glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko LETO xiii., ŠT. 3 — cena 10 din sreda, 6. januarja 1960 DESET LET Poslovili smo se od plodnega, bogatega leta, od leta, v katerem smo proslavili jubilej Partije, $KO J in revolucionarnih sindikatov. Veliki rezultati, ki smo jih dosegli v tovarnah, na poljih, so dali tej proslavi posebno obeležje. Zato verujemo, da bo novo leto novih uspehov in novih radost1- Z zadovoljstvom in ponosom bomo zaznamovali desetletnico delavskega samoupravljanja, prepričani, da nam kažejo naša dosedanja praksa in dragocene, pridobljene izkušnje, kako neizčrpne so sposobnosti delavskega razreda, da sam neposredno upravlja in odloča, da je kovač svoje usode ln razvoja vse nase skupnosti. Namesto leta 1961 bomo že v tem letti dosegli glavne cilje, ki smo Uk postavili s petletnim planom. J. vseh organih družbenega opravljanja dela danes kakih mi-y°n državljanov. To pomeni, da le vsak deseti polnoletni državljan dan kakšnega samoupravnega telesa. Delavski sveti imajo 220.000 članov. Od tega jih dela 85.000 v Podjetjih, katerih kolektivi štejejo manj kot 30 članov. Najmanj četrtina članov delavskih svetov dela tudi v upravnih odborih [vojih podjetij, ki imajo 69.000 članov. Kot po vsej Jugoslaviji, se tudi n<* Gorenjskem pripravljajo za Praznovanje desetletnice delavskega samoupravljanja. V tovarni *Sava« v Kranju je bil voljen pr Vl delavski svet v Sloveniji. Izvolili so ga 7. januarja 1950. Nedvomno, da je bil ta organ delavskega upravljanja v tovarni »Sa-Va* v Kranju odločilen činitelj za litreni razvoj gospodarskega in družbenega življenja v podjetju, sindikalna podružnica v tovarni *$ava« pripravlja za 10. obletnico svečano proslavo, ki bo 10. )*-n*arja v Prešernovem gledališču. Eden prvih delavskih svetov na ^prenjskem je bil tudi v Bombai-2j predilnici in tkalnici v Tržiču. . H so ga ustanovili 14. maja 1950 ln Je štel takrat 65 članov. Prve zametke delavskega samoupravljanja, bolj posvetovalnega °rRanay najdemo v kranjski tovar-ni 'skra že leta 1949. Delavski J*« pa je bil ustanovljen l. 1950. Kljub majhnemu številu zaposle-n}" je štel delavski svet preko •0 članov. Kmalu pa so ugoto-da je to število članov DS lYeveliko in so ga zmanjšali na ' članov, kolikor jih šteje še da-?e/' Čeprav se je Delavski svet v s*~ri v začetku svojega delovanja fkvarjal le z drobnimi stvarmi 'nje bilo njegovo delo nesistema-!cno, imamo danes v tej tovarni Ze močan organ delavskega sa-^tpravljanja, ki skrbi za uspe-pn gospodarski razvoj podjetja. ■ red zasedanji delavskega sveta, je danes o tem, kaj bo razprav- delavski svet, seznanjen celo-Cn kolektiv. DS v Iskri kot v ***hh podjetjih na Gorenjskem v. danes ukvarja ne samo z manj-, "V Problemi, ampak se zanima a celotno gospodarsko problema- ■ *°> za perspektivni plan podjet-a }td. Njegovi člani danes pose-? Jp v vse važnejše Probleme pod-^ ,a- več, v nekaterih podjetjih j O* to jeseniška Železarna, kjer i bil DS prav tako ustanovljen 0^a /950, so ustanovili tudi ratnc delavske svete itd. tc je šlo skozi delavske svetih ~°v minulih desetih let'h na sto-k °°e delavcev in uslužbencev, za saLJYe je bila to visoka šola uspo-ci iar}'la za gospodarjenje in so-tta ne v2K°Je delavskega raz-sl? ► "Ploh. Kakorkoli bi že po-Hsali vzgajati delavski razred, j o ^velikih uspehov bi ne mogli n°*eci z nobeno drugo obliko. D.i-j», Pa lahko trdimo, da je delav-trA-]a2red deset in desetkrat po-Pravilnost take poti in doka-' da druge ni. M. Ž. Prvi podatki o okrajnem družbenem planu za leto 1960 It •• 1 • v* ■• • Razprava o planu predvidoma v začetku februarja Omejitev zaposlovanja tudi v gradbeništvu Zvezni družbeni plan za leto 1960 je že poznan. O njem se je v časopisju že veliko pisalo. Prav tako kot v letošnjem letu, predvideva plan za 1960. leto nadaljnji velik porast industrijske proizvodnje, ki naj bi se povečala za 14 odstotkov, napram 13-odstotnemu povečanju v letu 1959. V kmetijstvu bi naj bil po predlogu družbenega plana fizični obseg proizvodnje letošnje leto za 1,3 odstotka večji kot lani, največ pa naj bi se povečalo število živine, in siceT za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1959. Tudi republiški družbeni plan in proračun za 1960. leto sta že pripravljena za obravnavo v Ljudski skupščini. Republiški družbeni plan predvideva predvsem, da bo prihodnje leto že dosežen skupni obseg proizvodnje in narodnega dohodka, kakršen je bil predviden s perspektivnim planom za leto 1961. ■Na osnovi zveznega in republi- škega plana pripravljajo v kranjskem okraju .svoj, okrajni plan. petletni plam v okraju Kranj izpolnjen do konca 1960. leta, to je Okrajni ljudski odbor bo predvi- leto dni pred rokom. doma razpravljal in sklepal o letošnjem družbenem načrtu v začetku februarja. Sedaj posamezni oddelki na ljudskem odboru zbi- Tudi letos bodo. ostali v veljavi vsi instrumenti, ki naj bi pripomogli k večji delovni storilnosti izboljšanju življenjske ravni rajo potrebno dokumentacijo. Prav prebivalstva. Zaposlovanje delav-tako, kot republiški plan, bo tudi stva bo tudi letos omejeno. Repub- okrajni družbeni plan predvidel izpolnitev perspektivnega plana že liški družbeni načrt za leto 1960 predvideva, da se |S.me letos v re- V nedeljo, 10. januarja bo v Železnikih oziroma v Dražgošah spet tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na herojsko dražgoško bitko leta 1942. Na sliki: polaganje vencev pred spomenik padlim na lanskoletni proslavi. V nedeljo spet ,,Po stezah partizanske Jelovice" Poudarek m množičnosti in širini V nedeljo, 10. januarja bo oko- okrajnem merilu, vendar smo ga lica Železnikov in Dražgoš spet zdaj razširili. V patrolnom teku oživela. Zbrali se bodo športniki, bodo tekmovale namreč tudi ekipe bivši borci in domačini, da z zbo- Bosne in Hercegovine, Hrvatsko, rovanjem ,in s tekmovanjem »Po JLA in ekipa Slovenije. Razen te-stezah partizanske Jelovice«, ki je ga bodo tekmovale letos tudi postalo že tradicionalno, obude in publiške ekipe rezervnih oficirjev proslave spomin na herojsko draž- in podoficirjev. Prav zato, ker divo, ki ga bodo potrebovali pri goško bitko v januarskih dneh le- smo letos (tradicionalno prireditev sestavljanju občinskih družbenih ta 1942. O tej vsakoletni 'športno- »Po stezah partizanske Jelovici1« planov. Vendar bodo konkretneje politični manifestaciji smo v našem skušali približati širšim množicam določa tudi, kaj mora popraviti sa^.]j govoriti o občinskih planih časopisu že pisali. Ker pa se nam ljudi, smo jo prenesli tudi v Ze- v letu 1960. Z ozirom na proizvodne publiki na novo zaposliti največ obveznosti, ki jih imajo gospodar- 2,5 odstotka delavcev. V prejšnjem ske organizacije v okraju v letu letu je bilo zaposlovanje omejeno 1960, menijo na okraju, da je to samo v kranjskem okraju. Tudi pričakovanje realno. Posebna ko- letos bo v kranjskem okraju od- misija .je že pregledala predloge stotek na novo zaposlenega delav-planov gospodarskih organizacij. Samo v nekaterih primerih je prišlo stva nižji kot je republiško povprečje. Zato bo plam predvidel pri vsklajevanju planov podjetij omejitev »»poslovanja tudi v grad-okrajnim planom do nekaterih beništvu in v nekaterih drugih de- težav in neskladnosti. Te je posebna komisija, ki je obiskala prizadeta podjetja, izravnala. v glavnem pa predloženi plani podjetij javnostih, v katerih lani teh omejitev ni bilo. Občinski ljudski odbori o planih za leto 1960 ;še ne razpravljajo. za leto 1960 zagotavljajo, da bo Vendar pa pristojni oddelki ljud skih odborov že več mesecev skrbno pripravljajo različno gra- Hišni sveti bodo morali odslej del nove stanovanjske najemnine odvajati na kreditni sklad, del r.a bančni račun, ostalo pa bo ostalo njim za stroške popravil in tekočega vzdrževanja hiš. Do likvidacije stanovanjske uprave pri občini (do 31. decembra 1959) je bilo obračunavanje dosti bolj enostavno, za hišne svete namreč, ker je vse posle zanje vršila stanovanjska uprava. Z novim letom pa se je zaradi ukinitve stanovanjske uprave pojavilo vprašanje nove organizacijske enote, zato so začeli razpravljati o ustanovitvi finančno-administrativnega servisa, ki bi prevzel računovodsko delo za hišne svete in ki bi zanje opravljal tudi druga dela, organiziral razne delavnice itd. Tak servis bi bil zelo potreben, ker so marsikje doslej zanemarjali stanovanjske zgradbe. Na odseku za komunalne zadeve pri Občinskem ljiulskrm odboru v Kranju so nam povedali, da bodo še v tem mesecu sklicali sestanek vseh predsednikov hišnih svetov, kjer se bodo pomenili o ustanovitvi servisa. Stanovanjska uprava je hišnim svetom za popravila starih stavb doslej večkrat dajala »tihe« k*e-dite. Marsikateri hišni svet ima zato precej dolga. Pb novih predpisih pa je poslalo to bolj komplicirano ker bodo morali hišni --eti za večja popravila prositi za red-iv kredit. Poseben odlok, ki ga ]e že izdal Občinski ljudski odbor hišni svet in kaj stanovalec sam. Od'ok tudi določa, da morajo šele, ko bo do kraja izdelan predlog okrajnega družbenega plana, novalci sami plačati stroške vzdr- tako da bo predvidoma najživah- 10. januar hitro bliža, smo obiskali leznike. Dražgoše same so namreč člama pripravljalnega odbora to- /a množično zborovanje precej od-varlša Konoblja-Slovenka in ga ročne, prometne zveze so slabe, na zevanja, 6e so le-ti večji od dohodkov. -t nejše delo pri sestavljanju občin- vprašali, kako potekajo priprave, tudi gostišča nimajo. Vendar ka- skih družbenih planov februarju. v mesecu »Prvotno smo mislili, da bo pri- že, da nam sneg ne bo naklonjen reditev oziroma tekmovanje le v Kako je z novimi stanovanjskimi najemninami Sklep o obračunavanju najemnine v starih stavbah S 1. januarjem 1960 so stopili v veljavo novi stanovanjski odnosi, ki so že dalj časa v središču pozornosti vse naše javnosti. Predvsem zanima ljudi, kako je z novimi najemninami, kdaj jih bodo začeli plačevati, kdaj jim bodo začeli izplačevati 6,5 % dod'atek, kako bodo hišni sveti upravljali s povečanimi sredstvi, ki jim bodo odslej na razpolago za vzdrževanje hiš itd. _ Zato smo poiskali tovariša Ku-ralta na odseku za komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Kranj (v pristojnosti tega odseka so s 1. januarjem 1960 namreč tudi stanovanjske zadeve, ker je bila s tem dnem ukinjena-stanovanjska uprava!) in ga naprosili, naj nam pove, kakšno je zdaj stanje s popisi stanovanj, z izplačili novih najemnin in dodatka zanje, z izdajanjem odločb itd. »Občinski ljudski odbor je že sprejel odlok, naj se z izplačevanjem novih najmenin toliko počaka, da bodo izdane odločbe,« nam je povedal tovariš Kuralt. »Odločbe že pripravljamo in bodo verjetno sredi januarja že zunaj. Razlike, ki bodo nastale do srede januarja, se bodo potem obročno izplačevale do julija letos. Isto je z izplačili dodatka za nove naje i-nine. Delodajalci bodo verjetno že sredi januarja izplačali akontacije, razliko, oziroma nekoliko višje zneske dodatka pa bodo potem obročno izplačevali prav tako do 1. julija. Z izplačilom najemnine je treba torej počakati toliko časa, dokler ne bodo izdane odločbe in izplačane vsaj akontacije na c"">- Franc Leskošek-Luka je v imenu o blasti izročil leta 1950 jeseniško Z elezarno v upravljanje delavcem. datek, če -že ne ves dodatek. Tudi hišai sveti so že dobili navodila, naj z odvajanjem najemnin do na-daljnega ipočakajo. ln še nekaj je morda pomembno, da ponovno obvestimo ljudi,« je nadaljeval tovariš Kuralt, »in sicer to, da ima zdaj še vsakdo možnost, da vloži prošnjo za znižanje najemnine, to pa lev primeru, če bo stara najemnina skupaj s 6,5 % dodatkom in 200 dinarji znašala manj kot nova najemnina. Predvidevamo, da bo v kranjski občini takih primerov preko 1000, morda celo blizu 2O00. Za nameščence je pred kratkim izšla posebna uredba Zveznega izvršnega sveta, da jim je treba razliko (dodatek) izplačati do 15. januarja.« O najrazličnejših problemih, ki se pojavljajo predvsem pri popisu in točkovanju stanovanj, smo v našem časopisu že precej pisali. Med drugim ,so problematična tudi stanovanja v starih stavbah z ogromnimi vežami, predsobami in drugimi prostori z velikimi površinami, ki pa jih stanovalci pravzaprav nimajo /a kaj porabiti. Zato so v Ljubljani v zadnjem času začeli razpravljati o popravku odloka o višini najemnine za stare stavbe, ki so v glavnem pod spomeniškim varstvom. Tudi v Kranju je Svet za stanovanjske zadeve že sprejel sklep, da se v starem delu mesta, od Koroške ceste pa tja do Glasbene šole, površine sob in kuhinj preko 30 kvadratnih metrov ne bodo obračunavale, površina hodnikov in predsob pa ne preko 10 kvadratnih metrov. Če bi namreč ta stanovanja obračunavali tako kot ostala stanovanja, bi bila najemnina za dvosobno stanovanje v stari hiši, ki ima velike površine hodnikov in predsob, enaka ali celo višja kot najemnina za komfortno stanovanje v vrstni hi- T. in da bo moralo biti tekmovanje in zborovanje kljub vsemu le v Dražgošah, medtem ko bodo kulturne prirditve v vsakem primeru v Železnikih.« Pripravljalni odbor za proslavo »Po stezah partizanske Jelovice« se je odločil, da bo prireditev v okviru občinskega praznika občine Železniki ln v počastitev 15. oblet« niče osvoboditve Jugoslavije. »Še nekaj je važno!« je nadaljeval tovariš Konobelj. »Dosl°i namreč še nismo pripravili posebnega odloka za to tradicionalno prireditev, tako na primer, kot ga ima Ljubljana za vsakoletno prireditev »Ob žici okupirane Ljubljane«. Za drugo leto pa bomo tak odlok pripravili. Sprejel ga bo Okrajni ljudski odbor. S tem v zvezi mislimo dražgoško prireditev še razširiti, tako, da bo dobila republiški obseg. Potem se bodo tekmovanj lahko udeležile tudi ekip« občin ostalih okrajev, ne samo kranjskega. Proslava »Po stezah partizanske Jelovice« bo s tem postala širša in bolj množična prireditev.« -t Zadnje eestfJ delegacija iz afganistana V jugoslaviji Te dni se mudi v Jugoslaviji afganistanska vladna delegacija zaradi sklenitve sporazuma o civilnem letalskem prometu med Afganistanom in Jugoslavijo. Delegacija si je ogledala Sarajevo, letališče v Vršcu in ostale večje kraje Jugoslavije. paško ROMAC odpotoval V pariz Predsednik Glavne zadružne zveze je včeraj, 5. Januarja odpotoval v Pariz na zasedanje Mednarodne zadružne zveze. predsednik zda eiseiiower bo obiskal drŽave juZne amerike Predsednik braziljske republike Kubiček je izjavil, da bo predsednik zda Eisenhower približno februarja obiskal Rio de Janeiro. Razen tega bo obiskal še Čile In Urugvaj. 2 »glas gorenjske« NOTIAMJA POLITIKA IM GOSPODARSTVO SREDA, 6. JANUARJA 1960 Uspešno delo Občinskega odbora Rdečega križa občine Škof ja Loka V razgovoru s tajnico Občinskega odbora Rdečega križa Anico Goljat ,smo izvedeli nekaj zanimivih podatkov o delu, težavah in uspehih tega odbora. »Ena številnih akcij Rdečega kri-*a je bila pred kratkim tudi krvodajalska akcija na območju občine. Zanima nas, kako je uspela in kakšne težave ste pri tem imeli?« »Od 28. novembra do 5. decembra se je prijavilo k tej plemeniti akciji 760 krvodajalcev, od katerih jih je nekaj na dan odvzema odstopilo, nekaj jih je zdravniška komisija odklonila, tako da je oddalo kri 705 oseb, kar je za našo organizacijo prav gotovo velik uspeh. Posebno močan je bil odziv v hribovskih vaseh v Poljanski dolini, nadalje ;v Pilarni v Ratečah, v »Jelovici« in v tovarni »Motor«.« »S kaklnim delom pa se sedaj ukvarjate?« »Po vaseh in v meistu smo osnovali zdravstveno-prosvetne tečaje. Zelo dobro je bil obiskan tečaj za nego dojenčka v Gorenji vasi in v Poljanah. Za industrijsko mladino smo začeli z zdravstvenimi predavanji po podjetjih. Organizirali bomo tudi tečaje prve pomoči.« »Kako pa je z delom Rdečega križa na šolah in s podmladkom Rdečega križa?« »V šolskih mlečnih kuhinjah dobijo otroci toplo malico, naša organizacija preskrbuje vse šole s sirom, mlekom v prahu in moko. Tople malice moramo uvesti še na treh šolah. V podmladek Rdečega križa smo zajeli pionirje vseh šol. Lani smo poslali na tečaj Rdečega križa na Debeli rtič štiri učiteljice in tudi pionirji-podmladkarji so sodelovali na podobnem tečaju.« »Koliko članov imate v vaših osnovnih organizacijah in na kakšne probleme naletite na terenu?« »V 17 osnovnih organizacijah RK imamo zajetih 2600 članov. Na terenu smo denarno priskočili na pomoč socialno ogroženim ljudem. Ob novem letu smo obdarovali bolnike TBC.« Ob koncu ,smo jo še vprašali, kakšne želje ima v novem letu. Takole je dejala: »Želela bi, da bi bili vedno deležni pomoči in razumevanja množičnih organizacij in Občinskega ljudskega odbora.« V. R. Za boljše izkoriščanje surovin Proizvodnja podjetja „Jelovica" Škofja Loka bo v letu 1960 višja, kot jo predvideva perspektivni plan v letu 1961 Iz naših krajev Clarai upravnega odbora medza-družnega lesnega kombinata »Je-ovica« Skofja Loka so na svoji zadnji seji izdelali dokončen predlog gospodarskega plana za leto 1060. Medtem ko je količinski plan proizvodnje le za 10 odstotkov višji od letošnjega, se je povečal plan realizacije od 746 milijonov na 883 milijonov ali za 18,5 odstotkov. To povečanje temelji na opustitvi nekaterih artiklov, ki trosijo mnogo surovine — lesa. Tako predvideva plan zmanjšanje izdelave embalažnih zabojev ter povečanje proizvodnje spalnic iz mehkega lesa od 1200 na 2000 garnitur. V letu 1960 bo podjetje dalo na trg nov moderen tip cenene spalnice v emitaciji oreha s polivinilno obrobo vseh robov. Proizvodnja takih lahkih gradbenih plošč ostane na letošnji ravni, prav tako proizvodnja stavbne- ga pohištva, 3 katerim se bo opremilo približno 600 stanovanj, kar zadošča za okrajne gradnje družbenega standarda. Razen lega je v načrtu tudi izdelava 15.000 kosov gladkih lamelnih vrat. Prvih 2000 kosov je zaradi cenenosti (cena za kompletna vrata je le 8.000 din) našlo hvaležen sprejem pri kupcih. Ta vrata bodo vzidali tudi v stanovanjskem naselju, ki ga gradi kranjska občina na Zlatem polju. Prihranek samo na teh vratih znaša pri stanovanjih 12 milijonov dinarjev! V letu 1960 povečuje podjetje tudi proizvodnjo lesenih montažnih objektov, zlasti weeckend hišic, za katere je veliko povpraševanje v tujih državah, predvsem v Italiji, kamor je bilo že letos odpremlje-ni 10 objektov. f Kronika teh d ni 0 V Gorenjski predilnici v Škofji Loki predvidevajo, da bodo v tem letu zgradili nov obrat za proizvodnjo kadrovke, to je neke vrste umetne snovi, Iz katere se izdeluje preja za nvlon in perlon. Te vrste dejavnosti doslej pri nas še ni bilo. 9 Okrajni odbor SZDL Kranj je na predlog posebne tekmovalne komisije pri Okrajnem odboru SZDL .sklenil, da se kot najboljšima občinskima odboroma SZDL na minulih volitvah v osnovne organizacije podeli v znak priznanja televizijska sprejemnika, in sicer občinskima odboroma v Zireh in na Bledu. # V sredo, 30. decembra 1959 je bila v Radovljici seja Izvršnega odbora OZSZ, podružnice Radovljica. Govorili so o različnih tekočih zadevah in problemih. Med drugim so sklenili, da bodo obvestili delavske svete večjih podjetij, naj za prvo zasedanje delavskega sveta pripravijo tuđi posebno točko — zdravstveno zavarovanje in varnost pri delu. Na teh zasedanjih naj bi bil navzoči tudi zastopniki zavoda, da bi se lahko s kolektivi o najbolj problematičnih zadevah pogovorili že pred zbori zavarovancev, ki bodo predvidoma že v januarju. OBRAZI IN POJAV ODPOVED Srečko je tehnik. Tekstilni tehnik, kot temu poklicu pravijo. Pridobil si ga je v šoli. Potem se je zaposlil v podjetju. Ker so bili tam potrebni normirci, so njegovemu znanju še dodali potrebni tečaj in že je bil normirec. Zraven drugih normircev v podjetju, sv razume. Delo je teklo leto, dve. . . Srečko je hodil po oddelku, raz-govarjal se je z delavci in mojstri, beležil in sestavljal predloge o novih normah itd. Popoldne se je včasih sprehajal po mestu, razgo-varjal o filmih in tekmah. Pred kratkim pa je bil neprijetno iznenađen v podjetju. »Odpovedati morate pri nas!* so mu dejali z vso resnostjo. »Če ne boste sami odpovedali, vam bomo odpovedali mi,« so mu še dejali. On naj torej odpove delovno razmerje »samovoljno«, dasi na njihovo pobudo, na njihovo željo! Zakaj? Ta postopek mu ni bil všeč. Uprl se je. Ni hotel dati take »svoje« odpovedi. Zato so mu po redni poti odpovedali v podjetju. Kot vzrok so navedli, da so pač ukinili njegovo delovno mesto. Seveda je bilo za to šele treba uredili vse potrebno. Ob prvi priliki je bilo o tem govora na upravnem odboru. Odobrili so predlog in delovno mesto je bilo ukinjeno. Razlog za odpoved je bila torej dana. Toda če/, nekaj dni so ugotovili, da bi o tem pravzaprav morala razpravljati komisija z.a sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Hitro je bila tudi seja tega organa. Znova so potrdili ukinitev delovnega* mesta normirca, kjer je delal Srečko. Kljub temu pa stvar še ni bila pravnomočna. Potrebna je bila še be*eda delavskega sveta. Stvar je bila že tako nujna, da je moral delavski svet mb sami svečanosti za 29. novem- ber razpravljati oziroma potrditi to stvar. Vendar, Srečko z vsem tem še ni bil zadovoljen. Trdil je, da se mu godi krivica, da ga brez vzroka spravljajo iz podjetja. O tem so pred kratkim razpravljali na sodišču. Ugotovili so, da odpoved ni utemeljena. Razlog, da je pač ukinjeno delovno mesto normirca, kjer je bil zaposlen Srečko, ni prepričljiv. To tembolj, ker so bili celo argumenti podjetja o ukinitvi delovnega mesta zelo različni. Kar pa je še bolj iznenadilo na sodišču: podjetje je odpovedalo človeku, ki ima za seboj tekstilni tehnikum. Prav take kadre še sedaj štipendirajo, češ da so jim potrebni. Zakaj torej niso ponudili Srečku mesto tekstilnega tehnika? Vse to so nepojasnjene stvari. Zato je sodišče odločilo, naj se Srečko vrne nazaj na delo. Na iniciativo (koga ni važno) se je v podjetju sestal tudi nekak politični aktiv. Največ je govoril sam direktor. Na Srečka je padla obtožba, da omalovažuje delavsko upravljanje, ker se pač ni strinjal z njihovimi zaključki. Srečko je danes že sam odpovedal delovno razmerje. T oda pri tem je važno povedati, da ta odpoved v resnici samo zmanjšuje vlogo samoupravnih organov in še posebno političnih organizacij v podjetju. Zlasti še, ker je to že drugi podoben primer v tem podjetju pri odpovedovanju delovnih razmerij. Toda tega, kot je videti, je najmanj kriv sam Srečko. Niti niso toliko krivi posamezni člani samoupravnih in drugih organov in organizacij, ki morda stvar niso v celoti poznali in so v hitrici dvignili roko. Krivdo za tako omalovaževanje teh organov bi morali nositi pobudniki takih »akcij«, ki jih mora celo sodišče kasneje zavrniti kot neutemeljene. K. M. ($ Od torka, 29. decembra zjutraj, do ponedeljka, 4. januarja zjutraj, je bilo* v Bolnici za porodništvo in ginekologijo Kranj rojenih 20 otrok, od tega 10 dečkov in 10 deklic. <$ V zadnji tretjini decembra sta bili v Tržiču rojeni dve deklici, umrli so trije ljudje, poročilo pa se je pet parov. £ Nedavno deževje je sprožilo zemeljske plazove na gorskih cestah v kamniški občini, tako da so v noči od nedelje, 27. decembra na ponedeljek, 28. decembra nastale prometne ovire na cesti skozi Tuhinjsko in Črno dolino. @ V stanovainjski blok, ki ga je zgradil kolektiv rudnika kaolina na Grabnu v Kamniku, so se v zadnjih dneh decembra vselili prvi stanovalci. (£ Na Gimnaziji v Kamniku so v nedeljo, 27. decembra, po proslavi, prirejeni v počastitev Dneva JLA, dijaki - komunisti prejeli iz rok sekretarja Občinskega komiteja ZKS Kamnik Petra Plevela članske izkaznice. 0 V času od 21. do 28. decembra 1959 je bilo na Jesenicah rojenih 10 otrok, od tega 5 dečkov in 5 deklic:. V istem času so bile štiri poroke, umrlo pa je sedem ljudi. 0 Februarja 1960 se bo pričel pouk na gumarsko-kemijskem oddelku Tehniške srednje šole, ki bo imel svoje prostore v sedanji Industrijski gumarski šoli v Kranju £ V tem letu bo trgovsko podjetje »Lubnik« v Škofji Loki preuredilo lokal na Mestnem trgu v samopostrežno trgovino. Za preureditev bodo porabili približno 24 milijonov dinarjev. Q Okrajno taborniško starešinstvo Kranj je za to leto v svojem programu pripravilo med drugim tudi prvo poskusno zimsko taborjenje, ki bo še januarja v Kranjski gori. Trajalo bo pet dni, taboriti pa bodo smeli le taborniki, stari nad 18 let, prej pa bodo morali biti vsi zdravniško pregledani. Takih zimskih taborjenj pri nas doslej še ni bilo. ZVEDELI SMO . . . £ Nekaj dni pred Novim letom je izšla knjiga podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja »Problemi socialistične politike na vasi«. Skupno sta jo izdali Cankarjeva založba in republiška Zadružna zveza Ljubljana v nakladi več kot. 34.000 izvodov. Knjigo so prejeli tudi vs.i naročniki knjižne zbirke Kmečke knjige. £ Izšla je prva številka glasila kolektiva Tovarne gumijevih izdelkov »Sava« Kranj — SAVA. Revija bo izhajala vsaka dva meseca. Urejuje jo Marko Stuhec. Naklada 1300 izvodov. <$ Na postaji Ljudske milice v Kranju so nam povedali, da so bili letošnji dnevi okoli Novega leta zelo mirni. Še nikdar niso zabeležili tako malo izgredov, pretepov in tudi prometnih nesreč kot letos. 0 V novoletnih praznikih je obiskalo Krvavec preko tisoč turistov, od tega 600 smučarjev. 0 V prvih dneh po Novem letu (do ponedeljka opoldne) se je na »Glas Gorenjske«, ki je začel izhajati trikrat tedensko, prijavilo že preko 150 novih naročnikov. 0 V menzi tovarne »Sava« Kranj se toplih obrokov hrane poslužuje povprečno 500 delavcev, hladnih malic pa razdelijo na dan preko 300. V menzi se torej hrani okoli 85 % vseh zaposlenih delavcev in uslužbencev. 80 % VEC VEZANEGA LESA Plan povečuje tudi obseg proizvodnje vezanega lesa, ki ga pri nas primanjkuje. Zlasti v pohištveni industriji je zanj veliko povpraševanje. Podjetje je z lastnimi sredstvi v zadnjih dveh letih preselilo ta obrat ,\i Bodovelj na Trato, kjer so z delno rekonstrukcijo ustvarjeni mnogo boljši delovni pogoji, tako da se bo ob istem strojnem parku povečala proizvodnja vezanega lesa od 1200 na 2200 kubičnih metrov v prihodnjem letu, to je za nad 80 odstotkov. Tudi proizvodnja plemenitega furnirja se bo dvignila od 360 na 400 kubičnih metrov. Pri proizvodnji vezanih plošč želi podjetje zadostiti potrebam po surovinah v okraju samem. V tesnem sodelovanju z Gozdnim gospodarstvom in poslovnimi zvezami želi doseči, da se čimveč bukove hlodovine primerno obdela za predelavo v luščen furnir. Doslej so bukev namreč največ predelovali za drva. Pri tem ni važno samo to, da se bukovina uporabi za visoko kvalitetni proizvod, pač pa je važno tudi, da lahko proizvajalec dobi zanjo (za kubični meter) namesto 4 do 6.000 din 12.000 din in celo več, za kar ni treba drugega kot malo več previdnosti, ko se hlodovina seka in kroji. Proizvajalci — kmetje dobijo nasvete pri poslovnih zvezah in Gozdnemu gospodarstvu, ker je le-ta seznanjen z načinom krojenja bukove hlodovine. STIMULATIVEN NAČIN NAGRAJEVANJA Upravni odbor je istočasno z načrtom podjetja pregledal tudi vse normative, ki jih je deloma revidiral in vskladll tet ugotovil, da podjetje potrebuje za izvršitev načrta le 466 zaposlenih, to je 11 ljudi več kot jeh že ima, kar je v primerjavi s povečanjem obsega realizacije za 18,5 °/o, malo. To kaže na visoki dvig produktivnosti. Z novim lotos so uveljavili »Pravilnik o nagrajevanju« in se bodo odslej držali njegovih pravil o nagrajevanju. Po njem bo le 38% osebnih dohodkov odvisnih od tarifne postavke, oziroma od dela na posameznih delovnih mestih, 22 odstotkov od preseganja norm in 20 odstotkov od ostalih rezultatov dela in poslovanja. OM ZADOVOLJIVO FINANČNO POSLOVANJE ZDRAVSTVENE SLUŽBE IŽ pregleda finančnecja poslovanja Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj je bilo razvidno, da je zavod za leto 1959 v obliki pavšala izplačal na račun zdravstvenih storitev ZD in OAA nad 172 milijonov din in to za čisto ambulantno zdravljenje 103 milijone, za specialno zdravljenje 42 milijonov in za hišne obiske nad 27 milijonov din. Iz celotnegd poročila je bilo razvidno, da je finančno poslovanje v zdravstveni službi zadovoljivo in da je s prehodom na pavšalno plačevanje zdravstvenih storitev dosežen pozitiven rezultat. C. R. KAKO SO PRAZNOVALI NOVOLETNO JELKO V BLEJSKI OBČINI . . . Kot po vseh krajih na Gorenjskem, so tudi v blejski občini naši najmlajši in pionirji svečano proslavili prihod Dedka Mraza. Na Bledu so uprizorili lutkovno igrico »Klukcove dogodivščine«. Gospodarske organizacije blejske občine in Avto-moto društvo pa so otrokom podarili avtomobil. Prav tako so slovesno praznovali Novo leto tudi otroci v Ribnem pri Bledu, kjer so jim kupili episkop. Dobili pa so tudi nagrado 30.000 dinarjev od Komunalne banke Bled. V Bohinjski Bell so opremili lutkovni oder, za katerega je sredstva prispevalo Društvo prijateljev mladine. Vse dni okoli Novega leta je bil ves Bled v prazničnem razpoloženju. V vseh hotelih je stanovalo veliko tujih gostov, na večer pred Novim letom pa so za otvoritev zimske sezone razsvetlili grad in pripravili novoletno iluminacijo. -jb V TRZlCU . . . Letos, kot pravijo te dni pionirji po tržiških šolah, je bil Dedek Mraz bolj prijazen kot prejšnja leta. Obiskoval je otroke ob raznih prireditvah, hodil po šolah in ustanovah, dajal kupe daril in podobno. Med prvimi je tržiške malčke razveselila Svoboda iz Stražišča pri Kranju, ki jim je že v nedeljo, 27. decembra, piikazala tri predstave lepe igrice »Postrešček Peter« in »Mali Pan«. Prav tako so otroci ob novoletnih praznikih z velikim veseljem hodili gledat zanimive risane otroške filme, ki jih je posebej za te dni poklanjalo tamkajšnje kino podjetje. Se posebno pres-enečenje pa so doživeli otroci prizadetih družin ob znani elementarni nesreči. Otroci iz raznih šol Slovenije so zbirali zanje pomoč. Skupaj so zbrali 186.000 dinarjev. Odbor v Tržiču je odločil, da pred novoletnimi prazniki razdeli vse to med otroke prizadetih družin. Tako je 67 otrok, kolikor j'ih je pi iišlo v postav, prejelo bone za nakup obutve ali obleke v znesku skoraj 3.000 dinarjev. Razen tovarne BPT, ki je poklonila 300.000dinarjev, da bi bilo otrokom za praznike čim lepše, sta se temu pridružili z manjšimi zne- ski tudi podjetji »Lepenka« in Tovarna finega pohištva 1. c. IN V KAMNIKU . . . Sprejem Dedka Mraza je bil v Kamniku zelo slovesen. V ponedeljek popoldne je na lepo okrašenem Titovem trgu govoril Dedek Mraz otrokom, nato se je razvil izpred kulturnega doma dolg sprevod, ki je prikazoval začarani grad in motive iz najbolj znanih otroških pravljic. Novoletno obdarovanje otrok je bilo letos v večini kamniških podjetij že v nedeljo. Tako je v podjetju Stol Dedek Mraz obdarovai nad 400 otrok tovarniških delavcev in uslužbencev, prav tako v podjetju Kamnik Ići drugih obratih Ponekod so obenem praznovali tudi zaključek starega leta. TURIZEM NA POSAVCU Ze pretekla turistična sezona je pokazala, da je na Posavcu in njegovi okolici treba rešiti problem prepotrebnih prenočišč za naše kakor tudi za inozemske turiste, ki se v teh krajih zelo radi pomude Vasica Posavec ima namreč veliko, novo urejeno gostišče z lepimi, velikimi prostori. Ob''sk turistov v pretekli sezoni je bil velik, saj je bilo zabeleženih 1000 nočitev, večinoma inozemskih. Da bi odpravili nekatere pomanjkljivosti v gostišču, so ustanovili turistične društvo, ki si je za prvo nalogo* postavilo ureditev prenočišč. Ze na> ustanovnem občnem zboru društvo1, so člani pokarali veliko zanimanje. Rešiti bodo morali tudi vprašanje pitne vode v omenjenem gostišču. Vseh nalog seveda ne bodo mogli-opraviti v enem letu. V upanju, da jim bodo preskočile na pomoč razne občinske organizacije, so prepričani, da bodo lahko premostili marsikatero težavo. J. K. PROSTOVOLJNA DELOVNA AKCIJA V TOVARNI »SAVA« Sindikalna organizacija v tovarni .S.ivci« je v zadnjem času organizirala prostovoljno delo v obratu II. na Gašteju. To vsakodnevno prostovoljno delo je trajalo dober mesec in pol. V tem času so bili izkopani in zabetonirani vsi jarki za paro in instalacije. Pri vseh delih je sodelovalo 811 ljudi, ki so skupno opravili 3143 ur. Podkoren v zimski preobleki LJUDJE IN DOGODKI Nova turneja amariškega predsednika Ena prvih novoletnih novic iz Bele hiše je vsekakor ta, da bo predsednik Eisenhower konec februarja odpotoval na obisk v nekatere države Latinske Amerike. Na svoji turneji naj bi obiskal Brazilijo, Argentino, Cile in Urugvaj. Morda bo v ta seznam naknadno vključena Se katera južnoameriška država. Predsednik ZDA se bo torej komaj dobra dva meseca po svoji evropsko-a z. i j sko-af riiški turne j i. podal znova na pot, tokrat k svojim južnim »sosedom«. Na ta sklep je baje odločilno vplivalo dejstvo, da je na decembrski turneji v u azijskih, afriških in evropskih državah, dosegel predsednik Eisen-hovver velik uspeh. Ni dvoma, da bo predsednik Eisenhower poskušal na svojem la-timsko-ameriiškem potovanju predvsem utrditi dokaj omajani politični vpliv ZDA v državah Južne Amerike. Vpliv ZDA v teh državah namreč naglo slabi, predvsem zaradi tega, ker ameriška diplomacija ni znala prav prisluhniti upravičenim težnjam ljudstva južnoameriških držav po neodvisnosti — tako gosoodarsk' kot politični. Zato so ZDA mnogokrat napačno, če ne celo sovražno gledale na posamezne spremembe v določenih južnoameriških državah. Po zmagi kubanskih revolucionarjev, so celo dovolile, da so se ostanki reakcionarnih sil Batistovega režima zatekli v ZDA in od tam z orožjem poskušali vreči revolucionarno kubansko vlado. Tudi v Venezueli so z najrazličnejšimi sredstvi, predvsem z gospodarskim pritiskom poskušali obdržati (rtatr, osovraženi režim. Nedavni neredi v Panami, kjer so študentje demonstrirali proti prisotnosti ameriških čet v deželi, so najjasneje pokazali, kako osovražene so stare, preživele metode neposrednega vmešavanja v notranje življenje posameznih južnoameriških držav. Potovanje ameriškega predsednika je prav gotovo sad spoznanja, da na stari način ne gre in ne kaže več utrjevati vpliva ZDA v tem delu sveta. V obdobju velikanskih naporov vseh nerazvitih dežela na svetu, da si zagotove svojo politično in gospodarsko neodvisnost, je prav gotovo nesmiselno zagovarjati stare metode grobega vmešavanja v notranje zadeve posameznih držav, če se je še pred šestimi, sedmimi leti lahko morda primerilo, da se je v kaki južni aii srednjeameriški državi' n. pr. v Guatemali, izmenjal režim samo zato, ker ni bil po godu kakemu monopolu v ZDA, n. pr. Uni-tet Fruit Companv, je povsem jasno, da se to danes ne more ve£ ponoviti. Dokaz za to so: Kuba, Venezuela, Panama itd Ce bo obisk ameriškega predsednika Eisenhowerja dejansko prispeval k razvoju gledišč ameriške diplomacije v tem smislu, potem bo to potovanje — prav tako kot decembrska turneja predsednika po Evropi, Aziji in Afriki --res »doseglo velik uspeh.« ABC Izdaja CP »Goreafski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Direktor S. Beznik — OdgoTorni urednik Vojko >4ovak — Tel. uredništva 475 — Uprava 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah — Letna naročnina 900 dinarjev, mesečna 75 din SREDA, «. JANUARJA 1980 »glas gorenjske« 2 Mravcova zgodba i Vtravcov oče je začel pripovedovati: »Včapiih je 'bilo vse drugače. Bolj lepo je bilo.« Pri tem se }c premaknil na topLi peči. »Zakaj, oče? Kaj je bilo včasih lepše?« Videl «em, ikako se je poglobil sam *iese in razmišljal. Očitno je brskal po spominih iz tistih let. je kot čevljarski mojster ob »ejtruh s konji odhajal v Postojno in drugam-na Primorje. Toda to je bilo že pred mnogimi leti, v letih »ladosti, ko se vsakomur zdi, da )e vse tako lepo, vse lahko, vse veselo, prijetno, in da je zaradi tega tudi sedaj v njegovih spominih ta njegov čas tudi najlepši. Za Bjim je že osem in pol križev, ki so ga že skoraj priklenili na peč, *ia «obo. »Ljudje danes vse drugače živijo,« je začel pripovedovati. Sam je ime! veliko družino. Osem sinov je bilo v partizanih. Toda ko so bili še majhni, so imeli vsi samo en par čevljev, pa čeprav je bil »Mravcov oče čevljarski mojster, ki )e na 6ejmih prodajal obutev. »Ta-^o je bilo ipač takrat. Ko so starejšemu postali čevlji pretesni, je •stal bos, a mlajši jih je obul. Tu-• plaščev za otroke takrat niso Poznali. Danes pa je vse drugače, dovolj je plaščev, dovolj je dru-ffega. Ljudje drugače živijo. Ne trpijo toliko, bolj lepo se imajo.« Tako je pripovedoval Mravcov •če iz Stare vasi pri Zireh, ko smo ta ondan obiskali. To so potrd;li tada njegovi sinovi, v kolikor se *eveda tega spomnijo. Toda to ni 'S-mo y stari vasi in Zireh, to bi *orda povedali stari ljudje tudi v Kranjski gori, v Pristavi, na Prim-skovem, v Gorjah . . . Zirovsfca dolina, kot je povedal Mravcov oče in tudi drugi starejši domečini, je bila nekoč dolina Mojstrov. To so bili čevljarski ■mojstri. Pred tridesetimi leti jih )* bilo tam kakih 135. Kriza, ki )e prišla in velika konkurenca in-ejati in ogrožati to obrt. Začeli *° se združevati v zadruge. Po *ojni pa so tamkajšnji čevljarski Mojstri začeli drugače. Odločili so za tovarno in tam, kjer je bila ^ po vojni koruza, je danes to-T*m« čevljev »Alpina«. 800 parov r°k se suče okrog strojev in daje hk reti dobra. Tudi »Alpina« se mora temu napredku prilagoditi. Doslej so imeli preveč široko izbiro. Zdaj mislijo izdelovati manj vrst čevljev, tiste pa bolje in ceneje. Seveda so povedali, da to ne bodo storili takoj, ampak d« bo o tem odločalo tržišče. Se nekaj značilnosti o tem oddaljenem kraju Gorenjske. Vsa občina je v enem kotlu. Tako 60 dejali na občini in ta duhovita primerjava se mi je zdela kar pravilna. Vseh 22 naselij ima svoje središče v Zireh, ne glede na to, da je 2'irovgki vrh oddaljen skoraj dve uri hode in prav toliko Izgorje aH Ravne. Čudno je slišati, vendar je tu za vso občino dovolj ena sama kmetijska zadruga, ena sama osemletka in ena sama dvorana za predstave. Iz oddaljenih vasi vozijo otroke v šolo. Pred leti so razen osrednje šole v 2i-reh imeli še pomožne šole na Breko vci in Račevem. Toda to je bilo predrago. Dogovorili so se, da bodo otroke v snežnih, Timskih mesecih, vozili s sanmi na občinske stroške v šolo. Tako je tudi ostalo in otrooi komaj čakajo, kdaj bo sneg. Prijetno nas je iznenadila tudi kulturna dvorana v tamkajšnjem zadružnem domu. Le-ta je središče te doline. Tam je občinski odbor,-Zdravstveni dom, ki so ga pred kratkim uredili; tam je kmetij sika zadruga; parna pekama dn drugo. Hkrati je tam tudi deset stanovanj. Toda najvažnejši je kulturni del te stavbe. Prav zdaj urejujejo prostore za knjižnico, prostore za glasbeno šo'o, klubske prostore in podobno. Nadvse lepa pa bo dva-rana. V njej bodo predvajali kino, lahko bodo imeli dramske nastope, prav tako pa bodo lahko na tem odru prirejali gostovanja raznih drugih ansamblov. Kljub temu, da dvorana še ni urejena, oziroma jo urejajo, pa tamkajšnja Svoboda že zdaj zelo pridno dela. V tej sezoni bodo imeli kar pet premier. Pripravili bodo: »Tri dni direktor«, »Globoko so korenine« in pa tudi Semorastni-ke« po delu Prežihovega Voranca, ki bodo prvikrat predstavljeni v 2ireh. Te iin podobne reći so pripovedovali domačini, z ljubeznijo do tega oddaljenega kraja. Vsi so zatrjevali, da je ves ta napredek t Zireh samo delo novih mojstrov. Zgodba Mravcovega oča o drugačnem, novem življenju, pa je zgodba novega časa doline v kotlu. K. Mak ur TONE SVETINA LOVČEVA HČI Riše Milan Batista 4. JozelJ sam ni vedel, kdaj sta prispela na vrh. Iz razmišljanja ga je zdramil volku podoben pes, ki ju je Jezno renčeč oblajal. Minka se je brž skrila za očetov hrbet. »Ne boj se §a,« jo je miril oče. »Pastirjev Volkun je. Mu že posvetim, če pride preblizu!« Iz žepa je vzel špehovo kožo in jo vrgel psu A Volkun je niti povohal ni. Umikal se je proti čredi in lajal, da Je odmevalo od sten. Lovec tn hči sta sedla v senco skrivenčenih viharnih mecesnov, se oddahnila in malo po-krepčala. »Juj, juj, ju, ju, hu, hu,« se je razlegel tedaj prešeren vrisk iz peči. Pastir Boštjan je bil pravkar premagaj zadnjo oviro — tre-bnšast previs — ki ga je ločila od lepe planike. Odtrgal je cvet in si na spustil za srajco. Volukuca, ki je še vedno nezaupno motril prišleca, je gospodarjev glas pomiril. V odgovor je dobrikajoče zalaja). »Pa se mu vendar ni zmešalo, da je zlezel v te skale?« se je hudil Jozelj, a vendar v glasu ni mogel prikriti tihega priznanja fa»-tovi drznosti. »Saj ne pravijo ljudje zastonj, du je Bočtjan hujši kot gams,« je pristavil. Ko je Minka opazovala ianta pod črno pre-veso, je v njej nekaj zatrepetalo in prevzel jo je neznan strah. Bala se je zanj, da ne bi omahnil z ostrih polic v globino, čeprav ga cii poznatla. Občudovala ga je, ko se je um* in varno spuščal vse bliže k njima. pMdat mma&ti v V začetku preteklega leta je človeštvo zabeležilo pomembne uspehe na področju osvajanja vesoljstva. 2. januarja 1959 so sovjetski znanstveniki" izstrelili H-Lunik I«. Kasnejši poskusi so opravičili pričakovanja znanstvenikov. 2. januarja je sovjetska raketa dosegla tako imenovano »-drugo kozmieno hitrost*, ki ji je omogočila premagati zemeljsko težo. Zadnja stopnja »Lunika I«, ki je bila težka 1472 kg, je letela v smeri proti Mesecu z začetno hitrostjo 11,2 km na s-ekundo. Na visini 113 km je raketa odvrgla oblak natrija, ki so ga opazovalci na Zemlji lahko videli kot prvi -umetni komet«. Amerikanci so 17. februarja izstrelili raketo -Vangard II« z namenom, da zbere podatke iz ionosfere nad tropskim območ- MIMATURNA KNJIGA Jovan Jovanović, uslužbenec iz Niša. hrani miniaturno knjigo, ki jc dolga le 3 cm in debela manj kot 2 cm. To je »tajflr« razlaga Korana v turškem jeziku, ki je star najmnnj 100 let in je redek primer tiskarske veščine tedanje dobe. Ima veo kot tisoč srani na zelo tankem papirju, ki so vgrajene v kovinske platnice. Vsa knjiga s platnicami vred je velika za pol škatle vžigalic. »Ta Ima dobrega moža, ne pa ino, ki moramo same nositi vodo!« jem, kjer se oblikujejo tajfuni. 3. marca so ameriški znanstveniki dosegli ponoven uspeh. Raketa »Pionir IV-« je v svojem letu poletela mimo Meseca in začela krožiti okoli Sonca. Ameriško raketo »Eksplorer VI-k so uspešno izstrelili 7. avgusta. Ta satelit je posredoval znanosti dragocene podatke o toko imenovanem tretjem pasu žarcenja, ki obkroža naš planet. 12. septembra je sovjetski! znanost spet zabeležila ogromen uspeh. Kozmična raketa »Lunik II-< je po 33 urah letenja preletela pod od Zemlje do Meseca. Svoj največji uspeh pa je sovjetska znanost dosegla 4. oktobra, ko so uspešno izstrelili »-Lu-nik ki je poletel okoli Me- seca kot prvi umetni Mesečev satelit. Sovjetskim znanstvenikom je uspelo, da so to prvo medplanetarno postajo opremili z aparati, ki so omogočili snemanje tistega dela Mesečeve površine, ki jo z Zemlje ne vidimo. Hitri razvoj osvajanja TSemirja in vse krajši časovni presledki, v katerih se vrstijo pomembni uspehi, vse to dopušča trditev, da ni več daleč čas, ko se bodo prvi ljudje vkrcali v kozmične rakete. Znanstvena raziskovanja v tej smeri so bila v pretekle mletu v Sovjetski zvezi in v Ameriki zelo intenzivna. Amerikanci so izdelali program oblačenja vsemirskih pilotov in članov posadk kozmičnih raket. Ze nekaj mesecev se sedem prostovoljcev prilagaja pogojem, kakršni so v raketi v času vse-mirskega poleta. Pozabili smo omeniti še po- skusne izstrelitve živali v vse-mirski prostor. Med poskusi te vrste naj omenimo izstrelitev opice v raketi »-Jupiter-« 28. marca. Med znanstveniki prevladuje danes mišljenje, da bodo uspehi na področju osvajanja vesolja še popolnejši in da se bodo še hitreje razvijali tedaj, ko bo nuklearno gorivo služilo kot pogonska sila vsemirskim raketam. ANEKDOTA V mladih letih je Gorkega vezalo tesno prijateljstvo s Šaljapinom, ki je večkrat menjal poklic, preden je zaslovel. Tako sta se nekega večera oglasila pri upravniku nekega gledališča in _;a p / sprejme kot pei<:a p ••; zboru. Upravnik gledališča ju je najprej preskusil; vsak od njiju je moral nekaj zapeti. Gorki je bil takoj sprejet, Ša-Ijapina pa je upravnik odklonil, češ da ne zna peti. Pred tridesetimi leti so nekemu ameriškemu znanstveniku rekli, da ]e sanjač, ko je trdil, da bo vozilom prihodnosti služil za premikanje nad trdimi tlemi, morsko površino, peskom, ledom ali snegom, tanek sloj zraka. Sedaj so taka vozila že narejena in so že z uspehom »letela« v nekaterih državah. Na sliki vidite model »letečega« potniškega avtobusa, ki bo morda nekega dne zamenjal sedanje vlak« in avtobuse s«ac Asimov 19 3— ene kletk e . »To je zelo preprost poskus. Pa so še drugi, ne tako preprosti, logova koža in lasje so videti pristni, niste jih pa poskusili pO-e^ati »kozi dovolj veliko povečalo. Površen opazovalec dobi tudi da diha, posebno kadar uporabila zrak za artikuliranje govora, . ' Pa ste opazili, da je njegovo dihanje nepravilno in da minejo tudi minute, da sploh ne vdihuje. Lahko bi bili vzeli nekoliko J^a, ki ga izdiha in izmerili, koliko je v nJem ogljikovega dvoklsa. jjjkko bi bili analizirali njegovo kri. Lahko bi bili preverili delova '* njegovega srca. Ali razumete, kaj mislim, gospod Balev?« »To so samo besede,« je zamišljeno odgovoril Balev. »Ne boste v* tako pretentali. Lahko bi bil preiskusil nekatere od teh stvari, ^ašanje Je le, če bi dovolil, da bi se mu približal z stetoskopom * mikroskopom?« jI "No, vaše razloge »prejemam,« |e rekel Falstofe. Potem je po-^al R. Daneela ln mu pomahal. ^ Daneel se Je dotaknil manšete na desnem rokavu srajce in ^'""dgnetnl šiv vzdolž njegove roke se Je odprl. Pred njim je ležala l^dka, mišičasta, na pogled prava človeška roka. Tudi kratke ru-2T***te dlake so bile po količini, barvi ln razporedu natančno lake r Pri človeku. Ralev |i> rekel: »In potem?« U «L Dance! je u V t pni I blazinici) iiedlmra s palcem in kazalcem ' roke. Balev ni mogel natančno videli, kaj je naredil. ^ ^'>da prav tako, kot se je razmaknila tkanina rokava, ko se je diamagnetni šiv, tko se je zdaj rzdnlila roka v dva dela. lil pod tanko plastjo mase, ki Je spominjala na meso, se je zasve-h, *>odra sivina jekla nerjavečega jekla, mehaničnih skleoov, vezi X »Želite morda podrobneje razgled Ul Daneelovo notranjost?« |e *>o vprašal dr. Fastolfe ih bučalo, smeh. «< "<»ley j« vprašanje le koma) slišal, saj mu |e v ušes ^"raisdrlcvi strani na se je zaslišal nenaden histeričen Deveto poglavje VSEMIREC POJASNJUJE Tekle so minute. Sum v Balevevih ušesih se je stopnjeval in popolnoma preglušil smeh. Ves prostor okrog njega se je zamajal ln izgubil je zavest. Ko se je SDet zavedel, je sedel v nespremenjenem položaju, toda s popolnoma določenim občutkom, da je minilo precej časa. Trimenziovizijski sprejemnik Je bil mlečno prozoren, toda komisar Je bil dobro viden. R. Daneel je sedel poleg Baleva in ga z dvema prstoma držal za kožo na podlakti. Balev je še videl, da mu je R. Daneel dal nekakšno injekcijo. Brez besed Je gledal, kako se temna tekočina razširja pod kožo, kako izginja v tkivu in nataplja njegovo notranjost. Polagoma so začenjali predmeti naokrog dobivati prave oblike. »Ali ti Je bolje, partner Elijah,« je vprašal R. Daneel. Balev se je zares počutil mnogo bolje. Odmaknil je roko in robot ga je izpustil. Odvihal je rokav navzdol in pogledal okrog •ebe. Dr. Fastolfe je sedel na istem mestu, po njegovem obrazu pa se je razlival nasmeh. »Sem se onesvestil dli kaj,« je dejal Baley. »Da, nekako tako Je bilo,« je odvrnil dr. Fastolfe. »Vsekakor so \ a-Vi živci zadobili težak udarec.a Balev se je nenadoma spomnil vsega. Hitro Je zgrabi) R. Daneelovo loko ln odmaknil z nje rokav, kolikor je mogel visoko. Pod prsti je začutil mehkobo mesa, toda pod tem Je bilo nekaj trdega, nekaj mnogo bolj trdega kot kost. R. Daneel se ni premaknil. Mimo je pustil svojo roko v detektivovi. Balev pa je še kar strmel vanjo, ščipal je kožo in opazil na njej drobno sled šiva. Bilo Je več kol lasno, da robota, ki je pokrit s sintetično kožo In napravljen tako, da je videti kakor človek, ni mogoče poprav-l|all kakor druge aparate. Njemu nI mogoče, na primer, odviti prsmi koš. Loban|e nI mogoče preprosto sneti z vratu in Jo spet nasaditi. Namesto toga so morali biti razni deli mehaničnega telesa sestavljeni s pomočjo mikromagnetnih polj. Roke, glava ln celotno telo lorej razstavljajo le na določen dotik, potem pa ga spel sestavljajo i obratnim postopkom. It.itev je dvignil pogled. >KJe je komisar?« ie mrmrajoče vprašal. »Delo je Imel,« je rekel dr. Fastolfe, »pa sem mu predlagal naj gie. Obljubil sem mu, da bomo poskrbeli za vas,« »Hvala, kar lepo ste poskrbeli zame,« je odvrnil Balev suho »Mislim, da je naš pogovor končan.« Vzravnal se je začutil po vsem lelesu silno utrujenost. Nenadoma se mu je zazdelo, kakor da je že zelo star. Preveč star, da bi začel vse znova. Brez globokega razmišljanja je dobro vedel, kaj ga čaka v bodočnosti. Komisar bo na pol jezen, na pol preplašen. Hladno bo sprejel Baleva in vsakih petnajst sekund bo snemal z nosa očala, da jih bo obrisal. Tiho (Julhis Enderbv nikoli ni govoril glasno) bo pojasnjeval, da so Vsemirci smrtno užali«.ni. »Na tak način se ni mogoče pogovarjati z Vsemirci, Elijah. Oni tega ne prenesejo.« (Baleyu je v ušesih zvenel Enderbyjev glas tako jasno, da je zaznaval tudi najmanjše nianse. »Opozoril sera te. In niti ne zavedaš se, kakšno škodo si storil. Jaz razumem tvoje pomisleke. Vem, kaj si hotel doseči. In če bi imel pred sabo Zemljane, bi bilo vse čisto drugače. Se sam bi te vzpodbujal, da tvegaš, da poskušaš, pa naj bo kakor že. Podpiral bi te, da bi razjasnil situacijo. Toda Vsemirci! Prej bi bil moral govoriti i mano, Lije. Posvetovati bi se moral r meno]. Jas jih poznam. Poznam jih kako* evoj žep.« In kaj bo mogel Baley na to odgovoriti? Da prav Enderby ne more govoriti tako. Da je bil sicer načrt zelo tvegan, a je prav Enderby strahovito previden človek. Da je prav Enderby opozoril na velike nevarnosti, ki bi sledile neuspehom, ali pa vsaj ne dovolj preciznim uspehom. Da je bila edina možnost, da se izogne deklasl-iikaciji v tem, da Vsemircem dokaže krivdo. Enderbv bo rekel: »Lije, o vsem tem bom moral napisati poročilo. Prišlo bo do velikih zapetljajev. Poznam Vsemirce. Zahtevali bodo, da te odstranimo s te dolžnosti ki jaz bom moral to storiti. Me razumeš, kaj ti pravim? Poskušal ti bom olajšati položaj. z mano lahko računaš. Branil te bom, kolikor bom mogel.« Baley je dobro vedel, da bo tako. Komisar ga bo ščitil, toda le toliko, kolikor bo mogel. Tako daleč prav gotovo ne, da bi še bolj razjezil Mestnega načelnika. Tudi načelnikov glas mu Je zazvenel v ušesih: »Prokleto, Eo-derby, kaj Je to? Zakaj nihče ul z menoj govoril o tem? Kdo odgovarja za Mesto? Kako ste mogli dopustiti, da je neki robot prišel v Mesto? In kdo, pri vseh vragih, je ta Baley . . .« Ce bo prišlo do Izbiranja med Baleyevo ln komisarjevo bodočnostjo v Odseku, kaj lahko Baley pričakuje? In nobenega vzTok« ni imel, da bi obsojal Enderbyja. 40 4 »9 las gorenjske« SREDA, 6. JANUARJA 1960 OBVEŠČEVALEC MALI OGLASI Iščem opremljeno ali prazno sobo v Kranju. Dam nagrado po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 5439 Prodam skoraj nov čebelnjak 4,85 X 2,80 m. Naslov v oglasnem oddelku 6 Kmetijska zadruga Češnjica, pošta Železniki, proda radioaparat »Nikola Tesla« 7 Dne 1. januarja mi je bil v Kranju vzet volnen, zelen, progast, plašč. Opazovana oseba naj ga odda v oglasni oddelek, sicer jo izročim v sodni postopek 12 Gabrove hlode prodam. Strahinj 20, Naklo 13 Prodam radio RR 210 Niš. Naslov v oglasnem oddelku 14 Prodam malo rabljen moped Co-libri i žagan jačem. — Naslov v oglasnem oddelku 15 Prodam kravo, bi bo tretjič tele-tila. Trboje 61, Smlednik 16 Ugodno prodam 5-tonsko ekscentrično stiskalnico. Naslov v oglasnem oddelku. Ogled po 15. uri 17 Prodam kubični meter smrekovih hlodov ali zamenjam za rabljeno kuhinjsko kredenco oziroma omaro za obleko. — Naslov v oglasnem oddelku 18 Prodam stružnico. Zupančič O., Partizanska 24, Kranj 19 Prodam kravo 8 in pol meseca brejo, 2 prašiča po 160 kilogramov težka, in večjo količino suhih butar. Voglje 49 20 Prodam vola, mladega, vajenega vožnje. Strahinj 49 21 Prodam enostanovanjsko hišo s sadnim vrtom, delno vseljivo na Dobravi pri Komendi. Poizve se Zlato polje 6, Kranj 22 Prodam prašiča, debelega, za zakol. Smledniška c. 70, Kranj 23 Prodam BMW, R 26 , 250 ccm, zadnji tip, in Tomos Puch EG 250 kubičnih centimetrov. — Oba sta nova. Šenčur 97, telefon 137-3 24 Kupim rabljeno salonit opeko ali dam v zameno smrekove deske. Praprotnik, Mošnje, p. Brezje 25 Kupim hišni vodovod, črpalko z motorjem 1 KM, avtomat in tlačni rezervoar. Možina, Struževo 35, Kranj 26 Samski, prost vojaščine, želim spoznati dekle, po možnosti šiviljo, zaradi ženltve. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takojšnja ženite v« (slika zaželena). Uslužbenka želi spoznati intelektualca, samskega do 40 let starega, za skupne izlete. Pozneje možna ženitev. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Iskren značaj« 28 V Kranju, bližnji okolici aH pa ob železniški progi proti Ljubljani iščeta stareja zakonca, brez otrok, ves dan odsotna, enosobno stanovanje ali pa vsaj prazno sobo. — Tudi popravita ali izdelata še nedograjeno sama na svoje stroške. Plačam vsako najemnino. Leopol-dina Pogačnik, Ljudska kuhinja, Tomšičeva ulica, Kranj 29 Zahvaljujem se Državnemu zavarovalnemu zavodu in »Glasu Gorenjske« za iziplačano zavarovalnino. »Glas Gorenjske« in zavarovanje priporočam vsakomur. Ignac Krivec, Senturška gora 12, Cerklje 30 Vajenca, ki ima veselje do mehanične obrti, sprejmem takoj. — Možna je tudi hrana in stanovanje po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 31 POZOR! Obveščam vse svoje stranke, da sem preselil svoj lokal za čiščenje čevljev na vhod Gorjančevega dvorišča t. j. poleg Potovalne agencije »Triglav« Kranj oz. nasproti Okrajnega sodišča Kranj. Prav tako obveščam vse stranke, da barvam in čistim usnjene plašče, aktovke in vse vrste čevljev, posebno pa na oker barvo in semiš. Odprto imam od pol 8. do 12. in od 13. do 18. ure zvečer. Nemiš Azir, čistilec čevljev, Koroška cesta 4, Kranj -32 Prodam NSU Prima 150 ccm, tip 1959 — novo. Naslov v oglasnem oddelku. 33 Prodam skoraj novo krušno peč z vsem okovjem. Jezerska c. 53, Kranj. 34 Prodam 2 prašiča težka po 200 kg. Okroglo 12, Naklo. 35 Motorno kolo .-Tomos Galeb« 150 ccm, novo. uvoženo, ugodno prodam. Smole, Kidričeva 33 II, Kranj. 36 Kmetijska zadruga Bohinjska Bistrica kupi poljsko seno in lu-cerno v večji količini — dobre kvalitete. Pismene ali ustmene ponudbe sprejema uprava Kmetijske zadruge v Bohinjski Bistrici. 37 Zaposleni ženski ali upokojenki nudim stanovanje in hrano. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku pod »Sp. Kokra«. 38 Kuharico polkvalificirano in snažilko gostilniških prostorov iz Kranja ali najbližje okolica sprejme restavracija »Park« takoj ali po dogovoru. Stanovanja ne nudimo. Ponudbe oddati v upravo »Delikatese«, Kranj. 39 Delavka na 3 izmene gre pomagati v gospodinjstvo. Naslov v oglasnem oddelku. 40 Ivan Kolarič se najtopleje zahvaljujem »Glasu Gorenjske« za prejetih 20.000 din zavarovalnine za utrpljeno škodo. Priporočam vsakemu Gorenjcu naj se naroči na »-Glas Gorenjske«. Uslužbenka z znanjem strojepisja in materialnega knjigovodstva išče službo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 41 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega očeta JERNEJA LEGAT se vsem iskreno zahvaljujemo, ki so z nami sočustvovali, darovali vence, cvetje, nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje in ga v tako velikem številu spremili do preranega groba. Posebej se zahvaljujemo dr. Bajžlju, sestri Beati za vestno lajšanje bolečin, vsem obiskovalcem v času njegove bolezni, pevcem, gasilcem domačega društva, sosednih društev in Obč. G. Z. Kranj, Kmetijski zadrugi Naklo, duhovščini za spremstvo, svetniku Fitipiču za ganljivi govor, kakor tudi vsem ostalim za izrečene poslovilne besede, Žalujoče družine: Legat, Kristan, Jošt tn Tomazin. Naklo, Strahinj, Lesce, Smihelj, dne 4. januarja 1960. »ISKRA«, tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, Kranj sprejme takoj USLUŽBENCA ZA NOTRANJO INFORMATIVNO SLUŽBO Pogoj: popolna srednješolska izobrazba. Nastop službe: takoj. Pla-ča po tarifnem pravilniku podjetja. Prijave sprejema personalni oddelek tovarne. V KRANJU Fižol 70 do 80, ajdova moka 60 do 70, ješprenj 65 do 70, kaša 75 do 80, krma za kokoši in koruza 35 do 40, orehi 90 do 100 in smetana 250 din liter. Korenček 40, čebula 35 do 40, krompir 17, zelje sladko 20, zelje kislo 50, ohrovt 30, solata 80, repa kisla 30, redkev 30 jabolka 40 do 90 in slive 150 din. Kokoš 600, purani 2500 din. Por 5 do 10 din kos, zelena in pe-teršllj 10 din šopek, jajca 25 do 30 din kos- sir-skuta 80 do 100 in surovo maslo 520 do 560 din kilogram. V RADOVLJICI Solata 50, cvetača 75, korenček 46, zelje-glave 23, zelje-kislo 44, če,sen 138, čebula 38, repa-kisla 35, pomaranče 190, mandarine 200, limone 200, jabolka 65, fige 180, slive 160, banane 290 dinarjev za kilogram. Jajca 30 din kos. V ŠKOFJI LOKI Solata 80, krompir 18, kislo zelje 40, fižol 80 do 100. zelje 25, cvetača 80 do 90, jabolka 60 do TELESNA KULTURA NOVOLETNI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR Namiznoteniški klub Triglav je tudi letos za novoletne praznike organiziral tradicionalni mladinski in pionirski namiznoteniški turnir, ki se ga je udeležilo okoli 100 igralcev in igralk Odreda, Ljubljane, Ilirije, Krima, Kopra, Fuži-narja, Hrastnika, Jesenic, Mladosti in prireditelja. Na tem turnirju nas je malo razočaral državni prvak Frelih, ki je doživel kar tri poraze in se moral zadovoljiti šele s četrtim mestom. Vrstni red: mladinci A — Jamšek (F); mladinci B — Sazonov (II); mladinke — Pe-trač (F); pionirji — Trupej (Od); pionirke — Zrimec {Od). TUDI TVD »PARTIZAN« ŽIROVNICA GRE V DRAZGOŠE Na minuli seji upravnega odbora TVD »Partizan« v Žirovnici so razen tekočih organizacijskih zadev razpravljali in sklepali tudi o pripravah za udeležbo na letošnjem smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice«. V ta namen je društvo že nabavilo 7 parov tekaških smuči, pred kratkim pa je društvu tudi Svet za šport in telesno vzgojo ObLO Jesenice dodelil 4 nove pare tekaških smuči, 7 parov tekaških čevljev in nekaj denarne podpore. -an r Nad 70 patrol na Jelovici Prihodnjo nedeljo, 10. januarja, bo drugo veliko smučarsko tekmovanje, in sicer patrolni tek »Po stezah partizanske Jelovice«. Za to tradicionalno prireditev v spomin na slavno dražgoško bitko leta 1942, je po vsej Sloveniji, posebno pa še na Gorenjskem, precej zanimanja. Zato so se organizatorju, Zvezi borcev okraja Kranj, razen 10 najboljših reprezentantov v tekih, ki jih bo tokrat vodil Janez Pavčič, prijavili še tekmovalci iz različnih klubov, društev, dalje reprezentanca Hrvatske m BiH, 8 okrajnih patrulj rezervnih oficirjev LRS in drugi. Predvidevajo, da bo na startu preko 70 patrulj, ki bodo imele v svojem sestavu naše najbolj znane smučarje. Proga ne bo preveč težavna, dolga bo okrog 15 kilometrov in bo povezovala številna oporišča partizanskih borb, grobišč itd. Zveza borcev okraja Kranj vabi vse ljubitelje smučarskega športa, da pridejo prihodnjo nedeljo na to pomembno tekmovanje, kjer bodo lahko spet obnovili svoje spomine iz časov NOB. V. Mednarodna tekma na Pokljuki dobitka? i. januarja ZLATO V »TOLPA IZ ameriški »PREKI- »RADIO«, Jesenice: 6. januarja angleški film »TOLPA IZ LAVEN-DER HILLA«; 7. in ameriški barvni film DŽUNGLI«. »PLAVŽ«, Jesenice: nuarja angleški film LAVENDER HILLA«. Žirovnica: 6. januarja barvni cinemascope film NJENA MELODIJA«. Dovje-Mojstrana: 7. jan. ameriški barvni cinemascope film »PREKINJENA MELODIJA.« Bled: 6. in 7. januarja češki film »PETO KOLO« — predstava v sredo ob 17. in 20. uri, v četrtek pa ob 17. uri, ob 20. uri pa je Veseli večer. Radovljica: 6. januarja ob 17.30 in 20. uri ameriški film »DETEKTIVSKA ZGODBA«; 7. januarja ob 20. uri ameriški barvni cinemascope fi'.m »TAMANGO«. »SORA«, Skofja Loka: arja nemški film »ZATO LJUBIM«. »OBZORJE«, Železniki: arja ob 20. uri Program dalr'.imen-tarnih filmov v čast občinskega praznika. Domžale: 6. in 7. januarja angleški cinemascope film »INTER-POL« — predstave vsak dan ob 18. in 20. uri. Duplica pri Kamniku: 6. in 7. januarja ob 19. uri angleški film »TIHOTAPCI«. Pred Sport-hotelom na Pokljuki je bilo v nedeljo, 3. januarja tradicionalno mednarodno smučarsko tekmovanje članov in članic ter mladincev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Na tekmovanju je nastopilo 58 tekačev, med njimi 31 članov (na 15 km), 6 članic in 21 mladincev (oboji na 10 km). Največ .je bilo seveda domačinov, konkurenco pa so izdatno poživili še trije člani iz Avstrije in dva iz Italije, dve članici iz Italije ter dva italijanska mladinca. Prav gotovo so ti tuji tekmovalci vzbudili pri številnih gledalcih, ki so se tokrat zbrali na Pokljuki, največ zanimanja. Progo za to elitno prireditev sta tokrat pripravila bivša tekača Zem-va in Kersnik. Bila je dolga 15 km z višinsko razliko 130 metrov. Na tej tekmi so imeli nekateri naši favoriti smolo. Tu naj predvsem (GORENJSKE ) KRANJSKI GIMNAZIJCI V MURSKI SOBOTI Ekipa športnikov kranjske gimnazije je pretekli teden na povabilo športnega aktiva gimnazije gostovala v Murski Soboti. Srečali so se v košarki in odbojki. Kljub temu, da ekipa ni bila popolna, je dosegla prav dobre uspehe. Posebno so se izkazale ženske. Rezultati: odbojka ženske — Gimnazija Kranj : Gimnazija Murska Sobota 2 : 0, košarka — Gimnazija Kranj : : Gimnazija Murska Sobota 61 : 5. Moški — odbojka — Gimnazija Kranj : Gimnazija Murska Sobota 3 : 2, košarka — Gimnazija Kranj : : Gimnazija Murska Sobota 84 : 72. Med vsemi se je najbolj izkazala Kranjčanka Branka Svabič, ki je nastopila tudi v odbojkarski ekipi moških. omenimo Hlebanjo, ki je po nekaj kilometrih zlomil smučko. Kranjski tekmovalec Roman Seljak bi prav gotovo zasedel boljše mesto, če ne bi nekaj sto metrov pred ciljem prav tako zlomil smuči. Izredno dobro se je plasiral naš tekmovalec Cveto Pavčič, ki je bil le 24 sekund za zmagovalcem Lak-knerjem iz Avstrije. Pri članicah je prvo mesto osvojila Mara Re-karjeva iz Mojstrane. Pri mladincih pa je osvojil prvo mesto odlični italijanski tekmovalec Delia Mea. To pot so naši tekači dokazali, da je marsikdo v zmoti, ker misli, da nimamo dobrih tekačev. Spoprijeli so se z nekaterimi Avstrijci, ki sodijo že v srednjeevropsko elito, in dosegli res zavidljive rezultate. ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI 0 Nogometna reprezentanca Čila bo odšla 10. marca na turnejo po Evropi. Odigrala bo nekaj tekem v Franciji, Beigiji, Zahodni Nemčiji, Španiji in Izraelu. O Tretji najboljši na olimpijski skakalnici v Cortini (1956) Vzhodni Nemec Harry Glass, ki je treniral na znani skakalnici na gori Isel, je pri nesrečnem skoku do 68 m padel in si zlomil ključnico. Pravijo, da verjetno ne bo mogel več nastopiti na olimpijskih igrah v ZDA. £ V petem kolu novoletnega turnirja šahistov je Jugoslovan Gligorič premagal Američana Bart-zerja v 39. potezi in je trenutno na drugem mestu. # Na prvem kvalifikacijskem tekmovanju norveških smučarjev za zimske olimpijske igre je v teku na 15 km zmagal Hallgeir Brenden s časom 1:01,17. 6. janu-KER TE 7, janu- 80 in med 320 do 380 dinarjev za kilogram. Kisla repa in špinača 20 din merica, jajca 30 din kos, sirček 15 din, smetana 15 din zajemalka. RADIO LJL'fiLJAMA ČETRTEK. 7. JANUARJA 8.40 Zbor Glasbene matice p. v. Cirila Cvetka; 9.00 Z glasbo v deželi Tisoč in ene noči; 10.10 Dve skladbi za klavir; 11.00 Trije operni dvospevi; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Tatjana Hlišč: Priprave za varstvo .sadovnjakov proti pozebi; 12.40 Češke in moravske ljudske pesmi; 13.39 Stari in novi Rossini; 14.25 Spor! in športniki; 15.40 S knjižnega trga; i6.00 Ob 150-ietnici Chopinovege rojstva — I.; 16.45 Godala m mandoline; 17.10 »Pastirčki« — Pesmi Petra Liparja poje Mariborski komorni zbor p. v. Hajka Sikuška; 17.30 Odlomki iz znanih operet; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza — Prof. Karel Dobovišek: O kulturi Eskimov; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PFTF.K, 8. JANUARJA 8.35 Anton Lajovic: Pesem jeseni, .simfonična pesnitev; 9.00 Nas podlistek — Friedrich Du-renmath: Sodnik in njegov tabel j — II.; 9.40 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.35 Skladih H. Svetela, Slavka Mihelčiča in Matije Hravničarja; 11.00 Za ljubitelje moderne zabavne glasbe; 11.30 Družina in dom; 12.00 Alpski zvoki; 12.15 Radijska kmečka univerza — Ing. Jože Ferčej: Ali je potrebna odbira in kontrola proizvodnosti živine: 14.10 Kmečka godba; 15.40 Iz svetovne književnosti — Prix Goncomi 1959. 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovori z volivci; 18.00 Ciovt-k in zdravje; I8.30 Iz naših kolektivov; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Mozartovi koncerti. VESTI IZ NAŠIH KRAJEV PRAZNOVANJE NOVEGA organizirali tudi šahovski turnir. LETA V POLJANAH... Aktiv pa pripravlja tudi mladin-Za praznovanje Novega leta je sko igro »Mladost pred sodi- mladinski aktiv v Poljanah pripravil za svoje člane in vse prebivalce Poljan v petek, 1. januarja zvečer v svojem prostoru mladinski večer. Ob razkošno okrašeni Novoletni jelki je Dedek Mraz obdaroval mladince in mladinke. Za novoletne praznike so TRČENJE DVEH AVTOMOBILOV V nedeljo, 3. januarja se je na cesti II. reda iz Rateč proti Podkorenu pripetila prometna nesreča. Osebni avtomobil S-11871, ki ga je upravljal lastnik B. S. iz Ljubljane, je vozil iz Rateč proti Podkorenu. Nasproti pa mu je pripeljal avtomobil iz Udin iz Italije, ki ga je upravljal I. P. in sta zaradi neprevidne vožnje trčila. Pri trčenju je na obeh avtomobilih nastalo za 180.000 dinarjev škode. Telesnih poškodb ni bilo. V SMRT ZARADI BOLEZNI Na Jesenicah se je v nedeljo, 3. januarja F. S., star 50 let, obesil. Vzrok samomora je bil obup nad zavratno boleznijo tuberkulozo. F, S. je bil samski in zaposlen v jeseniški Železarni. TRČENJE NA CESTI BLED—POKLJUKA V .soboto, 2. januarja dopoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti Bled—Pokljuka. Osebni avtomobil S-11281, ki ga je upravljal J. V. iz Ljubljane, je zaradi neprevidne vožnje trčil v avtobus S-891. Na srečo do telesnih poškodb ni prišlo in je bilo škode na obeh vozilih za 55.000 dinarjev. Pri enourni zapori prometa se je na tej cesti zbralo v koloni 27 osebnih avtomobilov, 5 avtobusov in 2 tovornjaka. scem«. V. ...V KRANJSKI GORI Kljub deževnemu vremenu se je za novoletne praznike v Kranjski gori zbralo 157 avtomobilov in 5 avtobusov, s katerimi se je pripeljalo na stotine gostov. Sleherni prostorček je bil izkoriščen za parkiranje, avtomobili pa so stali ob cesti skozi vso vas tja do žičnice. Seveda pa so gostje z avtomobili zastonj iskali uslužbenca bencinske črpalke in bi bilo lepo, da bi temu uslužbencu zgradili utico poleg črpalke, v kateri bi lahko segrel svoje prem ražene ude. V novoletnih dneh sta s polno paro delali obe žičnici v Kranjski gori. Od 1. do 3. januar. 1960 sta prepeljali okrog 10.000 smučarjev. J. S. ...IN V KAMNIKU V Kamniku je Dedek Mraz prinesel južni osemletki nov televizijski sprejemnik, ki so ga namestili v pritličju šole. Zanj je največ sredstev prispevalo Društvo prijateljev mladine. Rekorden obisk gostov na s i 1-vestrovo je dosegla letos restavracija -Dom« v Kamniku. V vseh prostorih re racija je nad 900 gostov pričakalo Novo leto. Prav tako so bili prostori nabito polni v kavarni na Starem gradu. Z. RAZSTAVA »ZGODOVINSKI RAZVOJ ŽIVIH BITIJ« V SOBOTO V KRANJU V soboto, 9. januarja ob 18. uri bo v avli Okrajnega ljudskega odbora v Kranju otvoritev razstave »Zgodovinski razvoj živih bitij — ob stoletnici Darvvinove knjige Na-sfcm-k vist.. Razstavo je pnlpi Prirodoslovni musej v L juti Doslej je bila že v Mariboru, Celju in 'Novi Gorici in povsod je bilo zanjo veliko zanimanje. Ogled razstave priporočamo vsem, pred- vsem pa učencem in dijakom ter ostali mladini. DANES SEJA ObSS RADOVLJICA Danes, 6. januarja popoldne ob 16. uri bo v Radovljici seja predsedstva Občinskega sindikalnega sveta. Na seji bodo med drugim razpravljali tudi o občnih zborih sindikalnih podružnic, o programu predvidenih seminarjev, o družbenih planih v letu 1960 itd. Z MNOŽIČNEGA SINDIKALNEGA SESTANKA V TOVARNI PLAMEN V KROPI V tova rni vijakov Plamen v Kropi je bil 31. decembra množični sindikalni sestanek. Predsednik sindikata tov. Tono I5e-šter je članom kolektiva med drugim povedal, da so operativni načrt za mesec december presegli za 11 odstotkov, družbeni načrt za leto 1959 pa za 4,7 odstotka in izdelali 3.685 ton raznih izdelkov. Zvečer pa je delovni kolektiv Plamen skupno pričakal Novo le' to v sindikalnem domu v Kropi- »ABDULA VELIKI« V KAMNIKU V Kamniku bodo danes, 6. ja* nuarja /.večer in jutri zveče' predvajali zapimlv angleški barv ni film »Abdula Veliki«. NOVO OKRAJNO SODIŠČE V DOMŽALAH Domžale, 5. januarja. — Včeraj je v Domžalah začelo posloval' novo okrajno sodišče, ki je pre' vzelo 59 odstotkov poslov od okrajnega sodišča v Kamniku. UMRL JE JANEZ BRLEČ-N A( ' Na svojem domu v Lokah ^ Tuhinjski dolini je umrl Jan* Brlee Nare, nosilec spomenic" 1941, Pokop,ili so ga na Žalah ' Kamniku ob številni udeležb" občinstva. Od pokojnega bore* se je poslovilo šest govornikov-ki so poudarili njegove zaslug v NOB.