na Ptuju. Potem, ko je do finala gladko premagovala nasprotnice in podelila kar tri »kravate ( 6:0 )«, je bila v finalu uspešnješa Vollmeirjeva in Anja je osvojila drugo mesto. Turnirja na Ptuju se je poleg Anje udeležila še Mandič Žana, ki je v prvem krogu morala priznati premoč Jadričeve. Nejc Steiner se je udeležil turnirja do 18 let v Kamniku. Uspelo se mu je prebiti v drugo kolo, kar bo morda zadostovalo za direktno uvrščanje v zimske turnirje. Na mednarodnih turnirjih so nastopali tudi v kategoriji do 12 let. Na Bergantovem memorialu in na turnirju Ta mali svet sta nastopila Nik Razboršek in Anita Kosmač. Nik se je v hudi konkurenci obakrat prebil v drugo kolo, kar Aniti žal ni uspelo. Najmlajši so tekmovali tudi v Ljubljani v kategoriji od 08-11 let. Nik Razbrošek je v svoji kategoriji do 10 let med 23 udeleženci osvojil prvo mesto in si tako praktično z enim samim turnirjem zagotovil nastop na Mastersu. Bizjak Blaž ostaja še vedno nepremagljiv v kategoriji mini tenisa, v midi tenisu pa je tokrat izgubil v polfinalu. (M.P.) I ZLATARNA! LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 0I/899 53 93 ODPRTO: od 9.00 do I9.00 Sobota: od 8.30 do I2.00 MORAVČE, c. na Grmače I6, tel.: 0I/72 3I 868 ODPRTO: od 9.00 do 12.00 in 14.00 do 18.00 Sobota: od 9.00 do 12.00 Obiščite nas in se prepričajte O BOGATI IZBIRI NAKITA IZ RUMENEGA ZLATA, BELEGA ZLATA IN SREBRA. Vaš nakit bomo popravili, predelali ali ZAMENJALI ZA NOVEGA. TURISTIČNO RAZVOJNO DRUŠTVO KAMPELC bo v sodelovanju s KMETIJSKO SVETOVALNO SLUŽBO in KRAJEVNO SKUPNOSTJO JEVNICA pripravilo prodajno razstavo NAJ PRIDELKOV v okviru prireditve V HVALEŽNOST JESENI, ki bo tudi letos potekala na zahvalno nedeljo 9. novembra 2003. Vsi, ki ste pridelali in vzgojili pridelke, katere želite razstaviti ali prodati v sklopu te prireditve se javite v KSS Litija (8995-014 ) ali Franciju ROKAVCU (041-707533). ŠE SO POŠTENJAKI MED NAMI Mojci Pavlin in njeni mami iz Šmartna pri Litiji se zahvaljujem za prijaznost in poštenost. Hvaležna lastnica plačilne kartice. mali oglasi V najem oddamo reklamne panoje velikosti 5m x 1,1 m, ki jih lahko obesite tudi na mostu v Litiji. Ponujamo vam tudi celostno izdelavo panoja poljubnih dimenzij. Informacije: GSM-070-405-404 VABILO Plesna skupina Rondo, ki deluje v okviru KUD Jevnica vabi vse mlade od 4 do 25 let, ki jih veseli ples in športno druženje, da se nam pridružijo ob ponedeljkih in sredah v dvorani Zadružnega doma v Jevnici. Mlajši se bodo izpopolnjevali v otroških plesih, malce starejši pa v show dance-u in hip-hopu. Za dodatne informacije pokličite: 041-971-341-Helena. KUD Jevnica Lastniki gozdov Začenja se nova sezona sečnje. V KGZ Litija z.o.o., smo pripravljeni za odkup vseh drevesnih vrst hlodovine po konkurenčnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih. Cene so zelo odvisne od krojenja lesa, zato vam priporočamo, da se pred tem posvetujete z našim odku-povalcem, ker boste s tem sigurno dosegli višjo ceno. Odkupovalec je dosegljiv na GSM: 041 634-814 ali na tel.: 01/8985-053 (po 18. uri). Hvala za zaupanje. VABILO Dragi starši, to je idealna priložnost za vašega otroka, da se vključi v šport, kjer se bo družil s sovrstniki in kvalitetno izrabil svoj prosti čas. Košarkarski klub Litija, zato vabi vse dečke in deklice osnovne šole, da se udeležijo treningov košarke, kjer se bodo učili osnov košarke, se družili z vrstniki in pridobljeno znanje skušali najbolje uporabiti na tekmovanjih. Vpis poteka na treningih v športni dvorani in sicer: 1 - 4 razred: vsak ponedeljek, sredo in četrtek ob 13.30 uri 5 - 8 razred: vsak ponedeljek in sredo ob 16.00 uri Vse dodatne informacije lahko dobite na GSM: 041-747-767 (Džemo) Športni pozdrav! Košarkarski klub LITIJA **----* / * / T l J* S m ■ is Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. ZAHVALA JOŽEFA NOLIMAL iz Ribč 15. 10. 1918- 26. 8. 2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebna zahvala Jemčevim in Šinkovčevim. Iskrena hvala dr. Stanetu Ptičarju za zdravljenje njene dolgotrajne bolezni in osebju Zdravstvenega doma Litija. Hvala tudi g. župniku za opravljeni cerkveni obred, pevcem, g. Jožetu Lajevcu za lepo izrečene poslovilne besede ob njenem grobu ter vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje na njeni zadnji poti. Vsi njeni n m tmfmssm Kje si ljuba mati in žena, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša ljuba žena, mama in babica TEREZIJA PUSTINEK roj. CESTNIK iz Velikega vrha pri Litiji 1934-2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala gospodu župniku Pavlu Okolišu, pevcem in gospodu Setničarju za zaigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni g |P j________________ IS n ll n E m m ff m ii P M i- j::' ZAHVALA ob hudi bolečini in izgubi našega dragega JOŽETA JELENCA iz Ljubljane 1924-2003 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču v Litiji. Hvala za vsa izrečena sožalja, darovane maše, cvetje in sveče. Iskrena hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru s Polšnika za lepo zapete žalostinke in govornikom za ganljive poslovilne govore. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Minevata dve leti odkar nas je zapustil dragi ata ANTON JOZEU iz Litije Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče ter postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Jutra meglena so, v njih šepetajo spomini. Za vse kar si nam dala v življenju še enkrat ljuba mama, hvala. V 92. ZAHVALA letu je zaspala naša ljuba mami, mama, prababica, sestra in teta FANI JUGOVIČ iz Litije roj. ROZINA (1911 - 2003) Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem OŠ Gabrovka - Dole, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekali pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter gradnjo nove cerkve. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju Doma Tišje za nego in oskrbo. Lepa hvala tudi gospe Jožici Kraševec za pomoč pri negi. Prav tako se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru s Polšnika za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni m Vem za zlato jabolko. Visoko v vrhu drevesa. Čutim ga, vonjam, vidim. Do njega ne morem. A zlato jabolko žari. (N. Maurer) V SPOMIN ANDREJ KRALJ (1998 - 2003) Mineva pet let odkar dragi mož in oče ni več z nami. Pogrešamo ga. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate sveče in obiskujete njegov grob. Njegovi: Martina, Tjaša, Bojana Tvoj dom je nešteto svetlih zvezd, ki utripajo ob koncu naših cest. Tvoj dom je ostrešje brez meja, kjer je snidenje duše vernika. Tvoj dom je neskončni dalj nad nami, kjer lebdijo svetle sence večnosti. Tvoj dom bo jutri tudi naš dom, v to oznanilo smo zaznamovani. ZAHVALA Po daljši bolezni nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica JOŽEFA OSTREŽ iz Golišč nad Jevnico Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, maše in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku Tonetu Dularju za globoko duhovno misel pogrebnega slovesa, pogrebcem za sočuten pristop, CMZ Kresnice za lepo ubrano petje, g. Jožetu Setničarju za zaigrano Tišino, g. Jožetu Godcu za ganljive spomine pokojničine preteklosti, gasilcem GD Jevnica, sosedom, znancem in sorodnikom. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek FRANC ZUPANČIČ ST. Veliki vrh 14, Zavrlč 7.3.1914 - 6.9.2003 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in vsem ostalim, ki ste nam izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za sv. maše, se spomnili na njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vam, ki ste otoplili bolečino zadnjega slovesa: Pihalni orkester Litija, Moški pevski zbor Polšnik, Pevski zbor sv. Nikolaja iz Litije, Društvo upokojencev Litija, Predilnica Litija. Posebej se zahvaljujemo g.Danetu Namestniku za poslovilni govor. Prisrčno se zahvaljujemo g. župniku Pavlu Okolišu za lep obred in tople besede izrečene med mašo zadušnico. Zahvala tudi pogrebni službi KPL Litija. Žalujoči: vsi njegovi Litija, Praga, Los Angeles, september 2003 Tvoj sončni žarek prihaja na moj svet razširjenih rok in ves dolgi dan ostaja pred mojimi vrati, da ti odnese nazaj k nogam oblake, stkane iz mojih solz, vzdihov in pesmi. (Tagore) ZAHVALA Nenadoma je tiho in mnogo prezgodaj od nas odšel dobri mož, ata, brat in stric ALOJZ TRČON Dragovšek 21 1934-2003 Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in sočustvovali z nami. Hvala za cvetje, sveče, tolažilne besede, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi duhovnikoma in g. dr. Janezu Juhantu za besede sočutja in darovano mašo ter g. župniku Janezu Jesencu, pogrebcem, g. Francetu Černetu za poslovilne besede, pevcem in trobentaču. Za njim žalujemo: žena Ani, hčerki Tina in Anka ter ostalo sorodstvo Odšel na pot si brez povratka, vendar ljubezen tvoja z nami bo ostala. Za vse, kar si nam dal v življenju, še enkrat, dragi ata, hvala. ZAHVALA 4r' -V/ M Dan pred 84. rojstnim dnevom nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in stric AVGUST SEVER iz Kresniškega vrha 36 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izraze sožalja, darovane sveče in svete maše. Posebno se zahvaljujemo g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, govornikoma g. Stanetu Pepelnaku in g. Dušanu Štrusu za lepa poslovilna govora, zastavonoši g. Ivanu Pircu in nosilcu žare g. Janezu Tehovniku, pogrebcem ter vsem, ki ste nam karkoli pomagali. Hvala kresniškim pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: sin Ivan, hčerki Marija in Joži z družinama ter ostali sorodniki ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka IVANA JELNIKARJA iz Litije 1933-2003 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali cvetje, sveče in nam izrekali sožalja. Posebna hvala gospodu župniku iz Litije za lep poslovilni obred, pevcem za zapete žalostinke, gospodu za zaigrano Tišino in cvetličarni Vijolica. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu Vinku Gaberšku za ganljive poslovilne besede. Hvaležni smo kolektivu Predilnice Litija za pozornost, ki so jo izkazali svojemu nekdanjemu delavcu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za izkazano spoštovanje na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, hčerka Veronika z družino ter sestre Marica, Zofka in Ivanka z družinami & ZAHVALA GROBOLJŠEK LUDVIK 10.08.1923-31.07.2003 iz Konjšice 25 Ob izgubi dragega očeta, tasta in starega očeta Groboljšek Ludvika se zahvaljujemo dr. Nikolaju Benedičiču za strokovno pomoč in obisk na domu. Iskrena hvala družini Košir, IUV Šmartno pri Litiji za darovano cvetje, pevcem Fantom od fare, g. župniku Kacijanu Čižmanu za poslovilne besede in lepo opravljen obred. Enaka zahvala velja vsem sosedom, sorodnikom in krajanom, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Sin Darko in hčerka Zdenka z družinama ZAHVALA ob izgubi drage žene, mame, babice in prababice ANGELE SERUČAR 8.01.1919-24.08.2003 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali za svete maše ter sveče in cvetje. Zahvala dr. Tanji in Stanetu Ptičar, gospodu Pavlu Okolišu iz Litije za obisk na domu in gospodu Avguštinu Klobčarju za lepo opravljen obred, pevcem MPZ Polšnik in govorniku Francu Repovžu. Žalujoči: mož Tine, sin Franci in hči Mici z družino DONA IVANA Spoznali sva se v nekem drugem mestu, v nekem drugem svetu... V tistem svetu, v katerem bi človek težko upravljal z razumom. Sedeli sva druga ob drugi in le zaznavali, si potrjevali in se napajali. Iz teh potovanj sva se vedno vračali bogatejši. Pluli sva po razsežnosti življenja, vse izgubili in ponovno vse našli. Iz tančic sva izvijali odgovore na vsa tiha vprašanja. Tako je nastala zbirka MOJIH SPOZNANJ, kot si jo rada imenovala. Našla si me, ko sem mislila, da sem sama. Toda v trenutku, ko si odhajala si mi odprla tudi ta vrata - tja kamor greš resnično sam. Še naprej bom plula po reki znanja, ki si mi ga dala in utrjevala SVET. Zate pa vem, da raziskuješ pot naprej, in da me boš, ko bo prišel moj trenutek, sprejela tako lepo kot si me tu na ZEMLJI. Srečno pot in HVALA IVA. Tvoja trmoglava KARMEN VERDONIK HH ■BB mSm S Ljubil si zemljo, ljubil svoj dom, a. tiho in za vedno odšel si v večni dom. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in tasta IVANA POVSETA iz Tep pri Polšniku 1935 - 2003 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gospodu župniku Avguštinu Klobčarju za lep poslovilni obred, MPZ Polšnik, gasilcem in g. Francu Repovžu za poslovilni govor. Žalujoči: žena Milka, sin Evgen z družino, sin Marjan z družino in ostalo sorodstvo s I m Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. M ^ (D. Kette) P-'*!1 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta ALBINA ZADRAŽNIK iz Gradišča pri Primskovem 12 30.08.1923 - 20.08.2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sesedom za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Še posebno se zahvaljujemo pevcem pevskega zbora iz Šentvida pri Stični, trobentaču za lepo igranje, ge. Marinki Vidgaj in Petri Kovačič za izrečene poslovilne besede ter g. župniku in pogrebcem za lepo opravljen obred. Žalujoči: mož Nace in otroci z družinami 1 ■ ■ Neizmerno ljubil si svoj rodni dom, vse do konca svojih dni, na ozdravljenje upal si. Težko tvoje je bilo življenje, trdo delo in trpljenje. v 2S *m> K M V SPOMIN 30. septembra mineva eno leto odkar nas je zapustil dragi mož in oče, stari ata in brat ALOJZ STRUS iz Ščita 8, Šmartno pri Litiji (1927 - 2002) Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu in mu prižigate sveče na njegovem grobu. Vsi njegovi Rad si imel življenje, boril si se, a zmanjkalo ti je moči. ZAHVALA JOŽE GRABNAR 22.03.1937-23.08.2003 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje, sveče in nam izrekali pisna in ustna sožalja. Še posebna hvala g. župniku Avguštinu Klobčarju, LD Polšnik, Zasavskim rogistom, MPZ Polšnik, Lavri Horvat za poslovilni govor, trobentaču za zaigrano Tišino ter vsemu zdravstvenemu osebju. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Ivanka, Metod, Mateja in vsi njegovi HnHHHH Tiho, skromno si živela, tiho si od nas odšla. Zapustila si le žalost nam na dnu srca. ZAHVALA VT) I ob boleči in nenadni smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre DRAGICE MARIJE BORIŠEK iz Mamolja pri Polšniku 1921 - 2003. Iskreno se zahvaljuejmo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Kokotovi in sestri Petri za hitro nudenje prve pomoči. Zahvala tudi župniku g. Klobčarju za lepo opravljen obred, pogrebcem, pevcem s Polšnika za zapete žalostinke in g. Repovžu za ganljive poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 70. letu življenja nas je zapustila naša FANI DRAGAR iz Dvora pri Bogenšperku 29 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala prijateljicama Ivanki Lokar in Ani Perme, družinam Lokar, Godec, Avbelj in družinama Nograšek, ki so pokojni vedno stali ob strani in ji vsestransko pomagali. Iskreno se zahvaljujemo gospodu kaplanu Andreju Županu za lepo opravljen obred in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni M Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina, te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN JOŽETU PODLOGARJU 1942 -2002 30. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče. Hvala vsem, ki ga hranite v lepem spominu in postojite na njegovem grobu. Vsi njegovi ALI SE VIBRACIJA ZEMLJE ZARES ZVIŠUJE? /nadaljevanje iz prejšnje številke/ Gotovo pa je nekaj resnice glede kratkoročnih in dolgoročnih sprememb zemeljskega magnetnega polja in lege magnetnih polov Zemlje. Danes se v glavnem strinjamo z ugotovitvami nemškega fizika Gaussa, ki pravi, da nastane več kot 95% zemeljskega magnetnega polja, pa tudi njegove dolgoročne spremembe, kot posledica električnih in snovnih tokov v tekočem jedru Zemlje. Preostali delež, ki pa vpliva na njegove kratkoročne spremembe, pa prihaja iz zunanjih virov, oziroma je posledica aktivnosti Sonca in električnih tokov v ionosferi. Južni magnetni pol se trenutno nahaja blizu geografskega severnega pola Zemlje, severni pa blizu njenega geografskega južnega pola. Skupina Kanadskih znanstvenikov, ki je določila lego pola takoj po II. svetovni vojni, je ugotovila, da se je lega magnetnega pola v zadnjih 50 letih premaknila za več kot 250 km proti severozahodu. Nadaljnja opazovanja so pokazala, da se južni magnetni pol premakne za okoli 10 km na leto. Pri tem gre za povprečno lego magnetnega pola, saj le ta čez dan venomer potuje po eliptični poti po zemeljski površini in je lahko tudi krepko več kot 50 km oddaljen od povprečne lege. Te dnevne spremembe so posledica vpliva Sonca na magnetno polje Zemlje. Bolj zanimivo pa je dejstvo, da sta se legi severnega in južnega magnetnega pola v zadnjih štirih milijonih let devetkrat obrnili za 180°, kar so odkrili strokovnjaki, ki preučujejo fosilno magnetizacijo kamenin vseh starosti (paleomagnetizem)!!! Glede na to, da je notranjost Zemlje tekoča, je gibanje talin razmeroma težko napovedljivo, saj med sistemom enačb, s katerimi to računamo, najdemo tudi nelinearne enačbe (npr. Navier-Sto-kesova enačba). Zato so naredili preizkus z laboratorijsko simulacijo celotnega procesa. Simulacija je pokazala, da bi moralo prič vsakih 38.000 let do spontane zamenjave magnetnih polov Zemlje, po 33.000 lečh pa naj bi se pokazale prve nestabilnosti; magnetno polje postane manj dipolno, magnetna energija se bistveno zmanjša, kinetična energija zunanjega jedra Zemlje (2800 do 5000 km pod površjem) se podvoji in naenkrat se magnetno polje obme. Obmitev polov je verjetno posledica nekega še neraziskanega vzorca gibanja tekočin v notranjosti Zemlje, ker pa je od zadnjega obrata preteklo že veliko tisočletij, ne moremo vedeč, kako tak obrat vpliva na življenje na Zemlji. Omenjena simulacija naj bi sicer ponazarjala dogajanja na Zemlji, vendar pa je nemogoče trditi, da je te podatke moč povsem preslikati v realnost saj se npr. obdobje med dvema obratoma, ki ga izračunamo na osnovi simulacije, ne ujema z obdobjem, ki so ga določili preučevalci paleomagnečzma. Zaključek: Do obrata magnetnih polov Zemlje občasno dejansko pride. Enačbe gibanja se ne spremenijo, če zamenjamo legi obeh polov, enako pa se je pokazalo tudi pri laboratorijski simulaciji, zato nikakor ni pričakovati, da se bo ob zamenjavi polov Zemlja ustavila in se začela vrteti v nasprotno smer, čeprav bi to lahko sklepali glede na stare Majevske zapiske, ki so govorili o več katastrofah in o tem, da je Sonce včasih vzhajalo na zahodu. Težko je napovedati, kdaj bo do zamenjave polov prišlo in ali bo to res leta 2012. Glede na to, da so preučevalci paleomagnetizma ugotovili, da sta se v štirih milijonih let zemeljska pola obrnila devetkrat, to pomeni, da se obrneta približno vsakih 444.500 let. Če pa primerjamo napovedi obrata v obliki nestabilnosti magnetnega polja, ki se začnejo pri simulaciji 5.000 let pred zamenjavo magnetnih polov, lahko sklepamo, da se dejansko začnejo pojavljati nestabilnosti zemeljskega magnetnega polja kar cca 57.785 let pred obratom polov. Ker praktično do konca druge svetovne vojne potovanjem polov nismo sledili, saj sta prej lego južnega magnetnega pola na geografskem severu določila le leta 1831 Sir John Ross in 70 let kasneje Roald Amundsen, ne moremo vedeč, ali lahko že govorimo o tistih magnetnih nestabilnostih, ki napovedujejo bližnji obrat magnetnih polov Zemlje. Dejstvo je, da nekje v tem procesu smo, a ne vemo točno kje. Ker torej procesi sprememb resnično potekajo, pa je logično, da prihaja do sprememb tudi v populaciji finoenergijskih tvorb oziroma energijskih bitij (deve...). O teh spremembah, oziroma o odkrivanju vedno novih vrst energijskih bitij prostora, pa v eni svojih novejših knjig piše tudi naš kipar in geomant, Matko Pogačnik. Kaj pa je tisto, kar lahko ob lem naredimo sami? Zelo majhna je verjetnost, da se je vesolje razvilo po naključju..Vse v vesolju se dogaja po bolj ali manj izdelanem scenariju, zato je logično, da globalna usoda Zemlje v veliki meri presega hotenja človeštva. Prav je, da zavzamemo stališče, kakršno je skozi svojo misel: "Bog ne kocka" nakazal A. Einstein in verjamemo v to, da se bo usoda Zemlje razpletla tako, kot je za vesolje, katerega del smo tudi mi, najbolj prav. Ker vemo, da imajo naša čustva in misli ključen vpliv na tisto, kar se bo udejanilo v materialnem svetu, je seveda veliko bolje, če o spremembah, katerih priča smo, ne razmišljamo kot o preteči katastrofi, temveč tako obrat magnetnih polov Zemlje, do katerega bo v nedoločljivi prihodnosti pač prišlo in pojav novih energijskih bitij, doživljamo kot normalen evolucijski proces v življenju Zemlje in ktemu, s pozitivno naravnanostjo, prispevamo svoj delež. Tadej PRETNER NAGRADE PRISPEVA SLAŠČIČARNA GIMI, Litija Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.10. 2003 na naslov uredništva. Izžrebali bomo tri reševalce. 1. NAGRADA: SLAŠČICE ZA 3.000 SIT 2. NAGRADA: SLAŠČICE ZA 2.000 SIT 3. NAGRADA: SLAŠČICE ZA 1.000 SIT Ime in priimek: Ulica: Pošta: Tel.: IZŽREBANCI AVGUSTOVSKE KRIŽANKE: 1. Rok SIMONČIČ, LITIJA 2. Andreja REMEC, ŠMARTNO 3. Barbara NEJEDLV, LITIJA KEMIJSKI SIMBOL ZA ŽVEPLO AERO- PLAN, AVION ŽIVAL -SKOST KOŽNA BOLEZEN IME NOVINARJA (KANONI) MESTO JUŽNO OD BLATNEGA JEZERA PODREDNI VEZNIK ODEBELJEN DEL DEBLA ZIMBAB- VEJSKI POLITIK (JOSHUA) NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR) NAJVIŠJI VZORI AMOSTAN SLOVENSKA NOVINARKA (LADA) ZBOROVODJA KUNEJ LITIJ POVRŠINSKA MERA BOSANSKI SKLADATELJ (OSKAR) TROPSKI SADEŽ DOBA, VEK NAPAKA, KVAR ANGLEŠKI POLARNI RAZISKOV. (JOHN) VAS NAD SAVO TANTALO-VA HČI ENKA, ENOJKA SLOVENSKI SLIKAR (VENO) MOŠKO IME MESTO V SIBIRIJI PRESTOLN. ASIRIJE JEZIK BANTU ČRNCEV NIKOLA TESLA MESTO ' PRI ZADRU STAREJŠI SLOVENSKI NOGOMET. (RUDI) PLAVAL- KA LIGORIO PAPEŽEV LETNI DOHODEK TEŽJE BESEDE: IGAL, NKOMO, NIOBA, ANAT, EŠA SESTAVIL: Jože VIZLAR Javno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis pre-jemajo vsa gospodinjstva v občini Litija in Šmartno pri Litiji brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39,1270 Litija., tel.: 01/898 38 43. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec, grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija. ^Naklada: 6.700 izvodov_____________________________________________________________________________ AVTO S?B5 Ljubljanska cesta 14, Litija Tel.; 01 8981 060 Delovni čas; 8.00 -19.00, sobota 8.00 -13.00 BBTOMtHBHIHB - BVTODCU - lM?@[f3(lD PBIPBBVB VOZU MU ZIMO SCBVIS ZBVOB IH PODVOZJA SCBVIS IZPUŠNIH sincunoiT nočna BVTOPRfliniofl IZ MNOŽIČNE PONUDBE PNEVMATIK NA NAŠEM TRGU, SMO VAM IZBRALI NAJBOLJŠE PREDSTAVNIKE V SVOJIH RAZREDIH IN VAM PRIPRAVILI KVALITETEN IZBOR CENOVNO UGODNIH PNEVMATIK, KI V RAZMERJU CENA-KVALITETA PREKAŠAJO KONKURENCO. Pnevmatika najvišjega cenovnega razreda in ime, ki zagotavljata KAKOVOST !!! ULTRA GRIP 6 - najmodernejši design - 3D bls lamelni sistem - po vseh testih zelo priporočljiva pnevmatika - zmagovalka ADAC testa nokian Pnevmatika iz dežele, kjer domujeta led In sneg In je testirana v najtežjih zimskih razmerah in pogojih. Novi design preizkušene pnevmatike s smerjo vožnje in velikim številom lamel. WINTER GRIP Popolnoma nov design gume. Blagovna znamka, ki že vrsto let po kvaliteti prekaša dražje, po ceni pa sodi v srednji razred. Preizkušena in ugledna nemška pnevmatika, ki vam omogoča varnost v vseh voznih razmerah. Pnevmatika nižjega cenovnega razreda z usmerjenim deslgnom in dodatkom silice, ki omogoča prožnost pri nizkih temperaturah. Kormoran Zmogljiva zimska pnevmatika, ki jo odlikuje udobnost In varnost v vseh vremenskih pogojih ter zelo ugodna cena. Gislaved Švedska pnevmatika, ki se odlično obnese v vseh vremenskih pogojih. Izredno ugodna cena. Obnovljene pnevmatike ALPIN - toplotna vulkanizacija - ugodna cena - usmerjen design mmm mm mbb m ** mswšš mi m%m ° m% imwm mmmom m srnam ® masmsm UGODNE CENE PREMONTAŽE IN CENTRIRANJA PNEVMATIK Največja izbira pnevmatik in platišč - najnižje cene! ® Castro! ® ran 2£ /@ Prodija lil meijavo: akumulatorji, OLJA, FILTM, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, CILINDRI, KOLUTI, DISKI, KONČNIM, ROKE, ZGLOBI, LEŽAJI, AMORTIZERJU IZPUŠNI SISTEML SKLOPKE, TESNILA... SBKODDd SDfjfflSDSDK] GffloS ■ cene veljajo za gotovinsko plačilo Znamka pnevmatik KORMORAN Gislaved Sasxa" OCDkKTin 60 ODfrCAM 1,^5223253 145/80 R13 6.800 >3 6.860 8.490 8.1*7 1)98$ 9.990 $5«g 10.911 X 155/80 R13 7.600 >8< 7.410 8.990 tjtatl? 8.589 10.500 15*69 12.558 Jčce$ 13.400 145/70 R13 7.000 6.980 10.188 8.490 8.193 9.990 13*4 11.343 pA0 11.300 155/70 R13 6.900 >5Z§ 7.100 8.990 in*c| 8.8*5 1>98| 9.990 $5339 12.783 19*0 13.200 165/70 R13 5*6$ 7.800 7.800 i>«Ss 10.490 $>*3S 9.959 i>«£ 10.990 $599Q 14.159 13*46 15.200 165/65 R13 iM 9.613 1>5§ 10.216 $5tf$ 14.268 175/70 R13 ib2flQ 8.300 8.700 i>es| 11.990 1>6Š 11.554 $55S| 12.990 $5433 14.528 19*66 16.300 165/65 R14 ite56Q 8.800 1>8CC) 9.000 14.388 11.990 1>3S§ 10.216 15.990 16.915 Žt393f 13.287 i&92Q 14.100 16.950 17.800 185/70 R14 11.200 11.340 14.990 $6*61 14.051 16.900 Žsati) 18.500 Ž3*4$) 19.200 175/65 R14 ifetbo 9.300 9.800 i>s»š 12.990 15*6 12.503 15.500 17.900 18.700 185/65 R14 listi) 10.200 l>60^ 10.300 1>SŠ 14.990 $7?KŠj 14.325 $$W*6 13.990 19.869 20.300 185/60 R14 IČ86Q 9.900 $536$ 10.300 i)#sš 13.990 ifeflš 13.344 J*9dQ 15.750 19.058 Ž3*Z§ 19.600 185/65 R15 11.200 i*92Q 11.600 1>KŠ 15.990 $8*15 15.346 ŽZ5S6 18.990 19.924 |5*S6 21.400 195/65 R15 IŽ56Q 12.800 13.100- 16.990 lM6 16.514 259S8 19.990 21.367 Jz*q6 22.500 205/60 R15 X 13.200 2>«S 20.490 tfc42| 17.857 24.400 I&3S5 25.279 28.500 Cene vsebujejo DDV. Na zalogi Imamo tudi ostale dimenzije po akcijskih cenah. Za napake v tisku se opravičujemo ! Možnost plačila na obroke!