SLOVENSKI
I
Glasilo ^Učiteljskega društva za slovenski Štajer.11
Izhaja 5. in 20. vsakega meseca na celi poli in velja do konca souega leta 2 gld. Naročnino In dopise sprejema začasni odbor »Učiteljskega društva za slovenski Štajor“ v Ljutomeru.
Štev. 8. V Mariboru 20. septembra 1874. Letnik II.
21. in 22. september in slovenskost aj er ski učitelji.
Ta dan je za vse učitelje slovenskega Štajerja prevažen, preimeniten in premerodajalen, da ne bi o njem spregovorili kratke besede, se predno se v Mariboru snidemo. 21 in 22 zbo-rujč pervič vsi s 1 o v e n s k o - š t a j er s ki učitelji, pervič se zberi) vsi omikovalci našega naroda, toliko v naši ožji, kolikor v naši širji domovini; 21. in 22. september mora pokazati, da smo sloveusko-štajerski tudi za se en faktor, da zastopamo važno šolstvo s posebnimi razmerami, a da se trudimo, po okoliščinah ravnaje se tudi povzdigniti se na višo stopinjo! 21. in 22. moramo pokazati, da je se naše omere treba posebnega društva, posebnih delalnih močij, posebnega glasila. Ne gre pri tem zboru za osebnosti, za osebno čast poedinih učiteljev ali celo politikov, nikakor ne; tu se bode marveč pogovarjalo in posvetovalo o boljšem napredku našega šolstva i n našega učiteljstva! Moremo reči, da se je bila velika večina slovensko-štajerskih učiteljev za to splošno zborovanje izreklo; učitelji naši tedaj samo obljubo svojo spolne, da sev obilem številu zbora udeleže, ali kratko rečeno: Tu gre za čast slovensko-štajerskih učiteljev! Ne gremo pa v Maribor politikovat, kakor bi nam kateri boječi ali pa ošabni učitelj kakove druge, ne naše stranke rad očital, ne, mi se marveč snidemo, da se na podlagi zdrave pedagogike o vseh točkah Posvetujemo, ki so v sedanji prehodnji dobi za naše šolstvo važni.
Odbor „Učiteljskega društva za 'slovenski Stajer“ je vse storil, da bi obadva dneva bila za udeleževalce toliko prijetna 'n kratkočasna, kolikor koristna. Prijdite torej vsi prijatelji šol-
8
skega napredka, vsi slovensko-štajerski učitelji, kojim le čas in druge okoliščiue pripuščajo. Pri našem zboru bode vsakemu sl o bodli a in prosta beseda, ne bode se žalila nobena narodnost, niti vera niti stranka! Zbrani bodemo pedagogi in s pedagogičnega stališča naše zadeve pretresovali! Da se vidimo veseli in zdravi v Mariboru!
Beseda za kranjske narodne učitelje.
Bili so časi, ko se je človečanstvo sploh ubogo malo brigalo za svojo duševno omiko. Da — še celč terdilo se je, da prostemu narodu ne treba znati pisati in čitati. In to so bili baje	tisti zlati časi, „ko so bile krave po	groši	in	se	je
vino pilo	po slepi ceni.“	A tisti časi temote in nevednosti	so
prešli in	sedaj tudi prosti	narod treba duševne	omike,	če	hoče,
da sploh	životari duševno	in gmotno.
Ta potreba se pa tudi živo čuti in radi tega je upeljana splošna dolžnost v šolo hoditi. In kedo pa orje ledino na polji omike? — Učitelji. Učitelji so torej jako važen faktor, kar so posamezne deržave sploh in dežele posamezno tudi spoznale ter se trude učiteljski stan po svojih močeh podpirati. Od učitelja je odvisna šola, — torej kakoršen učitelj, — taka šola. In to so tudi posamezne deržave in med njimi tudi naša spoznale ter skušajo učitelje za njih važen posel popolnoma sposobne storiti. Pri nas so se osnovala učiteljska izobraževališča, v kojih se prihodnji učitelji dostojno izobražujč, da bodo sposobni na pedagogienem in tudi družabnem polji svojej težavnej nalogi zadostovati. A samo dostojno obraženje učitelja še ne sposobi za njegov poklic, temveč tudi gmotno ne sme učitelj pomanjkanja terpeti. Radi tega so se trudile in se še trude nekatere dežele, da bi svojim učiteljim uterdile gmotno sta lišee. Dejali smo: nekatere dežele, ker je v druzih deželah, ki so ali revne ali pa v njih še prevladuje sovraštvo do vsega napredka in omike, učiteljstvo, svojemu Btanu nedostojno, jako slabo plačano. In ena izmej teh je Kranjska. V tej deželi ima učitelj tako revno plačo, da niti sam ne more živeti niti umreti; kaj še le z družino! Lansko leto je nastopila postava, ki odmerja učitelju po 400 fl. letne plače. To plačo dobiva (?) učitelj n učni n o, iz te opovir e šolskega napredka, ki so se do sedaj, žalibog! uej odpravila. Na Kranjskem je okolo 250 učiteljev in če bi se ue-nina redno od vse h za šolo ugodnih otrok pobirala, znašala hi poprek 54.000 fl. A učitelji, s poprečno letno plačo 450 fl-; potrebujo 112.500 fl. Kje torej vzeti primankljej? Radi tega in druzih uzrokov pa dobivajo tudi učitelji tako neredno svojo
pičlo plačo, da se bogu usmili! Še te plače se jim prideržujč; po 5 do 6 mesecev so učitelji, ki so pervi pogoj narodnega napredka bodi si v duševnem kakor gmotnem obziru, morali so stradati in plašč po vetru obračati in potem so stoperv dobili — nekaj denarjev, s kojimi nejso mogli niti dolgov poplačati niti si brane kupiti.
Pisma posameznikov so nam svedoki.
Kako torej te turske razmere odstranoti? —
Kranjska dežela res nejma veliko pomočkov, da bi iz lastnih močj bila v stanu učitelje gmotno bolie uterditi. A kranjska je ena avstrijskih dežel in ima torej pravico po-terkati na deržavno blagamo. Deržava sama mora gledati na to, da se v njei šolstvo dostojno razvija in se deržavljani iz-obražujč; boljše bi bilo šolstvo podpirat', nego ogromno vojsko snovati in jo vzderževati, kajti tudi om;kani vojaei se dokaj odlikujč od reomikanih. Kranjska naj bi torej pred vsem dobila zdatne podpore L deržavne blagajne in si potem šolstvo dostojno uredila ter učitelje gmotno uterdila. A varovati si mora Kranjska svojo avtonomijo v šolskih zadevah, ker nikakor bi ne bilo deželi na korist, če bi dala svoje šolstvo iz svojih rok, bodisi pod katerokoli vlado.
Nalogo, šolstvo urediti, pa ima deželni zbor. Na tem je torej, da stori potrebne korake, posebno kar se tiče zvišanja učiteljskih plač. Blagovo’’ naj poraislti, da je o d u č i-telja odvisna šola; če je učitelj dober je tudi šola. A za tako malo plačo ne bodo ostajali učitelji doma,^ temveč se bodo še bolje izseljevali, nego so se do sedaj. Ce bodo pa plače dostojno urejene, bodo učitelji tudi doma ostajali ter se trudili, da 'povzdignb svoj narod, svojo domovino do višje stopinje omike. Le pri boljšej plači učitelji ostano neodvisni, do-čim se sedaj vedno bolje onim bližajo, ki jim kaj — obetajo, če tudi ne dadč.
Deželni zbor naj torej blagovoli to stvar temeljito pretre-sovati in pomisliti, da preti nevarnost i slovenskemu narodu, če ostane šolstvo pri status quo. Blagovoli naj pomisliti, da učitelji nejso več „mežnarji“ ter hlapci, temveč morajo reprezen-tovati inteligencijo pri kmetih, ker omikujb narod. Blagovoli naj konečno premisliti besede uecega slavnega Angleža, ki pravi: „Najboljše plačujemo one, ki nas za — nos vodijo — diplomate. Za temi one, ki nas razveseljujč — igralce. A naj slabeje one, ki nas — podučujo — učitelje."
Nadejamo se od sl. kranjskega deželnega zbora, da zdat-no vzboljša stanje narodnih učiteljev, kar bode gotovo vsej deželi na veliko korist.
Toliko za daues. V prihodnje hočemo govoriti še o družili pomanjkljivostih baš kranjskega šolstva.	Jean.
Zgodovina v narodnej šoli.
(Janko Žirovnik.)
VI.
Perzijnni.
(Dalje in konec.)
Pri Perzijauih nas najbolje zanima njih kultura oziroma religaja. Niti Egipčani, niti Feničani nejso imeli tako razvite religije. C o ro as ter, ki je živel malo pred Čirom, je v svojej knjigi Cent-Avesta (živa beseda) utemeljil ziatemo religije, kojo je Cir kot dvorno in deržavno proklamoval. Bistvo njegovega nauka je: Ormuzd je stvarnik vsega dobrega in A riman mu stoji nasproti in je uzrok vsega zlega in smerti. Vsa-cemu teh dveh služi nezmerno veliko duhov. Ormuzd-ovi pervi strežaji so knezi svitlobe (Amšaspandi) in Arimanovi — knezi tčme (naddevi); Ormuzd-a so čestili v podobi ognja, a zoper Arimaua so morali delati vsi pravoverni Perzijaui. .Vendar Ariman ne bode vedno hudoben, temveč ga Ormuzd tako pahne, da omedli, in ga prežge v rastopljenej kovini. Na to bode vstajanje dobrih in hudobnih, ki so do sedaj v nekem središči (po naše pred peklom a vendar ločeni bivali in jih je tudi očistila rastopljena kovina. Vsa narava se potem prerodi in pomladi in dobri bodo uživali večno veselje. Ariman se tudi posveti in bode dober. Namen religije je razjasnitev vsega stvarjenja; triumpf dobrega, pravice, življenja; uničenje smerti, temote in slabosti). Ta religija je bila gotovo izverstna in jako poetična. Njen namen je, samo moralične ljudi odgojevati , človek naj le dobro dela in slabo opušča. Greh je uže, če ima kedo priliko kaj dobrega storiti, in to opušča. Tudi je poleg tega ta religija perva in, beržjo ko ne, edina sredno-azijska., ki zametuje poligamijo in redno le monogamijo dovoljuje. Le tedaj si sme mož še eno soprugo vzeti, (in to mora popred še perva sopruga dovoliti) ko nejma s pervo nič detce, ker to je Perzijau i velika nesreča na tem in na onem svetu. Vendar pa tudi ta religija nej popolna, posebno, ker ljudi razdeljuje v verste.
Nekateri stavki religije so posebno slabo na socijalno živ-upljivali. „Žena mora svojega moža kakor boga čestiti“ se glasi en stavek tega katekizma.
Nespameten je bil tudi nauk. o svetosti ognjainone-čistosti vsega človeškega: „Ce uže človek samo dihne v ogenj pa ga onečisti, ker vse, kar prijde iz človeka, je nečisto, človek je rojen nečist; voda umije le zunanjo nečistnost, a ne notranje. Kedor ogenj z usti pihne, zazluži srnert.“ Nespameten je slednjič tudi način čiščenja, čisteča tekočina je ne-reng (volovska sealnica). Sem ter tja ga tudi pijo, da bi se notranje očistili. To se godi z različnimi dubovskimi ceremonijami. Perzijauska tradicija pripoveduje, da je Sicander Rumi
(Aleksander Macedonski) Coroastrova sveta pisma uničil in zatiral pravo vero. Na pamet jih je potem spisal nekedo na novo. Vsakako je čudno, kako so se popred to knjige izgubile, ker je jako neverjetno, da bi jih bil Aleksander uničil. To sveto pismo je bilo spisano v 21 knjigah, od kojih je do dandanes le dvajseta, Vendidat, ostala. Neizmirne azijske stepe, pomanjkanje luk iu večjih rek, da nejso mogli Perzijani z drugimi narodi občevati, je gotovo ugajalo razvijanji despotizma; še celb sem ter tja izvrstna religija ncj mogla tega zabraniti. Kralj je bil živa podoba boga. On more vse; njegova volja iu njegova moč nejsti omejeni in njegova povelja se ne dadč preklicati (Cent-Avesta). Dežela in ljudje so njegova last in njemu na raspolaganje. ‘) Se celo satrapi so sc imenovali kraljeve „hlapce.a Kraljevi rojstni dan je bil deželni praznik in njegova smert je uzročevala splošno žalost; sodišča so zaperli in svete ognje pogasili. Kralj je stoloval pomladi v Suzab, poletu v Ekbaui in po zimi v Babilonu. V Pasargadi so bili kralji kronani in v Perzepolu so imeli rakve, ki so pa bile jako bogato opravljaue. Duhovni so bili kraljevi svetovalci iu zavzimali sploh vsa odlična mesta, vendar je prav za prav šahov harem vladal. Glava vseh duhovnov je bil višji duhovnik (arhimagus), ki je stoloval v vBak-tri. Za duhovne je uže utemeljitelj te religije skerbel. „Ce bi vi še več dobrih del storili nego je listov h t. d. bi nam nič ne pomagala če bi ne bila duhovnom všeč. Ce pa hočete, da se to zgodi, morate jim redno dajati desetino od vse svoje imoviue, tako se glasi omenjeni stavek v katekizmu. Dasi so bili duhovni posredovalci mej bogom iu ljudmi, vendar so morali biti kraljevi sluge in posebno previdni, ker so bili Medi in so jih radi tega Perzijani vedno nekako čertili. Sodniki so morali biti jako pravični. 2) Toda tudi oni so se morali uklanjati kraljevej volji.3) Ljudstvo je bilo razdeljeno v štiri verste (kakor v Indiji,4) ki se pa nejso mogle tako razviti, kakor n. pr. pri Egipčanih, ker so zunanje razmere to ovirale. Perzijanski der-
') To so jo pri Perzijanih tako ukoreninilo, da se še dandanes nahaja pri njih ta misel. Za vojske 1. 1807 na Pruskem pride nek por-zijansk poslanec v Napoleonov tabor. Perzijanu je bila posebno všeč neka polkovna godba in radi tega kar mogočnega cesarja prosi, naj mu en') tako za vladaija podari. Težko je bilo orijentalca podučiti, da mogočni cesar ne moro podariti niti kacih 12 m6ž,
2) Ednok se je nek sodnik dal nekoliko podkupiti. Kralj pa, ki sam nič bolje nej bil pravičen, ga da na meh odreti in štol, na kojem sede, so sodniki sodili, z njegovo kožo prevleči. Še celo sin na meh oder-tega Perzijana je moral na ovim stolu sedč, soditi.
a) Ko Kambiz sodnika popita, Če je po postavi li dovoljeno svojo sestro za ženo vzeti, mu sodnik, poznajo njegovo voljo, diplomatično odgovori: „Tega pač nobena postava no zapoveduje, a postava veli, da kralj slobodno stori, kar mu drago."
*) To in pa religija nekoliko spričuje sorodnost Indijanov sč Perzijani. Tako so si n. pr. imena vorst skoro enaka in tudi imena vojakov jako podobna.
žavni organizem je stoperv Darij nekoliko uredil, ko je razdelil deržavo v 20 satrapij, ne da bi jim bil določil natančne meje, kar je bilo povod, da so se posamezni satrapi vedno med saboj voj kovali.
Vendar so Perzijani mileje ravnali s podverženimi narodi, nego drugi zmagalci v starem veku. Oni jih nejso zatirali, temveč so jim tudi pustili njih ustavo. Če se je pa kakor narod vperl, takrat so ga z vso silo potlačili in ga popolno oslabili.*) Perzijanska vojska je bila jako mnogobrojna in dobro oborožena. Saj se je uže deček pripravljal za vojaka in mladenič z dvajsetimi leti je vstopil v redno vojsko. V Per-zijanski vojski so bili konjiki merodajni. Toda ta mnogobrojna vojska nej imela toliko moči, kolikor je bilo števila; discipline nej bilo in le pravi Perzijani so bili nekoliko vredni.
Znanosti so bile nekoliko le pri Magijik doma. Vendar so še Magiji ubogo malo vedeli 11. pr. zemljepis) a, ker do Darija še vedeli nejso, če sploh Grecija eksistujo. Tudi zdravilstva nejso znali in so se morali radi tega posluževati tujih zdravnikov. Niti časa nejso znali razdeliti. **) Stavbe so jim morali podverženi narodi izdelavati. In še to, kar jo bilo umetnega, je bilo vse kralju posvečeno, ker niti kipov niti tempelj-nov njih religija poznala nej. Obertnija se pri tako despo-tičnih uredbah nej mogla dvignoti; saj je uže religija prepovedovala ogenj rabiti in torej nej bilo mogoče, da bi se rokodelstva, ki potrebujo ognja, sploh kedaj pričela. Niti kupčevalci nejso bili Prezijani, dasi so njih podložniki verlo kupčevali (Feničani, Babilonci). Denar so spoznali stoperv pri Lidijih in ga stoperv za Darija kovali. Edino kmetijstvo se je nekoliko razvijalo, ker je uže Coroastcr to v svojej Cend-Avesti nasvetoval. Deželo so dobro preskerbovali z vodo, in v ta namen veliko rek razdelili po več vodotokih. (Oksus je razdeljen v 40 raztokov in je tako veliko ravan z vodo preskerboval). Vendar se posebno znatno niti kmetijstvo nej moglo dvignoti, ker je bila vsa zemlja kraljeva lastnina. Tako vidimo Pcrzijane, da so bili močni, dasi nejso bile pri njih vse stvari v najboljem stanji. A kljubu njih moči, nejso mogli malih Gerkov užugati. In tu nej šlo le za narod, temveč za princip in zmagala je svoboda zoper despotizem, kultura zoper barbarstvo, dasi so bile materijalne moči jako različne.
*) Darij, sposnavsi važnost Babilona, si hoče to mesto zagotoviti. Radi tega da zidovje do malega podreti in 3000 babilonskih starašin na kolo natakniti. Ostalim Babiloncem da mesto nazaj. Ti pa svoje žono podavč, da bi njih rod izmeri. Kralj skorbo za novi zarod, veli sosednim narodom ženske dajati Babiloncem, in sicer posameznim rodovom v raznih obrokih toliko, da bode vseli žensk skupaj 50.000.
**) Ko je Darij Joncem ukazal, dva moseca ga na Donavi čakati, jim nej vedel dati druzega koledarja nego jermen s 00 vozli, in so morali vsaki den enega odvozlati.
Opravilni red
pervega občnega zbora slovensko-štajerskih učiteljev 21. in 22. septembra v Mariboru.
§ 1.	21. septembra je pervi splošni zbor vseh slovenskc-
(spodnje)-štajerskih učiteljev. 22. septembra je samo občni zbor »Učiteljskega društva za slovenski Stajer.“
§ 2. Pristop k tema zboroma je vsakemu dovoljen, koji se mora izkazati s „ pristopnico“ od odbora imenovanega društva, ali koji je bil s posebnhn pismom od strani odbora povabljen.
§ 3. Pri teli skupščinah sme vsak pričujoči govoriti, ako dobi besedo od zborovega predsednika.
§ 4. Glasovati pa morejo pri splošni skupščini slovensko - s taj er sk i h učiteljev samo narodni (ljudski) učitelji iz spodnjega Stajerja. Zastran občnega zbora »Učiteljskega društva za slovenski Stajer“ pa veljajo sploh le društvena pravila.
§ 5.	20. sept. je predzborovanje, pri katerem pozdravlja
predsednik »Učiteljskega društva za slovenski Štajer“ zbrane učitelje.
§ 6. Ta predskupščina določi natančnejši dnevni red za glavno skupščino, in izvoli predsednika, podpredsednika in dva zapisovatelja, koji naj se nasvetujo glavnemu zboru.
§ 7. Glavno skupščino otvori ju pozdravl ja tudi predsednik »Učiteljskega društva za slovenski Stajer", in predlaga zboru pri predskupščini nasvetovanega predsednika. Izbrani predsednik po-zivlje skupščino za poterjenje podpredsednika in zapisovateljev. Za tem predstavlja skupščini vladnega zastopnika, in druge odposlance, ki želč skupščino pozdraviti, ali ki zastopajo važne korporacije.
§ 8. Prestopi se po tem na dnevni red, kakor ga je predskupščina odobrila. Od odbora odločeni referenti poročajo o svojih točkah ter predlagajo zboru resolucije. Nobeden poročevalec ne sme čez 30 minut govoriti.
§ 9. Na to sledi debata za resolucije ali proti resolucijam. Govornikom se daja beseda v tisti versti, kakor so se oglaševali. Pri debatah ne sme nobeden govornik čez 10 minut govoriti.
§ 10. Vse resolucije od referentov in drugih govornikov se podajejo pismeno predsedniku.
§ 11. Zadnjo besedo ima referent sam.
§ 12. Nobeden ne sme govorniku v besedo segati ali ga motiti. Ako se govornik preveč oddaljuje od svojega predmeta, pozivlje ga predsednik na stvar. Ako se nepristojno izrazuje ali včde, opominja ga na red. Ako ne mara za dvakratni opomin, odvzame mu besedo.
§ 13.	Ako se predlaga, da se	debata sklene, d& pred-
sednik ta predlog na glasovanje; ako se sprejme, ne morejo več govoriti naznanjeni govorniki, razen poročevalca.
§ 14.	Glasuje se z vzdiganjem	rok z ustajanjem.
§ 15.	Pri vseh skupščinah se	more govoriti slovenski
(slovanski) ali tudi nemški.
Dopisi.
Iz ormuškega okraja. V seji 6. avgusta t. 1. učiteljskega društva v Ormuži sem predlagal, naj bi se visoka oblast in postavodajstvo naprosilo, da bi priznala tudi vodjam enorazrednih šol opravilno doklado. Gg. društveniki so moj nasvet krepko podpirali ter so jo v živalmi debati razpravljala krivica, ki se godi učiteljem in šolski srenji. Naložili so mi tudi, naj bi pri okrajni učiteljski skupščini 20. avgusta t. 1. ta nasvet sprožil. Prilika se mi je ponujala, ko je predlagal g. Možina, naj visoka oblast učitiljem, ki podučujč več nego 10!) otrok, pripozna posebno nagrado. Pri tej priliki sem opustil ta nasvčt misle priporočati ga gg. poslancem, naj ga postavijo v deželni konferenci višjim gospodom na zeleno mizo.
Opiral som v tein obziru v Ormuži svoj predlog na to, da gotovo dož. poslanci pri pretrosu postavo o poboljšanji uč. plač motivov nojso znali ali pa so je iz plitvih razlogov sami radi pozabili, ali pa sem jaz sam premalo podučen, zakaj se nojso tudi enorazrcdnim učiteljem ove doklado priznalo. Pri tem jim nej služila za mero mnogost opravil na enorazrednih šolah, niti nejso tudi učiteljskih zmožnostij v poštev in upliv jemali. Vodja onorazredno solo ima šo gotovo baš toliko poslov v sedaj-nih šolskih omerah, kolikor učitelj na dvorazrodni in čas tudi ne bode kmalo ali pa nikoli prišel, da bi se mu zmanjšali. Nojmam sicer nobenih šolskih podatkov novejših časov v rokah, da bi s številkami dokazal, vendor si upam terditi, ka je še volika večina enorazrednih šol, kjer število šolo obiskajočih otrok postavno število onemu učitelju primerjeno provaguje, in kjer so no bo moglo to razmerje tako hitro postavno urediti. In če bi so uredila baš vodstvena opravila, ostajajo vočjidel takošna, ka-koršna na dve- in trirazrednih. Vodja onorazredno šole je prav za tista uradna pisma in knjigo odgovoren, za katere nadučitelj j imeti mora iz-ključljivo vso sam spisano. Ali mu morebiti — gosp. nadučitelji mi toga ne zamerite — nadzorništvo čroz svoje podučitelje ravnotežje poslovanju enorazrednih šol vzdržuje. Ne verujem!
Ako razmotravamo učitoljsko sposobnost; nahajamo ravno take razločke, ki ne govorč v pospeh in napredek šolstva.
Splošno je dognano, da učitelj vspošnojše in zdatnejše deluje, ako dolžje na enem mestu ostaja, ako svoj poklic dobro pozna, nego pa, če se zmirom preseljuje. To je tudi postavodajstvo spoznalo, zato so petletne doklade, da bi privezalo učitelje na nastopivšo mesto dalje terdno
čakajo ovih penozov. Sumljivo je, da so se tukaj druge nakane v očeh imele, to je tudi nadzornikova gimljavica v zadni skupščini nekoliko naznanila zarad nemščine v šolah. No, mlajšemu dobro spodobnemu učitelju služi često dobivša enorazredna šola kot klin za silo, a spoznavšemu po času, da se tudi „v dolini tihi“ mnogo za napredek naroda, za blagor in srečo ljudstva lahko čini, iz bije klin ter si stavi mogočen steber, katerega se hoče deržati. In kaj bi ne, okolica se mu tako omili, da mu je težko že v bližnji kraj perseliti se. Stariši otrok si tako prikupijo njegovo srce, da mu kakor k skerbnemu očetu z veseljem svoje otroke pošiljajo in bistrega uma mu detca tako na serce priraste, da se mu je neizmerno težko od njih ločiti se. Ali, ko vidi krivico svojih koleg zavoljo tednih naslovov, upade mu pogum ter smatra svoj stan kot žuleč jarem, katerega si pri pervi priliki želi v mehek komat spremeniti. Kolikokrat mora kako uradno pismo kot vodja zgotoviti, prime ga nevolja, kor ima dolžnost badavo, ter naredi slabo ali pa celo ne, ker se mu nepotrebna zdi (kar je ros često prazna pisarija in dan guba).
Menda nej to še ostanek kletve iz one dobe, ko je moral le raanje zmožen učitelj na enorazredni šoli nameščen biti, in da zdaj mora za pokoro vodstvo brezplačno opravljati, in da so take šole vednemu premena učiteljskega osobja podveržene. Učitelj enorazrednih šol mora skorej toliko po novih učnih načertih naučiti, kolikor vse verste razrednih šol. Saj so si učni načerti v tem blizo enaki, kakor jajce jajcu. Težč mu pa še to mnogi oddelki po letnih stopinjah, hitri premen učne tvarine, katero si mora sam na tenko v glavi obderžati, in potem kratka razdelba časa. Vse to ga sili, da mora neprestano misliti, urno začeti in temeljno izver-šiti. On mora biti svoj pod- in nadučitelj, mora otroka sam nadzorovati in disciplino vzderžavati ter jim dajati pervi in zadnji moralični vtis: Ako vse to pomislimo, tako se ne more tajiti ali sumiti, da bi ne mogel biti enorazredni učitelj duševno in životno najsposobnejši.
Tako iščejo nezadovoljni učitelji vedno druge šolske službe ter postranskih opravil v dopolnilo svojih dohodkov; vodstvo in korist svojega delovanja pa zanemarjajo.
Ako so že šolam glede tega, kako se kje more živeti, v 4 verste plače razdelili, in potem naslove in z naslovi sredstva, zakaj nejso eno-razrednim šolam tudi česa dali kot nameček za naslov, s katerim so samo opravila skopčana.
V tem tudi zadevlje srenjo krivica. Srenje plačujč, odkar je uČnina odpravljena, vse enake šolske priklade imajo eno-, dve- ali večrazredne šole. Vender bi me vsak lehko zavernol: Stavite dverazredno šolo, pa dobodete doklado! Srenje pa pravijo: Dobro, mi stavimo šolo, dajte nam učitelje! še tam jih nejmate, kjer sta uže dolgo 2 razreda.
In ta izgovor gre tako naprej. No, naj gre! Mi pa imamo vendar pravico terjati, dokler delamo toliko in šo več, kakor nam je po postavi odločeno. Res jo, da bi ljudstvo kakih par tisoč gld. više stalo, a nad-zorniki morda nebi imeli pritoževati so zoper zanikam! red urad-n'h listin!
Učitelji! kateri sto dobili mandat v deželno skupščino, potegnite
se torej tudi tukaj za pravico svojih součitoljov, ker tam se le neki mora naloga oddati, katera zadovljo pravico, dolžnosti in razmere učiteljstva, povzdignite glas, da ne bomo le praznih naslovov imeli, ki so si v besodi in dejanji zelo enaki, v sredstvih pa različni!
Iz ptujske okolice. (Konec). Čast slovenskih učiteljev, katerih je pri nas večina, je rešil g. Štronkolj s svojim slovenskim govorom (o čem? Ured).
Odbor ptujsko okrajne učiteljske bukvarne jo poročal, da ima bukvama 192 delov, zbirko geometričnih toles, 1 telurij in lunarij. Za proliminarih 200 gld. se porabi IGO gld. za nakupovanje novih knjig in 40 gld. za vezanje. Zapisnik knjig se da tiskati.
Enako se je sprejelo tudi poročilo o ormužki in rogaški okrajni učiteljski bukvami. Na zadnje jo nadzornik temeljito govoril o risanji. Prišli so še razni predlogi na versto in sicer predlaga:
1. G. Možina, naj se oni krajni šolski nadzorniki in predsedniki krajnih šolskih svetovalcev, ki se nič no brigajo za pospoh šolskega obiskovanja, od okrajnega šolskega sveta z globo kaznujč. (Sprejeto).
2. Denašnja okrajna konferenca naj se oberne do sl deželnega šolskega sveta s prošnjo, da posebno nagradi one učitelje, ki morajo zastran pomanjkanja prostora nad 100 učencev pri poludnevnom poduku podučevati. (Sprejeto).
G. Robič predlaga, da bi se deželni šolski svot prosil, da bi se narodne šole ondi, kjer jo kakova srednja šola, s to h kratu začenjalo in končavale.
G. nadzornik opomne, da jo zastran začetka deželno šolsko sveto-valstvo z odlokom od 16. av. 1873 to zaukazalo, a da se h kratu končati ne more, kor mora trajati podučevanje 46 tednov.
G. Ravšelj predlaga z ozirom na to, da se izpraševanja iz verstva dosta pred končanjem šole verše, kar potem šolskemu obiskovanju škodujo, da so cerkvene oblasti po potu šolskih gosposk poprosč, da svoje vizi-tacije preložč na zadnje dni šole. (Sprejeto).
G. Robič predlaga, naj bi voljeni zastopniki o svoji delavnosti in o obravnavah v deželni učiteljski konferenci v prihodnji okrajni učiteljski skupščini poročali. (Sprejeto).
G. Falk želi, da bi so pri sestavi novih čitank na večje in boljše pismene čerko oziralo. (Sprejeto).
G. Robič predlaga, naj bi konferenca šolsko knjige za svoje okraje za rabo v bodočem šolskem letu odločila.
G. nadzornik na to odgovarja, da bode doželna konferenca o tem odločevala.
G. Robič želi na daljo, da bi deželno šolsko svetovalstvo vsako leto imenik učiteljev izdajalo. (Sprejeto).
K sklepu vpraša še g. Robič, ali oni odbor, ki jo bil lani za 80-stavo slovensko knjigo o realijah voljen, kaj storil, da prijde knjiga na svitlo?
G. nadzornik odgovarja, da take knjige za šolsko rabo po naših
šolah veš treba nij, kor posebne knjige za realije se po novih ministeri-jalnih učnih načertih smejo rabiti šole v 4. razredu.	—o—
Iz Šmarija pri Celji. 13. avgusta smo imeli v Šmariji okrajni učit. zbor. Na dnevnem redu je bilo drugo, tretje in peto vprašanje deželne učit. konference.
Predno so k dnevnemu redu preido, priobči gosp. nadzornik Kapun došle ukaze deželnega šol. sveta in pristavi, da so na dnevni red mora postaviti še tudi vprašanje o risanju in o učnih načertih izdanih od dež. šol. sveta. O tem se nejsmo dolgo pogovarjali, ker je tudi minister-stvo izdalo učno načerte, ki se pa od pervih nekoliko razločujč. Pa saj nam tudi nej bilo mogoče palic nad njimi lomiti, ker nejsmo bili pri-pravljeui. Saj bodemo videli, kako in kaj, ko prijdejo vnovič dostilo-vani iz rok dež. učit. zbora in dež. šol. sveta.
F. Jurkovič je pismeno uložil te-lo predlogo:
1. Okrajni učit. zbor	naj določi,	katera slovenska slovnica naj bi
se vpeljala v vaše šolo. ker	še dozdaj	nobene nejmamo	in	opira	svoj
predlog na § 5. š. p. od 20.	avg. 1871.
2. o) Naj se volitva v odbor okr. učit. knjižnice ponovi in ob enom odloči čas, kako dolgo so oskerbovanje knjižnice izroči novovoljo-nemu odboru, ker se o tem v postavi nič ne omenja; 6) naj dozdajni odbor položi račun in poročilo o svojem delovanji; c) naj se za denar, ki )e šo v blagajni, oskerbi vezanje in nakupovanje.
Predlog 1.) je bil sprejet. Vpeljala se je slov. slovnica, izdana od c. k. zaloge šolskih knjig, namesto dozdajnega slov. nemškega abecednika pa slovenski abecednik.
Predlog 2. a) sprejet.	Voljeni so sledeči gospodi	za	eno	leto:
Brinjšek, knjižničar; Jurkovič, blagajnik; Steble, pero vodja; Šumer in Ober-®ki, odbornika, b) Preiskovanje računa so izroči novovoljonemu odboru. c) Odbor se pooblasti, da sme nakupiti knjig, katere spozna za pripravne v okr. učit. knjižnico; dovoljeno je pa tudi vsakemu učitelju °dboru o tem predloge staviti.
O vsem tem je debata trajala od devete ure zjutraj do '/j petih popoldne in perva tri vprašanja še nejso bila rešena; zbor se tedaj odloži 2a mesec oktober.
Omeniti še moram, da so nas počastili tudi trije gospodi iz okr. ®°lsk. sveta. To je dokaz, da se za šolo in narodni napredek zanimajo, k*r nam učiteljem pogum dajč.
Iz Sevnice. (Šolska svečanost,) Včeraj, t. j. 31. avgusta, je bila skušnja na našej trirazredni narodnej soli. Udeležilo so je skušnje več "“enitnejših oseb našega terga in okraja in vsi so bili prav zadovoljni z našo deteo. Naša šola je prav po postavi uterjena in videli smo velik "apredek v njej, posebno čudili smo se v drugem razredu učencu Vid-ltlajer-ju, ko nam jo bil predložil njegov učitelj gosp. Vodlak njegovo izvrstno risanje. Po dokončani skušnji ob 3 popoldne se je zbrala vsa 0 ®ka mladež v bližnji okolici v Šmariji k veselici, katere se je udeležil nas terg in okraj, da celo iz Kranjskega so nas počastili: gospod Poljak,
tamkajšnji grajščak in baronkinja Rebenburg in njihova čestita rodbina. Nabral je namreč naš gospod nadučitelj Dernjač za to veselico črez 50 fl , za katere se je nakupilo kruha, klobasic, vina in piva in razdelilo mladini. Popevala je mladež in veselo rajala po trati in vsi smo se do večera prav dobro zabavali. Pri tej priliki so tudi gospodi in gospe učenca Vidmajer-ja za njegovo izverstno risanje z denarjem obilo podarili. — Omeniti moram pohvalno, da slovenščina nikakor ne zaostaja v našej šoli, nego, da so le v njej verši šolski ogenj. *) Posebno moramo podu-čevanje gospoda Vodlaka v drugem razredu kot izverstno, vestno in postavno pripoznavati. Pri izkušnji kakor pri voselici ste morali gospodje, ki v šolsko zadeve brczobligatno nezvedeni segato in samo le nemščino kot edino napredovalno in zveliČevalno sredstvo imate, prepričati se, da bi bilo pač zastonj, več nemščine siliti v šolo, kolikor jo troha. **) Ponemčevanja časi so davno pretekli! Slišali sto, kako mladini gladko teče pravilna slovenščina v govoru in potji, videli ste, kako Slovenec uže v svoji pervi mladosti ljubi svoj materni jezik! Torej le pustite napredovali šolo v duhu narodnem, po edinim narodom bo in celi Avstriji v srečo. Naša mladež! ti si naša nada, da bode boljša bodočnost.
Radivoj Slačck, tajnik.
Od Savinje. (Okrajna učiteljska konferoneija v Laškem tergu 20. augusta.) Učiteljev jo bilo pričujočih 13. Slišali smo iz več ust, da nej vsak dobil vprašanja, ki so imajo rešiti, v roko, gospodu nadzorniku se to odveč zdi, mi mislimo da no. Nadzornik nas podzdravlja in potom razpravlja napake, ki jih jo tu pa tam ogledajo šole našel. Gospod B. se spominja uraerlega gospoda Toneta Flisa in pozivlje pričujočo vstati na čast ranjkemu. Na to prijde razpravljanje o geometričnem in pi ostem risanji v narodnej šoli, katero vprašanje še na poziv nej postavljeno. To razpravo nam jo nadzornik mlačno, suhoparno razkladal, človeku se je iz-dehalo poslušajočega. ,,čas je denar“ o tem gosp. nič menda ne ve in o logiki nejma pojma, jezik so zaletava, od eno reči na drugo skaka, kar v nikaki zvezi no stoji. Njegovo razlaganje dela na človka vtis, če bi bilo 6—7 let starim otrokom namenjeno. Zborovanje parlamentarno voditi so je ta gospod menda v Angleškem parlamentu naučil.
Popoldan so sledile volitve. Volil se jo bibliotekar, blagajnik itd. in tudi zastopnik v deželno konfercncijo, Mesto g. Kropeja, ki ima letos poziv k vojaškim vajam, bil jo izvoljen g. Šeligo, učitelj pri sv. Jc-derti. Prišla je slepa kura po tej volitvi k zrnu. Objektivno rečeno, omenjeni gospod nej za tak posel. Naj pripravil iši za ta posel bi bil gospod Boštijančič, a ta jo zaradi lepega svojega rodoljubja drugim tern v peti.
Po volitvi so se reševala posamezna vprašanja.
Pervo vprašanje je dobro rešil gospod Valontinič o tjodonski knjigi. Drugo vprašanje o domačih nalogah jo imol gospod Boštjančič, ki je v zanimivem in jedornatem govoru reč pojasnil.
Tretjo vprašanje o uredbi šolskih knjig gospod Gaber, ki je premalo ozir jemal na narodno šolo. četerto vprašanje jo rešil gosp. Kropfj
*) To jo edino prava podagogična pot za slovenske narodne šolo.
**) Nemščina no spada v slovensko narodno šolo. Urod.
o šolski disciplini prav obširno in dobro. Med branjem gospoda Kropeja se je gospodu nadzorniku zazdelo, da je njegov duh dosti dolgo obsen-čeval zborovajoče; nekaj škandala se je doživelo, ali tono dene toliko, gospod nadzornik misli vsakako tudi škandalom dobiti križec zaslug za človečanstvo. Blagorodni nadzornik je je koj zapustil konferencijo in obljubil jo skoro opet sklicati — da menda polovico nerešenih vprašanj spravi na dnevni red.
Naš okraj so nahaja kdo gori v Hessen Kassolnu, zatorej seje vse nemški obravnavalo!*) Omeniti imam žalostno resnico, da ne vidim med našimi učitelji niti naročnikov „Slovenskega učitelja.11 Seveda celjski izo-braževatelji slov. detce so menda našim učiteljem v primer in ti se zibljejo v nemški zveličavosti. Sicer je gospod Šoligo, seveda, merodajnega (!) mnenja, da se dober list sam vzderžuje. Mislim da to Šeligovo mnenje nej vseh in zatorej bi pač prav lopo in koristno za učitelje bilo, da si naroče slov. učiteljsk list, bog ve, kam prijdete, slovenstvo se nej tako strašno na nič, znali bi ednok-slovenščino kervavo rabiti, in gospoda, treba je brati, da se je dobro navadite ker „Friih iibt sich was ein Meister wer-den will.u
Iz Ljutomera. (Iz okrajne učiteljske konference 5. t. m.) Predsedoval je okrajni nadzornik Bauer. Navzoči nejso bili vsi učitelji ljutomerskega okraja. Za zapisovatelja sta bila izvoljena: Žirovnik in Per-nišek. Nadzornik naznanja, da neki odlok deželnega šolskega sveta, ki govori o učiteljskih in šolarskih bukvarnicah. V tem odloku, ki jo datiran baje od meseca februarja 1874, bero se, da ljutomerski okraj nejma se svoje bukvarnice. Načelnik bukvarnici Lapanje je moral to popraviti, tekoč, daje bil temelj bukvarnici uže meseca aprila 73 postavljen, da Je torej baš okrajni šolski svot (tudi nadzornik! Ur.) tega kriv, da je bil deželni šolski svet slabo podučen.
O šolarskih bukvarnicah se je sprejel Lapanje-tov predlog, da se '®a od strani skrajnega šolskega sveta krajnim šolskim svetom zaukazati, naj za šolarske bukvarno vsako leto gotov znesek postavč v proračun.
Zastran učiteljske bukvarne se sprejmo predlogi dotične komisije, da se za preliminiranih 50 gld. nakupi za 25 gld. nasvetovanih knjig in časnikov, IG gld. naj se porabi za omaro in 5 za vezanje. Ako pa se iz druzega fonda poplačajo stroški za omaro in vezanje, potem se tudi za b reči namenjeni denar porabi za nakupovanje knjig. Sprejme se nadalje Predlog, da ima v smislu dotičnega ukaza okrajni šolski svet znesek, ki J® za bukvarno odločen, bukvami komisiji izročiti, koja pa računnjema 111 konferenci predlaga.
Nadzornik pove nekaj svojih opazk pri nadzorovanji, toži o slabem P°dučovanji v realističnih predmetih (razon na ljutomerskej šoli), o pomanjkanji telovadnega orodja, o ženskih delih itd. Tudi o nezadostnem Pddučevanji v nemščini so pritožuje, na kar mu pa učitelji odgovarjajo rekoč, da uže storč toliko, kolikor postavo in ukazi zahtevajo, da bi pa
*) Kaj pravite — nemško?!
Ured.
Bgesprachsweise“ v nemščini podučevali, tega nejso dolžni, in to bi se tudi reklo, nemščino kot učni jezik po malem upeljevati.
Predno so prestopi na dnevni red, opomne Žirovnik predsednika, da je pozabil imenovati podpredsednika. Izbore si potem Lapanjeta.
0 novih učnih načertih poroča najpervo nekaj Terstenjak. Na to predlaga Lapanje z ozirom na to, da so zdaj dvoji učni načerti na svit-lem da pa deželni šolski svet morda še tretje Izda, sledeče:
1. Deželni šolski svčt naj novo načerto tako sestavi, da bode če-tertek še sploh prost dan. (Sprejeto.) Predlog nadzornika, o enem prostem dnevu v tednu sploh, pade.
2. Deželni šolski svčt naj se naprosi, da naj so ozira pri novih načertih na princip: le malo oddelkov po razredih. (Sprejeto.)
3. Določevanje o številu ur za nemščino (če jo krajni in okrajni šolski svet želita) naj se prepusti okrajnim konferencam in okrajnim šolskim svetom. (Ta predlog govornik nazaj vzame).
4. Deželni šolski svet naj se poprosi, da izdd, ministerjalne in tudi svoje nove načerto tudi v slovenskem jeziku. (Sprejeto.)
O vprašanjih deželne učiteljske konference poroča Lapanje. Po živahni debati bilo so sprejete sledečo resolucijo, po katerih se ima poslanec v deželnej konferenci ravnati.
1. Strokovništvo naj bi se vpeljalo še le pri šest- ali vočrazrod nih šolah.
2. Tednik naj se tako sestavlja, kakor to užo tiskarni formulari (n. pr. od Milica v Ljubljani) každ. Predlog nadzornikov, da bi učitelj učno tvarino za en teden naprej v tednik zapisoval, nej obveljal.
3. Zastran domačih nalog naj velja to načelo: Kolikor več dela imajo učenci v šoli, toliko manjo domačih nalog in nasprotno.
4. Poslanoc v deželni konferenci naj nasevtuje, da izdil slavna vlada za vse slovenske šole boljšo šolsko knjige, in sicer ene in iste Najbolje je treba novega abecednika in čitank.
5. Ustrahovalna pravila ljutomerske šole naj bi se tudi druge šole naročile in pri deželni konferenci naj izvoljeni poslanec Lapanje o njih poroča.*)
Bukvami komisiji se določi 31etna doba in voli se namesto prc-selivšega se Megliča učitelj Terstenjak. Pri tej priliki opominja nadzornik, naj učitelji marljivo čitajo knjige iz bukvarne, katera šteje uže 105 knjig. Da se bodo prepričal, ali učitelji kaj čitajo, hoče jim naloge o prečitanih knjigah dajati. (Učitelji so mu pa na to smojajo, rekoč da te pravice pač nejma, niti on niti okrajni šolski svet).
V stalni odbor je izvoljen nadučitelj Sijanec.
H sklepu so bili stavljeni sledeči predlogi od Lapajne-ta:
1. Vlada naj se poprosi, da v kratkem izdil boljše slovensko knjige (Sprejeto.)
*) 0 utrakvističnih šolah se noj pogovarjalo, zastran nemščino se je izreklo, da naj poslanec v Gradci le za malo nemščino v narodnij šoli plajdira, Pernišek pa terdi, da nemščina no spada v slovensko narodne šole razen 8 razrednih, ako imajo značaj meščanskih šol. Pis
A
‘2. Krajnim šolskim svetom naj se od okrajnega zaukaže, da svoje dolžnosti v zadevi šolskega obiskovanja natanko izpolnč. (Sprejeto).
3. Okrajni šolski svet naj krajnim šolskim svetom in učiteljstvu slovenski dopisuje. (Sprejeto.)
4.	Okrajni šolski	svet naj	bi za to skerbel,	da	se	učitelji	no pre-
seljujo pogostoma. (Pade).
5.	Šolsko leto po	Štajerskem naj se vsaj	15.	septembra	konča.
(Sprejeto.)
Pernišekova predloga:
6. Okrajni šolski svet naj vpelje alterniranje na ljutomerskej šoli (Pade.) *)
7. Okrajni šolski svet naj zaukaže krajnim šolskim svetom, da posvojili šolah za desinficiranje stranišč in ozonizovanje učilnic skerbč. (Sprejeto.)
Predloga Žirovnikova:
8. Denašnja konferonca naj se oberne do deželnega zbora, da ostane imenovanje učiteljev pri	okrajnih	šolskih svetih. (Pade.)
9.	Deželni šolski	svet naj	bi izdal opravilni	red	za	lokalne	učitelj-
ske konference. (Pade).
S tem je bilo to živahno zborovanje končano. Učitelji so govorili vsi samo slovenski, nadzornik je oboje slabo mešal. Navzoč je bil skoro ves čas šolski svetovalec g. Kukovec.
Šolske novice in drobtine.
(»Učiteljsko društvo za slovenski Štajor“)je po gospodu dr. Sernecu sladečo prošnjo izročilo štajerskemu deželnemu zboru:
Slavni deželni zbor!
Pri muogih prilikah se je uže slavni zbor skazal, da je prijatelj šolskega napredka, prijatelj učiteljem, pervim pospešiteljcm šolske in narodne omike. Nakloniti je blagovolil štajerskim učiteljem toliko materi-jelno podpore in toliko pravic, da morejo zdaj ne samo na šolskem polji vspešno delovati, da marveč tudi v diužabnem življenji zavzemajo uže dostojno mesto. Le za stareje učitelje štajerske je po menenjt spoštljivo podpisanega odbora slavni zbor s postavo od 13. oktobra 1870 (§. 12) pretrdo določbo vpeljal, ki boli vsakega s tar oj ega učitelja. Po §. 12. te postave se namreč službena leta učiteljev pred novo postavo od 14. maja 1869 ne vštevajo pri pokojnini popolnem, ampak veljajo 4 leta samo za
3.	Gledč na to, da se štajerska pokojninska blagajnica vedno povekšuje, da morejo učitelji visoke znesko v pokojninsko blagajuico plačevati, in gledč na to, da učitelji sami nejso zakrivili, da so delali in služili v prejšnjih časih, a so vendar svoji nalogi dobro zadostovali in da z marljivim izobraževanjem tudi zdaj zadostujejo in z ozirom na to, da so je terda določba onega paragrafa le po naključbi v postavo vrinila: prosi spoštljivo podpisani odbora, dabi se §. 12. izpostave od 13. oktobra izpustiti blagovolil.
Pervi občni zbor slovensko-štajerskih učiteljev.
(Stanovanja po znižani ceni) bodo: v „Hotelu zur Stadt Wion“ v 1. in 2. nadstropji po 50 kr., v 3. nadstopji po 40 kr. za posteljo, v „Hotelu Wohlschlager stanejo sobe s 1—4 posteljami od 50--2 gld.j sobe na ulice od 84 kr. — 1 ti. 50. kr.; v hotelu gosp. Pr. Ohma 50 kr. za osebo.
(Učiteljska boseda 21. sept. v Mariboru.) Do sedaj seje so-
*) Kor se stari učitelji boje vsako leto drugačnega razlaganja. Pis,
stavil sledeči program za našo besedo (koncert): 1. Pevčeva molitev. 2. Slovan. 3. Zakletev viharja 4. Der Wanderer (samospev) 5. Mili kraj. 6. Byvali Čehove (zbor.) 7. Hervatska domovina. 8. Božica sije. 9. Želje.
10.	Večerna noč. Mej posameznimi točkami bode morebiti svirala godba. Zborovanje se bodo pa pričelo z pesnijo: ,,Za domovje se dvignimo."
(Letno poročilo ljutomerske šole) ima na čelu gospodarski spis g. Pernišeka z naslovom: Ljutomerskim kmetom. Šolska naznanila kažo 4 učitelje na narodni šoli, 2 učiteljici, 1 učitelja realke in 3 katehete. Razdelitev šolskih otrok je v smislu ministerjalnili načertov; vso šolske mladine, v 3 deških in 3 dekliških razredih in v realki je bijo 488,
(V zadevi našega zbora.) Cena pri skupnem obedu (table d’hote) za posamezno osebo jo 80 kr., za kar so dobi juho, govedino s prikuho, pečenko s salato 2 kruha in in 1 maselj belega vina. Obed bode v hotelu zur „Stadt Wien."
(Preseljevanje) učiteljev iz one dežele v drugo more se vsled ministerskega odloka od 10. avgusta 1874 zgoditi le konec februarja in konec avgusta.
(0 učiteljskem zborovanji v Ljubljani) 10. t. m. poročamo za danes samo to-le (prihodnjič pa prinesorao obširnejše poročilo): Pri „Vdovskem učiteljskem društvu" je bilo nazočih nad 20 družabnikov. Za predsednika temu društvu je izvoljen dr. Jarc, drugi odborniki so: Borštnik, Kuhar, Cenčič, Praprotnik, Mečnik, Tomšič, Sohott. — Pri zboru „Slovenskega učiteljskega društva in Narodno šole" pa je bilo skoro 50 udov nazočih. Iz Štajerskega sta bila prišla Lapanjo in Jarec. Podobnik iz Koroškega je poslal tolegrafični pozdrav. Razprava je bila živahna, skoro razburjena; kazala se pa živa gorečnost za boljši napredovanje in delovanje. Pravila so se prenaredila »Slovenskemu učiteljskemu društvu." V odbor, kateri voli izmed sebo predsednika in druge poselniki šobili voljeni: Cenčič, Govekar, Gerkman, Kuhar, Lapanje, Močnik, Praprotnik, Stegnar, Tomšič. »Narodno šole“ odbor pa ima sledečo gospode: Dr. Razlag (predsednik), dr. Vošnjak, Praprotnik, Stegnar, Tomšič, Močnik, Jarc iz Reichenburga, Benodek, Stanonik.
(Tretje slovensko berilo) za narodne šole je v rokopisu gotovo. Sestavil ga jo vsled poziva od strani ministerstva nadučitelj Praprotnik (v zvezi s Tomšičem in Močnikom) v Ljubljani. Po naši razsodbi je to delo prav dobro. Zdaj jo na vladi, da nam to delo na svitlo spravi.
(Pri deželni učiteljski konferenci) v Ljubljani bodo zborovali sledeči gg. učitelji Adamič, Adlošič, Borštnik, Brežic, Čerin, Derimelj, Demšar, Gašperin, Govekar, Jeršinovcc, Jerše, Knific, Kunšič, Novak, Levstik, Mercina, oba Raktelja, Ribnikar, Pezdic, Pereč, Stoječ, Skerbincc, Koželj, Zarnik in Linhart. Ta konferenca bodo 21. t. m,
(Slovo.) Preseljovaje se iz krasnega ljutomerskega kraja v svojo ožjo domovino, so zahvaljujem vsem kolegam in drugim za skazano mi prijaznost ter jim kličem serčni: Na zdarl
V Ljutomeru 10. septombra 1874.	Janko Žirovnik.
(Zahvala.) Prečast. gosp. Jakob-u Terstenjalc-u bivšemu kaplanu v Jarenini se za podarjeno bukve za šolsko bukvarnico in obleko za revne šolarje o imenu Listih; za prijaznost in ljubezen do učiteljev se pa v imenu teh preserčno zahvaljujem.
Jarenina, 6. septombra 1874.	Josef Slekovcc,
učitelj,
EME* Pričujočo številko smo izdajali za dva dni popred, da dojde učiteljem še pred našim zborom v roko. Prihodnja številka pa se utegne morda za malo dnij zakasniti.
Lastništvo „Učiteljsko društvo za slov. Štajer11.
Za uredništvo odgovoren J). Lorene. — Tisek ,,Narodne tiskarne11 v Mariboru.