48. štev.
V Kranju, 30. novembra 1901.
II. leto.
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo. JTIEKL«!
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Denarna in moralna kuga v Bohinju.
Dopis iz Bohinja. [Dalje.]
Tudi nek star mož po domače Tome iz Studorjaje imel hranilnično knjižico z denarno vrednostjo 400 kron. Mož je zbolel in dal poklicati k sebi kapelana Oblaka, da bi ga pripravil na smrt in mu podelil sveto popotnico. A kapelanu, kakor se pripoveduje, ni bilo mar za bolnikovo dušo, ampak se je brigal le za njegovo hranilnično knjižico. Prišel je k njemu baje dvakrat ter vselej zahteval, da naj mu izroči denarno knjižico, predno ga previdi; ali ker je ni dobil, je obakrat odšel, ne da bi potolažil bolnika v smrtnih težavah. Prišel je še v tretjič z isto zahtevo. Takrat pa se je razhudil bolni starček in zavpil na kapelana: «Poberi se mi ven! Ako me nočeš ti prevideti, poklical bom drugega duhovnika. Hranilnične knjižice pa tebi ne dam, ker imam bolj potrebne svoje ljudi!« Nato je kapelan vendar odnehal in opravil pri bolniku svojo stanovsko dolžnost. To je stari Tome sam potem pripovedoval, in tudi njegovi sorodniki še zdaj vedo povedati o tem dogodku. Tome pa je zdaj že mrtev, in ko bi se srednjevaškega kapelana vprašalo, kako se je ž njim prepiral in poganjal za hranilnično knjižico, bi najbrž ničesar ne hotel vedeti o tem. Pa taki so skoio vsi kramarski duhovniki sedanjega časa. Se sodišča ne morejo verjeti več njihovim prisegam, ker se je že premnogokrat izkazalo, da jim nobena laž in nobeno krivo pričevanje ni več greh, ako je njim v prid.
Ubogi kmetje, ki imajo take duhovnike za svoje dušne pastirje! Celo na zadnjo uro se morajo boriti ž njimi, ako so si pridobili s svojimi žuljavimi rokami kake krone in hočejo te zapustiti svojim sorodnikom. Ta temna stran kmetskega življenja ponuja mnogo tragične snovi slikarjem. Popisani prizor iz Studorja bi se dal prav imenitno in značilno vpodobiti takole : Na eni strani bolnikove postelje se lasata angelj in hudič za dušo bolnika, na drugi strani pa se kregajo in rujejoza njegovo hranilnično knjižico kapelan in bolnikovi sorodniki v raztrgani in zakrpani obleki. Na postelji leži starček upadlega in bledega obraza, glavo ima napol dvignjeno, z eno roko si briše mrtvaški pot s čela, z drugo pa kaže na kapelana in iz ust se mu vijo besede: «Ti kapelan, pusti mojo hranilnično knjižico mojim revnim sorodnikom in poberi se mi odtod, ako me nočeš spovedati in obhajati brez nje!>
Drugih podobnih slučajev, kakor smo že spredaj omenili, za sedaj ne bomo popisovali, temveč se hočemo namesto njih nekoliko spomniti še srednjevaške hranilnice in posojilnice, kateri je kapelan Oblak neomejeni gospodar in edini voditelj. Seveda so tudi nekateri kmetje v hranilničnem odboru in eden teh se še celo sme imenovati hranilničnim načelnikom.   Ali to je za kapelanovo neodvisnost brez vsake dejanske veljave in vsacega pomena in bi prišlo v poštev le takrat, kadar bi moral načelnik iti v zapor namesto kapelana radi kake nerednosti ali nepravilnosti, kakor sta že morala nekaj takega poskusiti dva vneta kapelanova pomagača pri konsumnem društvu, a kapelan je svojo kazen poravnal z denarjem. Iz čegavega žepa je izšel ta denar, je vprašanje!  O hranilničnem uradovanju kapelana Oblaka se v Bohinju mnogo ne preveč pohvalnega pripoveduje; toda za razumne «Gorenjčeve» bralce naj tu zadostuje, ako povemo, da je ta hranilnica po kapelanu v tesni zvezi z bankerotnim konsumnim društvom, da ni dovolj skrbljeno za zemljeknjižno varnost izposojil in da se kapelan pri vsprejemu denarja kaj rad zmoti tako, da vpiše manj, kakor dobi denarja.  Nekdo iz spodnje doline mu je izročil več stotakov za drugo osebo, a ko je potem doma pogledal v novo hranilnično knjižico, je zapazil, da je kapelan en cel stotak (dvesto kron) premalo zapisal vanjo. Hitro se je obrnil in šel naznanit to zmoto kapelanu, kateri pa se mu je en čas le začudeno muzal in zatrjeval, da ni mogoče, da bi se mu kaj takega pripetilo. Ko pa vlagatelj denarja le ni od-jenjal, je kapelan vendar začel brskati okrog sebe in preštevati hranilnični denar, med katerim je nazadnje res našel izgubljeni stotak! Neka ženica pa je za nujno potrebo vzela iz hranilnice kapelana Oblaka majhen znesek in kmalu potem ravnotisti znesek zopet vložila. Ali glejte čudni slučaj: Kapelan je bil v hranilnično knjižico natančno in pravilno zapisal, koliko denarja je bilo dvignjenega nanjo iz hranilnice, da je bil ta denar potem zopet vložen, to pa je bil pozabil zapisati v knjižico! Ženica je zopet morala iti k njemu ter ga prositi, da je popravil to napako!
S tem kapelanu Oblaku nočemo nič hudega očitati, ker zmoti se vsak lahko, posebno če je kdo tako zaljubljen v kako stvar, kakor on v denar; vendar pa dvomimo, da bi bili ti dve edini pomoti, kateri je zagrešil v svojem denarnem zavodu. Zato se nam tudi ne zdi brez pomena, kar govore o njem tisti hudomušni Bohinjci, ki trdijo, da je denar pri njem blizu tako varen, kakor klobasa, ki bi se dala shraniti — mački!     Konec pride.
9    Naš hišni davek.
Piše S. [Dajje.]
V zadnjem odstavku sem obljubil eenjenim bralcem da jim^podam definicijo m obrazložbo temeljnega pjoma
438
hišne razredarine, to je definicijo stanovljivega prostora. Imel sem že enkrat priliko, da sem se spomnil čudo-tvornc moči pravnika, ki še tako preprosto in enostavno stvar zavozlja in zamota tako, da se slednjič niti sam več ne spozna. In ko bi vselej ostalo samo pri tem! Spoznati se pa morajo še drugi ljudje, za katerih kože se gre, in to je najslabša posledica poskusov, ki se ba-vijo s tem, da za samo po sebi umevne pojme iščejo ali splošnih, abstraktnih znakov, ali se pa mučijo s tem, da s pretirano kazuistiko hočejo itak umljivo stvar še bolj umljivo napraviti. Prvo je nemogoče, drugo nepotrebno ali celo škodljivo.
In ravno €stanovljivi prostor* je eden tistih pojmov, ki so nerazumljivi postali šele tedaj, ko se jih je polastilo tako, deloma brezplodno, deloma kvarno tolmačenje, ki včasih zapelje? tudi najboljšega praktika, da takorekoč mora grešiti. Noben prostak z zdravo pametjo ne bo smatral veže za stanovljiv prostor. Človek pa, ki je v praksi, mora se le premnogokrat jeziti, kedar mu veleva dolžnost, da — z modrim obrazom seveda — dokazuje, da veža, dasi je 6 m dolga in 6 ir. široka, kot sosedna soba ni stanovljiv prostor, ali da bi se za razsežen ma-gacin s tlakom iz opeke vsakdo prav uljudno zahvalil, ko bi ga hoteli nastaniti tamkaj. Večina dotičnih posebnih predpisov je tedaj ne glede na to, da nima nobene postavne moči, nerabna: ali zaradi tega, ker spravi človeka v skušnjavo, da vse drugo, kar v teh predpisih ni izrecno zapopadeno, zmaši pod ta ali oni količkaj pripravni odlok in vsled tega stori navadno ali preveč ali premalo, le pravilnega skoro nikdar. Z ozirom na to se bomo v naslednjem izogibali kolikor mogoče vsake nepotrebne podrobnosti, ki se da pravilno rešiti le tedaj, če vidiš dotično poslopje in na podlagi tega, kar vidiš, hote ali nehote uvažuješ vse one malenkosti, vsled katerih je ta in ta prostor te in te hiše stanovljiv ali nestanovljiv, ki pa za drugi prostor pri drugih razmerah nimajo nobenega pomena, ker je resnica ravno v tem oziru premnogolična, da bi se dala ukloniti v posamezna vprašanja in odgovore, kakor v katekizmu za otroke.
§ 22 ces. pat. od leta 1820. določa: «Kot stanovljivi deli pridejo v svrho klasifikacije v poštev le sobe in kamre, v katerih se dejanski stanuje ali ki so namenjene za stanovanje, ne glede na čas, tekom katerega, in ne glede na način, kakor se uporabljajo«.
Iz tega sledi:
1. predmet klasifikacije so le sobe in kamre, to je, oni prostori, katere se pri normalnih raz m e r a h uporablja za stanovanje. Ker se v kuhinjah, kleteh, na
PODLISTEK.
Prazen strah.
Zapisal Rado.
Na malo vzvišenem holmu — na Gorenjskem nekje — stoji na samem prav prijazna kmetska hišica. Nekoliko na strani stoje tudi druga gospodarska poslopja, okoli katerih leže lepe njive. Ker se je gospodar tega imetja imel pečati tudi z drugimi rečmi blizu in daleč, se je večkrat pripetilo, da je bil za delj časa z doma.
Nekega lepega dne se je zgodilo, da so morale tri mlade deklice ostati same doma. Lepo se je bilo izpre-hajati po krasnih livadah tam okoli. Ali naenkrat potegne močen veter, mogočno drevje se pripogiblje kakor klasne bilke do tal, temni oblaki zakrijejo modro nebo.
To je deklice tako prestrašilo, da so pustile cvetke, katere so natrgale, na tleh, hitele v hišo in se dobro zaklenile. Celo uro so morale Čepeti ena v tem, druga v onem kotu, dokler ni nazadnje utihnila nevihta. Le
podstrešjih, v prostorih za živino, podih in drugih oddelkih, služečih na prvi pogled v gospodarske namene, navadno ali, da rabim zgornjo besedo, pri normalnih razmerah ne stanuje, mora veljati za pravilo, da se pri klasifikaciji na te prostore ni ozirati. (Primeri razsodbe upravnega sodišča Vollenik št. 827). V vsak hlev, v vsako klet, ali kuhinjo moreš postaviti posteljo ali ležišče iz slame in sena, in tedaj lahko stanuješ v teh prostorih, če se vsled nemilosti osode ali lastne kaprice — tudi to zgodi! — drugodi no  moreš, oziroma nočeš najti primernega bivališča. To so pa izjeme, in teh izjem zakon nima pred očmi, kakor sledi iz jasnega besedila zgor navedenega paragrafa s pojmom «soba» m «kamra» so zvezane gotove lastnosti glede vnanjega lica in uporabe, oziroma uporabnosti dotičnega prostora, katerih pri nobenem drugem oddelku hiše ne najdeš, če jih nočeš s silo najti; lastnosti, katere pozna vsak, katere je pa ven-der tako težko označiti, če jih je treba spraviti na papir. Pred to neprijetno nalogo pa stoji pisec teh vrstic, ko se obrača k drugi točki komentara k citiranemu paragrafu.
Se nadaljuje.
V Kranju, 30. novembra.
Državni zbor je zadnje oni razpravljal o duhovniških redovih. Slovenski poslanec dr. Tavčar je zagovarjal nujnost in podal razloge zato iz razmer na Kranjskem. V ponedeljek popoldne se je govorilo o brutalnem postopanju pruske vlade proti Poljakom. Koncem seje je prišlo do burnih prizorov med Vsenemci in krščanskimi socijalisti. Kmalu bi bil nastal pretep.
Posvetovali so se načelniki vseh državnozborskih strank včeraj teden; navzoč je bil tudi ministrski predsednik Korber, ki je dokazoval potrebo, da se vse stranke zedinijo na delo in opuste medsebojne prepire.
Hrvatski ban pojde menda za namestnika v Bosno, ker bo menda dosedanji namestnik Kallav odstopil. Hrvatski ban bi potem postal grof Pejačevič.
V Atenah so bili te dni veliki dijaški izgredi proti uvedenju novogrškega jezika v cerkev. Ubitih je bilo 7 oseb, kakih trideset pa ranjenih. Oboroženi meščani so priuiteli dijakom na pomoč.
O Barih. Minuli teden so Angleži zopet lovili De-\veta. Ko je Devvet uvidel, da mu je pet angleških čet že prav blizu, je razpustil svoj oddelek v manjše čete ter pobegnil. Zadej pa je zgrabil angleške čete, streljal dve uri nanje in jim prizadejal precej hude izgube. — Angleži mislijo poklicati svoje vojake v domovino, ker so spoznali sami, da so nerabni. Nadomestiti jih hočejo z novimi bataljoni.
rahel veter se je še igral z drobnimi peresci košatih lip, ali one si še niso upale zapustiti svojega skrivališča.
Naposled se ena ohrabri in odpre hišna, druga vezna vrata, toda glej! Nekaj je zaropotalo in kakor bi trenil, so bile zopet vse v hiši. Najmanjša med njimi pravi: «Cakajta, čakajta, vedve ostanite tukaj in jaz grem sama gledat, kaj je in kdo nas straši.» Reče in gre tihih korakov pred hišo. Komaj je sopihala, ko je prišla nazaj, rekoč: «Smrtenk ! Smrtenk! slišala sem ga v svinjaku, ga dobro poznam, pravi Smrtenk. Prej ne bomo mogle nikamor, dokler ne pride stric in mu jih nekoliko ne naloži na suhi hrbet.
Prestrašene so mlade cvetke zrle druga v drugo, reve niso vedele kaj početi . . .
Ali prebrisana glava Micike, najmlajše deklice, jo je kmalu uganila: «Vesta kaj. Oborožimo se prav dobro, če bo treba kaj mahniti; na, ti vzemi tele burklje, meri na vrat, posadi tega Smrtenka na streho, kakor lonec krompirja k ognju, ti pa poberi onile krevljast kol, pa dobro ogrni čez pleča, a jaz bom pa vihtela tole sekiro, če bo sila velika. Ilajdimo! Eins, zwei, drei . . .»
Dopisi.
Iz Predoselj. (Škofovi zavodi.) Te dni so beračili po naši občini od hiše do hiše trije berači, na čelu jim menda župnik Kerčon sam za škofove zavode. Tako se stiska denar iz ubogega kmeta za poslopje, kjer se bodo mastili le trebušni duhovniki in se norčevali iz ubogega kmeta, da je bil toli neumen, da je toliko žrtvoval za ta nepotrebni zavod. Ce pri nas berači navaden berač, takoj je roka pravice za njim in se ga ohrani za nekoliko tednov. Ko pa beračijo ali bolje rečeno iztiskajo denar za nepotrebne škofove zavode škofovi berači, je vse dovoljeno. Čudno?
Z Dolenjskega. (KIjučar — tat.) [Konec.] Ljubljanski ordinarijat se je zanimal za to pravdo, ker mu je šlo za načelo, zato je tudi poslal enega svojih advokatov k obravnavi. Tudi župnika je vzel primemo v zaščit. Neko okrajno glavarstvo mu je ponižno postreglo in naložilo ključarju, da ima plačati 2*59 K. Deželna vlada je to razsodbo razveljavila. Ljubljanski ordinarijat ne pozna civilnega prava. Če ključar dobi pravico od župnika uporabljati denar iz pušice ali drug cerkven denar za cerkvene namene, in je le-ta ta denar potrosil za to, tedaj bi bila vnebovpijoča neumnost, ko bi se ta uporaba smatrala za tatvino in bi se ključar prisilil povrniti oni denar, ako bi se župniku poljubilo, zahtevati od ključarja denar. Tudi brez tega dovoljenja župnikovega bi uporaba denarja za cerkvene namene ne bila kazenska, temveč računska civilnopravna stvar. Ljubljanski ordinarijat se je močno blamiral s tem župnikom, katerega bo treba imenovati kanonikom. Saj' je mučenik in dobro pozna cerkveno pravo. Zakaj ga vendar nastavljajo v hribih, kjer imajo kmetje tako neumne nazore o poštenosti. Ta je vendar za mestno službo ali za ljubljansko duhovniško univerzo. Toda, to le mimogrede. Glavno je namreč to, da v naši Avstriji ni ničesar popolnega. V državnih osnovnih postavah se je izreklo, da ima vsaka cerkev pravico, da sama upravlja cerkveno premoženje. Postava z dne 17. maja 1874 št. 50 drž. zakona § 43 pravi, da imajo tisti, ki vzdržujejo katoliške cerkve, pravico, da jih kdo izmed faranov zastopa v oskrbništvu cerkvenega premoženja. Paragraf 43 te postave obeta, da se bo postavno uredilo razmerje med župnikom kot načelnikom in ključarji. Cerkveno pravo, oziroma učitelji tistega učijo, da imajo ključarji pravico, načelniku pomagati s svetom in dejanjem. Torej ničesar gotovega, kakor se pač kakemu župniku zljubi. En župnik bode opravil vse sam, drugi bo dal kakemu ključarju vse v roke, tretji se ne bo brigal za nobeno stvar, četrti bo sam napravil račune in sam podpisal ključarje i. t. d. Avstrijci torej nimamo določene postave o upravi cerkvenega premoženja. In vsled tega delajo duhovniki s to upravo, kakor hočejo.   Ključarji morajo molčati in so
Zaškripala so hišna vrata, in že so se bližale mlade junakinje usodepolnemu svinjaku. «B—r—r—r, b—r—r, in zopet jim je upadlo srce. Burklje, kol in sekira, vse je ležalo pred svinjakom, a «Smrtenk» deklic ni videl nikjer več.
V tem pride stric domov. Čudno se mu je zdelo, da je vse navzkriž, a mladih nikjer. Tu zapazi, da se ena stiska pod toplo odejo, drugi dve pa dremljeta v kotu za pečjo.
«Kaj je?» vpraša s prijaznim glasom.
Oh, stric, oh, oh, Smrtenk! Videla, ne, slišala sem ga v svinjaku, to dobro vem, da ste že prodali mrjasca, gotovo ga bi bil pokončal ta malopridnež.*
Šli so gledat. Zopet jim je vdarjal na uho: Br—r, toda stric jih je prepričal, da to ni nič drugega, kakor šklepetanje svinjakovih vrat vsled vetra.
Sedaj jih je zapustil nedolžen strah in začelo se je živahno pogovarjanja. Med veselo zabavo je poredna Micika večkrat povdarjala: «Ti presneti Smrtenk, ti»
439
vsak dan v nevarnosti, da jih kak župnik ne ovadi radi tatvine. Dokler imamo justico, to še gre, a ko bodo pa naši duhovniki dobili pravico čez justične uradnike, tedaj bo huda pela ključarjem, ki se zamerijo župnikom. Pameten človek itak noče biti ključar, ker je to peto kolo pri upravi. Župljani morajo vzdržati cerkve, morajo zidati župnišča, vsi troški vzdržavanja cerkva padejo na* njihova ramena. Pošteno in času primerno bi bilo, ko bi ti davkoplačevalci imeli po svojih zastopnikih odločilno besedo pri upravi ceikvenega premoženja. Ali tega bi se branili duhovniki z vsemi štirimi. Drugače je to pri drugih veroizpovedanjih, n. pr. pri protestantih, kjer župljani sami oskrbujejo cerkveno premoženje. Pri nas v Avstriji še misliti ni na kako izpremembo v tem. Obljubi se pač kaka postava, ki bo napravila red, kakor to obljubnje § 43 postave iz leta 1874. Ali naj se potem še jezimo, ako imamo tako upravo cerkvenega premoženja, kakor je n. pr. zgoraj popisana. Ordinarijat zagovarja takega župnika in tako upravo cerkvenega premoženja. Katoliški sklad bo plačal tudi kazen in troške advokata. — Slovenci smo pač potrpežljivi ljudje. Kmet-ski otroci nimajo kaj obleči v tej zimi in tudi hrano imajo slabo, naše ženske pa nosijo uboge denarce v žup-nišče, da se vzdržuje pravdanje tako neumnega slučaja.
—a—
Iz Škofje Loke. (Otvoritev vpdovoda.) V ponedeljek 25. t. m. se je otvoril in blagoslovil novi vodovod v tukajšnjem uršulinskem samostanu. Blagoslovil je vodovod ob obilni asistenci sam škof dr. A. B. Jeglič. V svojem govoru je povdarjal važnost ravno izpeljanih vodovodnih naprav, osobito, ker se je prišlo z napravo vodovoda marsikaterim nedostatkom v okom. K tej slavnosti so bili vabljeni honoracijori iz Škofje Loke, fukcijonar c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju, kakor tudi več tujih gostov, ki so s svojo navzočnostjo počastili pomembno slavje. Po končanem blagoslovljenju so se zbrale samostanske gojenke v svečanostni dvorani, kjer so uprizorile gledališko igro: »Pobožne žene v noči vstajenja* ter žele burno pohvalo. Igri so sledile dekiamacije in predavanja. Občinstvo je bilo splošno zadovoljno. — Kar se tiče vodovodnih naprav samih na sebi, je treba pripomniti, da so se tiste vršile pod osebnim vodstvom kulturnega inženirja gospoda Alojzija Čadeža iz Ljubljane. V vsakem oziru zasluži delo posebno zahvalo in videti je, da je bila zgradba vodovoda izročena strokovnjaku. 35 iztokov dovaja potrebno vodo v samostan. Kloseti in kopališča so moderno popravljena, enako I so hlevi in druga gospodarska poslopja preskrbljena z dobro pitno in rabno vodo. Vodovod, ki je zgrajen na dvorišču, meče vodo 28 metrov visoko, znamenje, da ima vodna naprava dokaj močen pritisek. Samoob-sebi je umevno, da ima voda dovolj hidrantov na razpolago, ki bodo namakali vrtne naprave in funkcijonirali v slučaju požara. —e—
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Velik javen shod priredi ljubljansko meščanstvo v nedelj o dne 1. decembra ob po 1-enajstih dopoldne v veliki d vorani »Mestnega doma», na katerem hoče krepko zahtevati slovensko vseučilišče v Ljubljani. Gotovo je, da bo ta shod največjega pomena za celo Slovenijo in zato apelujemo na narodno zavest svojih cenjenih čitateljev, da pokažejo tudi oni na ta ali oni način, kako živo čutijo potrebo slovenskega vseučilišča, ter da ta shod ljubljanskega meščanstva vsaj pozdravijo ter dajo tako duška svojemu prepričanju.
Za vseučilišče so vložile dalje prošnje naslednje občine na Gorenjskem: Kranj, Bled, Domžale, Jezica, Šenčur pri Kranju, Zgornji Tuhinj, Hruševka pri Kam-uiku, Lesce, Šmartin pod Šmarno goro, Špitalič, Trzin, Vodice, Sv. Ana, Dob, Sv. Katarina, Križ pri Kamniku in Prevoje.
Kranjski občinski odbor je imel v sredo 27. t. m. sejo. Župan in ces. svetnik g. Karol Šavnik utemeljuje in
440
priporoča predlog občinskega predstojništva, da se odpošlje na naučno ministrstvo prošnja za slovensko vseučilišče. Povdarjaje veliko važnost tega vprašanja se spominja dejstva, da je mesto Kranj že pred več kakor 50 leti (l. 1848) v peticiji na deželni zbor zahtevalo slovensko univerzo, in pravi, da je občinski odbor mesta Kranja sedaj še toliko bolj obvezan pridružiti se napo-minani akciji, da tako pospeši to prevažno kulturno zadevo. Nato se sprejme soglasno brez debate nastopni predlog občinskega predstojništva: Z ozirom na velikansko kulturno in narodno potrebo in uvažuje* vsestransko korist vseučilišča v Ljubljani za slovenski narod in vse južne avstrijske dežele sklene občinski odbor mesta Kranja, da sc pridruži akciji slovenskih državnih poslancev glede ustanovitve vseučilišča z juridično, filozofično in teologično fakulteto v Ljubljani in se prošnja mestne občine za aktiviranje tega učnega zavoda nemudoma izroči po državnem poslancu mesta Kranja visokem c. kr. ministrstvu za uk in bogočastje. — Odobri se račun mestnega kopališča, ki izkazuje čistega prebitka K 257*70. — Občinski odbor se zopet neugodno izjavi o neki prošnji za koncesijo gostilničarske obrti in ko zavrne še neko prošnjo za sprejem v občinsko zvezo, zaključi župan sejo.
Prečastiti gospod dekan Anton Koblar je vstopil v kolo sotrudnikov našega lista. Vtorek dne 19. t. m., ko se je njegov somišljenik Tomaž zaradi novega vodnega projekta moral muditi cel dan za Savo, je menda postalo Koblarju strašno dolgčas. Tožiti se mu je jelo po dragem prijatelju. V tem turobnem stanju je segel po zadnjih številkah «Gorenjca* in v tolažbo je začel še enkrat prebirati vse »vodovodne* in »električne* notice, katere so ga živo spominjale na odsotnega tovariša. Med branjem pa se mu je bržkone začelo nekoliko odpirati. Menda so ga prepričale naše notice, da so bili res vsi oni vodeni članki v »Slovenskem Listu» grozna oslarija in prišel je do spoznanja, da kranjskemu dekanu nikakor ne bo povečalo ugleda dejstvo, ker je »Gorenjec* in ž njim tudi vse občinstvo v Kranju uverjeno, da tistih neumnosti ne piše nihče drugi, kakor dostojanstvenik dekan Anton Koblar. Zdi se nam, da ga je bilo sram, ker se smatra njega splošno za pisca budalastih člankov v »Slovenskem Listu* in njemu se je zdelo, da mora vsaj nekoliko ščititi svoje dostojanstvo. Dne 19. t. m. je tedaj napisal nič manj kakor pet popravkov, s katerim je osrečil naše uredništvo. Teh dolgih popravkov kratka vsebina je ta, da Koblar ni pisal v »Slovenski List* člankov o vodovodu in elektrarni. Ker so popravki vse, samo ne stvarni, vrgli bi jih lahko v koš, kakor popravek srednjevaškega kapelana Oblaka, a Koblarjevi popravki so po svoje tako »duhoviti*, da bi bila res večna škoda, ako bi jih ne ponatisnili v zabavo svojim bralcem. Cuj tedaj, prijazni bralec, kako Koblar popravlja:
1. Gospoda Pavšlar & Koblar. SI.uredništvu »Gorenjca* v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na notico, priobčeno v 40. številki na 361. strani »Gorenjca* pod naslovom »Gospoda Koblar «fc Pavšlar*, da v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami natisnete tale stvarni popravek: 1. Ni res, da sem zopet začel pripovedovati v »Slovenskem Listu* neizmerno dolgo povest o vodovodni kači in električnem polžu. 2. Ni res, da bi bil jaz nasul med dolgočasno povest toliko vprašanj na »Gorenjca* in kranjski občinski odbor, da bi morali napisati kar cele strani, ako bi hoteli zadostiti radovednosti poukaželjnih seveda tudi pouka potrebnih gospodov. 3. Ni res, da bi bil jaz vse troške za elektrarno in kabel nastavil tjaven-dan s 60.000 kronami. 4. Ni res, da bi bili Pavšlarjevi računi obelodanjeni po Koblarju. Res je pa, da jaz onega dopisa v »Slovenski List* nisem pisal in tedaj tudi ničesar v listu ne pripovedoval in nikakih vprašanj ne nasul in da po meni računi niso bili obelodanjeni. V Kranju 19. novembra 1901. Anton Koblar.
2. Gospod Tomaž Pavšlar. Slavnemu uredništvu »Gorenjca* v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na notico, priobčeno
v 42. številki na 383. strani »Gorenjca* pod naslovom »Gospod Tomaž Pavšlar*, da v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami natisnete tale stvarni popravek: 1. Ni res, da bi bil Hm za polo-limanico res skuhal Koblar. 2. Ni res, da je kdo polo, na katero je nekdo po mestu nabiral podpise, spisal po Koblarjevem receptu. Res je pa, da nihče ni one pole spisal po mojem receptu. V Kranju 19. novembra 1901 Anton Koblar.
3. Koblar in še enkrat Pavšlarjeva limanica. Slavnemu uredništvu »Gorenjca« v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na notico, priobčeno v 44. številki na 399. strani »Gorenjca* pod naslovom «Koblar in še enkrat Pavšlarjeva limanica*, da v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami natisnete ta-le stvarni popravek: 1. Ni res, da sem jaz spisal za »Slovenski List* »fulminanten* uvodni članek »Se enkrat vodovod v Kranju*. 2. Ni res, da bi bil moj na drugo mesto v listu potisnjeni članek moral izgubiti ves efekt. 3. Ni res, da Koblar piše, da se je »Gorenjec* ustrašil resnega nasprotnika in da je v tej zagati povedal pravi vzrok, zakaj da mesto ne dobine vodovoda ne elektrike. 4. Ni res, da si po mojih izvajanjih prilastuje v občinskem odboru Vorenček prvo besedo, in ni res, da tako modrujem, da hoče imeti sedaj tudi zadnjo besedo. 5. Ni res, da bi jaz Vorenčku pripisoval tak vpliv, ker ima v žepu vodovod in elektriko, elektriko in vodovod. 6. Ni res, da sem vsekako jaz preskrbel za oni spis »praznično* obliko. Res je pa, da jaz nisem spisal onega članka in da nisem zanj preskrbel nikake oblike. V Kranju 19. novembra 1901. Anton Koblar.
4. Farovška hvaležnost. Slavnemu uredništvu •Gorenjca* v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na notico, priobčeno v 45. številki na 410. strani »Gorenjca* pod naslovom »Farovška hvaležnost*, da v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami natisnete ta-le stvarni popravek: l.Ni res, da že nekaj sobot sem ponavlja kranjski dekan v »Slovenskem Listu* dolžitev, da so kranjsko mesto prehiteli z napravo električne razsvetljave zasebniki. 2. Ni res, da je pred zadnjo deželnozborsko volit-vijo ribaril kranjski dekan v kalnem na ta način, da je menda obljuboval g. Kreuzbergerju, da bo dal električno luč napeljati v farno cerkev. 3. Ni res, da se je obnašal kranjski dekan tako, da bi človek mislil, da hoče postati tajni kompanjon tega podvzetja. V Kranju 19. novembra 1901. Anton Koblar, kranjski dekan.
5. Pa še enkrat vodovod in elektrika v Kranju. SI. uredništvo »Gorenjca* v Kranju. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na notico, priobčeno v 46. številki na 420. strani »Gorenjca* pod naslovom »Pa še enkrat vodovod in elektrarna v Kranju*, da v prihodnji številki Vašega lista na istem mestu in z istimi črkami natisnete nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je Koblar spisal pod tem naslovom članek za »Slovenski List* in da mu je pri tem duhomornem delu zvesto stal ob strani njegov oproda »izvedenec* Tomaž z vsem svojim tehničnim znanjem. 2. Ni res, da bi bil jaz to zadevo že neštetokrat premrcvaril na vse strani. 3. Ni res, da bi si bil pomagal na ta način, da je Pavšlar vse svoje stare otrobi natlačil v novo Koblarjevo vrečo. 4. Ni res, da bi bil jaz v svojem spisu povedal nekaj novega. 5. Ni res, da pravim jaz, da sta mestna vodnjaka tako težka, da se za črpanje enega škafa rabi cela konjska sila. Res je pa, da jaz nisem spisal zgoraj omenjenega članka za »Slovenski List*. V Kranju 19. novembra 1901 Anton Koblar.
Tako Koblar! Čast, komur čast! Priznati mu moramo, da ima jako dober okus. Potrgal je iz naših notic vsekako najlepše rožice in povil jih je v pet duhtečih šopkov, katere je poklonil našemu uredništvu. Mi seveda sprejmemo ta nežen dar s posebno hvaležnostjo in le obžalujemo, da je Koblar preslabo povezal »pušelce.* Komaj smo jih prejeli, so že razpadli. Ta nedostatek se je pokazal zlasti pri tretjem popravku. Tam trdi, prečastiti pod točko 1., da on ni pisal uvodnega članka, pod točko 2. pa zatrjuje, da njegov članek ni izgubil vsega efekta!
Zato naj nam gospod tehant ne zameri, ako ga vkljub njegovemu zatrjevanju še vidimo v duhu, kako je kuhal Hm za Pavšlarjevo limanico: v dolgem, snežnobelem predpasniku, z zavihanimi rokavi, kuhavnico v roki (Oh, ta prizor! Opomba stavčeva.), poleg njega pa prijatelja Tomaža, pokladajočcga polena pod kotel! Pač pa se ž njim strinjamo glede 4. točke v 5. popravku, da namreč ni res, da bi bil on v svojem spisu povedal nekaj novega! Iz povedanega prečastiti lahko posname, da nas s svojimi popravki kar nič ni prepričal o svoji nedolžnosti in bržčas tudi koga drugega ne. Prepričani smo, da se .g dekan ne bo zadovoljil z lavorikami, katere si je pridobil s svojimi popravki, da nam bo ostal od sedaj naprej zvest sotrudnik in da bo poslal z ozirom na naš komentar še nov popravek. Morda mu prihranimo trud, ako mu predlagamo prav po njegovem receptu naslednji »stvarni* popravek: »Sklicujoč se i. t. d. 1. Ni res, dami je 19. t. m. postalo strašno dolgčas. 2. Ni res, da se mi je začelo odpirati. 3k Ni res, da sem prišel do spoznanja. 4. Ni res, da so bili moji popravki »duhoviti*. 5. 5. Ni res, da sem potrgal najlepše rožice. 6. Ni res, da sem preslabo povezal pušeljce. 7. Ni res, da sem kuhal Hm v dolgem, snežnobelem predpasniku, z zavihanimi rokavi in kuhavnico v roki. 8. in zadnjič ni res, da bi me bilo sram. Res pa je, da me ni prav nič sram. Anton Koblar.
»Slovenski List* zopet obsojen radi častikraje.
Koblarjevo glasilo je za Časa deželnozborskih volitev na nečuven način napadlo dobro ime pokojnega, že pred desetimi leti zamrlega g. Mateja Pirca, potem pa še posebej blatilo g. Cirila Pirca. Takratni odgovorni urednik « Slovenskega Lista*, Franc Podržaj je šele v zadnjem trenutku, ko je bil stavek že v stroju, prevzel za dotično številko dvomljivo čast odgovornega urednika »Slovenskega Lista* in je po pričah dokazal, da prej lista ni bral. Minuli torek ga je tedaj sodišče kaznovalo le radi prestopka zanemarjenja dolžne paznosti v primerno denarno globo in povračilo pravdnih troškov. Surovi lopov, ki ne pusti niti mrtvih v miru in je zakrivil tisti ostudni napad . v »Slovenskem Listu*, se pa počuti v Kranju prav dobro.
Sobotna čitalniška veselica. Čitalniške veselice se običajno odlikujejo po nekem višjem naziranju, ki jih dviguje nad sicer prirojen, preprost, ali vendar površen človeški nagon: pehati se za zabavo. — Ta vtis je napravila tudi zadnja veselica. Njen poglavitni del je bil res — ples... Ali pa ni ples le puhla zabava? Tako pač govore črnogledni dozdevni asketi — ki pa v tihi kamrici srebajo sladčice — ljudje, ki ne znajo niti plesati in ne poznajo ali nočejo poznati zgodovine plesa, v katerem'Ičži nekaj umetniškega! Kako mikaven je zlasti tedaj, kadar se razprostira nad plešočo družbo jasno ozračje prijateljstva. In to je bilo zadnjič: dozdevalo se nam je, da opazujemo družbinski ples. Ni bilo preveč občinstva in ne premalo, sešli so se taki, med katerimi vlada harmonija, pogrešal se je ta ali oni, ali s tem večjim veseljem se je opazila navzočnost koga drugega — vrhutega pa neumorna »Meščanska godba* ljubljanska — res težka je bila ločitev v onem času, ko je bleda mesečina ginevala pred vzhajajočim soncem! Kar pa je tudi mnogo vredno: prva točka sporeda, veseloigra »Dve tašči* je nudila hvaležen predmet za kramljanje med plesom in lahnim promeniranjem. Tudi tu se je vjemala sodba vseh: predstava je bila res izborna. Igra je bila dobro naučena, vsaka uloga je prišla do svoje veljave, paradiral je še neizogibni Pepe, oziroma njegova »uniforma*. Jaromira Vesela je igral g. Janko Sajovic z ono zagrizeno resignacijo, ki pnstoja zakonskemu možu nasproti dvema taščama; njegova žena (gdč. Anuša Sajovic) je ukazala ljubkost novoporočenke, hudi tašči sta bili v znanih spretnih rokah (gdč. Orehkova in gospa Valenčičeva), Jurkovič se je igral elegantno s primernim sanjarstvom (g. Peharc); da je bil doktor Živec (g. R.) v maski in igri izboren, pričal je buren smeh, ki ga je večkrat povzročil. — Zato res iskreno želimo, da se s pridnimi in nadarjenimi igralci in igralkami snidemo še prav mnogokrat. —k.
441
»Univerza v Ljubljani — nemogoča 1» Kaj pomaga navdušeno in idealno gibanje med slovenskim ter slovanskim dijaštvom, kaj basnijo njih shodi, če se tistih udeležejejo tudi rektorji in vseučiliški profesorji, ki pozdravljajo idejo slovenske univerze v Ljubljani, Čemu vsa akcija slovenskih državnih poslancev, čemu pošiljajo občine iz vseh strani slovenske domovine peticije za slovensko vseučilišče, čemu jutrišnja meščanska manifestacija v Ljubljani, čemu vse delo, ves napor in vse navdušenje, če pa pravi ravnatelj kranjske gimnazije g. Jože Hubad, da je v Ljubljani univerza — nemogoča! Roma locuta est! Govoril je slovenski Mommsen! Prijatelji, ubogajte, uklonite se kapaciteti, pustite to revolucionarno gibanje, bodite pridni in poslušni, da vas kdo ne zatoži! Govoril je Hubad, ta »monstrum scientiae», ki zaradi tega vsekako zasluži, da dobi tako zaželjeni prostorček v naučnem ministrstvu. Morda tudi kje drugod. Prejšnji teden je bil v Trstu. Vse je radovedno povpraševalo zakaj, ker «On» se sicer po »opravkih* vozi le v Ljubljano in na Dunaj. Pa ne, da bi šel v Trst vprašat, če je prazna kaka služba na nameravani laški univerzi?
Miklavžev večer napravita dne 5. t. m. »Čitalnica v Kranju* ob šestih zvečer in »Slovensko bralno društvo* ob sedmih zvečer, oba v svojih društvenih prostorih.
Občni zbor obrtne zadruge v Kranju se minulo nedeljo ob napovedani uri ni mogel vršiti, ker se tistega ni udeležilo zadostno število članov.
Jour-fixe »Gorenjskega Sokola*, pri katerem nastopijo po dolgem presledku tamburaši bralnega društva in sodeluje slavni čitalniški pevski zbor, bo danes zvečer v gostilni g. Petra Mavrja.
V Tržiču je napravilo ondotno »Slovensko bralno društvo* zabaven večer. Odbor je bil ob tej priliki naprosil gospoda šolskega vodjo Josipa Kragla, da je predaval o zgodovini Tržiča. Gospod vodja je srečno dovršil svojo nalogo in vedel uplesti dokaj zanimivosti tako, da je številno občinstvo, med katerim je bilo več odličnih oseb, z največjo pazljivostjo sledilo njegovemu izvrstnemu predavanju. Po predavanju je društveni pevski zbor pod vodstvom g. učitelja Borštnika dobro zapel par krepkih zborov. Cisti dohodek se je izročil koristnemu otroškemu vrtcu. Želeti bi bilo, da bi doživeli še več takih zabavnih večerov.
Občinski odbor v Medvodah je sklenil v svoji seji z dne 27. t. m. prošnjo za slovensko vseučilišče in imenoval g. učitelja Martina Potočnika za njega zasluge častnim članom. Gospod Martin Potočnik službuje na Sori že 25 let.
Tatvina. V graščino Puštal pri Škofji Loki, lastnina baronov VVolkenspergov, so ulomili tatovi in odnesli, kar jim je prišlo pod roke. Dva tatova so že prijeli.
V Železnikih nameravajo ustanoviti samostansko podružnico usmiljenih bratov v Kandiji.
Na Jesenicah so se minulo nedeljo sešli župani in veljavni možje iz gornjega radovljiškega okraja, da se posvetujejo, kaj ukreniti, da se bo oziralo pri gradnji železnice predvsem na domače ljudi. Natančnejšega poročila nismo dobili.
V Mojstrani je minulo nedeljo popoldne napadel tovarniški delavec Jernej Novak orožniškega stražmojstra Ferdinanda Munika in orožnika Franca Janežiča. Najprej je stražmojstru dal zaušnico, potem pa ga je hotel napasti z odprtim nožem. Munik je s sabljo odbil napad in pri tem ranil Novaka na glavi in roki tako, da je padel nezavesten na tla.
V kamniškem okraja so angleški kupci pokupili več sto centov mrve za angleške konje v južni Afriki.
Opozarjamo na koncert, ki se vrši jutri v nedeljo ob polosmih v dvorani kamniškega zdravišča.
Šolske vesti iz selške doline. Na Bukovci za novoustanovljeno enorazrednico so volili člani krajnega šolskega sveta: Gregor Dolenc, posestnik in mlinar v L^juši, Ivan Podobnik, posestnik in sodar v Bukovci, in Martin Jelene, posestnik in mlinar v Ševljah, predsednikom Iv. Podobnika. — V ekskurendno šolo v Podblici so volili člani krajnega šolskega sveta predsednikom Tomaža Rožnika, župnika is
442
Selc. — V Selcih so volili: Fran Hajnrihar, posestnik in lesotržec, Peter Krek, posestnik, in Fran Šlibar, posestnik in trgovec, vsi iz Selc, predsednikom Frana Slibarja. — Pri Sv. Lenartu izmed članov krajnega šolskega sveta: Fr. Jeraša, Ivan Fojkar, Ant. Tušek, vsi pri Sv. Lenartu, predsednikom Antona Tušeka.
Na Kranjskem sploh.
Missa solemnis. Na nobenem umetniškem polju nismo Slovenci v zadnjem desetletju tako mogočno napredovali, kakor ravno na glasbenem. Da je temu res tako, so nam glasna priča razni koncerti, katere daje naša dična »Glasbena Matica> leto za letom v vedno popolnejši obliki. Vrhunec muzikahie umetnosti pa je dosegla tista ob zadnjih dveh svojih koncertih v velikem, epo-halnem delu velikega Beethovna. Nikakor nočemo preiti v podrobnejšo oceno, ker smo sploh mnenja, da se tako impozantno izvajanje ne da dosti prehvaliti, in da smo odkriti: tako izborno uspelo delo je treba slišati in zopet slišati. Če se pomisli, da Beethovnovo »Missa solemnis* izvajajo z velikimi težkočami samo v največjih mestih, tedaj je treba »Glasbeni Matici* na tem koraku le čestitati. Čast pred vsem koncertnemu vodju neumornemu umetniku g. M. Hubadu, najdražjemu biseru na tem glasbenem zavodu. Njemu moramo biti hvaležni za vse! Takisto pa zaslužijo pohvalo tudi: g. Vedral, ki je igral mojstrski krasni violin-solo v »Bene-dictusu*, vojaška godba in oba pevska zbora »Glasbene Matice*. Nekaj popolno novega in skoro največje važnosti je bilo, da so nastopili z vso pohvalo v pretežav-nih solospevih, razun opernega pevca g. T. Olsevvskega, zgolj domači solisti in šolistinje. V ložje razumevanje maše so poslušajočemu občinstvu kaj dobro služile: »Glavne misli in motivi*. Ni se torej čuditi, da je bila zgornja prostorna dvorana v »Narodnem domu* obakrat nabito polna, »Glasbeni Matici* pa ob sklepu želimo: »Le navdušeno naprej, le ognjevito navzgor!*
Ustanova za umirovljene učitelje. Pokojni vladni svetnik, g. Ivan Mahkot, je zapustil 4000 K v svrho, da se napravi ustanova za umirovljene učitelje na Kranjskem.
Poljudna predavanja. V Ljubljani bode letošnjo zimo več poljudnih predavanj o raznih stvareh vede vsled sklepa odborov »Slovenske Matice*, zdravniškega društva »Pravnik*. Minulo nedeljo je predaval g. profesor Vrhovec o ljubljanskih pokopališčih.
Poaor pred električno železnico v Ljubljani! Dne 27. t. m. je stal dva metra oddaljen od tira električne železnice na zaloški cesti pred deželno bolnico v Ljubljani enooprežen voz posestnika Lovrenca Škofica iz I lovke št. 16, občina Predoslje pri Kranju. Na desni strani voza je stala in se držala za voz tridesetletna po-sestnikova žena. Drdranje električnega voza je splašilo konja, ki je porinil voz s tako silo nazaj, da je Marjeta Škoficeva odletela na železnični tir. Električni voz jo je podrl na tla in jo rinil poldrugi meter pred seboj dokler se ni ustavil. Prav gotovo bi jo bil pa zmečkal, da ni voznik z nepopisno naglico ustavil voza. Nesrečnico so prepeljali v bolnico. Poškodovana je na glavi in ima razbito lobanjo. Malo je upanja, da okreva. Kriv te nesreče je edino le Lovrenc Škofic, ker ni držal konja za uzdo. G orenjski kmetje, pazite torej na živino, ako se mudite v Ljubljani!
Križem sveta.
Dunajske vesti. Deputacijo ljubljanskega občinskega sveta, ki je odpotovala na Dunaj v zadevi ljubljanskega vseučilišča, je sprejel ministrski predsednik in naučni minister. Pri komersu »Slovenije* na čast deputacije, je župan Hribar povedal, daje odgovor, ki ga je dobila deputacija, ugoden, s čimur pa še ni rečeno, da je ustanovitev vseučilišča zagotovljena. — V proračunskem odseku je poslanec Povše vprašal, jeli res, da namerava vlada erarične gozde okoli Rateč in Bele peči prodati ondotni tovarniški delniški družbi. Poslanec je svaril pred tako prodajo, ker bi bila živinoreja s tem jako oškodovana. — Največji razgrajač v državnem zboru poslanec Wolf je odložil svoj mandat. Prisilila ga je k temu njegova stranka. Vzrok je gotovo v zvezi z dvobojem, ki ga je imel te dni Wolf s profesorjem dr.
Seidlom zaradi Seidlove soproge, ki je hči vsenemškega poslanca dr. Tschanna.
V Trstu je umrl slovenski mecen g. Fr. Kalister v 62. letu. N. v m. p.!
Trojčke, dva dečka in deklico, je dne 16. t. m. povila Marija Paš v Radečah pri Zidanem mostu. Vsi trije so umrli.
Zverinska rodbina. V Mariboru sodijo porotniki 32 letno Alojzijo Germic, njenega gluhonemega brata in mater, da so leta 1897 skupno umorili moža Tomaža Germica, katerega so potem razsekali na kosce ter ga kuhali tako dolgo v kotlu, da se je meso povsem razkuhalo, kosti so pa sežgali.
Srbski kralj Aleksander se menda loči od sedanje žene kraljice Drage in se poroči s kraljičino mlajšo sestro, ki biva že dlje časa v kraljevi palači in povsodi spremlja Aleksandra.
V Gneznu na Poznanjskem je tamošnje sodišče 21 oseb poljskega naroda, zlasti ženske, v do dveinpolletno ječo. V Vrešnu na pruskem Poljskem so uvedli pouk krščanskega nauka v nemščini. Ker otroci niso hoteli odgovarjati, se je šola zaprla in so bili vsi otroci telesno kaznovani. Stariši so se podali pred šolsko poslopje in žalili šolske oblasti, vsled česar so jih potem zaprli. Neki ženi, materi petih mladoletnih otrok, se je v ječi vlila kri. Sedaj se pridno pobira za nesrečne rodbine.
Gospodarske stvari.
Stranska blagovna postaja Bled (postaja Lesce-Bled) se zapre. G. kr. ravnateljstvo državnih železnic naznanja, da se za prometno okrožje postaje Lesce-Bled od dne 15. julija 1897 naprej na Bledu napravljena stranska blagovna postaja dne 30. novembra 1.1. za nedelje zapre.
Listnica uredništva.
Gospod —k: Iskrena zahvala za poslano. Se najtopltje priporočamo. — Gosp. J. Sk., tesar: Poslanega ne moremo priobčiti, ker je oddaja legitimacij na druge osebe že sama na sebi kazniva.
Minule deželnozborske volitve.
V zadnjih treh člankih pod tem naslovom smo govorili o minulih deželnczborskih volitvah le splošno, oziraje se pri tem na podatke, ki so nam došli o neču-venem pritisku naše duhovščine na Gorenjskem. K sklepu \ pa naj dodamo še statistični izkaz razmerja glasov pri volitvi deželnih poslancev na Gorenjskem, oddanih dne 12. septembra 1.1.
A. Kmetske občine.
Volilni okraj
Kranj:
Besnica (Sv. Jošt) ....
Cerklje........
Hrastje........
Mavčiče........
Naklo ........
Preddvor .......
Predoslje .......
Smlednik.......
Straiišče (Šmartin pri Kranju)
Šenčur ........
Vojdje........
Skorja Loka
Javorje........
Oselica........
Poljane.......
Selca.........
Sorica........
Stara Loka.......
Trata.........
Zminec........
Železniki .......
Trtic
Sv. Ana........
Sv. Katarina......
Kovor .........
Križe.........
líetela
Brejc
60 194
33 106 112 189 118
93
88 146
50
106 91 86 315 78 198 154 106 46
24 37 56 95
54 193 21 96 106 189 96 84 80 127 20
106 90 71 278 79 179 142 105 30
24
87 58 94
lazzariii
6 1 12 9
3
21 9 8 21 29
1 14
38 1 19 12
16
443
Volilni okraj:
Brdo
Breznica.............
Blagovica, Česnjice........
Dob, Rova...........
Dol..............
Dolsko   .   •.......... .
Drtija..............
Ihan..............
Krasinja.............
Krtina.............
Moravče.............
Peče..............
Prevoje (Lukovica, Spodnje Koseze, Rafolče)
Podrečje.............
Trojana (Čemšenik, Š. Gothard).....
Velika vas............
Zlato polje............
Kamnik
Domžale.............
Gozd..............
Lahoviče (Zalog, Kapljavas, Nasoviče, Klanec)
Mengiš.............
Moste (Križ, Podgorje, Suhadole, Mlaka) . . Mekinje, Bistrica, Stranje, Tunjice, Županje
njive.............
Nevlje.............
Podhruška (Paloviče, Loke)......
Radomlje  (Hohr">c,  Jarše,   Volčji potok,
Šmarca)   . ,..........
Špitalič, Motnik..........
Trzin  (I)epalja  vas,  Dregomelj,  Loka pri
Mengišu, Rašica).........
Vodice.............
Zgornji Tuhin (Hruševka, Šmartno)   .   . .
lejaC
34 92 45 39 46 34 54 39 66 101 66 66 12 82 10 38
48 40
138 80 140
162 39 110
118 85
61 127 115
Stare
Zamik
7
7 15 4 7 11 2 8 1 25 3 30 8 13 30
34
20
24
8
1 1
Tedenski sejem t Kranju dne 25. t. m.
Prignalo seje 75 glav goveje živine, — telet, 145 prašičev, — ovac, — koze, — buš. — 50 kg: pšenice K 8*20, prosa K 750, ovsa K 7-—, rži K 7-25, ajde K 6.—, ječmena K 7*50, krompirja K 2*—, fižola (ribniški) K 8*—, mandaloni 7*—, koks 8*50, navaden rdeč 750, zelen 7-— do 7-50.
Vajenca
sprejme Anton Novak, kovaški mojster
v Radovljici.
195—2
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L. M. ECKER
Ustanovljeno 1861.
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni rta zahtevanje
brezplačno. 114—23
R. LAN G, LJubljana (Kollzej)
tovarna sa modroce na peres* io posteljno opravo, aaloga pohištva,
riporoCa vsake Trat«
nodrocev, posteljne vloge, zrcal, podob, otreCjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) ii sobno opravo 54—35
po najnižjih cenah.
Cenike s 300 podobami poAlja zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke.
Razpošiljanje točno.
LJUBLJANA
na Starem trgu štev. 1
Prva in najstarejša 156~1*
zaloga šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, ki se dobivajo vilic njih izbornosti ceno. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
G. TOnnies
Ljubljana ee-«
tovarna za stroje, železo in kovinolivnica
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-rikanske turbine, bencin-motore in p aro b troje.
Optični zavod
Jos. Ph. Goldstein
Ljubljana, pod trančo it. I
priporoča svojo veliko
zalogo vsakovrstnih očal, lovskih in potnih dalnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
gjj   Zaloga fotografičnih aparatov. Vse v to stroko spadajoča popravila točno in ceno.        67—34
Predtiskarija
Predtiskarija
RANJA IMERSOL
LJUBLJANA, Mestni trg št. 18
priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter raznega drobnega blaga — po zelo zmernih cenah. 158-11 Monogrami in risarije se v poljubnih bojab in slogih vvezujejo na vsakršno blago. — Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Kdor hoče imeti dobro blago strugarskega Izdelka,
97-27 kakor
kegle in krogle, krogle za balin
in sploh vsa v to stroko spadajoča dela po nizki ceni, naj se obrne na
loetjs \J\drr)ar-\a
$iruqar\a O bjtibljaoi, dtirjajsk« ec$ta 11.
Hočete kupiti prav
dobro slamo-reznico ali gepelj?
108—22
Obrnite se na skladišče
Ffii lan
▼ Ljubljani, Poljanska cesta št. 24 („pri Korenu") kjer vselej dobite tudi najboljše mlatil niče, čistilnice za žito, mline za žito in sadje, reporeznice, brane za travnike in stroje drugih vrst, posamezne dele in klinje. Trambe za vodo in gnojnico, cevi za vodvode, se tukaj dobijo najceneje.
V)izitnice in kuverte 0 0 « po zelo nizkih cenah
priporoča Jv. )>r. Sampret v JCranju.
o t
»o
-J
&<x ficpcii, fia&ot tudi &ipe, va&& it%
dvuye> (glinaste i&dtihe x>  v$e>4\  'Gazvati,  tfpc&ne  iti cene priporoča y>tva in nayvziya
y>tciy in <^ivna$Ki$v iz>dz<i$io\>
73~30 *> 2yuMyani.
Zaloga vsake vrste
pokritih in nepokritih voz, landaverjev i. t. d.
Vsled dogovora se jemljejo tudi stari vozovi v protiračun. Prevzema posamezna dela
kolar^ko, koUa$l*o lr> sedlarsko
proti jamčenju po nizki ceni.
Sprejme se več
podočnikov iq učencev.
PETER KERŠIČ
Šiška pri Ljubljani.
188—6
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, I. moravska mehanična tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichovv - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop. ulica 9
priporoča 83—46
slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojirna zamoreta samo dva človeka opravljati delo —- naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dajje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Posamezne številke „Gorenjeau
se prodajajo po 10 vin. v Škof JI Loki pri g. M. Žigonu, trafika na
glavnem trgu; Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna
trafika.
Zelezna.o vino	LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. DobKasevlekarnah
a^" krepca malokrvne, nervozne in slabotne osebe	
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
Piccoli
«pri Angelu* Ljubljana dunajska cesta.
Pollitrska steklenica velja 2 K.
Zunanja naročila izvršuje lekarnar OABRIEL PICCOLI v Ljubljani točno, ako se mu pošlje I66a—10   znesek po poštnem povzetju.
Airej Boocod
159-12 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE in vseh v to stroko
spadajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
Zunanja naročila se izvršujejo točno in po najnižjih cenab.
• ¥
Ceniki se razpošiljajo zastonj in frankovano.
Tvrdka R. MIKLAUC
LJUBLJANA, Špitalske ulice štev. 5
naznani da je že popolnoma založena z
jesenskim in zimskim blagom.
Posebno omeni o svoji jako veliki sukneni zalogi za možke, kakor kamgarn, štof, ševiot, gorenjsko s u k n o i. t. d., katero blago prodaja po krojaških cenah, toraj cenejši kakor povsod drugod.
Omenim nadalje tudi, da je v zalogi najnovejše blago za ženske obleke v vseh barvah in cenah o d 30 kr. naprej. Tudi imam prav lepe parhete, kambrike, kotenine, cvilu za postelje, koče, odeje i. t. d.
V vseh vrstah rut vedno zadnje novosti. Toraj povabim si. občinstvo na nakup, da se prepriča o posebno ugodnih cenah, o dobrem blagu in prijazni potrežbi. 172_32 Spoštovanjem R. Miklauc.
445
Naj cenej i in najboljši poljedelski stroji
dobe se pri
Karol Kavieka nisi. v
SCHNEIDER & VEROVSEK
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Vedno velika zaloga gepelj no slamo-reznic, mlatilnic, čistilnic, jeklenih plugov in sploh vse potrebščine za poljedelstvo. 69—39
Tudi vsakovrstna železnina kakor železo* traverze, železniške šine, kuhinjska oprava, razno orodje za rokodelce i. t d.
#loJ5'J ^rac3rr)cr
Prva in največja tvrdka za prodajo in izposoje vanje glaao-
virjev.
LJubljana
sv. Petra cesta št. 20.
Velika zaloga kratkih klavirjev in pianinov največje popolnosti taka glede na glas, konstrukcijo kakor na trajnost v jako okusni opremi vseh . slogov.       116— H
Špecijaliteia: pianini z moderatorjem.
Vedna zaloga preigranih klavirjev po najnižjih cenah. — Zavod za uglaševanje in popravljanje klavirjev vseh vrst. — Najnižje cena za izposojevanje.
Na deželo se tudi izposojuje.
Zaradi popolne
Wf opustitve trgovine
se je pričela dne 11. novembra 1901.
iJelika prodaja blaga
v Kranju „Pri novi tovarni"
nasproti Puppo-tove špecerijske trgovine.
Cene so tako izvanredno nizke za dobro in frišno blago, da bo še sedaj bogata zaloga raznega, volnatega ženskega blaga, pisanega barhanta, moškega loškega in brnskega sukna, štrikanih srajc, tepihov i. t. d. v kratkem izbrana, naj torej
komur je ležeče 189—4
3*10 m moškega sukna izvrstno blago za celo obleko gld. 4\50 7 krat 78 cm to je za celo žensko lodnato obleko   .   »   1 tO
pisane lepe barhante.......78 cm za 12—16 kr.
»   flanele........78 »   »   20—22 »
»       i   barhanste rute.....kos   » 19 »
»       »   žepne rute............3 »
cajga za cele možke hlače.......za komaj 52 »
kupiti, posebno, ko ima vsak pravico blago, s kateri22i ni zadovoljen
nazaj prinesti.
GA
Stanje hranilnih vlog: 1,100.000 K.
Rezervni zaklad: nad 31.000 K.
Posojilnica ? Radovljici
registrovana zadruga 2 omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4^4 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 164—11
Lekarna „pri zlatem orlu"
Ljubljana, Jurčičev trg 2
M. ph. Mardetschlager, lekar in kemik, J. SVOBODE nasl. 80—33 čevljarski most.
Kopita ali naročite po pošti iz te lekarne sledeča pripoznana domača sredetva:
Dunajske želodčne srčne kapljice, krč tolažljive, 1 steklenica 20 h, 6 stekl. 1 K.
Želodečne kapljice. 1 stekl. 20 h, 3 stekl. 1 K.
Odvajalne kroglice, v plehastih škatuljah a 40 h, 3 škatije 1 K.
Tinktura zoper kurja očesa in flašter zoper kurja očesa in trdo kožo a 40 h, 60 h, 80 h.
Fluid za vnanje drgnenje, zoper trganje, pomirljivo sredstvo 1 steklenica 1 K.
Trpotcev sok, kašelj pomirljiv, 1 stekl. 1 K. Pnšek zoper kašelj, sliz razkrajujoč, 1 škat. 40 h in 1 K. Železo-kroglice v sladkorju ali oblatili delajo in poni nožiijejo kri, 1 K in 2 K.
Kina-železo-Malaga za slabotne in bolne osebe, 1 stekl. 2 K. Kapljice za zobe, pomirljivo sredstvo, steklenica 20 h in 40 h. Najboljše in pravo ribje olje, steklenica 70 h in 1 K, pri odkupu
6 steklenic zaračuni se samo 5 steklenic. Nadalje se priporoča redilna štupa za živino, za rogato, za
prašiče in konje v škatuljah 60 b in odprto pol kile 1 K.
IP WEHL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4
Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne
križe, štedilnike itd 85—32
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Adolf Hauptmann
tovarna WZ/O, |i/£/HC
53—37
v Ljubljani.
Jj\ Ilustrovani cenik brezplačno in poštnine prosto.
»
it :*
K S %
s
Mi
»
Loterijska srečka dne 23. novembra 1.1.
Gradec:       44      22      63      52 67
Naprodaj je več rtovih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". 186—6
Ivan Sartori
ključaničarstvo in trgovina 5 zele^nino ter vsa/(e vrste stroji
v Radovljici (Gorenjsko). 187~&
Tu se dobivajo
družinski šivalni stroji Singer od 28 gld. do 35 gkL
krojaški      „       .       „     , 34 „ „ 45 „
družinski Ringšifer   .   .   . „ 50 „ „ 65 „
veliki           „     za krojače „ 62 „ „ 73 n
za čevljarje 75 ,
Slamoreznice.....„ 38 „ „ 60 „
r>a rr)C$tti poskusi.
Stroji dajo se tudi na obroke.
IŠČe se za neko tukajšnjo špecerijsko trgovino
učenec
ali pa
HT že na pol izučen komi.
197   Kje? pove upravništvo »Gorenjca".
A. Tschinkelna zet
bjtiblja r>a.
Prva in edina
domača tovarna
kaoditoiJ, ^ar)dirdr>cga sadja
ir> kor>$cri>
priporoča priznano dobre in cene svoje izdelke. 68—35
Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 60 vinarjev. Dostavljanje ne dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti župne cerkve. —Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij € Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gašper Eržen.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.