PRIMC IŠKI DNEVNIK p<*nUi» SjBSVJKSr - Cena 35 lir Leta XVI. - St. 259 (4722) TRST, sobota 29. oktobra 1960 Ogorčenje in protesti francoskega prebivalstva goti prihodu nemških vojaških enot v Francijo Odločen protest zveze bivših internirancev v nemških taboriščih Surovo ravnanje policije proti predstavnikom tiska in * sindikatov Atentat v Parizu - Bojazen Francije pred tretjo fronto v Alžiriji — Ob prihajanju nemških padalcev in "'srievre akov v Francijo, ki bodo začeli 3. novembra iV P^rajini Champagne, vedno bolj narašča Atesti tvo Prel:)ivalstva tamkajšnjega področja, precejšr,Množijo in v nekaterih krajih je prišlo do t h naPetosW. tako aa se bojijo incidentov ob ^ že vč • ’ ko 1x5 okoli dve sto nemških vojakov, ki (Tutt prišli v Mourmeion in v Sissonne, imelo • dePartmaja Meurthe-et-Moselle je že posredo- % ?uPanu v Auboue, ?dobrii „n?ei občinski svet b Prenn?aJizredni seji ukaz, duje prehod in bi-letnij,, ?ernških čet na o-Ndarii6 °be>ne- Prefekt je fonit t’, ie ukaz neza-vaištvn - tamkajšnje prejo, ker ze'° razburjeno in Nemci med leti kebivav ustrelili mnogo Si tSVKte °bčme. V tej -Oeh v^- !° v preteklih dh 2bn^e število protestiranj proti prihodu to vojakov v Franci- J^cev a„zveza bivših depor. 'taci nemških koncen- 'So\tab°nščih je tudi k ftotePsmfestlrala- v av°-iL^laai s,FOadaria’ da bi 4 atlantskega nem- ijba utegnjf.1- ’ auar" ? tete if 1 uPorabiti i,, 1Oam --b franc°skim svo. Wfc- Proti francosk t> v “vzdrževanje re-v vtatan lmeru «notranjega v>ko- „ ?Java opozarja Nst ,prebivalstvo na neuhojena 3 bi,a Francija Ni nem-, •''“i00- ki bi i« up°V2ro^5kl militaristi, kar Pran„;;_ atomsko uniče-in dodaja, da ba azum u* -------------------— 'vlea®3 je, Podpisala f*1 skn.J ’ zali na®° dr- l«,9 flaim?1 Patriotična ču- ti v in a odPora, bivših 'i v, ... druž’ - ■ — jih zin vseh tistih, §iš,'asonL~!sma Prihajajo JjMji n*°* m radiu in po. >t,>istva rirjajo nedop"st-a/Ji dnin*’, a so nemškim te a’ ki«, • «Prav tista o-uk(f fra r le bilo prelite ift. ni VnCoske krvi» v prvi n 1914 h-1?' *n kier 50 do tl« .'erih i številne vasi, y j#e. sedaj ostalo sa- i«!^e8alll*fr,ancoskega in ino. iSelikn1Ska Pa je zavla-aišn' razburjenje zara- ^»Cli ^ ?°' a m, bil ista, °licisti 'P n-n, . so surovo rav- l|tii!^rajšniJ'azburjenje zara->2'Proti £ga ■ ravnanja po-tika *°Ui rn, .likarjem in fo-in r«. Petnajst’ čas-a *otoreporterjev so (i medgeilti PretepR in bil« ,J*emonstraci.iami, staciio ?raj v zvezi z "d •PolicUt?1 Za mir v A1' ti, m n-., , so surovo rav- 'tl Yeč Predstav- tem- er tujega tl- ' ital/jh s° nekateri do- h.'as°Di Janskih in ameri- Vncos?-Sov- K i® tji,vSlnd’kat fotografki ofcjavo°Vnih agencij je b>, da Protest in po-\Wla Rrne Pohcija grobo 'K* *e hm fotografom, če. fltj 8ah>. .,. legitimirali. V* «eP !i da je bilo u-“(itiL.Prenrii1^? nekateri poli butanja na podlagi so časnikar- v podobnih okoliščinah rajši bili drugje. Tudi vsedržavni sindikat časnikarjev je objavil protest, v katerem poudarja, da so bili številni časnikarji surovo pretepeni in da so policisti razbili več fotografskih aparatov ter zaplenili filme m žalili predstavnike tiska. Na koncu pravi izjava, da bo tisk prisiljen sprejeti resne sklepe, da zaščiti svoje člane in da doseže spoštovanje pravic do svobode informacij. Nocoj je tudi katoliški sindikat francoskih časnikarjev protestiral skupno s socialističnim sindikatom časnikarjev. V protestu se poudarja, da izkaznica o tisku, ki jo je izdala policija, niti zdaleka ne olajšuje izpolnjevanja časnikarske dolžnosti, temveč je znak za tiste, ki se znašajo r.ad časnikarji. Izjava pravi, da so sedaj protesti odveč in da bosta oba sindikata sprejela vse povračilne ukrepe, da dosežeta prenehanje takih brutalnosti. Francoski fotore- porterji in filmski operaterji so sklenili, da bodo danes bojkotirali uraden sprejem na pariški občini na čast predsedniku Madagaskarja. V svoji izjavi poudarjajo, da sklep ni naperjen proti predsedniku Madagaskarja, temveč pome- ni protest proti policijskemu prefektu,- ki je dal ukaz svojim policistom «naj proti vsem ravnajo najodločneje*. Tudi današnji popoldanski tisk objavlja številne proteste pioti surovemu ravnanju policije. Zvedelo s® jc, da so policisti pretepli tudi več sindikalnin voditeljev, od katerih so se morali nekateri zdraviti v bolnišnici. Včeraj so med demonstranti aretirali 425 ljudi, ki so jih danes povečini izpustili. Točno število ranjenih ni znano, ker se je večina od teh zdravila na domu ali v lekarnah. Policija pa je sporočila, da je bilo med policisti ranjenih 38 ljudi, med demonstranti pa okoli 300. Zaradi tako velikega števila protestov je policija dala nalogo generalnemu inšpektorju, naj uvede preiskavo, da ugotovi krivce. Policijska prefektura je o-bljubila, da bodo krivci, če jih bodo izsledili, strogo kaznovani. V Parizu sta danes dva alžirska borca streljala na dva polici-ška častnika, od katerih je bil eden smrtno zadet in je umrl v bolnišnici. Zadet je bil komisar ravnateljstva za varnost. Policijski častnik, ki ga je spremljal, je ostal nepoškodovan. Smrtno zadet pa je bil neki pešec. Francoska vlada je zelo zaskrbljena zaradi možnosti, da žirije okoli področja, kjer i-ma Francija petrolejska ležišča v Sahari. Bivši francoski Sudan, ki je po razbitju federacije Mali prevzel ime Mali, je odpovedal sporazum s Francijo, na podlagi katerega je ta imela v tej državi vojaško letalsko oporišče v Kati blizu Bamaka. Nekateri opazovalci pravijo, da so značilne včerajšnje pripombe moskovske «Pravde», da ni nobenega vzroka, da SZ ne bi pomagala alžirski osvobodilni fronti, ker Američani pomagajo Franciji v Alžiriji, s tem da ji pošiljajo orožje. Ti opazovalci menijo, da bi utegnila SZ poslati orožje v Mali, od koder bi izvršili nov alžirski napad na Saharo. Značilne so tudi izjave maroškega prestolona- slednika Mulaja Hasana: «V prihodnjih tednih bo nov zelo važen činitelj povsem spremenil naravo alžirske vojne.# Davi se je začelo v Tunisu tajno zasedanje alžirske vlade. Domnevajo, da si bodo ministri prva dva dni izmenjali misli o sedanjem stanju v Alžiriji ter nato razpravljali o poročilu ministra za informacije Jazida o razpoloženju posameznih delegacij v OZN pred razpravo o Alžiriji. Plenarna seja vlade se bo verjetno začela, ko se bo ve nil podpredsednik vlade Bel-kasem, ki je sedaj v Rabatu in ki se bo vrnil v Tunis prihodnji teden. Kairski radio poroča, da bo alžirska vlada 1. novembra objavila važno izjavo, ker bo ta dan šesta obletnica začetka alžirskega upora. S francoske strani poročajo, da so se pred 15 dnevi začele vojaške operacije na področju Aures. Uradno trdijo, da je padlo okoli 500 Alžircev. Do močnih bojev je v zadnjih dveh dneh prišlo v departmaju Costantina, v Kabiliji in v južnem delu departmaja O-ran. Številne skupine francoskih vojakov so padle v zasedo, ki so jo pripravili alžirski borci. Danes so po nalogu francoskih oblasti v Alžiru zaplenili pariške liste «Le Monde# (levi center), «Paris Presse# (desnica) ter reviji »France Ob-servaetur# (progresiven) in »Rivarol# (skrajna desnica). Vzrok zaplembe ni znan. BJorice fa Jngoslarije «Borba» obsoja koncesije Bundeswehru Skupščina je odobrila zakon o tisku Prihod nemških čet je novo znamenje, da se mednarodna napetost veča - Hovi zakon o tisku zanima v prvi vrsti sovjetsko, ameriško, britansko in francosko informacijsko službo v FLRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — V zvezi s prihodom zahodnonem-ških čet v Francijo ugotavlja jutrišnja «Borba», da ta dogodek dokazuje, da je francoska politika doživela veliko spremembo. Francija, k:, je nekoč pripisovala velik pomen Organizaciji združenih narodov in bila njen aktivni član, je začela obračati hrbet svetovni organizaciji, in sicer zato, ker se OZN ne more pomiriti s francosko politiko v Alžiriji. Namesto pozitivne mednarodne usmeritve išče danes Francija svojo glavno oporo v Bonnu, v tistih reakcionarnih silah Zahodne Nemčije, katerih se je Francija nekoč upravičeno bala. Francija se danes navdušuje z iluzijami, da bo z osjo Pa-riz-Bonn povečala vpliv Fran- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Dramatični ton političnega tajnika PLI na «volilni tribuni» Izven centrizma obstaja za Malagodija samo velika «zmešnjava» in «huda kriza» Voditelj liberalne stranke zanika, da bi liberalci predstavljali coklo za gospodarski in socialni napredek dežele - Dolg razgovor med Fanfanijem in Morom - Zupan zap. Berlina Brandt obišče 17. nov. Rim (Od našega dopisnika) RIM, 28. — Tajnik liberalne stranke poslanec Mala-godi je v svojem govoru na «volilni tribuni# izbral dramatični ton, ko se je s svojimi argumenti obrnil neposredno na volivce in volivke, ki se do sedaj še niso odločili, kateri stranki bi oddali svoj glas prihodnjega 6. novembra. Malagodi je poudaril izredni pomen bližr njih upravnih volitev, kar postavlja vsakega volivca in vsako volivko pred »veliko odgovornost#, ker pri teh volitvah ne gre, po mnenju Malagodija, le za u- , t v vg|jj j . vaouiaai bri oijcua uui Ni v lja^radi svojega de-. se v Alžiriji odpre tretja fron-n VrJij. Kor oni. Eni in ta proti francoski vojski. Na-ipa se cenuisutu« v Vafn0st.na,°g°, ki prina- staja namreč možnost, da se dala sestaviti, vsaj ’ eni in drugi bi I vojna razširi na južni del Al-1 kanci ne. Od tod '"•in pravo občin in pokrajin, ampak celo za «prihodnost domovine#. Kaj sili voditelja PLI, da se obrača na volivce v tako dramatičnem tonu, in da formulira celo dilemo: «Ali hočemo vlado, ki naj ohrani svobodo, ki je temeljni pogoj dostojnega moralnega in materialnega življenja, ali pa hočemo postaviti na kocko to svobodo, ki jo imamo?# Razlog je zelo preprost: da bi mogli obdržati po volitvah sedanje sodelovanje med KD, liberalci, socialdemokrati in republikanci, bi se morale vse te stranke močno okrepiti (kar je zelo malo verjetno), hkrati pa bi morali socialisti nazadovati (kar pa je prav tako zelo malo verjetno). Le v takem primeru bi se verjetno tudi republikanci premislili in bi pristali na ponovno centri-stično vladno koalicijot ki ji sedaj odločno nasprotujejo. V vsakem drugačnem primeru pa se centristična vlada ne bo ’ ’ ---— z republi- zaskrblje- delegati v OZN se zavzemajo nova pogajanja o razorožitvi Menon predlaga, naj skupščina da organizmu, ki bo vodil ^ ločna navodila ■ Napovedan sestanek Wadswortha z Zorinom h 28. - Na vče. S? P0°tla-krse?ia pobi i C ne a Mnnon izjavil. iNovl« na? e več odklo- V °j.®.°vernosti "glede b»o ^rtVU: da do se-J**] res e tega storje-*' • je t°M,stnega, in je v ia , nafa Središča. Pred-vsekaj ®lavna skupšči-VtOŽ )1*0 VortnVodil °rEanb iFfito - Porenju ° ■iNzr! °rga*"ajsi bo t° ka- V o V«, d\ zem ~ in naJ Zvriit, .Predloži poro-» tVenemyi teh navodil Ata frej ^tj. odboru OZN V j, '£°dnjim zase- Peljsk? Pod- Ut !®Je K1. Predlog za °rož- naj se usta- število podro-t.L bil« Aziii in Afriki, Ht*.‘la vezana na "voja- St VRL«? S Y Ženevi, .n vN^ne j? ta pogajanja A. * *ah.ia ov‘t je nato V% je dne argumente. fetVs *ov°rU delegat 'K PtPre(iW?0l ofil- da bo 'sgal načrt resolu-V>>o! & na) razoro-''iNe ? kre«, N »sprejme vA '*r n»i °» odbor de-Oo doij.. 1 mu kot pred- ?hH^°in'>stinevtralno ose* « raji' p?) bi to bil ^iki , Z1,venega ort- delegat Padilla Ta bi moral sprejeti potrebne ukrepe, da začne odbor de-setorice takoj po zasedanju skupščine OZN spet delovati. Pozval je velike države, naj se obvežejo, da ne bodo delale novih jedrskih poizkusov v Afriki. Nizozemski delegat je izjavil, da ne nasprotuje predlogu, naj bi predsedstvo odbora deseto-rice prevzela »nepristranska# osebnost, in je poudaril, da je potrebno obnoviti pogajanja v tem odboru. Zavrnil je zatem sovjetski razorožitveni’načrt. Tudi cejlonski predstavnik je poudaril, da je potrebno nujno obnoviti pogajanja o razorožitvi, in je dejal, da je sovjetski načrt »bolj jasen vsaj v načelih#. Dodal pa je, da je treba priznati »duha sprave, ki ge je pokazal ameriški delegat#. Predstavnik ZAR je poudar. jal stične točke vzhodnega in zahodnega stališča in se tudi zavzel za takojšnjo obnovitev pogajanj. Dodal je, da podpira idejo »navodil#, ki jo je predlagal indijski delegat Krišna Menon, vendar pa bi morala oba bloka predvsem obnoviti pogajanja. Pripomnil je, da bi razširitev članov odbora desetorice lahko olajšala pogajanja, toda nova izbira članov bi morala biti zelo skrbna. Za danes je bil napovedan sestanek med ameriškim delegatom Wadsworthom in sovjetskim delegatom Zorinom, da bi govorila o razorožitvi. Toda Wadsworth se je močno prehladil in sestanek je bil odložen. Zatrjujejo, da je pobudo za sestanek dal Wads- wort'h. Gvinejska delegacija v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. — Danes je prispela v Beograd delegacija Gvineje pod vodstvom ministra za gospodarsko načrtovanje Famara Keita. Gvinejska delegacija se bo med tridnevnim bivanjem v Jugoslaviji razgovarjala z jugoslovanskimi zastopniki o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Gvinejo. To je prva delegacija Gvineje, ki je obiskala Jugoslavijo. Jugosl. atomisti v Milanu in Turinu MILAN, 28. — Delegacija jugoslovanske zvezne komisije za jedrsko energijo je obiskala te dni Inštitut za metalurgijo in industrijsko kemijo prof. Cacianija v Milanu, Inštitut Fermi v Milanu, jedrski center ISPRA, oddelek za jedrski pogon ladij tovarne Fiat iiT turinsko univer. zileino kliniko. Jugoslovanska delegacija bo 29. oktobra, po obisku jedrskega laboratorija podjetja AGIP v Milanu odpotovala v Rim, je naprosil, naj ne pripišejo senzacionalnega značaja razgovoru, ki ga bo ob priliki zum, tako da vlada sedaj lahko predloži proračun poslanski zbornici. obiska v Italiji imel s pape- Sporazum med obema stran- žem, ker bo imel ta razgovor i kama vladne koalicije glede r.ost Malagodija. Sedanja vladna večina, je nadaljeval Malagodi, se je u-stvarila v preteklem juliju in voditelji strank, ki podpirajo sedanjo Vlado izključujejo, da bi po volitvah mogli skleniti splošni politični sporazum z Nennijevimi socialisti, kakor izključujejo tudi splošni poli-t.čni sporazum s fašisti, ker »interesi svobode in dežele tega ne dopuščajo#. Toda ta sedanja večina bi se razbila, če bi volitve 6. novembra oslabile stranke, ki sestavljajo to večino. V takem primeru, pravi Malagodi, bi, kljub naporom liberalcev, nastala v deželi velika zmešnjava in huda politična kriza, ki ne bi imela izhoda in ki bi nujno vplivala na celoten napredek dežele. Temu se moremo ogniti, če bodo volivci podprli stranke sedanje vladne večine — je Malagodi zaključil ta prvi del svojega govora. V drugem delu govora P& je Malagodi branil dosedanjo politiko centrističnili vlad in oporekal zatrjevanju opozicije, da take vlade, predvsem pa vlade, ki jih podpirajo liberalci, ne morejo storiti nič za gospodarski in socialni napredek dežele. Malagodi je dejal, da je res nasprotno in navajal podatke o nacionalnem dohodku, ki naj bi se do letošnjega leta podvojil v primeri z letom 1938 in tudi z letom 1948. V isti meri naj bi se zvišale mezde, plače, socialno zavarovanje, potrošnja, izdatki za javna dela, izboljšave v poljedelstvu, nove tovarne, nove stanovanjske hiše. Tudi zaposleno delavstvo se je zvišalo za 3 milijone in pol. Lira je trdna, v državo, banki je prihranjenih tri milijarde dolarjev. Mnogo tega, je nadaljeval Malagodi, se je izvršilo na pobudo liberalcev. Malagodi je nato priznal, da so bile storjene tudi mnoge napake in da je treba napraviti še mnogo; vendar bo moč po njegovem storiti tudi vse ostalo samo po glavni poti sodelovanja med ((demokratičnimi strankami# in po tej skupni poti morajo te stranke hoditi, dokler jo bodo o-grožale z dveh strani »uničevalne sile fašistov in komunistov#. Podčrtal je, da liberalci ne obljubljajo nemogočih stvari samo zato, da bi pridobili glasove, ampak pravijo le, da hočejo naprej po «glavni poti#, naprej do Italije, v kateri bodo «vsi državljani delali, bodo vsi socialno zaščiteni, dobro izobraženi in zmožni prihraniti v dobrih trdnih lirah zase in za svoje družine#; v kateri bo «vsak, ki je zmožen, mogel vršiti svoj poklic, voditi svoje podjetje v svojo kerist in v koriot vseh, ne da bi ga zadušil ali oviral ne javni ne zasebni monopol#. Država bi morala biti »od vseh državljanov, pravična z vsemi, prijateljica vseh in, po potrebi, stroga z vsemi#. Predsednik vlade Fanfani je imel danes popoldne »dolg in prisrčen# razgovor s politih nim tajnikom KD Morom o poteku predvolilne kampanje in o perspektivah bližnjih u-pravnih volitev. Zupan zapadnega Berlina Willy Brandt bo 17. novembra gost italijanske prestolnice. V pogovoru s tujimi novinarji v Bonnu na kosilu, ki so mu ga priredili v prostorih krajevnega »Press kluba#, jih v svojstvu župana zapadnega Berlina, ne pa v svojstvu socialdemokratskega kandidata za mesto zveznega kanclerja. A. P. «»—- Ne bo podeljena Nobelova nagrada za mir OSLO, 28. — Odbor za Nobelovo nagrado je sklenil, da za leto 1960 ne bo podelil nagrade za mir. Statut o nagradah prav, da se nagrada dodeli ->sebi, ki «je v največji meri in na najboljši način delovala za bratstvo med narodi in za ukinitev (ali pa za skrčenje) stalnih armad kakor tudi za ustanavljanje in krepitev miroljubnih kongresov#. Današnja seja je bila tajna. V preteklih tednih se je mnogo govorilo o Hammarskjoeldu kot morebitnem kandidatu. Nekateri opazovalci so mnenja, da je kongaška kriza in kritika proti Hammarskjoeldu ob tej priložnosti vplivala, da je tudi Hammarskjoeld odpadel kot kandidat. Ravnatelj zadevnega zavoda je izjavil, da je bilo predloženih okoli trideset kandidatov. Mobutu in Combc preganjata zastopnik« FLRJ LEOPOLDVILLE, 28. — Zastopstvo jugoslovanskega veleposlaništva v Leopoldvillu je vložilo oster protest v kongo-škem zunanjem ministrstvu zaradi maltratiranja jugoslovanskih diplomatskih zastopnikov od strani Mobutujevih vojakov. Vojaki so pred dnevi že drugič na eni izmed glavnih ulic Leo-poldvilla ustavili avtomobil jugoslovanskega veleposlaništva, s katerega so grozeč z orožjem na grob način izvlekli člane veleposlaništva, čeprav je Dil vodja izvidnice obveščen, da gre za avtomobil jugoslovanskega veleposlaništva, so vojaki ne le pregledali RVtomobil, temveč so izvršili tudi osebno preiskavo potnikov, šele po desetih minutah so vojaki dovolili avtomobilu, da nadaljuje pot. Belgijci, ki delujejo v Eli-sabethvillu pod krinko Com-bejeve policije, so pred dnevi onemogočili dopisniku tiskovne agencije Tanjug Aksentije-viču bivanje v Katangi. Policija je namreč zadržala dopisnika Tanjuga, ki je prispel iz Leopoldvilla z letalom v Elisabethville in mu onemogočili vsak stik z zastopniki oblasti in pri tem grobo žalila Jugoslavijo. Sele na intervencijo zastopnikov OZN je policija dovolila dopisniku Tanjuga, da prenoči v hotelu belgijske letalske družbe «Sa-bena», kjer je bil ves čas pod policijskim nadzorstvom. Moral pa se je drugi dan vrniti z letalom v Leopoldville. «»_____ Sporazum v Avstriji DUNAJ, 28. — Danes so uradno javili, da sta kancler Raab in podkancler Pitter-mann obiskala predsednika republike in mu poročala, da so se v skladu z njegovim pozivom nadaljevala pogajanja med obema strankama o proračunu za prihodnje leto. pokojnin določa: Od leta 1961 dalje bodo imeli pravico do pokojnine delavci, ki so izpolnili 64. leto, in delavke 59. leto. V naslednjih petih letih se bo postopoma znizala starostna raven, ki bo dala pravico do pokojnine. Leta 1966 bodo imeli pravico do pokojnine moški v starosti 60 let, ženske pa v starosti 55 let. Toda delavci, Ki bodo postavili zahtevo do pokojnine, bodo morali dokazati, da so bili vpisani v seznamih socialnega zavarovanja vsaj 35 let in da so v zadnjih treh letih delali vsaj 24 mesecev. Leta 1961 bo izvršena prva faza reforme z revalutacijo pokojnin (prilagoditev sedanjim življenjskim stroškom) z znižanjem starostne meje na 64 oziroma 59 let in z izplačilom prve polovice štirinajstega meseca. V letu 1961 bodo glavni izdatki, ki bodo potrebni za prvo fazo reforme, znašali 606 milijonov šilingov. Te dodatne izdatke bodo za 300 ali 350 milijonov šilingov krili z ncrmalnimi sredstvi iz državnega proračuna, ostanek pa z zvišanjem prispevkov pristojbin za socialno zavarovanje, ki jih bodo plačevali delodajalci in delavci. Isto bo veljali, za naslednje faze. «»-------- BONN, 28. — Predstavnik zahodnonemške vlade von E-ckard je izjavil, da se bo kancler Adenauer verjetno sestal decembra v Parizu z de Gaullom. To se bo eventualno zgodilo med sestankom ministrskih predsednikov držav skupnega tržišča, ki bo v Parizu, čeprav ni bil dan tega sestanka še določen. cije v Evropi in na svetu. Francija ne vidi, da se fran-cosko-nemško sodelovanje razvija na račun velikih koncesij zahodnonemškemu militarizmu. «Borba» ugotavlja, da spominja prihod nemških čet v Francijo na prejšnje prihode nemških čet v Francijo in v razne druge evropske države, in poudarja, da je ta dogodek samo novo znamenje, da se mednarodna napetost veča. Poleg tega pomenijo koncesije Bundeswehru istočasno koncesije najreakcionarnejšim silam Zahodne Nemčije, ki spodbujajo na oborožitev. Sedanje izkušnje pa so pokazale, da je oborožitev Nemčije vedno omogočala najreakcionarnejšim Silam, da dvignejo glavo in da sprožijo pohod najprej proti demokratičnim silam nemškega ljudstva, zatem pa proti drugim narodom. Poleg tega je prihod nemških čet v Francijo brez dvoma dejanje nadaljnje razširitve oboroževalne tekme. Na očitke z raznih strani, da se 15 let po končani vojni ne bi smela izvajati nikakršna diskriminacija za Nemčijo in to tudi na vojaškem področju, «Borba» ugotavlja, da govore o diskriminaciji samo tisti, ki hočejo skriti bistvo stvari, ki je v dilemi oborožitev ali razorožitev. Usmeritev na oborožitev Zahodne Nemčije in na vedno večje koncesije nemškim militaristom gotovo ni in ne more biti nič drugega kot orientacija na razširitev in na povečanje splošne oborožitve z vsemi nevarnostmi, ki jih nosi v sebi. Medtem pa je zvezna skupščina danes sprejela novi zakon o tisku. Novi zakon jamči svobodo tiska in obveščanja. Vsi državljani Jugoslavije ne glede na narodnost, raso, jezik ali vero imajo pravico, da s sredstvi obveščanja izražajo in objavljajo svoje mnenje, da izdajajo časopise in druge oblike tiska, da ustanavljajo organizacije za razširjanje informacij in pravico na objavo javnega odgovora. Zakon posebno poudarja, da glede tiska in obveščanja ni nobene cenzure razen v primeru mobilizacije oziroma vojne. Zakon jamči nadalje svobodno izmenjavo informacij med Jugoslavijo in drugimi državami. Novinarji in druge osebe, ki opravljajo posle obveščanja, so dolžni spoštovati načela poklicne etike, družbene odgovornosti, resnice, ljudske pravice m razvijanja miroljubnega sodelovanja med narodi. Zakon v členu 52 prepoveduje samo razširjanje vesti, ki predstavljajo kazniva dejanja proti narodu, državi in oboroženim silam, razširjanje alarmantnih in netočnih vesti, ki ogrožajo javni red in mir, objavo dokumentov in podatkov, ki predstavljajo vojno, uradno, oziroma gospodarsko tajnost, razpihovanje napada in sprejemanja vseh dejanj, ki so v nasprot- MTSSOULA, 28. — Kakih štirideset kilometrov zahodno od Missoule v ameriški državi Montana je strmoglavilo potniško letalo družbe «North_ tvest Orient Airlines#, pri čemer so bili vsi potniki in člani posadke ubiti (osem potnikov in štirje člani posadke). V Adis Abebi se je dogodila nesreča, pri kateri je zgubilo življenje dvanajst delavcev, Nesreča se je dogodila, ko se je pokvarilo neko dvigalo za gradbeni material. V Južni Rodeziji je bilo ubitih v nekem rudniku bakra šest rudarjev, ko je dvigalo, na katerem so se vozili, strmoglavilo na dno rova. «» -- Potres na Kamčatki icjauj, jv i okj v uaapiu v- . WASHINGTON, 28. ■ A me- ju s cilji Organizacije zdru-* ričke seizmološke postaje so Zadrega vladnih zaradi Nixonovih nerodnosti Ponekod so Nixona sprejeli z metanjem jajc in paradižnikov • Ovira na tračnicah, kjer je imel voziti njegov vlak • Eisenhowerjev govor v podporo podpredsedniku • Kenriedyjev uspeh v New Yorku Ženih narodov, nadalje vesti, ki škodujejo razvoju prijateljskih odnosov Jugoslavije z drugimi državami, ugledu jugoslovanskih in drugih narodov, ugledu najvišjih zastopniških organov, predsednika republike, voditeljev drugih držav, diplomatskih zastopnikov, nadalje vesti, ki hudo žalijo moralo in objavo dokumentov oziroma podatkov, ki bi lahko škodovali interesom pravosodja. Razširjanje inozemskega tiska v Jugoslaviji je svobodno, kolikor ni nasprotno z določi-lcrn člena 52 zakona o tisku. Tuje države lahko samo na podlagi posebnega meddržavnega sporazuma z Jugoslavijo ustanavljajo svoje obveščevalno službo v Jugoslaviji. Inozemske obveščevalne službe in kulturne ustanove bodo merale prenehati z delom šest mesecev po vstopu v veljavo novega zakona o tisku, kolikor ne sklenejo zadevnega meddržavnega sporazuma z Jugoslavijo. Inozemske obveščevalne službe ne morejo biti v prostorih diplomatskih zastopstev, konzulatov oziroma v stanovanju oseb, ki imajo diplomatski status. Voditelji in osebe inozemske obveščevalne službe ne smejo biti zaposleni v diplomatskih zastopstvih in konzulatih tuje države. Tajništvo za informiranje zveznega izvršnega sveta bo nadzorovalo zakonitost njihovega delovanja. Inozemske obveščevalne službe po predpisih novega zakona o tisku dobijo status civilnopravne osebe, ki morajo spoštovati vse jugoslovanske zadevne piedpise in delovati samo v skladu z meddržavno pogodbo, Ta določila so verjetno najbolj zanimiva za inozemske po-litične opazovalce. Trenutno delujejo v Jugoslaviji informa- tivna služba in čitalnice Združenih ameriških držav, čitalnice Velike Britanije in Francije, »British Council#, sovjetska informativna služba in Dom sovjetske kulture. Vse omenjene ustanove bodo morale prenehati z delom, kolikor v šestih mesecih po vstopu v veljavo novega zakona ne sklenejo z Jugoslavijo zadevnega sporazuma. Popolnoma gotovo je, da bo Jugoslavija pri sklenitvi sporazuma zahtevala spoštovanje načela recipročnosti. Jugoslavija ima svoje obveščevalne službe v New Yorku. Parizu in Londonu. V Sovjetski zvezi Jugoslavija nima obveščevalne službe, ker sovjetska vlada svoj čas ni dala za to dovoljenje. Praktično bo SZ morata privoliti v ustanovitev jugos.o vanske obveščevalne službe ;n kulturne ustanove v Moskvi alt pa zapreti svojo informativno službo in Dom kulture v Beogradu. Zakon nadalje ureja položaj delovanja inozemskih dopisnikov, Ki morajo biti v bodoče akreditirani pri tajništvu za informacije zveznega izvršnega sveta, a ne kot doslej pri oddelku za tisk državnega tajništva za zunanje zadeve. Novi zakon o tisku in obveščanju za razliko od dosedanjega iz leta 1946, ki se je nanašal samo na tisk, ureja celotni material s področja obveščanja, to je nanaša se na tisk, radio, televizijo, film in inozemsko obveščevalno službo. «Novi zakon, je izjavil podtajnik za informacije zveznega izvršnega sveta Bogdan Osolnik, v svoji obrazložitvi zakonskega predloga, določa položaj tiska v novih družbenih pogojih, oziroma v nadaljnjem razvoju socialistične demokracije v Jugoslaviji.# B. B. itiiiimiiiiiHiitiif miniti ih tiiiiiiiiiittttiiiiitiitittiiHiiiiiiiiiiiiiiaiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiti Letalska nesreča vsi potniki Dvanajst delavcev ubitih pri nesreči v Adis Abebi Šest rudarjev mrtvih v rudniku WASHINGTON, 28. — Predsednik Eisenhower je imel danes po televiziji prvi volilni govor v podporo podpredsednika Nixona. V svojem govoru je izjavil, da je Nixon «z vsakega gledišča najbolj kvalificiran človek, da postane nov. predsednik ZDA*. Kritiziral je zatem Kennedyjeve izjave, da je ugled ZDA na svetu padel, in je pripomnil, da so ZDA -najmočnejša med državami*, ki potrebuje voditelja, -kateri naj predvsem razmišlja in nato naj modro nastopa*. Na koncu je govoril o uspehih svoje vlade in dodal, da Amerika ne miruje m da je njena vlada napravila like stvari*. Todpredsednik Nixon in senator Kennedy pa sta danes koncentrirala svojo volilno kampanjo v državah Illinois in Pensilvaniji, ki razpolagata sl.upno z 59 glasovi v volilnem kolegiju in zaradi tega veljata za odločilni prav tako, kakor za politično dvomljivi. Illinois razpolaga s 27 glasovi, Pensilvanija pa z 32. Ti dve državi bi lahko odločali o zmagi enega ali drugega kandidata na novembrskih volitvah, pri katerih mora zmagovalec dobi i vsaj 269 glasov od skupnih 537 Nixon ne kaže prevelike Sinoči je bil dosežen spora-1 spretnosti v svo,ih volilnih govorih. V veliko zadrego je spravil ameriško vlado njegov govor, v katerem je trdil, da so v SZ obnovili jedrske poizkuse. V državnem departmaju nočejo s tem v zvezi dati nobene izjave, čeprav je demokratski senator Hum-phrey, ki je specialist za raz-orožitvena vprašanja, pozval Eisenhovverja, naj takoj pove, ali je res, da imajo podatke, da je SZ obnovila jedrske poizkuse. Nixonovi nasprotniki mu očitajo, da se v tako važnem vprašanju ni obotavljal podati izjave, za katere nima trdne podlage. Potresni sunek, o katerem je govoril Nixon, je namreč povzročil močan potres, ki je bil 13. oktobra na polotoku Kamčatki. Med volilnim potovanjem Nixona so »e zadnje dni dogodili tudi incidenti. V Jacksonu so proti njegovemu avtomobilu metali jajca, v Grand Rapidsu pa paradižnike. Tretji incident se je dogodil v Muskegonu, kjer je Nixona zadelo jajce, ki se je razbilo na njegovi suknji Danes pa so morali program potovanja z vlakom menjali, ker so na tračnicah našli ko-vinssto ploščo zvezano na tračnice. Demokratski kandidat Ker.- nedy je doživel sinoči v New Yorku navdušen sprejem, ko je odšel na večerjo v predmestje Brooklyn. Na desettisoče ljudi ga ie pozdravljalo po vseh ulicah. Danes je bilo veliko zborovanje v predmestju, kjer )e oblačilna industrija. Pozdravila ga je množica nad dve sto tisoč ljudi, dočim je pred enim tednom prav na tem področju pozdravila Nixona množica komaj dvajset tisoč ljudi. V svojem govoru je Kennedy izjavil, da je potrebno »pomesti z republikanci do Kalifornije#. Danes nadaljuje Kennedy volilno kampanjo v Pensilvaniji. V velikem jeklarskem središču Bethlehemu je danes izjavil, da ZDA lahko zagotovijo mir in varnost, samo če bodo imele trdno in življenjsko gospodarstvo, dočim se danes v državnem gospodarstvu opaža zastoj. Ponovil je obtožbo proti Nixonu, da je kriv zmanjšanja ameriškega ugleda na svetu. Nixon je danes izjavil, da bo v primeru izvolitve za predsednika skušal «vsaj enkrat obiskati vse komunistične države Vzhodne Evrope#. Dodal je, aa bo to potovanje imelo namen »ponovno poudariti prijateljstvo ZDA do teh narodov m poudariti naše za-tp-nje v njihovo končno o-svobodilevi). 13. oktobra registrirale močan potres na polotoku Kamčatki v Sovjetski zvezi. Funkcionarji obalne geodetske službe so izjavili, da so ta sunek tolmačili kot običajen potres. Dodajajo pa, da ni matematično gotovo, da gre res za potres. Kakor je znano, je Nixon v sredo trdil, da so v SZ obnovili podzemlejske jedrske poizkuse. Ameriško izzivanje okoli Kube HAVANA, 28. — Kubanska obveščevalna agencija poroča, da je Hruščev izjavil sinoči ravnatelju lista «La Revolu-cion», da so sovjetske rakete pripravljene za primer, da bi ZDA napadle Kubo. Moskovski radio je v svojem komentarju izjavil, da je ((grožnja proti Kubi resna in je naperjena proti vsem miroljubnim državam#. Komentator je dodal, da a-meriški militaristi pripravljajo napad na Kubo in da bodo miroljubne države storile vse, da preprečijo, da bi Kuba spet prišla pod kolonialni jarem. Ameriška vlada pa je poslala Organizaciji ameriških držav noto, v kateri obtožuje Kubo, da «se vojaško pripravlja s pomočjo komunističnega bloka#, zato da bi «raztegnila revolucijo na druge dele A-merike«. Ameriška vlada pravi dalje, da je kubanska vlada dobila «precejšnje količine orožja#, in da je tja prišlo tudi «več vojaških tehnikov iz komunističnih držav#. Razen tega je poveljstvo a-meriške mornarice objavilo sporočilo, da bo 1450 ameriških marinesov, ki so na iz-krcevalni ladji «Boxer» v bližini oporišča Guantamano na Kubi, dobilo dva dni dopusta, ki ga bodo preživeli na kopnem v omenjenem oporišču. Predstavnik mornarice je izjavil, da to izkrcanje marinesov nikakor ne pomeni okrepitve tamkajšnje posadke. V mornariških krogih trdijo, da je povsem normalno in običaj, da mornarji preživijo svoje kratke dopuste na kopnem v omenjenem oporišču. To pot pa so sklep objavili zaradi sovjetskih in kubanskih izjav, da se ZDA pripravljajo na invazijo Kube. Mornarji bodo zapustili o-porišče v ponedeljek in se bodo spet vkrcali na ladjo »Bo-xer». Okrepitve so v omenjeno oporišče poslal; prejšnji teden, ko je tja prišlo okoli sto marinesov. Sedaj je v tem oporišču nekaj nad tri sto vojakov. Mornarji, ki se bodo izkrcali na Kubi, pripadajo skupini, ki se je vežbala v Karibskem morju kot izkrcevalni komandosi. V ponedeljek se bodo manevri nadaljevali. Izkrce-jal.ni manevri pa se bodo začeli v prvem tednu novembra na otoku Viequea blizu Portorika. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 29. oktobra 15" Vrem« včeraj: najvišja temperatura 18.4. najnižja 13.6. ob 19. uri 17.4, zračni tlak 1013.9 pada, veter vzhodnik 3 km. vlage 90 odst., nebo oblačno, morje skoraj miirno, 0.5 mm dežja temperatura morja 17.5 stopinje. Tržaški dnevni Danes, SOBOTA. 29. ok:obr» Ida . Sonce vzide ob 6.40 I« oj°* „ 16.57. Dolžina dneva 10-1'- o45 vzide ob 14,38 in zatone 00 Jutri. NEDELJA, 30. okioCb Sonja ^ Zborovanja Neodvisne soc. zveze Poslanec Longo na Trgu Perugino Longo je ostro obsodil sodelovanje Krščanske demokracije s fašisti po vsej državi, ki je v Trstu privedlo tudi do prepovedi uporabe slovenščine na Trgu Unita KPI je priredila včeraj ob 18. uri svoje glavno zborovanje na Trgu Perugino, kjer sfa govorila voditelj KPI Lui-gi Longo in Franc Gombač. Zborovanje je odprl tajnik tržaške federacije prof. Sema, ki je ostro obsodil prepoved govora v slovenščini na Trgu Unita, zaradi česar je bilo zborovanje preneseno na Trg Perugino. Zatem je v slovenščini na kratko spregovoril Franc Gora. bač, omenil prepoved zborovanja na Trgu Unitž, dejal, da se demokracija ne more ločiti na «neprodušne» prostore ter določene trge in ulice, marveč morajo imeti Slovenci pravico govoriti povsod. Dejal je, da jih KPI odločno podpira v borbi za njihove pravice ter da je jamstvo, da se bodo nekoč uresničile. Luigi Longo je v začetku svojega govora dejal, da je na nekem demokristjanskem lepaku bral, da je treba pri oceni položaja »gledati pred-vsfem na dejstva«. «In kaj pravijo ta dejstva,« se je vprašal govornik. Prvo najvažnejše dejstvo je tu v Trstu ravno prepoved uporabe slovenščine Volilna zborovanja Neodvisne socialistične zveze liSi DANES — SOBOTA ob 17 v Barkovljah (Rumena hiša) — Vladimir Kenda in Bogo Samsa 1» na Kontovelu (v vasi) — Drago Pahor 19.30 na Proseku (pri Društveni gostilni) — dr. Jože Dekleva 17.30 v Boljuncu (na trgu) — inž. Josip Pečenko 18.30 v Dolini (na trgu) inž. Josip Pečenko JUTRI — NEDELJA ob 11 pri Lovcu (Ulica del-l’Eremo) pri gostilni Monte d’Oro — Mario Vusconi 11 v Bazovici (na Me-zarju) Sestanki NS1 V ponedeljek 31. t .m. ob 20. uri v Barkovljah, v prostorih Prosvetnega društva — Ul. Cer-reto 12 ob 20 v Skednju na sedežu Skedenjska ul. 122 ob ?0 pri Sv. Ivanu — v prostorih na stadionu ■Prvi maj« som uvajanja diktaiture. Vlada, ki se je rodila iz tega vseljudskega odpora, pa ni izraz duha, ki je preveval množice, marveč slabo zakrin. kan poskus centrizma. Zato je KPI že od vsega začetka tej vladi nasprotovala, kajti demokristjani hočejo po stari poti. Zato so zgrešeni vsi upi in računi na bližnjo usmeritev na levo, katere ne marajo niti demokristjani niti njihovi zavezniki, in katere ne bi cerkvena hierarhija nikoli dovolila. Ravno v tem pa greši vodiitelj PSU Nenni, ki trdi, da je možna usmeritev na levo in da*to lahko dosežejo socialisti sami. Longo je pri tem zagovarjal rfrontistično« politiko ter rekel, da bo samo sprememba v razmerju sil pri. silila demokristjane na usmeritev na levo. To pa bo mogoče doseči le z enotnim nastopom komunistov in socialistov, ki bi se jim pridružile druge napredne sile. Vsaka drugačna pot je le voda na demokristjanski in s tem reakcionarni mlin. Zato ne smejo socialisti nasesti Saragato-vemu «brenkanju», služiti za (»berglo« šepavim demokristjanom in jim vreči rešilno vrv, da ne utonejo. Potreben je oster in ogorčen boj proti demokristjanom: le tako se bo razvoj obrnil v levo. Longo je poudaril povezavo med fašisti in demokristjani, katerim služi MSI kot dopolnilna sila. Demokristjani so se namreč povezali s fašisti kar v 24 pokrajinah. Temu povezovanju je napovedala borbo KJPI ter zahtevala, da se fašisti izločijo iz javnega življenja. Končno je Longo razkrinkal govorjenje o tako imenovanem (»gospodarskem čudežu«, ki ni prinesel delavcem drugega kot večje garanje in izkoriščanje, saj če si kupijo kak hladilnik ali motorček, morajo opravljati mnogo nadur, tako da sploh ne moremo več govoriti o osemurnem delavniku. Zborovanje je zaključil prof. Sema. Na volilnem zborovanju, ki ga je priredila Neodvisna socialistična zveza včeraj zvečer na Opčinah, sta govorila kandidata liste NSZ tovariša dr, Dekleva in inž. Pečenko. Govornika sta ostro polemizi-, rala s Krščansko demokracijo, z indipendentističnimi skupinami ter s SDZ. Pri tem sta poudarila odgovornost KD za gospodarski in socialni položaj na tržaškem ozemlju, kakor tudi na upravnem pod-Prav KD nosi glavno ni prišlo do ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Ju-lijska krajina. Ta stranka pa ni hotela in noče tudi sedaj, da bi prišlo do deželne avtonomije, ker se naslanja na desničarske stranke, ki so odločno nasprotne tej ustavni zahtevi. Volilno zborovanje NSZ se je vršilo tudi v Velikem Rep-nu. Tov. Mesesnel je predstavil volivcem kandidata inž. Pečenka, ki je v svojem govoru obravnaval pretežno kmečka vprašanja, zlasti pa vsa tista, ki se tičejo bolniškega zavarovanja kmetov, pokojnin, raznih pobud za dvig kmetijstva itd. Govornik je tudi pojasnil poslušalcem pomen bližnjih pokrajinskih volitev za dosledno obrambo narodnostnih pravic slovenskega prebivalstva. NSZ je priredila volilno zborovanje tudi v Stramaru, kjer je govoril tov. Vladimir Kenda, ki je med drugim pozval volivce, da na občinskih volitvah glasujejo tako, da bo miljska občina ostala trdno v rokah delovnega prebivalstva. Včeraj dopoldne so se spet zbrali na županstvu predstavniki enajstih list, ki sodelujejo v občinskem odboru za volilno premirje (kot je znano, v tem odboru ne sodeluje Marchesicheva jndipendenti-stična skupina). Odbor je na svoji seji obravnaval izključno vprašanje porazdelitve pro. štorov (trgov in ulic) za volilna zborovanja. Na pobudo Partizanske zveze Položitev vencev v Rižarni in na grobove padlih V torek 1. novembra ob 10. uri bodo zastopniki Zveze partizanov položili vence v Rižarni, ob 10.30 uri pa na erobcve padlih na pokopališču pri Sv. Ani. Geofizi i zavod Uradno sporočilo predsednika slovenske zbornice Valiča Zagotovliena udeležba FLRJ na tržaškem velesejmu 1961 Predsednik in tajnik slovenske trgovinske zbornice sta bila na vljudnostnem obisku na tržaški zbornici 13. redni občni zbor Včeraj dopoldne sta bila v Trstu na vljudnostnem obisku predsednik trgovinske zbornice Slovenije Viktor Valič in generalni tajnik iste zbornice dr. Bogdan Novak. Gospodarska predstavnika sta se zadržala dopoldne dalj časa na tržaški trgovinski zbornici, kjer sta se razgovarjala s predsednikom tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi-jem, predsednikom tržaške delegacije Italijansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice dr. Vatto in podpredsednikom tržaškega velesejma Petracom. Po razgovorih je izdala tržaška trgovinska zbornica uradno sporočilo, v katerem poudarja, da so razpravljali o sodelovanju obeh zbornic in o pripravah za jugoslovansko udeležbo na letošnjem tržaškem mednarodnem velesejmu. Razgovori so potekali v prijateljskem vzdušju dobrih odnosov dveh trgovinskih zbornic in jim bodo prav gotovo sledili naslednji nadaljni stiki tako v Trstu kot pri trgovinskih zbornicah v Zagrebu in v Ljubljani. Med razgovori je predsednik slovenske trgovinske zbornice Valič uradno sporočil, da bo Jugoslavija tudi letos zastopana na tržaškem medna- rodnem velesejmu in da letos kolektivne razstave v Palači narodov ne bo več uredila Zvezna zunanja trgovinska zbcrnica temveč, kot že pred leti, združene trgovinske zbornice Slovenije in Hrvaške. Ta sklep upravnega odbora zunanje trgovinske zbornice je zlasti umesten, saj bo omogočil tržaškemu velesejmu in drugim odgovornim organom, da pravočasno uredi kontingente, uvozne liste in druga vprašanja, ki so povezana z jugoslovansko udeležbo na velesejmu. Včerajšnji sestanek na trgovinski zbornici ni imel delovnega značaja,'in je šlo bolj za navezanje stikov ter pripravo za nadaljnje delo. Pomembno pa je dejstvo, da so bili tako slovenski kot tržaški gospodarski predstavniki mnenja, da je treba preiti k konkretnejšemu delu in da so se spcrazumeli, da bodo organizirali podrobnejše razgovore, ki naj bi bili v Ljubljani ali v Zagrebu. V ta namen bodo že predhodno sestavili memorial s konkretnimi vprašanji. Predsednik in tajnik trgovinske zbornice Slovenije sta bila že preje na vljudnostnem obisku pri trgovinskih zbornicah Vidma in Gorice. Uspešen obračun delovanja prosvetnega društva «S. Škamperle» Slovensko gledal v Trstu - 17 Jutri, 30. oktobra ‘ ,p,-(i v dvorani na ", V četrtek, zvečer so odborniki prosvetnega društva uSlavko Škamperle* sklicali svoje člane na 13. redni občni zbor. Pozivu se je odzvalo lepo število Švetoivančanov, članov prosvetnega društva, med njimi tudi precej mladine Občni zbor je otvorit dosedanji predsednik tov. Darko Svab, ki je najprej pozdravil vse navzoče, potem pa jih je pozval, naj bi vsakdo v diskusiji povedal svoje mnenje o delovanju društva. Nato je podal besedo tajnici, ki je prečitala obširno poročilo o delovanju društva v teku leta. Tajnica je orisala dosedanje delo in dejala, da je bilo po lanskem občnem zboru v društvenih prostorih več predavanj in družabnih večerov. Iz društvene knjižnice je bilo izposojenih okrog 150 knjig, in to je zelo razveseljivo, ker je te knjige v pretežni meri čitala mladina. V tem letu je društvo oživelo, povečalo se je število mladih članov zlasti športnega odseka. Dodala je še, da je prosvetno društvo «Slavko Škamperle» pomagalo nekaterim revnim prosvetnim društvom. Zatem je sledila zelo živahna diskusija, katere se je udeležilo več članov društva. Ve- luiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiiiitiimimiiiiiiniiiumiiiimiiiiiiiMiiiiimiiiimiiiiMiiiiiimiitniniiiraiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiimiHiiimnMiiiiiiiniiii« Poročilo trgovinske zbornice za september Porast indeksa življenjskih stroškov Povečanje industrijske proizvodnje Tržačani plačajo vedno več posrednih davkov Znižanje števila in vrednosti meničnih protestov ročju. odgovornost za dejstvo, da še iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimniMtiiniiiiiiiiiiiiiiiiliiiniHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiUHMi Včeraj ob 14.30 uri je tržaški geofizikalni zavod zabeležil potresni sunek, ki je imel svoj epicenter na Kamčatki, in sicer 8.300 km od Trsta. Pcdoben potresni sunek, ki je imel svoj epicenter *udi na Kamčatki, je tržaški zavod zabeležil tudi 13. oktobra ob 16.04 uri. Nesreči na delu Varilni aparat delavcu hude Pri pregledovanju plinske napeljave, verjetno z žveplenko, je nenadoma švignil plamen in opekel delavca na Trgu Unith v nasprotju z ustavo in človečanskimi pravicami slovenske manjšine, to je polnopravnih italijanskih državljanov. In prva je dala pobudo za to prepoved ravno Krščanska demokracija, ki so jo podprli njeni zavezniki s fašisti vred. Tako ravnanje je nezaslišano in ne žali le Slovencev, marveč vse demokrate kajti krivica, ki je storjena' delu meščanov, je storjena vsem. Zatem je Longo obširno govoril o velikem ljudskem gibanju po vsej državi julija meseca, ko so bile izpodreza-ne korenine Tambronijevi klerofašistični vladi in posku- RIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulic« S. Pellico l-II. ~ Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: tr8°V" ski 80, finančno-upravni 12U, osmrtnice 90 lir. — M**! oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi, NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej četrtletna 1300 lir polletna 2500 lir, celc-letna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedel>ka letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ AD1T, DZS. Ljubljana, Strt tarleva ut. 3-I„ tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni ban k* » Ljubljani 600-70/3-373 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst Včeraj popoldne so sprejeli i dermatološki oddelek 52-letnega Vittoria Bottegara iz Tržiča, Ulica Alessandro Volta 78, ki se bo moral zdraviti od 20 do 30 dni zaradi hudih opeklin. Bottegaro je z varilnim a-jaratom delal na neki stari adji, ki jo rušijo. Zaradi nenadnega sunka ladje je Bottegaro padel vznak in prevrnil varilni aparat, ki mu je povzročil opekline 1. in.,2- stopnje po dimljah, spolovilih in stegnih. Ko je včeraj popoldne 22-letni Giorgio Grom iz Ulice Crispi 11 kontroliral plinsko napeljavo v novi zgradbi blizu nove grljanske cerkvice, verjetno z žveplenko, je švignil plamen in mu povzročil opekline 1. stopnje po čelu, levem licu, po desni roki in zapestju leve roke. Pripeljali so ga z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek. Zdraviti se bo moral dva tedna. Ob 17. pa so sprejeli na drugem kirurškem oddelku 57-let-nega Josipa Princa iz Trga Gioberti 5. Zdravniki so mu ugotovili rane na glavi, levi roki in drugih delih telesa in se bo moral zdraviti od 8 do 15 dni. V bolnišnici je Princ Povedal, da je ob 16.30 delal v skladišču lesa in premoga v Ulici Carpineto 21. Nenadoma se je vsula skladovnica drvi in ga poškodovala. Pokrajina kupila zemljišča v Ul. Calvola Pokrajinski predsednik prof. Ettore Gregoretti je sklenil včeraj pogodbo za nakup zemljišča med ulicama Calvola in Negrelli, obsegajočega 10.000 kv. m, na katerem bodo sezidali poslopje za državni zavod umetne obrti za opremljanje ladij. Tako se je torej končal birokratski postopek, ki se je precej zavlekel Kot je znano, je namreč kupila tisto stavbi-šče najprej občina, ki je hotela zidati na njem višjo srednjo trgovsko strokovno šolo, medtem ko je ku- pila pokrajina zemljišče za omenjeni zavod najprej na Pončani. Potem pa so ugotovili, da je prostor v Ul. Calvola bolj primeren za zavod umetne obrti. Sedaj bo pokrajina razpi sala med inženirji in arhitekti Treh Benečij natečaj za pripravo načrtov. Tako bo dobil Trst' še eno šolo,. ki je primerna za njegov razvoj. Obširni prostor dopušča zgradi tev res sodobne in prostorne šole in tudi možnost njene kasnejše razširitve. Guerrino Zucca iz Cerejev 65 je prijavil, da so mu neznanci kar pri belem dnevu ukradli avto z evidenčno tablico TS 37104. Benito Kavalič iz Ulice Gat-teri 30 pa je prijavil, da mu je nekdo ukradel vespo z evi- Tržaška trgovinska zbornica je izdala svoje običajno mesečno poročilo o tržaškem gospodarskem in socialnem stanju v septembru. Poročilo navaja vrsto podatkov, med katerimi posnemamo samo nekatere najvažnejše in se bomo na ostale še povrnili. Po teh podatkih je dosegel indeks industrijske proizvodnje septembra 175.6, medtem ko je znašal avgusta 148.1 in septembra lanskega leta 164.2. Nadalje je narastel indeks življenjskih stroškov, ki ga račungio i^a. vosnovi teoretič* nih izdatkov 'štiričlanske družine. Ta indeks je dosegel septembra 65.55 in je bil za (J.2 odst. višji kot avgusta ter za 1.9 odst. višji kot septembra lanskega leta. Povečal se je obseg plačanih posrednih davkov in so Tržačani plačali 754 milijonov lir davkov in taks na poslovni promet, medtem ko so v istem lanskem mesecu plačali 635 milijonov lir. Meničnih protestov je bilo 2044 v vrednosti 46.9 milijona lir in se je znižalo tako njih število kot skupna vrednost. V stavkah je sodelovalo 765 delavcev, ki so izgubili 59.480 delovnih ur, medtem ko je septembra lani stavkalo 34 delavcev, ki so izgubili 1360 delovnih ur. Na celotnem tržaškem področju je bilo 30. septembra 91.374 zaposlenih oseb in torej 577 oseb več kot 31. avgusta. 30. septembra lanskega leta je bilo 91.054 oseb zaposlenih in se je število zaposlenih torej v enem letu povečalo za 0.4 odst. Tudi iz te primerjave je torej razvidno, da se število zaposlenih na r.ašem področju v zadnjih letih bistveno ne spreminja, saj smo presegli številko 91 tisoč že pred 10 leti. Paradoksalno pa je, da se istočasno, sicer postopno in stalno, znižuje število uradno registriranih brezposelnih, ki jih je bilo 30. septembra 13 tisoč 481, in sicer 204 ali za 1.5 odst. manj kot septembra lanskega leta. Za ureditev razmer v Delavskih zadrugah Tajništvo sindikata trgovinske stroke CGIL je poslalo daljši pismeni poziv Uradu za delo, da se čim prej skličejo ru združenja delodajalcev na zahteve za obnovo delovne pogodbe. Razpravljali bodo tudi o ustanovitvi podporne blagajne kategorije. Na skupščini bo prisoten član vsedržavnega tajništva pekovskih delavcev. Prepoved prodaje vina in alkoholnih pijač 6. in 7. novembra Vse prefekture italijanske republike so s posebno odredbo prepovedale prodajo alkoholnih pijač in vina v vseh javnih lokalih v dneh upravnih volitev. Prepoved velja od 0 ure 6.. novembra do 24. ure 7. novembra. Ta prepoved ne velja za hotele, restavracije in druga gostišča, ki lahko nudijo alkoholne pijače in vino klijen-tom, ko se pri njih hranijo. V dveh omenjenih dneh je pogajanja z ravnateljstvom tr žaških Delavskih zadrug. V pismu tajništvo opozarja, da se že pol leta zavlačuje rešitev nekaterih zelo perečih vprašanj in da se Delavske zadruge celo izogibajo pogajanjam. Tako je treba čim prej urediti vprašanje delovnega urnika za u-službence centralnega sedeža Delavskih zadrug, določiti nadure za šoferje in delovna mesta ter kvalifikacije za celotno prodajno osebje. Urediti je treba tudi nadurno delo in prispevke za premeščanje u&luž-birncev. Poleg tega so se v zadnjem času pojavili še novi problemi in med njimi vprašanje delovnega urnika za vajence ter spoštovanje delovne pogodbe, ki določa pravice notranje komisije. Danes bo ob 11.30 skupščina pekovskih delavcev in pekovskih vajencev na sedežu v Ul. Pondares 8. Skupščino sklicuje sindikat pokrajinskih pekovskih delavcev - CGIL in bodo na njej razpravljali o odgovo-1 dovoljena samo prodaja piva. Izpred kazenskega sodišča Štiri mesece zapora ženi Ki je hudo pretepala moža Med razpravo je ženska začela vpiti in razgrajati, da so jo morali karabinjerji odpeljati iz sodne dvorane na komisariat čina je poudarila, da je poleg raznih kulturnih in športnih odsekov nujno potrebno, da bi se v tem prosvetnem društvu spet postavil na noge mešani pevski zbor, ki je bil zelo znan na Tržaškem in v matični domovini, kjer je pred leti imel več samostojnih koncertov. Lahko rečemo, da je bil ta pevski zbor eden izmed najštevilnejših in najboljših na Tržaškem in je bil ponos ne samo članov prosvetnega društva, temveč vseh Sveto-ivančanov in Tržačanov sploh. Po diskusiji in odobritvi poročil so bile volitve novega odbora. V petčlanski odbor so bili izvoljeni: za predsednika Niko Škamperle, za podpredsednika Jože Jelinčič, za tajnico Anica Hmeljak, za blagajničarko Alenka Kravos, za gospodarja Alojz Pečar. V novem odboru so še: Darko Svab, Pavla in 1 to Kolarič, Vijolica Novak, Neda Mijot, Marino Dovgan in Ferucij Jur-kič. V nadzornem odboru pa so: inž, Andrej Cok, dr. Stanko Vuga in dr. Igo Gruden. Novi odbor je pozdravil v imenu SPZ tov. Edvin Svab, ki je želel društvu uspešno delovanje tudi v prihodnjem letu. Na koncu pa se je novoizvoljeni predsednik zahvalil predsedniku SPZ ter vsem navzočim in želel, da bi v bodočnosti, s pomočjo vseh članov, društvo doseglo še večje uspehe. Vsekakor je treba pohvaliti lepo iniciativo društva in je želeti, da bi tudi druga društva šla po tej poti ter ob priliki pomagala tudi drugim društvom, ki so v večjih težavah. M. M. Predavanje v krožku «G. Saiveminm Ali so volilna zborovanja še učinkovita? Krožek socialnih študijev «G^ Salvemini« je priredil včeraj v prostorih športnega krožka ((Internazionale« v Ul. Zonta 2 predavanje profesorjev Elia Apiha in Livia Pesanteja o temi: «Ali so volilna zborovanja še učinkovita?« Prof. Apih je v svojih uvodnih besedah dejal, da so volilna zboroyanja nekako preživela. K temu zaključku navaja dejstvo, da občinstvo ne kaze nikakršnega zanimanja do zborovanj, ter da je za zborovanja sama značilen nekak avtomatizem, ki ljudi ne more prepričati. Prof. Pesante pa je s svoje strani trdil, da se na volilnih zborovanjih govori tistim ljudem, ki pravzaprav niso prisotni. Zborovanjem namreč prisostvujejo govornikovi somišljeniki ter predstavniki ali pre- pričani člani in somišljeniki drugih strank. Ni pa prisoten tislt človek, ki nima še lastnega prepričanja. Govornik pa je sicer menil, da so volilna zborovanja koristna za govornike same. Ne toliko za njih osebne, kakor za razne struje, ki bijejo med seboj trdo bitko za preferenčne glasove. Nato je sledila obširna diskusija pri kateri so sodelovali med drugimi prof. Gruber-Ben-co, Alberto Ricco, Enzman ’n drugi. Diskusija je pojasnila, da so volilna zborovanja po- IVUldtli j maj«, Vrdelska cesta DNEVNIK ANE Ftf* Spisala: FRANCES in ALBERT HACR** Režiser: Branko Gomba ’ Scenograf: Jože -ors; Kostumogr.: Alenka Bat Prevajalec: Jaro ^ ^ Osebe: Otto Frank - Ne krst, Edith FrankM’randa krstova, Margot - Mir _ ^,t harija (igr. šola). A pajo' Sardočeva, gospod vai ^ Julij Guštin, gospa van_Li,^ Zlata Rodoškova, PeJ^ji.JP trebna. ker s te^ažnej BogatecUgr. šola), Do - šola), Uto- treDna, Ker s leni razne «**"-| vc MieD * ke dokazujejo svojo prisotnost (i’ šola), Kra na trgih in ulicah ter tudi za- koviceva ( g . to, ker je potreben neposreden stik z volivci. Občni zbor Društva slovenskih umetnikov Društvo slovenskih umetnikov v Trstu vabi člane na III. redni občni zbor, ki bo v ponedeljek dne 31. oktobra 1960 ob 20.30 v prostorih prosvetne zveze v Ulici Geppa 9. «»------- O Pokrajinska federacija državnih uslužbencev vključena v CGIL pojasnjuje,, da ni sodelovala pri telegramu, ki ga je v imenu nekega koordinacijskega odbora sindikatov državnih uslužbencev poslal Giu-lielmotti Lorenzo parlamentu in vladi in v katerem se protestira proti odobritvi zakonskega osnutka št. 413 glede u-reditve položaja bivših uslužbencev ZVU. Federacija tudi izjavlja, da ne sodeljuje v koordinacijskem odboru, v imenu katerega je bil poslan omenjeni telegram. [~ CU,SPM.iSČA~l TEATRO NUOVO Pri gledališki blagajni se nadaljuje potrjevanje abonmajev ter sprejemanje novih abonmajev za prihodnjo sezono, ki se bo začela 18. novembra s premiero Pirandellove igre «Sest o-seb išče avtorja«. Abonmaji in prenotacije se sprejemajo od 10 do 13 in od 16.30 do 19.30 pri gledališki blagajni v Ulici Giustiniano ter v Pasaži Protti. Cena za abonmaje za sedem predstav: za premiere: sedeži sektor A 6000 Ur; sedeži sektor B 4000 lir. Za ponovitve: sedeži sektor A 4000 lir; sedeži sektor B 2000 lir V četrtek 10. in petek 11. novembra bo imel francoski ansambel Jean de Rigault dve predstavi, in sicer: Molierovo <(Le m isantrope« in Achardovo «Jean De La Lune«. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. Na kazenskem sodišču je bila včeraj zelo razburljiva razprava, kakršni smo le redkokdaj priča. Na zatozni klopi je sedela 27-letna Adelina Gerebizza, ki stanuje s svojim možem in otroki v begunskem taborišču v Padričah. Sodne oblasti so združile dva procesa v eno razpravo, ker je bila ženska obtožena, da je povzročila telesne poškodbe svojemu 32-letnemu možu dvakrat v marcu leta 1958 ter ob koncu letošnjega februarja. Sodišče Je upoštevalo zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, da je ženska včasih psihično neuravnovešena in trpi na zasledovalni maniji. Glede poškodb iz leta 1958 jo je oprostilo zaradi amnestije, zaradi poškodb preteklega februarja pa jo je obsodilo na 4 mesece zapora. Ker je bila že obsojena nekoč prav za- denčno tablico TS 23333. imunimi .............................. »mu... Fašistična podpora KD v Nabrežini Fašistični prvak Morelli se je prikazal sinoči v Devinu. Napadel je Krščansko demo-kiacijo, ki je v devinsko-na-btežinski občini postavila svojo strankarsko listo, namesto da bi pristala na sestavo skupne italijanske liste, ki bi imela večji uspeh v borbi proti «slavo-comunistom*, ki sedaj upravljajo občino. V imenu domovine bi morali v devinsko-nabrežinski občini italijanske stranke pozabiti na strankarske koristi, je dejal Morelli, ter sestaviti skupno listo, ki bi branila »višje narodne interese». Toda Krščanska demokracija je vseeno šla v volilni boj s svojo strankarsko listo. MSI je bil tedaj postavljen pred izbiro: da postani Krščanski demokraciji konkurenčno listo — ali pa se ne predstavi, prav iz «višjih nacionalnih interesov*. Pri mi-sovcih je tedaj prevladal •nacionalni* čut. Da ne bi bil iz-gubljen »niti en italijanski glas» in da bi »slovenskim u-praviteljem* odvzeli devinsko-nabrežinsko občinsko upravo, niso fašisti predložili svoje kandidatne liste. Fašisti bodo torej na občinskih volitvah glasovali za listo Krščanske demokracije, in sicer zato, da pripomorejo k uspehu v borbi proti Slovencem. Zavezništvo torej, ki ni osnovano niti na krščanstvu in še manj na demokraciji, temveč na skupnih •nacionalnih* interesih proti slovenskemu prebivalstvu. Ravs in kavs med {rezervisti* KD Sinoči je »rezervist« Krščan-ske demokracije Tollop na Šentjakobskem trgu solil pamet dvanajstim radovednežem. Ravno ko smo šli mimo, je privozil iz Ul. sv. Mar. ka ozvočeni avto druge »konkurenčne« skupine indipenden-tistov, iz katerega so obsuli Tollopa s pravo prostaško po-vodnijo neponovljivih psok m mož jim je prav tako robato odvrnil, zagotovil, da bo še danes vložil proti njtm ložbo in poslušalcem resno in hkrati vneto povedal, da «konkurente» iz onega avta (»plačuje Ljubljana«! Možak je tudi povedal, da je Reka kriva, da tržaško pristanišče propada To pa da delajo tam na ra. čun skrajno nizkih plač delavcev, ki morajo zato stradati! Sploh pa je na vseh Tol-logevih zborovanjih glavna tarča Jugoslavija, kot so mu pač nekje res naročili, kar seveda on goni naprej popolnoma «gratis»! Naravnost bedno in klavrno je to početje obeh indipenden-tističnih skupin, ki gresta na volitve samo zato, da bi v korist Krščanske demokracije odjedali glasove levici. Da se vse to prikrije, pač ne škoduje malce komedije, ki so jo sinoči indipendentisti uprizorili na tem trgu za lov na kakega nepoučenega kalina Toda take zvijače ne nesejo več, preveč so se že obrabile in razkrile. Kar pa se medsebojnih očitkov tiče, lahko še enkrat ponoi imo pregovor: «Kotel se loncu smeje!«, čeprav sta oba črna. rad; povzročitve telesnih poškodb svojemu možu na 2 in 4 mesece, bo morala zdaj odsedeti skupno 10 mesecev. Po prestani kazni pa bo morala najmanj za 6 mesecev v zdravilišče. Ko se je začela razprava in je predsednik sodišča prečita! obtožnico ter začel zasliševati obtoženko, je ta začela vpiti: »Ni res, moj moz me pretepa*. Se je vpila. V sodno dvorano so poklicali moža. Ta je pripovedoval, kako dela ket trpin in vsak teden izroči svoj zaslužek ženi, ki pa ga napada in pretepa. Pokazal je koleno in dejal, da ga je žena tudi predvčerajšnjim pretepla in ranila. Spet je ženska rjovela, da ni res. Razsajala je tako da je javni tožilec povabil karabinjerje, naj jo odpeljejo iz sodne dvorane. Trije karabinjerji so imeli kaj opravka s pobesnelo žensko, ki je kar naprej vpila, da so iz raznih dvoran in pisarn prihiteli na hodnik drugi sodniki, uradniki in »ibčin-stvo. Ko so karabinjerji peljali žensko po stopnicah na komisariat javne varnosti, se jih je otepala, jih ščipala in hotela ugristi. Le s težavo so jo držali in je trikrat udarila z glavo v zid. S komisariata javne varnosti so jo odpeljali v ambulanto Rdečega križa, ker je bilo očitno, da je imela živčni napad, razprava pa se je vseeno nadaljevala. , # * * Leta 1943 je 59-letni Giovan-tii Bonazza od Spodnje Magdalene 1799 vzel v najem od Pavle Železnik poročene Sancin iz Skednja štev. 174 neko parcelo, zdaj pa se je moral zagovarjati na kazenskem sodišču, ker je bil obtožen, da si je prilastil 30 akacijevih drevesc. Zaradi tega »hudega zločina* je bil Bonazza februarja na preturi, toda pretor je odredil, da se ukine sodni postopek zaradi amnestije. Javni tožilec pa je vložil prl-z,v, češ da zadeva ne spada v pristojnost pretorja. Tako je prišla zadeva na kazensko sodišče, ki je včeraj razpravljalo o tem primeru. Bonazza je dejal, da so bi- le na zemljišču, ki ga je imel v najemu, velike luknje zaradi bambardiranja. Da bi zravnal zemliišče je porabil približno 100.000 lir. To je bilo leta 1956, ko ga je ženska prijavila sodišču. Priznal je, da je posekal 20 drevesc, ki so sama zrastla okrog lukenj. Les pa je porabil za ograjo. Sodišče ga je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Žrtev avtomobilskih miši Edoardo Fatur iz Ulite La-marmora je prijavil policiji, da so mu neznanci ukradli lambreto z evidenčno tablico TS 4855, ki jo je pustil v Ulici Gambini. Urnik trgovin za prihodnje praznike 1. novembra bodo vse trgovine zaprle ob 13, razen slaščičarn, prodajaln pečenk in keksov, ki bodo odprte od 8 do 20,39; mesnice bodo odprte od 6 do 13. 2. novembra bodo vse trgovine odprte ves dan. Trgovci bodo lahko imeli odprto trgovino do 21. ure. 3. in 4. novembra bodo vse trgovine zaprte, razen: pekarne In mlekarne, ki bodo odprte od 7 do 12; cvetličarne od 8 do 13; slaščičarne in prodajalne keksov in pečenk od 8 do 21.30. Mesnice bodo 3. novembra odprte od 6 do 11; 4. novembra bodo zaprte ves dan. Osrednja ribarnica in osta le ribarnice v mestu in okolici bodo Imele sledeči urnik: 1. novembra od 8 do 12; 2. novembra običajen urnik; 3. novembra od 8 do 12; 4. novembra zaprto ves dan. Brivski in frizerski saloni za ženske bedo 1. novembra odprti od 8 do 13; 2. novembra od 8 do 19.30; 3. in 4. novembra zaprti ves dan; 5. novembra odprti z nepretrganim urnikom od 8 do 19.30. KADARKOLI se vam zdi in ne samo v začetku meseca se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK Dovolj, da telefonirate na štev. 37338, ali da izročite vaš naslov našemu raz-našalcu. C IZLETI Justo Košuta- ^ u(( Predprodaja vst?p^C0re6sls'! in pol pred začetkom P pri blagajni dvora ire ^ Opozarjamo Pre^V°.,elj, & mja, Doline, ljunca, Boršta, otc' pr zovice, Padrič, GroP oJ(jli) njerja, Katinare * e£jsta®®' krajev na to V ^ Ponovitev iste Pra^?sa»n v ^ novembra 1960 ob ujtvli •ani Gospodar kega Kontovelu- *- — IGRALSKA SKUP,n £ IZ ZGONIKA uprizori )6j0 jutri, 30. t. ro- 0 ani VnadrUK0Nni0VE^ dramo Z. Hudale «VRNITEV» 4 P cei] in komedijo v «snubac» Vljudno vabljen1- Penice 15.30 K naki«, technicolor, ,llin ter, Billie Burke. Fordove proizvodnto 0tf' Excelsior ia.00 «M,“ ^11* F ca« eastmancolor, glas, Kim Novak-,prJ^ Filodrammatico ve neveste«, techiu color, t f Cushing. ura-co "' p Grattacielo 15.30 «K uC„jiU govi bratje«. Film e scontija. .Kač)* V Arcobaleno 15.00 « ,„,i Anna Magnani, »to. Po romanu VVilliamsa. Nam %• Supercinema 16.00 mraz«, Ugo Tognazz. do Vianello. , dlidLil« Alabarda 16.00 l'N°prep0''c^ (Mei-n Kampi)-mladini. p Aurora 16.00 »bvet k , Capitoi 16.00 »Pod d1* stavami«, Van 8» ^ Laughton. Garibaldi 1600 '^ol*-iz Lesba«, t*c.n„J)1e#5’ P V IZLETI SPDT Dne 13. novembra priredi SPDT izlet v Idrijo z ogledom rudnika. Na povratku planinsko martinovanje v Divači. „Saf(o, - mS** Louise, Ervvin co Maria Salerno-Cristallo 16.00 «N«"j£rt. tajsko«, James w arje'r Impero 16.30 »Slssi. - ljenka«. -a Italia 16.00 «Dek|a «1 ><* Pascale Petit. Pr«*" fjt dini. Massimo 16.30 «Zlof/ ka«, Barbara &leCjLo ^ chardson. Prepov ^ Moderno 16.00 «po%e,J 8^ ----------- Sandra Ega n, technicolor* ^DAKOVI IN HKI6PKTKI G. Delak Marija daruje 1000 lir za stroške Mladinskega dneva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiininimiiiiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. oktobra t.I. se je v Trstu rodilo 7 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 13 oseb, porok pa Je bilo 9. POROČILI SO SE: prodajalec Lucio Fragiaconio in uradnica Diana Rcctivo, zidar Sergio Škamperle in Šivilja Luciana Cottiga, zobotehnik Marcelio Sabadin in gospodinja Filomena Lombardi, to i e r Antonio Giugovaz in delavka Maria Farnetti, šofer Ita-lo Barzila-i in čistilka Ann-amaria Stagrci, električar Stelio Cecchi in natakarica Maria Gabriella A-lessio, zidar Mario Stefanel In gospodinja Eltla D Argenzio, varilec Sergej Mezgec in gospodinja Val-nea Vignali, šofer Giuseppe Fucka in gospodinja Lui-gia Masten. UMRLI SO: 95-letni Giuseppe Roti, 74-letr.a Clclia Ronuttl vd. Brtssan, 78-letni Antonio Lau-renti, 62-lefcna Marghertta Maiet-ti por. Presti, 78-letni Giacomo Puntar, 77-letni Giuseppe Zolli, 51-letna Am-alia Franca vd. Sc-mlnara. 49-letna Ema Makarovič por. Nussdorfer, 59-letna Ca-teri-na Pitacco vd. Vattam, 68-letni I.ulgi Claister, 58-letria Mercede Vlsintin por. Godina, 64-letni Carlo Riccobon, 71-letnl Gian-paolo Dom-io. NOČNA SLUŽBA LEKAHN Davanzo, Ul. Bernlni 4; Giustl, Furlanska cesta 7 (Greta); Mlllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro-Nerl, Ul. Dante 7. no mladini. Marc0',,# Astoria (bivši San techn ie «Meč iz Damaska«, Rock Hudson, pi^,nZon^ Ob 21.00 TV «C» Jj Astra 16.30 »Ol/mPjj* '' Marconi 16.00 * gospa?«, Tony Martin 1-n Janet.j^,nd tnc&O -- “'SM Savona 16.00 »Ferd^ Qt f peljski kralja. lippo, V. De S'*a«R ft»>i iamvi A. FabDto "■ rf* Ideale 16.00 «RVt,'ln technicolor. ,n p,e\, “ Odeon 16.00 »Princ LaUrfi*' Marilyn Monroe, h ver. , t>rez Skedenj 16.00 »Moz ,e v* Kirk Douglas, fr STE VIDELI ‘-g TEL. EVIZ° P" Radio Tre' S. N«c0l ( ULICA KINOPROSEK-KF K0NJED (Lo scoU)^ ?II5 mmtm predvaja dane* 29. t. m. z začetkom ob cinemascope barvni film posnet po ro*0* Dežela belili serf «i (Paese delle ombre bianche) Igrata: ANTONY QUINN in TOKO tA JMORSKI dnevnik — 3 — 29. oktobra 1960 V Turčiji imajo težave Laže je rušiti kot ustvar j ati Nesoglasja med člani komisije za pripravljanje ustave - Opozorila študentom in Ljudski kmečki stranki oktobra. — Ge. . štabni oficirji Turčije so - 1 Prevrat & presenetlji-in preciznostjo '• hit: JOt J | ( — t/lV.Vll ustanovil Oficirski »oStt;troje del° °pravila todB . Predala Komiteju. l;en _snutek še ni bil objavijo- a Pa so bile objavljene Sinov Pred.sednika in desetih h, da °mis‘ie' ki kažejo na 'jtjo * medsebojno ne stri-6,°Utka neka*er'm' točkami Ji»v2e.. ® da zanje nočejo Oaaut nobene odgovornosti. hajpte-ek ustave bi moral sPrejeti Oficirski ko- •h Predsednik Gursel >» želo »Vta , nato bi bil dan 1 *e sa ls^Usijo. Spričo te-y rpraš1110 ob sebe postav-» ^°*nisHnje: ■se niti ala' s*V' izdlT’ -ki 80 osnutek u-A 3 °drekajo neče-,'bo j.,80 vanj vnesli, ka-,!*tl v e’ ko bo ta osnutek P id t0 n° diskusijo? Trdi kVraj,^ tUdi lahko skIe' da' vije, ,ja lb izjav članov ko-s^eti n'so mogli spo-ir^ddj de vključevanja v dor,!V?lucionarne obla-. °kratični ustavni h "ti sp ke republike. (ki keltat!’ da glede tega in b “i soul drugih vpraša- s»>' Komfi Snos1i niti v sa’ ).S« pl,eJU nacionalne e-ki* za kovnik Turšek, ki Iv homif dinamično Swo 633 .in kateremu k 'l o4 ,.^eliko bodočnost, ib s Ren/v? dan °b stran. [I15! Se blikanske stranke v^edenerrT bvPdnem članku, ivt prit0j lcirskemu komi. > j Rom;,Je’ da posamezni ti '"i k-613 dajejo izjave '*■- Komiteja, s kateri- 5i se —,reJa, s ___________ 'tu k°rni.ne strinjajo drugi ivPraktifJ3' lak0 da jav- V *a uraiT ve' kaj naj W 0e “adn° izjavo. To 'hi" da v!”eni smatra "iih °st v ada v Komiteju " “ osnovnih vpraša- th!?' da to nasprotno hoj1!* io u . v njem demo. 'Ju' atiju5 -'ma labko vsak tb*. leoa t?la in primerja tuiriteja s p°sa- i> k' demokratič. ^»^olueiir61 vsi spreie' ^ikk 0 biei Pa vendar ne “i v., teih«, na enak način. ^ seveda M*ni list’ da % ** of; • nanogo bolje, u^ii. ki so tako V Ishkl n° lZvedli revo- V il3avA sporazumeli in in j.:’ k' bi bile so- t.8 delnv, Predstavljale C* * 6ga Komiteja. druPiP°kazal° že pri j* k’ Pri^^. državnih pre- n J”*. Uio b* k°* ustvarJati I1 i H a!_ neobveščen pri. Ni h^ogei 6 v, Carigrad, Na red n.i.°Pazlll’ da je v ai meseci bila k i! Vedno v vlada v de-. C*di n °bsedno stanje, (h dlfti Ropolnomn m njanju Menderesove vlade. Njen voditelj je bivši profesor matematike Bujukbaša, ki velja za največjega poli- | tičnega tribuna in demagoga. I Bujukbaša nima nobenega do. | ločenega programa in se poslužuje vseh gesel in dogem, ki mu lahko služijo. Zdi se, da je njegov ideal neke vr- i ste islamski fašizem. Ljudsko kmečko stranko smatrajo za glavnega naslednika volivcev demokratske stranke predvsem na vasi. Zelo ositro o-pozorilo poveljnika obsednega stanja Ljudski kmečki stranki, da takoj prekine s politično aktivnostjo, je jasen znak, da novi režim tej stranki ne misli dovoliti, da bi žela plodove prevrata. Prav gotovo ni brez zveze z aktivnostjo te stranke tudi sporočilo, da se pripravlja novi zakon o prepovedi propagiranja političnih ideologij in verskih pridig, ki niso v skladu z duhom revolucije odnosno z nazori Oficirskega komiteja, Jaši Ada v službi turizma Tudi proces na Jaši Adi vodi do nekaterih posledic, ki niso bile predvidene in pričakovane. Pokazalo se je na primer, da predstavlja sojenje privlačno dražilo za tuje turiste. V carigrajsko luko sta te dni zapluli dve veliki luksuzni ameriški prekoocean. sk> ladji z nad 1200 turisti, ki so preko ameriškega konzulata zaprosili, da bi lahko prišli na Jaši Ado in prisostvovali procesu proti bivšim turškim voditeljem. Tega jim sicer niso dovolili, da pa jih le ne bi povsem razočarali, so poslali na ameriški ladji film o sojenju, ki ga vsak dan snema fotografski inštitut. Za. nimivo je, da turška javnost tega filma še ni mogla videti. Neki list je zapisal, da je pročes na Jaši Adi povzročil veliko zmedo pri direktorjih zavarovalnih društev. Direktor nekega znanega zavarovaL nega društva je izjavil predstavniku tega lista, da so zavarovalna društva dolžna plačati nagrade družinam onih obtožencev, ki bodo obešeni, pod edinim pogojem, da so bile zavarovalne police podpisane dve leti pred izvršitvijo smrtne obsodbe. Druga zavarovalna društva se s tem sicer ne strinjajo in so najela najboljše advokate za o-brambo svojih interesov v primeru, da bodo med na smrt obsojenimi tudi osebe, ki so pri njih doživljenjsko zavarovane. Zadnje dni je pro. ces spremljal kot opazovalec predsednik Mednarodnega združenja pravnikov, znani švicarski odvokat Nichole. Novinarjem je izjavil, da ni ničesar razumel, kaj se je na procesu govorilo, da pa je dobil odličen vtis o samem vodenju procesa. V istem položaju so tudi mnogi tuji opazovalci. Za napredek prosvete V čelrtek zvečer je bil v društvenih prostorih na stadionu »Brvi maja 13. občni zbor prosvetnega društva »Slavko Škamperle« od Sv. Ivana Obračun delovanja društva je bil — kot je bilo razvidno iz tajniškega poročila — zelo razveseljiv, posebno na športnem področju. Vendar pa je v živahni diskusiji prišla do izraza splošna težnja, želja in potreba, da bi se spet obnovila bogata pevska tradicija pri Sv. Ivanu in društveni zbor, ki je bil dolga leta v ponos Svetoivančanov in vse naše prosvete. V nov odbor so bili izvoljeni člani, ki uživajo največje zaupanje in ki Jih prikazuje tudi gornji posnetek Mali obračun kmetovalcev na Tržaškem Kakšno je bilo letošnje leto za naše kmečko gospodarstvo Na splošno Je mogoče reči, da je bila letina ■ srednja £ttnnnnnfTTm»«fmmmTmry | Kaj smo | fgleda Iti po Smo na koncu oktobra. Kmetje rečejo: kar je — je. Res je še kaj na njivi, a toplota naglo pada proti o-nim stopinjam, kjer rast preneha. To opazimo na listnatem drevju: zelena barva, ta znak življenja, prehaja v raznobarvne prelive in ^z teh v rumenorjave: pomeni, da pritok sokov postopno zastaja, listi so svojo vlogo dihanja ali usvajanja dovršili in »e od rastline - matere ločijo — odpadajo. To se Dretežno vrši v novembru ali v listopadu. Lahko že torej pogledamo, kako se je letošnje leto glede na kmetijsko gospodarstvo na Tržaškem izkazalo m hkrati dodamo še kakšno koristno pripombo. Lanska jesen in zima nista bili za kmečka dela ugodni, ker je prevladovalo deževno vreme in spomladi je bilo treba za-l radi neugodnega vremeni delati z naglico. Poglejmo torej letino posameznih pridelkov: žita. o-Kopavin, sočivja, krmnih rastlin, strniščnih ra-tlin 'n vina. Žito se, kot znano, umika drugim kulturam, zlasti krušno. Ker spada tudi žito k travam, in ni torej imelo u-godnih rastnih pogojev, ni zaradi slabe cvetne dobe in nesorazmerja med toploto n vlago dobro plenilo, ker i bilo za polnjenje zrnja dovolj hrane. Sicer pa se *a ta pridelek razmeroma še najmanj zanimamo. Posej in požanji — to je vse, kar t-krenemo. Zato je celo najboljši pridelek slab in tako bo vse dotlej, dokler ne bomo « primernimi tehničnimi ukrepi (seme, gnojenje i.dr.) dosegli vsaj 2,5-kratni pridelek od sedanjega. 15. februarja 1961 pojav popolnega sončnega mrka Bliža s nad Italijo «črnega in Jugoslavijo Sredi belega dne ob 8. uri 30 minut zjutraj bo naenkrat nebo potemnelo in namesto sonca zasijale zvezde - «Totalna cona» nad Toskano in srednjo Jugoslavijo 15. februarja 1961 bo popolnoma normalen dan, ki se verjetno po ničemer ne bo razlikoval od drugih zimskih dnevov. Toda ob 8. uri in 30 minut bo naenkrat sredi belega dne zavladala popolna noč in na trenutek prej osvetljenemu nebu se bodo pojavile zvezde. Ce bo vreme oblačno, bo zavladal ponočni mrak in ljudje bodo z začudenjem stremeli v temno nebo. Tako se bo začel dan «čmega sonca» — popoln mrk, ki ga v naših krajih ni bilo že skoraj 100 let in katerega bo ponovno mogoče videti šele čez skoraj 200 let, to je leta 2151. Pojav popolnega sončnega mrka je iahko videti samo z zelo majhne površine zemeljske krogle. Zaradi tega ni pretirano, če rečemo, da človek v svoji življenjski dobi po pravilu nima priložnosti, da bi ta redek pojav videl več kot enkrat. Popolni sončni mrk je e-den izmed najbolj impresio-nantnih prirodnih pojavov, je najbolj slikovit od vseh nebesnih pojavov, ki so v preteklosti povzročali velik strah in celo paniko med ljudmi. Za lazliko od popolnega mrka je delni mrk mnogo pogostejši pojav, ki je za laike pogosto celo neopazen. Ce je delni mrk malih dimenzij, ga je mogoče opazovati tudi le s pomočjo zastrtih očal. Tedaj se vidi zaseg na osvetljeni plošči, ki ga povzroča lega Lune med Zemljo in Soncem. Pa tudi če je delni mrk večjih razmer, so posledice zelo skromne. Dnevna svetloba se sicer zmanjša, toda ne več kot se to dogaja v meglenih dneh. Samo popolni mrk lahko torej povzroči redek pojav pretvarjanja dneva v noč v nje- govi popolni lepoti. Kako se manifestira ta lepota? Sredi belega dneva se v nekaj sekundah spusti na Zemljo noč. Presenečeni pešec obrača oči proti nebu in ugotavlja, dl Sonca ni več. V ozadju srebrnkastega madeža se pokaže črna ploskev. To je v resnici Mesec, toda celo učeni astronomi se ne morejo iznebiti vtisa, da je Sonce nenadoma potemnelo Presenečene in prestrašene živali se začnejo čudno obnašati, temperatura pada in vsa priroda se začne privajati na nočni ritem. Tedaj pa nenadoma zopet zasveti Sonce v svojem polnem sijaju, ko se začne vračati, čeprav delni mrk traja še okrog eno uro. Totalni mrk pa ni samo zanimivost za gledalce, temveč je v prvi vrsti velike važnosti tudi v znanstvenem pogledu. Zaradi tega se bodo na krajih, s katerih bo posebno ugodno opazovanje mrka, ta pa ležijo pretežno v Jugoslaviji in delno v Italiji, zbrali astronomi iz vsega sveta 1 = MobotiU, 29. Radio Trst A VNCt^oma mirno «, £ v9ra ^oda ta videz [ * Turke sa- “Vnašajo kot NN io * ne b;lo- Toda *' !Sa se vendar i« jih opomi- vS ia- Teaa'iai° de3an- bV. i* n.,. tta se na *Ni 1 v«liki' .strani hstov tl H« “Nee,?" črkami dve \ Poveljnika StNj1*1* Džem^ Carigra’ tS ° boa- Uven Cari- rrursni'” d'iake' da wn>bv?h° -proti direk- S°1 spiejeti Predvideva za-stanju, če -- " pritiak na 1« Dru«o spo-Tj tako . kmečki $>! k 'iiijj f04- ‘k obsedneg V' ti Proti V da bo‘ P*ed!-a *pre-’ete 'Ob, i i'tdeva ome- ne bo takoj oktobra 1900 7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar ne- kaj; 13.30: Dobrodošle! Plošče prvič v oddaji; 14.45: Mali ansambli; 15.30: »Dona Diana«, veseloigra v treh dejanjih; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Po davnih cestah; 18.15: V svetu kulture; 18.30: Zoltan Ko-daly: Hary Janos su.ita, Bela Bartok: Romunski narodmi plesi; 19.20: Večer z Kayom Martinom, Oharltem McKenziem in Frankom Sinatro ; 20.00: Šport; 20.40: Slovenski oktet; 21.00:’ »Neverjetno, toda res«; nato Romantični motivi; 22.00: V ritmu .n melodiji; 23.00: Mojstri Jazza. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.15: Simfonični koncert; 14.55: Kraško nebo; 15.10: Franco Russo pri klavirju m ritmi: 15.20: Tretje pevsko ttkmovanje deželnih zborov «A. Illersberg«. Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba za vas; 13.40: popevke In rltm. od tu in tam; 14.40: Nekaj popularnih plesov; 15.30: petnajst minut priljubljenih domačih popevk; 16.00: Dunajske melodije; 16.30: Dogodki ln odmevi; 16.45: Pianist Friedrieth Gulda izvaja Debussyjev preludij; 17.00; Mozaik ritmov in pesmi; 17.40: Igrata orkestra Riocardo Santos ln Franck Chacksfleld; 18.00: Prenos RL; 19.00; Poje Eydie Gorme; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba. Nacionalni program 6.30: Vreme na Ital. morjih; 7.00: Jutranje melodije; 9.00: Operetna glasba; 9.30: Jutranji koncert; 11.00: Orkestra Wa,lly Stoti in Ray Martin; 11.30: Pesmi uspeha; 12.00: Poje Sergio Bruni, 16.45: Ko- morna glasba; 17.20: Program italijanske folklorne glasbe; 17.40: Jutrišnje športne manifestacije; 18.10: Paul VVeston in njegov orkester, 18.25: Žrebanje loterije; 21.00: Magična rlavt?; 21.20: Radijska drama aReševalne ekipe«, 22.10: Moden« jazz Quartett; 23.15: Plesna glasna. II. program 9.00: Jutranje melodije; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.05: Sann z glasoo; H-45: Parada orkestrov; 15.40: Kratek koncert 16.15: Ku!ijanske ljudske pesmi; 17.00: Album pesmi; 18 30: Piešae z nami; 20.30: Ctpera Alfreda Calalanlja: »La Wally» III. program 17.00: instrumentalne sklad- be Franza Schuberta; 18.30: Romanilč.-ai ples; 19.30: Skladbe Pier Lutgija da Palestrine; 20.00. Vsakovečerm koncert (Haydn. Beethoven, Faure, Stravinski): 21.30. Simfonični koncert. Slovenija 8.05: Glasb« ob delu; 8.35: Slovenski samospevi; 9.25: Za razvedrilo; 10 15: Odmevi iz opernih in koncertnih dvoran; 1100: Zvočna ruleta; 11.50: Otroci izbirajo pesmico; 12.00: Pesmi Jugoslovanskih narodov: 12.15 Kmetijski nasveti; 12.25: Opoldanski ipored za zabavo: 13.30: Kvintet Niko Štritof; 13.50: Dvospevi Iz francoskih oper; 14.20: Šport ln športniki; 14.35: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40: S knjižnega trga; 16.00: Izbrali smo za vas; 16.40: Mešani zbor KUD Pošta-Obrtnik Iz Maribo- liuate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke -»Radio TREVISAN V um -ugotavljajo takojšnjo >nterbencijo ra; 17.45: Pozdrav z gora; 18.15: Akademski pevski oktet; 18.30: V tričetrtinskem taktu; 18.45: Okno v svet; 20.00: »Po gamsovi stezi...« — Narodne in domače melodije; 20.30: »Poslušaj in povej nam!«; 21.20: Melodije za prijeten konec tedna; 22.05. Do polnoči v plesnem ritmu. Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.50: Ljudje in knjige; 19.10: Divje race; 19.25: Zagonetke Iz tragedije zgodovine; 19.50: Teden v svetu; 20.03: Novinarska služba; 20.30: Dnevnik; 21.05: Can-zonlssima; 22.05: Tat v pasti; 22.30: Nevarnost je moj po- klic; 22.55: Dnevnik. Jug. televizija Ljubljana 18.00: Collodl: «Postržek» — otroška Igra. Beograd 20.00: TV dnevnik. Zagreb 20.15: TV Helikopter — propagandna oddaja; 20.30: Martinu: «K.omertija na mostu« — opera. Bamim • • a j nov tu ZvZr^ik M iz de no vse * rova ort/ar Jajce « Zadar Vaijavo _ Šibenik Sanajevo • ■ . ■ 7 Kraljevo • in“' M.tt.r rum,. .»r«*;- Titogrid Z .r m _______ Skopit0 V Italiji bi v središču tega pojava Toskana, predvsem pa njeno glavno mesto Florenca, v bližini katere je v Arcetriju velik astro-fizični observatoriji ki je še posebej opremljen prav za proučevanje Sonca in radio-astronomije in ki razpolaga s sončnim stoipom in vsemi ostalimi potrebnimi instrumenti. V Arcetriju domači astronomi in znanstveniki iz ZDA in drugih delov sveta že pripravljajo te instrumente, ki jim bodo služili za proučevanje zunanjih sončnih ovojev, kakor tudi za spektrografsko proučevanje tehnične sestave in stanja plinov, ki sestavljajo zunajo atmosfero Sonca, s pomočjo radioteleskopa pa tudi za proučevanje tistih sončnih con, ki oddajajo radijske valove in tudi za proučevanje iskrenja, ki ga povzroča jonosfera. Prvi astronom, observatorija v Arcetriju prof. Gio-vanni Godoli je izjavil, da popolnega «ončnega mrka ni bilo v Toskani že od 1. oktobra 1605, ki pa je zanimal samo južni del pokrajine. Florenca pa je bila v središču tega pojava 16. marca 1485, vendar pa ta-kat še ni bili observatorijev in niti primernih instrumentov za opazovanje, kakršni so na razpolago danes. Skupine znanstvenikov bodo razmeščene na področju «totalnosti», ena izmed skupin pa se bo povzpela s posebnim letalom do višine iz katere bo mogoče opazovati pojav izven vplivnega območja eventualnih oblakov, ki bi tistega dne lahko zagr- nili nebo. Kako pa bo popolni sončni mrk vid.-n v Jugoslaviji? Poglejmo kaj pravi o tem jugoslovanski strokovnjak Vlahov Kučera. Popolni sončni mrk bo viden približno na polovici področja Jugoslavije, v ostalih njenih predelih pa bo delen. Zadnj. v Jugoslaviji vidni sončni mrk je bil leta 1867. Sončni mrki so na splošno zelo pogosti tako, da se popolni mrki pojavljajo skoraj vsako leto enkrat ali dvakrat, toda možnost opazovanja popolnega mika Sonca s tega ožjega področja je razmeroma redka in včasih je treba čakati nanjo celo stoletja. Vzrok lemu je v tem, ker se «cona totalnosti«, ki je dolga samo nekaj tisoč kilometrov, široki pa komaj 150 do 300 kilometrov — neprestano od mrka do mrka menjava la zati minevajo stoletja, preden se zopet pojavi na istem področju našega globusa. Po splošnih astronomskih podatkih »emo, da se bo prvi stik Mesečeve sence mrka 15. februarja 1961 začel na Zemlji ob 7 uri 31.5 minut svetovnega časa pri Biskajskem zalivu v Franciji, njen zaključek — zadnji stik pa bo oh 9.07,8 minut svetovnega časa na Tajmirskem polotoku v Sovjetski zvezi, Povprečno trajanje popolnega mrka na istem kraju (na centralni liniji totalnosti) traja okrog 2 m 20 s, širina «totalne cone« pa znaša povprečno 240 kilometrov Celotni mrk bo torej trajal po našem času 2 uri 36,3 minute. V tem času bo Mesečeva senca prehodila pot od Biskajskega zaliva dc Tajmirske-ga polotoka, dolgo 7200 kilometrov. Priobčen zemljevid kaže kje bo mogoče v Jugoslaviji ta pojav opazovati, tako za strokovnjake kor za astronome. Centralna linija totalnosti je zajeta med 14 stopinj 26,6’ in 22 stopinj 57,9’ vzhodne geografske dolžine in 43 stopinj 25,3’ ter 43 stopinj 38.3’ severne geografske širine, glede na čas pa od 8. ure 23’ do 9,08’, v katerem do mesečeva senca prešla pot od Jadranskega morja do vzhodne meje Jugoslavije. Prostor med linijama severne in južne meje predstavlja »totalno cono«. Izven področja teh mejnih linij to viden delni sončni mrk, toda še vedno z veliko fazo pokritosti sončne plošče. (Beograd okrog 99 odst., Zagreb okrog 98 odst., najmanjša faza okrog Maribora oziroma Ohrida pa bo še vedno znašala okrog 96 odst.). Dolžin« označene srednje, odnosno centralne linije «totilnosti«, kjer popolni mrk na istem mestu traja najdalje (okrog 130 sekund), znaša za celotno področje Jugoslavije okrog 812 km. To pomeni, da bo Mesečeva senca celotno razdaljo prešla v 45 minutah, pri čemer se hitrost gibanja Mesečeve sence stalno menjuje, tako da znaša nad jadranskim področjem o-krog 1400 m m sekundo, v bližini vzhodne meje Jugoslavije pa okrog 970 m na sekundo. Okopavine. Prvo mesto med terni in poljščinami sploh zavzema krompir kot naša glavna hrana. Kras mu precej prija, ker ljubi suho zemljo, izvztmšj v času cvetenja. Mokrote, zlasti takšna j kot je bila letos, ne prenaša in ga napadejo bolezni, ln to še posebno v soparnih dneh. Najbolj se ga loti splošno razširjena glivična i bolezen — krompirjeva plesen, ki se pojavi v začetku ali sredi julija v vlažnih poletjih, kot je bilo letos. Zato se vsako leto priporoča škropljenje s polodstotno ba-krenoapneno brozgo in to najmanj dvakrat: prvič, brž ko se bolezen v juliju prične pojavljati, drugič 8—14 dni kasneje, pozneje pa po potrebi. To je treba v bodoče bolj upoštevati. Drugi nedo-statek je v tem. da mnogi gospodarji preveč zaupajo v lastno seme in pozabljajo, da krompir hitro degenerira — se izrodi. To se najpogosteje opazi na zvijanju listov navzgor ob glavnem rebru v obliki žleba. Rastline 'O majhne, rumene in se zgodaj posušijo. Proti tej bolezni je nabava semena iz višinskih krajev. Kdor je tako ravnal, je imel letos lep zdrav krompir. Tudi smo ?e letos mogli prepričati, da krompir sajen v mokro, zbito in hladno zemljo prej zapade boleznim kot pa krompir, sajen v bolj suho, rahlo in toplo zemljo. Kot rečeno, se je krompir letos preveč kopal v mokroti. Pridelek je bil na splošno zadovoljiv, a ga je napadla gniloba, tukaj manj, tam bolj, kar je odvisno od semena, sorte, zemlje, negovanja itd. Krmska pesa se je razmeroma dobro razvila, saj ni trpela suše. Tega pridelka je vedno več, a lepo peso dobimo le redkokje. Ta rastlina zahteva težjo zemljo kakor krompir, globoko razorano in pognojeno, zahteva dosti kalija in dušika. Sej v vrste na razdaljo okrog 30 cm, rastline pa 25 cm narazen, tako boš dosegel lepe korene in s tem več krme zlasti za krave mlekarice. K okopaviriam spadata tudi korenje in zelje. Prvega je zelo malo, drugo gojimo 1? za domačo potrebo (sladko in kislo zelje). Eno in drugo je letos prilično uspelo, i zelje so napadle gosenice kapusovega belina, ki jim je deževno vreme s primerno temperaturo prijalo. Od sočivja pride v poštev fižol. Na jplošno je letos dobro uspel in če bi ga ne bila zaradi premočne vlage v zadnjem času napadla rja, 'ji bila njegova letina dobra. Za krmo je prvotno nastala poplaha. Ko pa je kasneje vreme nagnilo na dež, je trava spodrgstla, ostala krma (stara detelja) pa se je lepo razvijala. Poletje je torej nadoknadilo, kar je odvzela pomlad. Tako so se seniki skoraj normalno napolnili s precej dobro krmo. Kot druga leta. smo lahko tudi letos opazili kako izboljšana tla uspešno kljubujejo suši in dajejo večji in boljši pridelek kot neizbolj-šane parcele. To naj služi ko prepričljiva šola in migljaj za prizadevanja v tej smeri, o čemer se je že toltko pisalo. Brez tega ne bo moč utrditi gospodarstva. Naše strniščne rastline — ajda, repa, pitnik — so se na splošno dobro obnesle, saj jih vreme v razvoju ni preveč oviralo. Pač pa je ovi-ralo spravljanje ajde in pit-nika (iako se je zgodilo tu di z otavo in deteljo). Končno smo pri našem važnem pridelku — pri vinu. O tem je bilo že dovolj poročil in vemo, da so vinogradniki pričakovali boljšo letino ter šele ob koncu septembra uvideli, da je mokro vreme ta pridelek skrčilo glede na količino in kakovostno stopnjo, a to zelo neenakomerno oziroma nesorazmerno, ker je v enem kraju povzročila večjo, v drugem manjšo škodo in je posamezne gospodarje različno prizadelo. Povprečno vzeto bo letošnjega vina kakšni dve tretjini normalne letine. Ce za zaključek poiščemo povprečje vseh letošnjih pridelkov, bomo po naše rekli: srednja letina. J. F. OVEN ja bila med vsemi prav gotovo najslabša in iz katere je že povsem jasno odsevala utrujenost in resignacija tako n jenih avtorjev kot igralcev, čeprav so ti poslednji naredili, kar j« bilo v njihovih močeh, da bi jo vzlekli na suho. S tem tednom sta brez vsake škode prenehali tudi rubriki «Azzurri na olimpiadi», ki je hotela biti nekak retrospektivni prikaz uspehov italijanskih športnikov, ter «G!asba za dva«, ki pa je že tako imela značaj mašila. Nove oddaje V zameno za te nepogre-šane izgube, smo dobili nekaj novega. V nedeljo zvečer so nam pokazali prvo poglavje dramatiziranega romana Ippolita Nieva iilzpovedi nekega Italijana«, ki je v svoji dramatizirani obliki dobil naslov «La Pisana«. Gre za delo iz Risorgimenta, ki je obenem tudi najboljše delo Nieva, ki je premlad izgubil življenje pri brodolomu ladje ttErcole* l. 1861. Po enem samem večeru je seveda težko predvideti če je bila izbira dela za nedeljske večere primerna ali če ni bila morda le nekoliko neprimerna, predvsem zaradi dolgoveznosti do. gajanja, zaradi pomanjkanja ritma in zaradi pretežno recitatorske vloge nastopajočih oseb. Po prvem odlomku lah. ko rečemo le to. da se igralci nekako niso znašli v svojih vlogah, ali pa, da jim te ne ležijo. Novo obleko so dali tudi otroškim oddajam, katerim smo morda posvetili doslej premalo pozornosti. K njim se bomo povrnili ob drugi priložnosti, tokrat pa naj o-menimo le, da je nov vložek »Vsi v areno«, ali v cirkus po domače, bil kaj dobro pri. pravljen tn da je otroke res zabaval, ter da se je na televizij skih ekranih končno zopet pojavil «prijatelj živali« Angelo Lombardi in pokazal nekaj redkih primerkov iz svojega zoološkega vrta. Res nam ni jasno, zakaj je bila ta poučna oddaja pred časom u-kinjena in zakaj je bila po tolikih napovedih o njeni ob. novitvi in odlašanjih stisnjena med program za otroke in tako časovno omejena, da se Lombardi ne utegne niti dva krat obrniti. PRIMORSKI DNEVNIK 29. oktobra Gorlško-beneški dnevnik Pred odkritjem spomenika D’ftnnunziu, Pohod DAnnunzia uvod v fašizem v Italiji Skupna izjava tržaških, goriških in videmskih uglednih profesorjev, umetnikov in politikov proti značaju manifestacije ob odkritju spomenika V nedeljo dopoldne bodo na meji med Ronkami in Tržičem odkrili spomenik d’An-nunziu, »legionarju*, ki je po prvi svetovni vojni vodil o-svajalni pohod na Reko. Spomenik so organizatorji najprej hoteli napraviti na področju občine Ronke, od koder je krenila na imperialistični pohod skupina šovinistov na čelu z D’Annunziom. Ker se je občinski odbor iz Ronk, ki je sestavljen iz socialistov, komunistov in pripadnikov slovenske manjšine, uprl zahtevi organizatorjev pobude za postavitev spomenika, so se leti obrnili na občino Tržič, kjer so njihovi zahtevi ustregli. Med demokratično usmerjenimi množicami, ki še niso pozabile fašističnih grozot, katerih predhodnik je bil toliko opevani »legionar*, je povzročila vest velik val ogorčenja. Številni ugledni ljudje, univerzitetni profesorji, umetniki, politiki itd., so te dni podpisali izjavo, v kateri poudarjajo, da je D’Annunziov pohod predstavljal začetek uničevanja civilnih in moralnih zakonov, ki jih je Italija dobila iz dobe Renesanse in da je bil ta pohod uvod v fašizem, ki je zavrl razvoj italijanske demokracije. Podpisniki tega manifesta so: Elio Apih (Trst), univerzitetni profesor in zgodovinar, Giuseppe Citanna (Trst), profesor italijanske književnosti na tržaški univerzi, inž. Fer-dirando Gandusio (Trst), prof. Biagio Marin (Trst), pesnik, Marcello D’01ivo (Videm), arhitekt, prof. Livio Pesante (Trst), dr. Bruno Pincherle (Trst), Tino Ranieri (Trst), kinematografski kritik, prof. Carlo Schiffrer (Trst), zgodovinar, Gino Valle (Videm), arhitekt, Giuseppe Zigaina (Videm), slikar, Anzil Toffolo (Videm), slikar, prof. Silvio Bertocci (Videm), publicist, prof. Domenico Cerroni (Ca-doresi) (Videm), pesnik, dr. Giovanni Cimetta (Videm), predsednik »Centra za kulturne raziskave P. Calamandrei*, prof. Rino Domenicali (Videm), odv. Loris Fortuna (Videm), ravnatelj revije »Politi-ca e Cultura*, prof. A. Gobes-si (Videm), prof. Rocco La-monarca (Videm), prof. Erne-sto Mitri (Videm), slikar, profesor Nicolo Peršiči (Videm), prof. Maria Gigliola Pezze (Videm), Giulio Piccini (Videm), kipar, Max Piccini (Videm), slikar, Sergio Altieri (Gorica), slikar, prof. Radames Bal-dassari (Gorica), ravnatelj srednje šole, dr. Nereo Battel-lo (Gorica), predsednik krožka »Rinascita*, Romolo Ber-tiul (Trst), slikar, Alfio Can-telli (Gorica), kinematografski kritik, prof. Maria Cavaz-zutti (Gorica), Sabino Coloni (Trst), slikar, Pietro Giordani (Gorica), šolnik, Cesare Moc-chiuetti (Gorica), slikar, prof. Emilio Mulitsch (Gorica), šolnik, Nello Trombini (Gorica), šolnik. «»------- Poslednja pot Marija Mržeka Velika množica ljudi, ki se le redko kdaj nabere na pogrebih, je včeraj popoldne pospremila na zadnji podi nesrečno preminulega Marija Mržeka čez Podturen. Žalni sprevod je ob 14.30 krenil iz mrtvašnice v civilni bolnišnici proti podturnski cerkvi. Pred krsto so nosili številne vence svojcev, podjetja Tacchino, delovnih tovarišev itd. Poleg svojcev so pokojnega Marija pospremili na zadnji poti njegovi delovni tovariši, znanci in sindikalni voditelji. Pred cerkvijo se je zbralo veliko ljudi iz tega ljudskega okraja, ki so se prišli še poslednjikrat poslovit od njega. Pred cerkvijo so krsto naložili na mrtvaški voz in jo popolnoma zakrito s cvetjem odpeljali na glavno pokopališče, kjer so jo položili v prerani grob ob splošni žalosti prisotnih in pretresljivem joku svojcev in družinskih članov, ki jih je usoda tako hudo prizadela. Dragi Marij, naj ti bo lahka slovenska zemlja, ki si jo tako močno ljubil. «»------- Trčenje na križišču ulici Bajamonti in Bona Na križišču Ul. Baiamonti m 1)1. Bona je včeraj ob 12. uri padel z motociklom 20-letni Josip Staikul iz Ul. Lupnga. Do nesreče je prišlo, ker je fantu neka ženska nepričakovano prečkala cesto. Z zasebnim avtomobilom so ga prepeljali v civilno bolninšico, kjer so mu obvezali rano na temenu. Ozdravel bo v štirih dneh. -«»- Popravili so asfaltno preprogo na Oslavju Po enem mesecu še niso odpravili zemeljskega usada na isti cesti pri Steverjanu Tisti del pokrajinske ceste i jona za popravljena dela, ven-na Oslavju, ki so ga lansko I oar se jih doslej še niso lotili. leto ob tako ponesrečeno izbranem času asfaltirali, da so nastale luknje na cesti, zaradi katerih je bila vožnja z vozili zelo otežkočena, so te dni popravili. Luknje so napolnili z asfaltno maso, da je cestišče spet gladko. Očividno so z dokončno ureditvijo zavlačevali, da se je teren, kjer je bil skopan jarek za vodovodne cevi ulegel in s tem dopustil trajnejše popravilo. Se vedno pa je zaradi zemeljskega plaza zaprta cesta pred Števerjanom. Pokrajinska uprava je že pred kakim mesecem odobrila znesek 1,7 mili- Nekateri zmajujejo z glavo, ka' ko je mogoče potrošiti toliko za popravilo ceste, saj so lansko leto takšno okvaro, skoraj na istem kraju, hitro popravili z dvema tovornikoma gramoza. Če so določili tolikšno vsoto, verjetno nameravajo enkrat za vselej odpraviti zemeljske plazove na tem odseku; kaj takšne-gapa je mogoče napraviti samo s postavitvijo globoko zabetoniranih opornih zidov, ki bodo preprečili drsenje zemeljskih plasti po katerih je speljana cesta. Za takšno obsežno delo pa je potrebno tudi ugodno vreme. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 15,4 stopinje ob 14. uri, najnižja 9 stopinj o polnoči. Vlage 95 odstotkov. Včeraj do 17.30 je padlo 9,6 mm dežja. ............................ Predstavniki trgovinske zbornice iz Slovenije sn obiskali svoje kolege v Vidmu in v Gorici Proučili so številna vprašanja, ki se tičejo tukajšnjih obmejnih področij - V decembru bo v Ljubljani sestanek zaradi železniških in cestnih zvez Včeraj dopoldne sta prišla na vljudnostni obisk predsednik Trgovinske zbornice iz Ljubljane Viktor Valič in tajnik dr. Bogdan Novak v družbi predsednika Trgovinske zbornice iz Nove Gorice Jerneja Kruha. Cenjene goste so sprejeli na sedežu trgovinske zbornice v Gorici predsednik G. Bigot, generalni tajnik dr. Candussi in član odbora Krainer. Predstavniki obeh zbornic so proučili številna vprašanja, ki se tičejo obmejnih področij; ob zaključku so se dogovorili za sestanek, ki bo v Ljubljani v decembru, kjer bodo podrobneje proučili vprašanja, ki se tičejo krajevnega trgovinskega sporazuma kakor tudi cestnih in železniških komunikacij, in sicer vzpostavitve železniške zveze med Gorico in Novo Gorico ter načr- nimiviiiiiiiiuuiiiimiiimiiuuiniiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiutiiiiiiiuiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiimiiiiiiiuiininiiiiiiiiimiii Izpred okrožnega sodišča Zbežali ter začeli so iz poboljševalnice krasti kolesa in motocikle Sodnik je izrekel zelo ostro kazen Pred okrožnim sodiščem so se včeraj znašli trije nepridipravi, in sicer 17-letni vajenec Gianni Veles in 18-letni slaščičar Silvano Tinta iz Trsta ter 18-letni mehanik Graziano Fait iz Bolzana. Vsi trije so v goriških sodnih zaporih od 30. avgusta letos dalje. Obtoženi so bili, da so u-kradli 500 lir iz nekih hlač, ki so bile spravljene v kopališču «Topolino» v Barkovljah, in da so v Ronkah ukradli moško in žensko kolo Edvardu in Lauri Calligaris. Oba dogodka sta se izvršila 29. oziroma 30. avgusta letos, Veles in Fait sta bila nadalje obtožena, da sta skupno u-kradla v Benetkah dne 28. avgusta vespo, ki jo je lastnik pustil ob cesti. Tinta pa je bil obtožen, da je sam ukradel v Trstu lambreto in končno, da je iz nekega avtomobila odnesel 25.000 lir. Ta dva dogodka sta se pripetila v Trstu 24. in 25. avgusta. Približno ob 20.30 dne 30. avgusta je župnik župnije S. Nicold v Tržiču obvestil policijo, da sta bila izpred župnišča ukradeni dve kolesi. Po. licija je takoj prihitela z avtom, kjer je izvedela, da so se malo prej vrteli okrog župnišča trije sumljivi mladeniči, ki jih je policija kmalu zasledila v Ronkah. lCo so fanile prijeli, so najprej tajili, kasneje pa so priznali, da so res ukradli kolesi. Malo pred Ron. kami so ju vrgli v jarek, kjer ju je policija našla. Med zasliševanjem pa je prišla na dan še cela vrsta drugih prestopkov. Mladi «teddy boys» so povedali, da so prišli v Tržič potem, ko so izvršili celo vrsto tatvin. Veles in Fait sta namreč nekaj dni prej zbežala iz poboljševalni-ce in prišla v Mestre, kjer sta ukradla neko vespo. Z njo sta prišla v Trst, kjer sta srečala prijatelja Tinto, ki je bil v isti poboljševalnici. Med počitnicami je bil doma in se ni več vrnil v poboljševal-nico. Tako so kaj hitro ustanovili bando in pričeli krasti. Vse je šlo lepo naprej, dokler jih ni zasačila policija. Upoštevajoč dejstvo, da so bili vsi trije nepridipravi že v poboljševalnici, jih je sodišče zelo strogo obsodilo. Tinto in Faita vsakega na dve leti in en mesec zapora ter na plačilo 7000 lir denarne kazni, Veles pa je zaradi mladolet-nosti dobil samo eno leto in 5 mesecev zapora ter 5000 lir denarne kazni. Obsodba je bila izrečena pogojno in se ne vpiše v kazenski list. Sodišče je poleg tega odredilo, da se Veles nemudoma izpusti na svobodo. Branil je dr. Or-zan. Sodišču je predsedoval dr. Storto, sodnika dr. Gelcich in dr. De Liddo, javni tožilec dr. Mancuso, zapisnikar O-meri. čovanja avtomobilske ceste Palmanova . Gorica - Ljubljana. Po kosilu so si gostje ogledali podgorsko tekstilno tovar. no, kjer jih je sprejel direktor Monolo, ki jim je pokazal najvažnejše oddelke in jim prikazal njihovo delovanje. Jugoslovanski delegati so direktorju Monolu izrazili svo. je občudovanje in zadovoljstvo nad popolno organizacijo in funkcionalnostjo vseh oddelkov tega tako pomembnega industrijskega kompleksa. Prejšnji dan, in sicer v četrtek, so predstavniki Trgovinske zbornice iz Ljubljane obiskali Trgovinsko zbornico v Vidmu. Poleg videmskih predstavnikov Trgovinske zbornice je bil tudi predsednik Zveze industrijcev Taverna z direktorjem dr. Petraccom, dalje predsednik Zveze kmetov dr. Scorzon, predsednik Zveze obrtnikov Di Natale, dr. Bassi za Coltivatori di-retti, predstavnik Zveze trgov, cev, župan iz Trbiža kav. Lin. daver in drugi. Predstavniki obeh področij so izrazili željo, da bi se gospodarski stiki še bolj okrepili. Dr. Valič pa je z izrednim zanimanjem poslušal predloge italijanskih predstavnikov, da bi jih upoštevali pri prihodnjih trgovinskih sporazumih. Medtem ko je dr. Job načel vprašanje zamenljivosti denarja, je župan iz Trbiža zastopal stališče, da je sedanji odnos med valutami škodljiv turističnemu razvoju med obema državama. Številni predstavniki so naglasili potrebo, da se okrepi izmenjava med tukajšnjima področ- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim iiiiiiimimiii im umi Kino v Gorici CORSO. 17.00; «Vsi domova, A Sordi, C. Gravina. V ERDI. 17.00: «Adua in prijateljice«, S. Signoret, M. Ma-troianni VITTORIA. 16.30: «življenje Ruth», S. Whitman, B. Wood, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «Venera morskih roparjev«, G. Cana-le, M. Serrato. MODERNO. 17.00: «Bandit Cord«. DEŽURNA* LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, ■avr.:k št. 14, tel. 29-72. jema in da se uredijo tudi tiste formalnosti, ki se tičejo prehajanja meje. Sestanek je potekal v prijateljskem vzdušju in je veliko prispeval k medsebojnemu spoznavanju in nadaljnji krepitvi gospodarskih stikov med videmsko pokrajino in Slovenijo. NEDELJSKE TEKME Catanzaro - Marzotto Foggia - Brescia Genoa - Venezia Palermo - Como Parma - OZO Mantova Prato Alessandria Pro Patria - Reggiana 3imm. Monza-Sambenedettese Verona - Novara Triestina - Messina Danes na ringu v Rimu Rinaldi-Moore match brez naslova Ti atletsko komisijo New Yorka Moore še vedno svetovni prvak RIM, 28. — Jutri bodo Rimliani brez dvoma napolnili do zadnjega kotička palačo, kjer sp bosta spoprijela v dvoboju brez naslova svetovni in ameriški prvak v srednjetežki kategoriji Archie Moore in italijanski prvak Rinaldi. Moore je že nekaj dni v Rimu, kjer je dokončal v Ame- riki začete priprave. Med treningom je vse izvedence prijetno preseneti) tako zaradi gibčnosti in svežine, ki ni izginila, pa čeprav je Američan že tako star, da so začeli klicati že ((stari oče«. Tudi Rinaldi se je vestno pripravljal. Treninge je že zaključil in danes se je samo sprehajal po obali Anzia. Pihal je »široko«, kar pa Rinaldiju ne ugaja in mu kvari dobro voljo. Sicer upa, da bo veter spremenil smer, kar mu bo vrnilo njegovo formo. V zvezi z odvzemom naslova svetovnega prvaka Archie ju Mooreju je v Ameriki precej zmede. Eni tega ne priznajo ;n med temi je tudi atletska komisija New Yorka, ki priznava črnopoltemu boksarju še vedno pravico, da se krasi s pasom svetovnega prvaka. Nasprotno pa National Bbxing Asociation vztraja pri svoji odločitvi in ima namen priredi*! turnir za podelitev naslova. Atletska komisija New Yor-ka je nadalje potrdila, da zanjo ni trenutno nobenega svetovnega orvaka v mušji kategorlii in to kljub odločitvi evropske in angleške boksarske zveze, ki sta priznali naslov zmagovalcu nad Gilroyem Francozu Ha-limiju. Predsednik komisije je izjavil, da samo match med Ha-limijem in zmagovalcem dvoboja, ki bo 7. novembra med Joffrejem in Sanchezom, bo določil novega prvaka. Totocalcio št. 6 Catanzaro-Marzotto 1 Foggia-Brescia X 2 1 Genoa-Venezia 1 Palermo-Como 1X Parma-OZO Mantova X 1 Prato-Alessandria 1X2 Pro Patria-Reggiana 1 S. Monza-Sambenedett. 1 Triestina-Messina 1 Verona-Novara 1X Siena-Livorno X 2 Chieti-Cosenza 1 Lecce-Marsala 1 Mestrina-Pro Vercelli Reggiana-Pescara 1 X 1 T0TIP št. 44 1. prvi 1 2 1 drugi 1 X X 2. prvi X 1 drugi 1 X 3. prvi 1 drugi 2 4. prvi 1 2 drugi 2 2 5. prvi 2 1 drugi I 2 6. prvi 1 drugi 1 III. slovenski SPORED Nedelja, 30. oktobra ob 9. uri — S A H ; ob 9 — MED DVEMA OGNJEMA — mladinci P08 iU- letom; ob 10 — NAMIZNI TENIS — izločilna srečanja za ne in članice ter mladince pod 17. letom; ob 11 — AVTOMOTO SLALOM — (gimkana). Torek, 1. novembra ob 20.30 — ODBOJKA P nalna finalna srečanja. mirNlS Četrtek, 3. novembra ob 20.30 — NAMIZNI — (finalna srečanja). t-fiKA Petek, 4. novembra ob 8.30 — LAHKA ATU — tekmovanje članov in članic. Mladinci pod 1 • „jt0, bodo tekmovali v troboju (met krogle, skok v tek na 60 metrov). Urnik tekmovanja: ob 8.30 tek na 80 in na 60 m, skok v višino, ob 10 tek čez drn in strn (moški), ob 10.30 skok v daljino (moški), met krogle, ob 11.30 met diska. Ob 15. uri STRELJANJ E. Vpisovanje samo še danes 29. t.m. v Tržaški jjr v Ul. sv. Frančiška. Vpisnina: za člane in č’anl<;®. gjla-za nastop v eni disciplini, 100 lir za več discip’’ dinci 30 lir. j. Nagrade: zmagovalci in drugoplasirani bodoi do ^ plome, društvo z največjim številom tekmovalce j hodni pokal SPZ, najboljše društvo pa prehodni SKGZ. - ii.ii t.i,, it«.,. ■**» ii.i i in iiiiiiiiiiiiiiiiiii*1 Včeraj začetek III. slovenskega športnega dne Taborniki, Skedenj A in Škamperle v polfinalu odbojkarskega turi# Tudi Goričani prepuščeni k polfinalnemu tekmovanju - V torek srečanje ženskih ekip - Danes zadnji dan vpisovanja tud' Tekmovanje II. slovenskega športnega dne se je rodilo pod srečno zvezdo. Že prvi dan sporeda je privabil na stadion precejšnje število ljubiteljev športa, k: so z zanimanjem .n c- čisto mladeniškim elanom sledili borbam in navijali za svoja moštva. Srečanja sama, pa čeprav so bila v izločilni fazi, niso razo- čarala. Res je, da so šla nekatera moštva na igrišče s preveč improvizirano ekipo, a več ali manj so se igralci kmalu razživeli in tehnični _ nivo se je takoj nekoliko dvignil. Ni mogoče reči, da smo včeraj videli višek. Boljše bo v Šesto kolo nogometnega prvenstva B lige Če ne bo presenečenj predvidene same zmage domačih enajstoric Triestina bo igrala doma z Messino Medtem ko bodo nogometaši A lige v nedeljo počivali v pričakovanju dveh za Italijo zelo važnih nogometnih srečanj z Anglijo, bodo morala moštva B lige nadaljevati prvenstvo po določenem sporedu. Vso zanimanje bo torej osredotočeno v borbe drugoligaških enajstoric, ki bodo imele tako izredno priliko, da privabijo na stadione večje število gledalcev, kot jih imajo po navadi. Športna nedelja obeta nekaj zanimivih srečanj, pa čeprav so danes prognoze šestega kola prvenstva 1960-61 v prid domačinov. V Catanzaru bo imel Marzotto priliko, da se izkaže in popravi slab vtis, ki ga je zapustil v zadnjih kolih. Bolj napeta in do konca negotova bo prav gotova borba v Foggi, kjer bo gostovala letos že nevarna Brescia. Več možnosti' za zmago ima tudi Genova, ki bo igrala do ma proti beneškemu moštvu, ki nikakor ne more najti prave poti za dosego boljših rezultatov. Edinstveno priliko ima tudi Palermo, ki bo po nedeljskem neodločenem izidu s Triestino, sprejel v goste borbeno moštvo iz Coma. Čeprav Palermu pripada zmaga če ne zaradi drugega pa zaradi igranja na domačem igri- šču, pa ni mogoče izključiti možnosti, da bi prišlo do kakega, seveda presenetljivega, neodločenega rezultata. Podobno kot v Palermu, bo rezultat tekme negotov tudi v Parmi, kjer bo gostovalo nuštvo iz Mantove. Precej težko nalogo bo imel tudi Prato, ker bo moral igrati, pa čeprav na domačem igrišču, proti morda trenutno najmočnejši enajstorici v tej ligi, to je proti Alessandriji. V ostalih štirih tekmah bi se morala zmaga nasmejati gsotiteljem. To velja za srečanje med Pro Patrio in Reg-giano, Simmenthal Monza-Sambenedettese, delno za Verono in Novaro ter med Triestino in Messino. Triestina, ki nas seveda najbolj zanima, se je tudi ta teden vestno pripravila in trener je predvsem proučeval možnost zamenjave igralcev na desnem krilu. Prejšnjo nedeljo je igral Demenia, ki je popolnoma odpovedal in razočaral ter je pokazal, da so mu poverili vlogo, ki njemu ne ugaja. Zato je trener sedaj poskusil novo možnost: na krilu je na treningih igral mladi Trevisan, ki sicer še ni na višini drugih, a je bolj pripraven za to mesto. Že v komentarju o tekmi s Palermom smo pisali, da je Triestina dobra v obrambi in da drugje peša. Secchi je nekoliko ojačil napad, vendar še vedno ne tako kot bi bilo pričakovati. Ker ni druge rešitve (Triestina mora pač razpolagati z igralci, ki jih ima na razpolago), bo treba rešiti vprašanje desnega krila, ki je seveda najbolj kritično. Ud toge vprašanja zavisi nadaljna usoda Triestine. Ce bo znal tiener Trevisan izpopolniti to vrzel, uspehi ne bi smeli manjkati. V nasprotnem primeru pa se bo Triestina kaj kmalu znašla še bolj na dnu lestvice, iz katerega bo zelo težko priti. torek, ko bodo srečanja ostrejša, ker bo šlo na uvrstitev v finale. Sinočnji spored sta otvo-rili ekipi Tabornikov in Skednja B. Za prve vemo kakšne možnosti imajo in so že toliko vigrani, da tvorijo zadovoljivo celoto s prijetno igro. Manjka jim tolkačev in tudi podajači so čestokrat netočni, kar se pozna pri poteku igre same. Imeli pa so pred seboj novo in šele v zadnjem trenutku sestavljeno ekipo iz Skednja, katero je improvizacija upropasti-la. Skedenjci so se upirali kolikor so znali in mogli, toda Taborniki so bili za njih pretrd oreh, katerega v nobenem primeru ne bi mogli streti. V obeh igrah so Taborniki pustili Skedenjce na 8, kar je že lep uspeh. Drugo srečanje je bilo zanimivejše, ker je nastopala A ekipa iz Skednja. Tudi to moštvo je Skedenj poslal v igio brez vsakršne priprave, kar se je poznalo poiebno v prvem setu, ko so si Skedenjci zapravili točko za točko samo z zgrešenimi servisi, ki so večinoma končali prenizko v mrežo ali celo previsoko in v aut. Skedenjci pa so se v drugi igri <.e-lo izboljšali in so posebno z njihovim odličnim tolkačem sejali zmedo med nasprotnike, so popolnoma odpovedali. Nasprotniki Skedenjcev so bili člani PD Cankar iz Sv. Jakoba. Tudi oni s0 prišli na tekmovanje v zadnjem trenutku sestavljenim moštvom, zaradi česar ni bilo mogoče zahtevati od njih več kot so pokazali. Pravici na ljubo rečeno, so Sentjakobčani pokazali od vseh nastopajočih največ volje in borbenega duha, toda za seboj imajo očitno premalo ur treninga, kar se jim je tako v odbijanju kot v tehniki zelo poznalo. Ta neuipeh jih ne sme užalostiti, temveč se morajo zbrati in nadaljevati po začrtani poti. Imajo mlade sile, ki bodo sčasoma prerasle sedanje že rutinirane igralce. Skoda bi namreč bilo, da bi se igralci Cankarjevega moštva po tekmovanju razšli in da bi se zopet zbrali šele na pragu kakega novega tekmovanja. Vztrajati morajo. Posledice bodo kaj kmalu vidne in jih bodo poplačale za ves njihov trud. Zadnje srečanje v ^ A medsebojni obračun V P B moštvom škamp® ja il®* vem sta izmenoma i« ^ tržaške reprezentaii ■ . p>) nocoj nastopila v »P. jtfei, či r.a velesejmu Pr° dva 'k Pavlica in Jurkič. ,e ta* prava stebra, kar s videlo, ker se J* laL okol njiju. Tudi or jin>L so izredno dobri ’n ^ i« zna, da imajo, ce * tre«1, matično pa vsaj ge. Zato gredo z"1 ž tt*L njim in so tudi na. ončno vanju favoriti za riko. . 4laSo< Ce smemo verjet’ d,tJS da so Škedenjci i«rf" d, K nepopolno postavo ^ prišli drugič na * čeni, ledaj lahko poteLs bo odločilna borba r o«, prav med predsta gjftr1 tržaških predm.estj • |( in Sv. Ivan. -Ril)®1?8«!!* V torek bodo pf Aonifl. finalna srečanja.^ so"*se” po včerajšnj’11 jjeC _______'T'.. u „ M i i. ^ ii uvrstili Tabornik, Škamperle. c>-orice-. jel pa bo prišlo iz .. vjli Goričani so se Prlinj v il{i)i bi bil njihov . P»1>°VV vezan s stroški, s° .jpoV«jJs odločili, da pride « o)W r ŠtVO ••»»minnct Y Kakšne igralce i« Goričani s seboj n'0iK naravnost ^rIpe j|, zb1 * niti znana ni’h?Xia,!ar v*V>1’1’ možnost, zaradi ce r® t njihov nastop v ljivo nestrpno pr’ dnC b» i,i( zanimanje. Istega jjb srečanje ženskih e . in Škamperla. . # %,) Prireditelji fO, ™VS* da se je že \ število 250 tekmo >»y nili podaljšati vP’snj pfi danes. Kdor se se naj pohiti. .jh sfeS . Rezultati sinočnj j;l naslednji: ...aenj i Trborniki - S*'6 f1 (158, 15:8) ranfc,r Skedenj A * (15:8, 15:2) , cgai Škamperle A • J (15:0. 15:3) BO KS MELBOURNE, 28' teM® Bracken je z zrna.g n0(n ' / k. o. nad 2drža' J&t i dvomu ■ ra(i‘ ker je Pravisani 0gi ke rane nac* krvavel. m#**' _____MATEVŽ HACE . 73 KOMISARJEVI ZAPISKI j % ■■Drilga knjigi« —S y B (5 O | Hitler jeva Nemčija je kapitulirala oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Riku so se zasvetile oči. »Mislim, da je moja desetina potolkla sedem Nemcev. Tudi to naj se zapiše,« je še pripomnil. Odšla sva naprej ob strelski vrsti. Za starim in zelo debelim smrekovim hlodom so si napravili zaklon štirje borci. V obraz so bili očrneli od zemlje in smodnika. Zdaj pa zdaj so se dvignili izza hloda in spustili rafal iz mitraljeza na nemške položaje. Z nemških položajev so neprestano švigale krogle in udarjale v skalovje, trideset metrov za našim položajem. «Osemnajst ur smo že na položaju,« se je pritožil starejši borec. Potipal sem po žepih in dal vsakemu po dve cigareti. »Oho to pa to,» so vsi hkrati vzkliknili. Prižgali so si cigarete in’ se še bolj stisnili k hlodu. Simpatični borec nama je pokazal, kje morava hoditi, kje se morava paziti in sklonjeno hiteti po strmi goličavi. «To je moja devetinosemdeseta borba,« je še rekel, ko sva se poslavljala. »Jaz pa ne štejem borb. Videl sem več kot trideset borcev, ki so padli zraven mene,« je pristavil njegov tovariš, plečat in suh borec. V nizkem poletu se je izza Pece prikazalo letalo in spustilo bombe blizu nas. Prilepili smo se ob hlod. Borci so imeli zaskrbljene obraze. Oči so jim neprestano begale po nebu, kjer so brnela svetla letala. Iz neke kotline je prilezel bataljonski komisar šercerjeve brigade Franc Tisovec. »Mislili smo, da bomo kar na hitro opravili, pa se je za- taknilo. če bi bilo po moje, bi obšli to gnezdo in se z gora usuli na Koroško,« je razlagal. «Kdaj bo prišel tisti čas, ko ne bomo več nosili pušk,» je vzdihnil borec s črnimi brčicami pod nosom in se prevalil ob hlodu. Spet sva se vzpenjala po strmih rebrih in globačah. Prehitevala sva nosače z ranjenci in posamezne ranjence, ki so sami hodili. Nekateri ranjenci so sedeli ob stezi in molče zrli pred se. Vprašal sem nekega ranjenca, kolikokrat je bil že ranjen »Danes trinajstič,« mi je odvrnil. «V bunker pa ne grem Za četo bom hodil kamor bo šla, čeprav obvezan. Saj gre tako vse h koncu. Ali ne?« Pogledal naju je postrani in pomežiknil. »Da, da,» mu je odvrnil Mendoš. »še malo in vojne bo konec.« Prisopihal je kurir šercerjeve brigade. Prijel je ranjenca za roko. Počasi sta lezla po krivenčasti stezi. Na Javorju je bilo kot na semnju. Kurirji in komandirj! so tekali sem in tja. Pod Uršljo goro so se pomikali dolgi sprevodi nosil in vozil. Pogled na stokajoče ranjence me je presunil. žiga mi je prihitel ves zaskrbljen naproti. »Dosti Jih je, pa še kar naprej lezejo sem gor.« Zagrabil se je za svoje osivele lase in odhitel na obvezovališče, kjer so zavihanih rokavov molče delali zdravniki in bolničarke. Zdelo se mi je, da ranjence pomirjajo belina golih rok in mladostni obrazi naših bolničark, ki so se tiste dni kar nekam pomladile. Stopil sem v hišo, kjer bo sestanek. Okrog mize so sedeli Stante Peter-Skala, Peter Brajevič, načelnik Efenko, načelnik divizije Mičo Došenovič in drugi operativni oficirji. Sestanek je bil kratek. Pogovorili smo se, da bom ostal s Petrom Brajevičem na področju Zavodnje—Topolščica s conskimi odseki in da bom držal zvezo z drugimi štajerskimi odredi in brigadami, in zvezo z delom cone, ki bo prodiral z delom štaba divizije na Koroško. Pred zaključkom sestanka sem omenil, da imam občutek kakor da je danes zadnja velika borba. Toda borci da se premalo pazijo in vsi nestrpno rinejo naprej. Čimprej bi radi prišli iz teh lukenj in globač. S Stantetom sva se dogovorila, da bova dvakrat ali če bo treba tudi večkrat dnevno imela radijsko zvezo. Redno se bova o vsem obveščala. Ko se bo pa divizija bližala Velikovcu, jo bom mahnil z nekaterimi oddelki za njim. Po sestankih smo se pognali na spočite, nemirne konje Sonce se je že globoko nagnilo. Okrog Uršlje gore so se spreletavale vrane. Pastirčki so piskali na leskove piščalke in gnali mukajoče krave domov. Ko smo se bližali smrečju, sem se obrnil k Brajeviču: «Pero, tako se mi zdi, da je danes najlepši dan v mojem partizanstvu in zadnji dan velike borbe.« Peter je pridržal konja, se nasmehnil in tiho odvrnil; «Ej. tudi meni je lepo, da ti rečem, v duši mi je lepo.« «Toliko sem danes videl,« sem pripoveodval Petru, «hrabre in mirne borce, nemirne obraze funkcionarjev, ki žele naprej proti Celovcu. In toliko ranjencev. Pa tisti lepi mladi borci s tako nežnimi in mladostnimi obrazi! In vsi, prav vsi nestrpno pričakujejo konca.« Po samotni poti so hiteli zapozneli kurirji oblastnega komiteja in se zvedavo ozirali za nami. Po smrekah in starih tepkah so se spreletavale ptice. Za trenutek sva ustavila konje in jih poslušala. »Morda bo pa še sneg zapadel, ko je toliko ptičev,« je omenil Pirc in nameril brzostrelko v samotno vrano, ki je čepela na vrhu stare tepke in se nemirno gugala sem in tja. »Ptičev pa menda ne boš streljal, naj prepevajo in se vese- le naše zmage in lepega dneva!« Pirc je nakremžil obraz in povesil brzostrelko. Ozrl sem se. Velika samotna vrana se je dvignila, odletela nad Razbor in se izgubila nad Velunjskim grabnom, še enkrat sem pogledal Razbor, prelepo gorsko vas, kjer smo preživeli toliko lepih in veselih partizanskih dni. 9. maja. Spati nisem mogel. Vstal sem in se sprehajal okrog Kristanove kmetije. Nešteto ptičev je žvrgolelo po obširnem vrtu. Pred hlevom je stal komandir naše zaščite Grgorin in zrl za švigajočimi lastovicami. »Danes bom oomagal Kristanu ■»orati njivo,« mi je rekel. Pelko je že navsezgodaj prepeval s pevci. Žig® j.0 Kj® jen vrnil z Javorja, sedel pred hišo in prebiral n dPijf Metka je sprejemala depeše. Stante je sporočil. uspešno prodira proti Pliberku in Velikovcu. Koman“ t da na Kozjaku Martin Škufca je sporočil, da se t" » A' .r-r ljoni SS. Ponoči se mu je predalo 400 vojakov, I?f'Jva,lij° s f cev. Kozjanski odred je sporočil, da se po cestah ^ je J borci. Prepevale so naše pridne šifrerke, peli so p*ePeV ci, ki so nosili povezane roke na lesenih deskah. J d* cela Kristanova hiša, prepevali so vrt in hlev in ke zgoraj nad hišo. Prepevali so stoteri ptiči P°j pela je vsa narava. Tistega dne me je to petje vs^Bneo0*^ . da sem se naslonil na debelo tepko na vrtu in z a Ijivim ganotjem poslušal. Petje je prihajalo odJLgjrske M Ko je pozno zvečer lezlo sonce na daljne ip.iJjda-j. f je radio poročal, da je Hitlerjeva Nemčija kapi’0 , ^ viK lje pri Kristanu je bilo nepopisno. Vsi so drvel’ P m kali in streljali v zrak. Sklical sem vse borce, odlTnriie^ojF' je pred hišo in jim povedal, da je konec velike s ne in da bomo šli domov. Konec je velike in s« ^jvlj* Zmagali smo. Sedaj se bo pričelo navadno, minjO ; Hitro smo sestavili razglas, ki se je glasil taKo Razglas g pjf Vsemu civilnemu prebivalstvu štajerske, ške in Gorenjske na levem bregu Save raZglaA^jjppa1 operativne cone v zvezi s kapitulacijo vseh s11 vojska na našem ozemlju naslednje; pr (Nadaljeval &