8554
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
jR^OOl^KOPhR
DNEVNIK
!^n" bl.ičana * gotovini “• °ostak I «ruDv>
Cena 200 lir
Leto XXXIII. Št. 219 (9857)
TRST, sreda, 26. oktobra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel iznajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je listal v tiskarni «Doberdob» Govcu Prt Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do i. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
MEDTEM KO GALLONI (KD) GROZI z VOLITVAMI v palači mucama med prbstmmb šestih strahu
Zaostritev soočenja z demokristjani Jutri posvet o zakonu Slavni problem današnje seje CK KPI o pravilnih stanarinah
Amendola poudarja nujnost še večje strnjenosti komunistov
. ^ ~ Z zajedanjem centralne-d0| • on,'toja KPI sc zaključi ob-v J?. ^vc*' tednov živahnih razprav CK	ki so se začele s sejo
Ri„ in nadaljevale z zaseda-a vsedržavnega sveta KD Ko °bdobjc «jesenskega pre lei/šU 8>> Petičnih Unij naipomemb-D, SI ’ italijanskih strank končalo, bo-ža° 'SP°Zri£>li. da je šlo v resnici HijiIVjv^rižne ostre pritiske «na Pfc t J0>	,e^ Pritiskov' pa ,ie pre-
tvol PSMoektive političnega ra-Ja po »šesternem dogovoru*.
^ omeotatoi-jj z zanimanjem pri stgUjelo začetek seje CK KPI. kar fiei'l,Ver'etno Povzročila tajnik' KPI s sv"’:uer in senator Chiaromonte tima1101' bosegi v razpravo. Neki bja *' dnevnik je namreč v teli taL- 1 Apazfl različne akcente in Kpt'1 C/Tlenil možnost, da se v CK ki oblikujeta dve raziični liniji. tošU ne križata čb vprašanju stra ptom?a cilja (zgodovinskega kom-3eta pao pa različno učenju ‘taktične potrebe sedanjosti.
ii AluDlutji o in namt»Q/i y SVO jdll
«W '3monie ic namreč nj 9 za. «l’Unita» (kar pa pomenih « St' z n)im strinja tudi taj-. franke) poudaril nujnost člm-
Prej«; r
”.ia i'6 Premostitve sedanjega sta-k0Vann Andreottijeve vlade z obliki n !em. <vlade za izjemne čase*, »odni ■’ N bila odraz enotnosti in tkrat].Vai3'a vseh demokratičnih sil, ga s a šestih strank »prngraniske-«vojePPrazurnaJ>. Berlinguer pa ie v r^inol govoru poudarjal predvsem <ta *daljših perspektiv*, trdeč, ti Premem h a političnega okvira ojjogakim-,
it»kerv S1- Se -ie tucii Amendola z 4meJUfln za tednik «Panorama». ti v ®la Priznava, da v stranki t’na , v redu. Po njegovem se ve-dap ^ lrin.’a s politiko vodstva, ven t° iv.” Politiko težko razume in se tij0 Jla v trenutku, ko morajo li-cijj *'•"! zagovarjati v konfronta-Ai^... ekstremističnimi oporečniki. 4nj ,,.a /-ato, z iskrenostjo, ki je t jL nacilna, poudarja, da ntora 5i)ti(i -Prevladati ''politična iu ne Cu rormain* enotnost*, tiilerr.., .1 se bo torej znašel pi’ed taktiko ubrati po PSI in vsedržavnega
ij
kakšno
Žv?KnCK P~ “
bi	Nekateri so mnenja, da
AfOntn .. komunisti zaostrili kotv C,.J? z demokristjani in jih ^e*Urtp' ^ rešitvi '<vlade za i-Kpj , Case», kar zagovarjata tako
SSf
kakor tudi PSI. Drugi pa so
ko	ker menijo, da bi lah-
Hitj ritev odnosov privedla do v v. Programskega sporazuma 1'rittta, v KPI v opozicijo V tem »e . u.Pa bi imela KD proste ro-fltsv ...Vsiljevanje predčasnih vo-tosti, 1 oblikovanje vlade s socia-
Oh
Ntaw;' dilemi pa hote i-',.. KD Giovanni Galloni
je posegel še ■ve h	mi Galloni in
OaC11 olia na 0Ren-i-
tkoui,. . le namreč dejal, da se It t)a- 1SP zavedajo, kako krhka Ve9etit vlada. vendar pa morajo Ubij. ,tud'i. da za nas ni drugih Jkreiewer -iih KD že vnaprej ne 4 bi Jj* ^ nasprotnem primeru, *ahiiv. ° se,Jal DO «nepremišljenih 'ktizbej * bile predčasne volitve **va st11!- nadaUPie Galloni in po-
*>rtviH„ud' druge politične sile k
^'uuostb.
Nb^JPrej nasprotuje Galloni? t ’ vla^°kratier^ enotnosti, skrat-i 0 ni-o n <<za iz.iemne čase*, kakr-'h j,-, pa,ga Chiaromonte in kakr CR er,ai° socialisti. Če hi nam--6aihs-i pk sprejel to tezo. bi KD
šle G',a z vso ostrino. Galloni tu e nrimo... -'z-i-iteva po no-manj trajno
vlad-0 .Pr'nier: »Zahteva po isni- 1 le bolj ali mani tri )v
.. i
VojiT, Sivcev

'oltri r Kovor'b voditeljev« KPI. -k- ,.sklani smo že navajeni na
z iglo, zato ne bomo - -Jv in nadaljevali po -Stvar?./' ^e pa bi od igle prešli Nala I11 dejanjem, tedaj bi KPI t!-,l'azbi|S-P,e-iet'i "ase odgovornost fe®kve» ,e odnosov, kateremu ni
v* je'0?/ i® s tem v zvezi poudaril. /Hio t Nedržavni svet KD sprejel r^eni n)ani'čnega soočenja*, kar mcla KD teži k ((spremeni-/^Utek 2caom ko ocenjuje sedanji r/.iu na San?° kot «premirje». Pre-s0 nujno sledi spopad. Vp-a »t ko J^amo samo. koliko ča-vSal ... ontirjo trajalo. Če bo kdo k )e ne; u r,nti V'tem dela. bo raz-}' te ,a/dežno, noudarja Galloni, (-ij kom/,C^a' da skuša take. uoni-^kuje;"'“"'ste. ki prav sedaj po-^ehibam koraka naprej k spre-
CANDIDA CURZI
bodo nami-eč ustanovili pet komisij, ki bodo obravnavale probleme odnosov med radikalci in drugimi levičarskimi silami, program stranke, notranji statut, politiko odklanjanja nasilja in končno feminizem in probleme spolne osvoboditve. Kongresa se bodo lahko udeležili vsi člani stranke, ki jih je okrog 4.000.
Nov korak k uresničitvi orjaškega plinovoda med Alžirijo in Italijo
TUNIS Tunizijski minister za gospodarstvo Lasram in predsednik ENI Settc sta podpisala sporazum, ki omogoča gradnjo pomembne trase alžirsko - italijanskega orjaškega plinovoda preko tunizijskega o-zemlja. S tem je bil storjen parnem ben korak na pop uresničitve tega pomembnega dela, ki bo povečalo razpoložljivost plina v Italiji za 25 odstotkov. Orjaški plinovod bo po-
vezoval alžirska ležišča preko Tunizije in Sicilskega preliva z Italijo. Dolg bo približno 1100 kilometrov in bo začel delovati leta 1985.
Bivšega upravnika «Finmar(‘» Cossetta bodo zaslišali danes
RIM — »Poročevalca* oarlamen tame preiskovalne komisije Ferrari (KD) in Kicci (KPI) bosta v kliniki cVilla Fiamitva* zaslišala danes aretiranega bivšega upravnika »Finmare* Emanuela Cossetta.
Medtem sta se sestala upravna sveta «Finmare» in- družbe »Adriatica* in zamenjala upravniku (aretiranega Cossetra n Ferruzzija Bal-bija. ki je ušel aretaciji in se skri va). Novi upravnik «Fi«mgre» bo socialist Luciano Paoliccbi, ki je doslej opravljal funkc:.io predsednika upravnega sveta. «Adriatico* pa bo v-xiii dr. Frarcesco Delle Piarte.
ODGOVORNOST PREVZELI «RDEČI BRIGADISTI»
Atentat na občinskega svetovalca KD v Turinu
Signorile (PSI) predlagal sklicanje sestanka tajništev strank, ki podpirajo Andreottijevo vlado - Že na petkovi vladni seji odlok o podaljšanju zamrznjenja stanarin
RIM — Vprašanje pravičnih stanarin sili zopet v ospredje italijan ske politične debate. Za jutri je bil sklican v palači Madama sestanek med načelniki senatnih skupin šestih strank programskega sporazuma ter ministroma za javna dela Gullotti.iem in za pravosodje Bonifa-ciom, da bi skušali najti kompromisno rešitev. Pobudo za sestanek je dal tajnik PSDI Romita. istočasno pa je predstavnik PSI Signorile poslal vsedržavnim tajništvom KD, KPI, PSDI, PRI in PIJ pismo, v ka tereni po ugotovitvi, da so stališča šestih strank še zelo oddaljena, poziva vse stranke na sestanek politične narave, ki naj bi bil čim prej. Poleg tega pa so v teku intenzivna posvetovanja med političnimi pred stavniki in izvedenci, da bi našli izhod iz sedanje mrtve točke, ko je zakonski osnutek o pravični stanarini praktično blokiran v senatu.
Podorcdsednik senatne skupine KD De Vito je v tej zvezi izjavil, da »obstajajo vsi elementi za oceno in hiter zaključek zakonskega postopka v parlamentu*, izrazil pa je tudi željo, da bi srečanja, ki so v teku, pripomogla k hitri rešitvi tega vpra šanja. Dodal pa je, da glavne težave in ovire ne prihajajo iz vrst KD, kar bi lahko tudi pomenilo, da njegova stranka pričakuje, da bodo drugi popustili.
Jutrišnji sestanek naj bi vsekakor prinesel določeno razjasnitev tudi za vlado, ki bo na svoji petkovi seji po vsej verjetnosti pripravila zakonski odlok o podaljšanju ziruvnje-nja stanarin. To bo že 40. zapovrstno podaljšanje, upati pa je, da bo tudi zadnje Z razliko od prejšnjih j pa naj bi sedanje podaljšanje ve-j 1 jalo samo dva meseca, s čimer bi | bile stranke primorane, da do 31. i decembra odobrijo novi zakon o pravičnih stanarinah. Možno pa je tudi, da vprašanje podaljšanja še ne bo prišlo na dnevni red petkove seje ministrskega sveta. V teni primeru bodo morali sklicati posebno vladno sojo še pred 31. oktobrom, ko zapade sedanji odlok o zamrznitvi najemnin, (tm)
RIM —'Tajništvo sindikalne federacije je brzojavilo zahtevalo od predsednika vlade Andreottija in ministra za proračun Morlina, naj skličeta takoj sestanek, na katerem bi se pogovarjali o energetski politiki
na kateri bodo obravnavali uveljavljanje posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji. Letos so že bile široko zastavljene razprave o narodnostnih vprašanjih zlasti ko so potekale priprave na skupno sejo vseh zborov republiške skupščine.
Dejstvo je, da je potrebno, ob vsestransko, zagotovljenih narodnostnih pravicah, zapisanih v ustavi in drugih dokumentih, sproti razreševati odprta vprašanja, kajti to zahteva normalen tok odnoso” v jugoslovanski samoupravni družbi, ki se hitro razvija ter prinaša številne naloge in obveznosti, bodisi v na-rodnoslnem Šolstvu, kulturi, stikih z matičnima narodoma, infomiativni dejavnosti in drugod. Ta tematika prihaja na dnevni red seje izvršnega komiteja tudi zategadelj, ker so znani napori KPJ oziroma ZK vse od njene ustanovitve sem pri razreševanju narodnostne problematike v Jugoslaviji in tedaj tudi v Sloveniji.
Danes v Murski Soboti seja izvršnega komiteja CK ZKS
Obravnavali bodo vprašanja italijanske in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji
MURSKA SOBOTA — V Murski Soboti bo danes seja izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije,
Pogreb Hansa Martina Schleyerja ob izrednih varnostnih ukrepih
Pozrcha predsednika nemških indnstrijcev Hansa Martina Schleyerja se je udeležila cela vrsta vidnih nemških osebnosti, med katerimi sta bila tudi predsednik Scbeel in zvezni kancler Brandt, ki na gornji sliki izraža sežalje Schleverjevi vdovi. O tem sicer pišemo v spodnjem članku, tukaj pa bi omenili sam« izredne varnostne ukrepe, ki so jih zahodnonemške oblasti sprejele ob tej priložnosti. V cerkvi je bilo prisotnih 800 predstavnikov političnega in gospodarskega življenja, za njihovo varnost pa je skrbelo kar 3 tisoč policijskih agentov delno v uniformi, delno v civilu. Petsto jih je btlo na strehah bližnjih hiš, da bi preprečili vsak morebitni atentat.	(Telefoto ANSA)
OB ROBU POGREBA PREDSEDNIKA NEMŠKIH INPUSTRIJCEV
Scheel poziva k čimprejšnji sklenitvi mednarodne konvencije proti terorizmu
Polemike o pogrebu anarhistov - Za 16 teroristi v Nemčiji še vedno nobene sledi • Socialdemokrati zaostrujejo propagandno vojno proti demokristjanski vladi Baden-Wiirttemberga
(Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik)
BONN — Predsednik Zvezne republike Nemčije VValter Scheel je Včeraj na žalni svečanosti, ki -o jo ob izrednih varnostnih ukrepih pripravili v . Stuttgartu, v imenu vseh državljanov zaprosil družino umorjenega industrialca Hansa Martina Schleyerja za odpuščanje, ker je ugledni predstavnik zahednonem-škega gospodarstva padel kot žrtev zavestne odločitve bonske vlade in voditeljev vseh političnih strank, da ne popustijo izsiljevanju ugrabiteljev.
To je bil tudi najbolj izrazit trenutek komemoracije, ki se je je udeležil tudi zvezni kancler Helmut Schmidt ter vsi pomembni predstavniki političnega in gospodarskega življenja ZR Nemčije. VValter Scheel je označil teroriste za »sovražnike civilizacije*. «Pozivam odgovorne politike vsega sveta naj se potrudijo za to, da bi čimpiej sklenili mednarodno konvencijo proti ( terorizmu, če tega plamena ne bomo pravočasno omejili, potem se bo kakor lava razlil preko vsega
V
s°bo(o začetek radikalcev
SiE>0d 29
5fVa"ke'
oktobra do 1. no-
v Bologni redni kongres na katerem bodo
»S?**1
Si*«- k',ia"'f’
Predvsem možnost skli-referendumov za odpra 'h fašističnih zakonov. Na
9 »* Pferencj v Rimu sta taj-Adelaide Aglietta in o. -»nem ianr,'anco Spadaceia po a «rei;,uv°du. v katerem sta na-W'' 'rorue,11-	orisala pro-
V WSa bo povečini pote Jah. že po uvodnem delu
TURIN — Včeraj zjutraj sta moški in ženska s streli iz revolverja hudo ranila v noge 47-letnega kr-ščanskodemokratskega občinskega svetovalca Antonia Cbcozzella. Štiri svinčenke so mu prelomile levo stegnenico in desno piščal, peta pa ga je oplazila po trebuhu. Atentatorja sta se odpeljala s fiatom 124. ki ga je vozil pajdaš. Sinoči so prevzele odgovornost za teroristični napad »rdeče brigade*. Ustrezno sporočilo je prevratniška organizacija pustila v javni telefonski govorilnici. V njem je med drugim rečeno, da gre pri Cocozzellu za žolčnega protikomunista in kontrarevolucionarna. Sporočilo nosi tradicionalno peterokrako zvezdo s pripisom »oborožen boj za komunizem — rdeče brigade*.
žrtev atentata (na sliki Ansa) je bratranec brigadirja protiterorističnega oddelka policije, ki so ga 12. marca umorili domnevni pripadniki «borečili s: brigad*. Cocozzello je bil prvič izvoljen na upravnih volitvah 1. 1970 in nato vselej I>o-trjen, sicer je po poklicu učitelj. Zadnja leta se posveča zlasti vprašanjem priseljencev z Juga. Zdravniki menijo, da bo ozdravel v ka-k'h 60 dneh. Ranjenega je v bol mišnici obiska' minister Cossiga.
Dogodek je sprožil vrsto ogorčenih reakcij. Komunistični parlamentarci, med njimi Pajetta, so zahtevali od ministra Cossige, ‘ da obema zbornicama čimprej oriše ukrepe, ki jih namerava sprejeti za zagotovitev javnega reda. Turinska federacija KPI je zahtevala takojšnjo izsleditev storilcev, kot tudi tistih, ki jim dajejo potuho, združenje Acli je poudarilo fašistično naravo atentata, ki so ga ostro obsodili med drugim še‘ predsednik piemontskega deželnega sveta Sanlorenzo. torinsko vodstvo KD in predsednica toskanskega deželnega sveta Montemaggi.
Pripomniti velja še. rta bo danes med 15. in 16. uro v Milanu polurna stavka uslužbencev vseh strok z znak solidarnosti z občinskim svetovalcem KD Carlom Arientijem ki so ga v nedeljo ranili »rdečebrigadisti*.
Ulg)
■iiiiiuiiiiiiiliiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii iiiiuim 111111111111)111111111111111111111111111111 iiiiiuiiiiiiitiiiim||||||||iiiiitifaiiiiii||||||||||||||||iiiiiiiin im iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
NA CATANZARSKEM PROCESU ZARADI POKOLA NA TRGU FONTANA
Kako je SID «sode!oval» s sodniki
i ^ n * ■ r tj
CATANZARO - Catanzarskcmu procesu, zaradi pokola na' Trgu Fontana v Milanu očitno ni usojeno, da bi nemoteno potekal Najprej so razne državne oblasti )X) skrbele, da bi preiskava potekala kar se da počasi, da bi prišlo tlo raznih odložitev, sedaj pa so na vrsti vsemogoči zapletljaji: najprej si je neka porotnica zlomila koleno, včeraj pa se je pokvaril magnetofon, tako da so morali zasedanje porotnega sodišča prekiniti in ga preložiti na danes, kajti r.a najvažnejšem procesu v povojni I-taliji nimajo na razpolago rezervnega magnetofona.
Včerajšne zasedanje, pa čeprav predčasno zaključeno, ni prineslo sicer bistveno novih elementov, je pa podalo zgovorno sliko o tem. kako je SID — vojaška obveščeval-
na služba — »sodeloval* s preiskovalnimi sodniki, ki so si prizadevali odkriti ozadje in* storilce kriminalnega atentata. Polkovnik D’Orsi, bivši visoki častnik SID, je odgovarjal na vprašanja sodnikov in odvetnikov glede dokumentov, ki so jih našli precej časa po atentatih v varnostni skrinjici v neki banki v Montebelluni. nedaleč od Trevisa. Varnostno skrinjico — kot so pozneje ugotovili preiskovalci — je vzela v rta.jem mati sedanjega obtoženca Giovannija Ven-ture. Sodnik D’Ambrosio, ki ie tedaj vodil preiskavo, je pismeno vprašal SID. ali so dokumenti prepis poročil obveščevalne službe, in ali je bil morda Ventura povezan s kako tujo obveščevalno službo. Polkovnik D'Orsi je po naročilu takratnega šefa SID MiceliJ pregledal dokumente, ki so jih našli

v Montebelluni, in ugotovil, da gre za kopije informativnih poročil, ki jih ,je neofašistični časnikar Guido Giannettini pripravljal prav za SID. To je sporočil svojim nadrejenim, pač pa je to dejstvo prikril sodniku D’Ambrosiu. Pri tem gre poudariti, da je D’Orsi šel v Milan k D'Ambrosiu po naročilu SID, da bi dokazali voljo obveščevalne službe, da »sodeluje* s sodne oblastjo. {Ja vprašanje, zakaj je zamolčal sodniku važno dejstvo, da je šlo za Giannettinijeva poročila, je D’Orsi kratkomalo odgovoril, da mu sodnik tega ni vprašal in da vsekakor ■ ni bil pooblaščen, da bi mu to povedal. Zaradi «incidenta» z magnetofonom se bo zasliševanje polkovnika nadaljevalo cianes. (tm)
Na sliki: zasliševanje polkovnika D Orsij«	(Telefoto ANSA)
sveta. Mednarodna skupnost je že predolgo pripravljena najti opravičilo za neopravičljivo. Z'dove, ki smo jih zgradili proti terorizmu, smo pflslukftjaii s preveč ,«4*» in,
»toda*, je poudaril Waiter Scheel. ministrski predsednik Baden - Wuert-Zahodno.iemški zvezni predsednik	temberga, superkonzervativni Hans
jo opozoril, da sedaj r.i trenutek {Filbinger. Nedopustno je, da po za medsebojno obtoževanje in zao-	kriti	demokrščani	iz	Stuttgarta	v
strovanja političnega ozračja v dc-1 tujini zmerjajo kanclerja ZR Nem-želi. Smisel in vsebina oznake «sim-	čije	z morilcem,	so	poudaril;	na
patizerjev*, ki jo nekateri uporab- predsedstvu SPD.
ljajo v polemiki o terorizmu se je po Scheelovih besedah zabrisal. Treba je ireprečiV, da se ideološka razprava o terorizmu ne bi sprevrgla v sovraštvo, je dejal IValter Scheel.
Hansa Martina Schleyerja so vče-
raj popoldne pokopali v najožjem, da so Baader, Ensslinova in Raspe družinskem krogu.	| v resnici napravili samomor in da
Medtem ko je slovo od umorje-' Je to poskušala tudi Irmgard Moel-nega industrialca poteklo nadvse ^ ildinger je tako izrecno zani-dostojanstveno in so se politični du- trditev Moellerjeve. ki jo je Lovi vsaj v tem trenutku pomirili, J^rnosti posredovala njena od vet-in se izognili banalnim prepirom,! ni.?a» s<? vodilne teroriste v pa se je v nekaterih časopisih raz- j nJm°vlh cahcah najprej omamili m
vnela nič kaj tankočutna razprava o tem, kje in kako naj bi pokopali tri voditelje anarhoteroristične skupine Baader - Meinhof, ki so v še vedno nepojasnjenih okoliščinah napravili samomor v svojih celicah. Župan Stuttgarta in sin slovitega feldmaršala Hitlerjevega Wehrmach-ta Rommla (CDU) se jc znašel v navzkrižnem ognju svojih strankarskih tovarišev, ker je dovolil, da Andreasa Bdaderja, Gudrun Enssli-novo in Carla Jana Raspeja pokopljejo v skupno grobnico na pokopališču v Stuttgartu. Obred naj bi opravili v naslednjih dneh, vendar pa se lahko zgodi, da bodo Rommlo-vo načel n. i dovoljenje še preklica li. Demokrščnnski veljaki Baden -Wuerttemberga se namreč bojijo, da bi trije teroristi še mrtvi lahko pomenili magnet in spodbudo za svoje somišljenike in da bi se njihov grob lahko spremenil v romarsko točko zahodnonemških izvenpar-lamentarcev.
Predsednik zveznega kriminalističnega urada v VViesbadnu Herold je izjavil, da so Schleyerjevi ugrabitelji in morilci ta čas po vsej verjetnosti že vsi v varnem zavetju v tujini. Njihova popolna organizacija in perfektno ponarejeni dokumenti jim omogočajo, da se povsem potuhnejo in izognejo policijskemu pregonu. V ZR Nemčiji so samo v prvih treh dneh po Schleyerjevi smrti pregledali 500 tisoč oseb in ravno toliko o-sebnih avtomobilov. Kljub temu so rezultati pregona nični. Policija bo v naslednjih tednih in mesecih imela dovolj dela s preverjanjem vsebine kakih 15 tisoč anonimnih ovadb, ki so jih te dni posredovali dežela-ni Zahodne Nemčije po telefonu in se tako odzvali pozivu k sodelovanju z oblastjo. Gotovo je, da bo med temi informacijami policija našla veliko koristnega. Še bolj jasiio pa je, da so si prebivalci zahodnonemških velemest,, ki jih že nekaj mesecev drži v šahu in ustrahuje peščica teroristov, dali duška, večina njihovih informacij pa bo za policijo neuporabnih in zastarelih.
Predsedstvo zahodnonemških socialdemokratov (SPD) je zaostrilo propagandno vojno proti enobarvni demokrščanski vladi v .Baden -Wuerttembergu. SPD je mnenja, da je odgovornost za škandal v Stamni-lieimu. zaradi katerega ima ZR Nemčija strahovite težave v tujini
treba pripisati izključno neodgovor- | stammheimske celice niti v Stuttgar-nemu ravnanju, saniodopadljivosti i tu niti v Bonnu še niso našli re-in neučinkovitosti oblasti v Stuttgar- šitve.
tu. Za pravosodnim inipistrom Ben	IVO ■ VAJGL
derjooi (CDU) naj bi odstopil tudf---______
Djuranovic koiu-ujc obisk na Poljskem
VARŠAVA — Poljski partijski voditelj Edvard Gierek je včeraj sprejel predsednika jugoslovanske vlade, ki je na urad :em in prijateljskem obisku na Poljskem. V pogovoru so sodelovali tudi predsednik ministrskega sveta -Poljske Pjotr Jaroszevvicz ter veleposlanika Poljske v Beogradu in Jugoslavije v varšavi.
Djuranovic končuje obisk na Poljskem in bo danes odpotoval na Češkoslovaško. Tam se bo pogovarjal s predsednikom vlade Ljubomi-io:n Strougaloai. Za odnose med Jugoslavijo in češkoslovaško je značilno pl:dno sodelovanje na skoraj vseh področjih.
Hans Filbinger je sinoči napove dal, da bo posebna parlamentarna komisija še danes 'predložila javnosti prvo poročilo o dovcdlri i v btamm heimu. Kot najznačilnejši in najvažnejši rezultat te preiskave je napovedal ugotovitev strokovnjakov
nato umorili in da so to poskušali storiti tudi z njo. Za uganko, kako je prišlo samomorilsko orožje v
MEDTEM KO SE DELO NADALJUJE V KOMISIJAH
V Beogradu že izbirajo sedež prihodnjega zasedanja KVSE
Jugoslovanski delegat o nujnosti ustavitve oboroževalne tekme
BEOGRAD — Zvedelo se je, da sta se Španija in Malta v komisiji za kontinuiteto evropske konference kandidirali za gostiteljici naslednjega sestanka konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. O tem se bodo dokončno odločili na naslednjih sejah komisije, ko bodo našli odgovore na bistvena vprašanja, ki se nanašajo na oblike evropskega dvostranskega in večstranskega sodelovanja.
Včeraj je zasedala tudi komisija za 'ekonomsko sodelovanje, na kateri je predstavnik Jugoslavije Mustafa Bi-jedič govoril o mestu in vlogi trgovine v razvoju ekonomskega sodelovanja v Evropi. Priključil se je drugim razpravljavcem, ki s0 trdili da je v sedanjem procesu ekonomske menjave med vzhodno in zahodno Evropo malo prostora za delo majhnih in srednjih podjetij, saj največji del poslov zaupajo velikim družbam, ki pa jih v majhnih in srednjih evropskih državah ni.
Popoldne se je sestanek nadaljeval v komisijah za vojaško problematiko in vprašanja varnosti, komisiji za sodelovanje in varnost v Sredozemlju ter v komisiji za humanitarno sodelovanje. Na seji komisije za vojaško problematiko in vprašanja varnosti je jugoslovanski delegat Ljubivoje Ačimovič opozoril da je Beograd zelo zaskrbljen zaradi oboroževalne tekme. Zaskrbljujoče je zlasti neskladje med razglašenim in dejanskim obnašanjem posameznih držav, 1 saj so korenine problema oboroževalne tekme v krogu držav udeleženk beograjskega sestanka. Prav od njih. predvsem od vodilnih vojaških sil, jc odvisno zmanj-
šanje sil v Evropi, pa tudi svetovni proces razorožitve. Zato imamo vsi skupaj — vsak po svojem mestu in -vlogi v tem procesu — veliko odgo vornost ne samo do svojih narodov. 1 temveč do narodov vsega sveta, j« dejal Ačimovič. Jugoslavija meni. da je konferenca o evropski varnosti in sodelovanju pristojna za celoto vprašanj o evropski varnosti, zato pripisuje enako velik pomen 'temeljiti izmenjavi mnenj o tem, kaj je bilo do sedaj storjeno, kot tudi, kaj je treba v prihodnosti storiti. O ukrepih za nadzor oborožitve in razoroževahje se ni mogoče pogajati v okviru konference o varnosti m sodelovanju v ■ Evropi, vendar je zato mogoče zavzeti načelna stališča, ki zahtevajo politično obveznost. Vnovič velja poudariti. da sprejetje tako imenovanih novih ukrepov ne pomeni revidiranje sklepnega helsinškega dokumenta, temveč predvsem dogovor o ukrepih za uresničitev njegovih določil. Gre za nadaljnjo krepitev zaupanja na temelju sklepnega dokumenta. v skladu z njim in za uresničitev njegovih ciljev, je rekel Ljubivojt Ačimovič.
BRANKO BERGANT
MADRID — Predsednik španske vlade Suarez in predstavniki opozicijskih strank so podpisali včeraj popoldne »gospodarski sporazum*, v katerem so določene oblike boja proti inflaciji. Sporazum sta sprejeli tudi obe največji sindikalni organizaciji, pa čeprav z nekaterimi pomisleki.
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
V kali zatreti vsak poskus nasilja in ustvarjanja strategije napetosti
Odločne izjave predsedujočega podžupana - Potrditev variante za ljudske gradnje v Ul. Don Bosco
Sinočnji seji tržaškega občinskega sveta je zaradi službene odsotnosti župana predsedoval podžupan Gior-gio Cesare, ki je v imenu odbora in občinskega sveta ostro obsodil predvčerajšnje fašistične izgrede in napade na sedeže političnih strank. Vsa napredna in demokratična javnost, je noudaril protestira proti takemu nas:lju ter zahteva, da pristojne oblasti nreprečijo načrte strategov napetosti, da se očuvajo pridobitve antifašističnega boja in odporništva er zagotovi mirno sožitje ter kulturni, socialni in gospodarski razvoj našega mesta. Napovedal je, da bo antifašistični odbor v kratkem priredil na županstvu javno protestno sejo, na katero bodo povabljeni predstavniki demokratičnih strank, organizac'j in sindikatov. Pri tem ie Cesare omenil zadnjo sindikalno manifestacijo ter poudaril, da so lelavci in sindikat: dali lep zgled borbenosti, o-mike in zavednosti. Povedal je tudi. da je policija aretirala tri desničarske .ekstremiste (med temi je eden iz Rima) in ugotovila, da so na predvčerajšnre akc'jo priš'e fašistične škvadre iz Rima in Padove. To potrjuje domnevo, da bi-hoteli vključiti tudi Trst v prevratniško mrežo nasilja, ki je zajelo razna itaiijan.sk mesta. Zato je treba odločno zatreti vsak poskus te nevarne strateg'je že ob samem začetku.
Po tej odločni izjavi 'e podžupan še omenil 32-letnico OZN ter pripomnil, da obstoj in delovanje take mednarodne organizacije kreni zaupanje človeštva' v ohranitev miru in sodelovanja med narodi.
Po odobritv; nekaterih sklepov u-pravnega značaja je odbornik De Luca prebral in obrazložil resolucijo. ki jo je občinski svet po daljši razpravi skoraj soglasno (trije vzdržani) odobril. V resoluciji občinski svet zavrača ugovore dežele ter ponovno potrjuje sklep glede dopolnilne variante p-adiočnega na črta za gradnjo ljudskih in ekonomskih stanovanj v Ul. Don Bosco. '"a sklep je občinski svet sprejel že leta 1974, pa ga je zdaj deželno odborništ.vo zavrnilo na podlagi pripomb deželnega tehničnega odbora. V diskusiji so se oglasili-predstavniki vseh svetovalskih skupin, ki so ostro kritizirali tako ravnanje deželnega urada ter poudarili nujnost čimprejšnje odobritve variante, kot jo predlaga občinski svet.
Palladio, Buonarotti ter med Ul. Ca-nova m Ul. Petrarca in med UL Gatteri in Ul. Petrarca.
ZARADI GOSPODARSKE KRIZE
15. novembra v tržaški pokrajini splošna stavka
V Trstu so se včeraj sestali člani tajništva sindikalne zveze, ki združuje delavce, zaposlene v kovinopre-delovalnih obratih z našega področja. Razpravljali so o problemih, ki so v zadnjem času nastali v tukajšnji ladjedelnici ‘Italcantieri* in v železarskem obratu ‘Italsider*. Tajništvo je sklenilo, da se bodo prizadevali delavci na Tržaškem pridružili meddeželni protestni manifestaciji, ki bo v prvi polovici novembra, in katere se bodo udeležili vr: delavci, zaposleni v iadjedel-skih in železarskih obratih na Tržaškem, v Tržiču in v Benetkah. Gle-d° na krizo, ki je zajela tržaško gospodarstvo in na postopno krčenje zaposlenosti na našem območju,
je tajništvo FLM sklenilo predlagati sindikalni zvezi CGIL-CISL-UIL, naj za 15. november v tržaški pokrajini okliče splošno' stavko, med katero bodo delavci množično manifestirali po mestnih ulicah.
Skupina strokovnjakov iz SFRJ pri Spacciniju
Včeraj se je mudila v našem mestu skupina strokovnjakov za čistočo iz Slovenskega primorja ter z Reke in iz istrskega področja. Goste, katere je spremljal konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič, je v salonu mestne hiše sprejel tržaški župan Spaccini. prisotna sta bila tudi odbornika Abate in Orlando.
Župan Spaccini .je goste seznanil z delovanjem in problemi mestne čistoče, poudaril pa je tudi nujnost sodelovanja ob meji in obmejnih mest na vseh področjih in torej tudi na širšem področju ekologi .j« in snage.
OB PONEDELJKOVIH DOGODKIH POLITIČNE NESTRPNOSTI V MESTU
Stopnjujejo se ogorčeni protesti proti fašističnim provokatorjem
Protestne resolucije političnih sil, sindikatov in tovarniških svetov ■ Fašiste je treba izolirati in zagotoviti Trstu nemoten gospodarski razvoj
Ponedeljkovi .fašistični izgredi v Trstu so močno odjeknili. Deželni in pokrajinski politični krogi odločno protestirajo proti valu nasilja, s katerim skušajo fašisti ustvariti v našem mestu ozračje napetosti in politične nestrpnosti. Sindikalne organizacije, politične stranke, tovarniški sveti so strnili svojo enotno obsodb^ proti fašistom v številnih izjavah.
Predsednik deželnega sveta Amal-do Pittoni je dejal, da je Trst po mnogih letih mirnega sožitja spet okusil sramoto fašističnih provokacij, ki so naperjene proti demokratičnim organizacijam in prebivalstvu. Vendar tem provokacijam Trst ne sme odgovoriti s silo. Treba je okrepiti demokratične ustanove in zagotoviti ustavni red ter osamiti tiste, ki se poslužujejo strategije terorja. Fašisti naj se zavedajo, da se jim danes kot jutri upira celotna demokratična javnost.
Drevi ob 19. uri bo v palači Diana zborovanje upraviteljev in funkcionarjev krščanske demokracije, ki ga je sklical pokrajinski tajnik Rinaldi. S to manifestacijo bo KD odločno obsodila teroristične izpa-
iitiiHiitiiiiiHiiMiniiiiiiiimiiiiiitiiiitiiiiiiifiMtiititiitifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiHiiHifiitiHiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiifiMiiiiiiiiiniiiiiiiiitiitiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiitimttii
MANJ KOT 24 UR PO DRZNEM NAPADU
Aretirani domnevni napadalci na sekcijo KB v Ulici Ciulia
Gre za tri neofašiste, dva Tržačana m enega Rimljana • Včerajšnji dan potekel brez incidentov
• Služba javne čistoče nadaljuje temeljito čiščenje tržaških ulic. Zato bo danes, 26. oktobra, prepovedana vožnja po ulicah Petrarca, Stuparich,
Trije mladi fašisti, ki so v torek dopoldne napadli sedež sekcije KD za Kolon jo ir. Školjet, :	že v ko-
ronejskih zaporih. Agenti političnega oddelka tržaške kvesture so tako uspešno zaključki preiskavo o nedvomno najdrznejšem podvigu, ■ kar so jih'izvedli fašisti v ponedeljek. Že v ponedeljek zvečer so aretirali 21-letnega Ettoreja Landi-nija iz Rima, včeraj dopoldne pa so aretirali 20-letnega Fabia Valenčiča in 25-letnega G.annantonia Banija, oba iz Trsta. Vsi trije so obtoženi vdora v tuje stanovanje, povzročitve škode in požara in po sesti vojnega orožja, zagovarjati pa se x>do morali še zato. ker so bfli zakrinkani. Zaporni nalog za vse tri mladeniče je izdal namestnik državnega pravdnika dre Brenči, ki /Odi preiskavo. Policija je tudi prijavila sodišču še kakih de-
•NllllllllliMMIIIHMIIIIimillltMIIIIMItlllllMIMIIttnitntlltlMMiniMlllltMMHIHMIIIIIIItflHMIIMIIlivtltHIIIIIIV
URADNO POROČILO SINDIKATA SLOV£NSK[ ŠPIC
POZIV VODSTVA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE K VZDRŽANJU OD VOLITEV
Odbor Sindikata slovenske šole je na seji dne 24. oktobra po izčrpni razpravi o vprašanju samostojnega slovenskega šolskega okraja, o negativnem in diskriminacijskem stališču državnih ter deželnih oblasti do tega vprašanja in še o pomenu volitev v šolske organe 13. novembra ter 11. in 12. decembra sprejel enoglasno naslednji sklep:
Volitev v šolske organe 13. novembra in 11. ter 12. decembra se ne sme udeležiti nihče na slovenskih šolah, noben slovenski kandidat in noben slovenski volivec; sicer bi s svojo udeležbo bili soodgovorni za diskriminacijo, ki jo prizadevajo državne in deželne oblasti slovenski šoli, slovenskemu jeziku in ne splošno vsej slovenski narodni skupnosti, ko prezirajo zakonito zahtevo naše skupnosti ter demokratičnih strank po ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja.
Vzdržanje od volitev je tudi trenutno edino zakonito in učinkovito sredstvo za nadaljevanje uspešnega boja za ustanovitev slovenskega šolskega okraja.
Po dveh letih brezuspešnih prizadevanj slovenskih šolskih komponent. demokratičnih strank, po številnih resolucijah slovenskih kulturnih ustanov ter po stavkah in protestnih manifestacijah Sindikata slovenske šole, je mogoč edino takšen odgovor na neodgovorno zadržanje oblasti, ko gre za pravično in zakonito reševanje zahtev in pravic slovenske narodnostne skupnosti.
Sindikat vabi starše, šolske organe, slovenske kulturne organizacije ter vso slovensko javnost naj se pridruži sklepu sindikata; od demokratičnih strank in italijanske demokratične javnosti pričakuje vse razumevanje in podporo, saj je reševanje pravic narodnostnih skupnosti tesno povezano z vprašanjem demokracije v državi.
Vprašanje sen. Gerbec o nevzdržnem stanju ' šolskega skrbništva
Sen Jelka Gerbec je naslovija ministrstvu za šolstvo vprašanje v zvezi s poslovanjem tržaškega šolskega skrbništva. V njem navaja, da je postalo stanje nevzdržno zaradi dolgih odsotnosti skrbnika in premajhnega števila uslužbencev na skrbništvu. To povzroča precejšnje zamude, kar j« prišlo do izraza
predvsem ob problemu otroških vrtcev bivše ustanove ONAIRC, ki so pričeli poslovati šele 5. oktobra pod pritiskom javnosti. Tržaško šolsko skrbništvo mora med drugim delovati v posebnih specifičnih pogojih zaradi prisotnosti šol slovenske manjšine. Zaradi vsega tega sprašuje sen. Gerbec ministra, kaj name rava ukreniti.
• Jutri ob 19. uri bo v pomorski postaj: letni občni zbor članov ANEA (vsedržavno združenje bivših izseljencev v Avstraliji). Dnevni red predvideva odstavko dosedanjega odbora, poročilo o letnem delovanju, finančni obračun in bodoče pobude.
set mladih desničarjev zaradi zbiranja na javnem prostoru.
Včerajšnji dan je potekel povsem mirno. Po hudih ponedeljkovih neredih so včeraj fašisti mirovali. Nekaj — tisti. L: so priskočili na pomoč tržaškim ‘kameradom* -*■ jih je odpotovalo domov (gre za približno 50 pretepačev i- Rima, Padove. Benetk in iz nekaterih dru-_ gih mest), skupinica tržaških pripadli,kov skrajno desničarskih organizacij pa se je v večernih urah zbrala na sedežu zloglasne «Fronte della gioventu» v Ul. Paduina, nekaj razgrajala po bližnjih ulicah, a ni izzvala nobenega incidenta. Na Trg«, iGoldonii pa se je sinoči ponovno zbrala skupina levičarjev, predvsem zato, da prepreči morebitni napad Xašwtoy na, bližnje sedeže. levičarskih strank.
K ohranitvi miru je bistveno pripomogla tudi policija. Včeraj ponoči so po mestu krožile številne obhodnice policije in karabinjerjev, pa tudi podnevi so policijske sile nadzorovale poslopja javnih ustanov in sedeže strank. Istočasno pa je tekla preiskava o ponedeljkovih dogodkih, ki se je tokrat precej hitro iztekla. Načelnik političnega oddelka dr. Volpe in njegovi sodelavci so zaslišali številne priče in prav pričevanju neke ženske se je treba zahvaliti za hitro identifikacijo treh domnevnih napadalcev ra sedež KD v Ul. Giulia.
Deželni svetovalci KPI o podražitvi prevozov
Deželna svetovalca Colli in Ber-gomas sta poslala 'v imenu deželne skupine KPI brzojavko predsedniku deželnega odbora Comel-liju v zvezi s povišanjem tarif o-koliških avtobusnih prevozov. Od borov sklep o podražitvi je šel mi mo pristojne komisije, ki se je znašla pred izvršenim dejstvom. Sedaj je treba preprečiti vsako povečanje napetosti med prebivalstvom in morebitne provokacije,
zato zahteva KPI pregled celotnega problema reforme prevozov, kot to zahtevajo enotno sindikalne organizacije, tovarniški sveti, študentje'in demokratične politične sile.
DANES V TRSTU
Vsedržavno srečanje o občinskih vodovodih
Danes ob 15. uri se bo začelo v kongresni dvorani hotela Savoia 5. vsedržavno srečanje o občinskih vodovodih, ki bo trajalo d0 sobote. Tema letošnjega srečanja bo ‘Sedanji’1 1 politični" in tehnični problemi vodovodov*:
Prvi dan bo po uvodnem poročilu predsednika vsedržavne federacije občinskih podjetij odv. Carla Da Mola posvečen prikazu dveh specifičnih tem
de, ki so se v zadnjih dneh pripetili v Trstu in- drugih italijanskih mestih. V svojem poročilu KD-zahteva, da se politično nasilje takoj zatre in zagotovi varnost prebivalstvu in demokratičnim ustanovam, povzročitelje neredov pa je treba takoj osamiti in kaznovati. KD ugotavlja, da je to po letu 1970 že drugič, ko po Trstu razsajajo neofašistični elementi, ki so prišli od drugod. Značilno je tudi, da škvadristi zvračajo svoj srd na sedeže krščanske demokracije, ki je porok demokratičnega življenja v državi.
Tudi pokrajinsko predsedstvo ACLJ in tajništvo mladinske organizacije ACLl ostro obsojata zadnje atentate v Trstu, ki so bili naperjeni prav proti sedežu te katoliške organizacije. ACLI zahteva odločen odgovor vseh demokratičnih organizacij proti provokacijam fašistov, ki so že vsem znani.
Tajništvo pokrajinske sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je sinoči izdalo daljše poročilo, v katerem z vso odločnostjo obsoja primere nasilja, do katerih je v zadnjih dneh prišlo tudi v našem mestu, in kriminalna dejanja, naperjena proti sedežem krščanske demokracije, organizacije ACLI ter proti tržaškemu sedežu RAI - TV.
V sedanjem položaju je enotna sindikalna zveza mnenja, da je bolj kakor kdaj koli poprej nujno potrebna enotnost vseh družbenih in političnih sil, da se v kali zatrejo vse prevratniške dejavnosti. Fašistična legla je treba zapreti, nasilneže in njihove podpihovalce pa je treba* izslediti in jim onemogočiti nadaljnje delovanje.
Tajništvo sindikalne zveze ponovno poudarja enotno voljo vseh delavcev iz tržaške javnosti, da se onemogočijo novi izpadi fašistov in drugih ekstremistov. Zato je zveza postavila zahtevo po takojšnjem nujnem sklicu mestnega odbora za zaščito vrednot svobode fn odporništva, da bi pripravili enoten odgovor demokratičnega in antifašističnega Tr sta na vsako obliko prevratništva in nasilja.
Pokrajinska sindikalna zveza poziva vse delavce,, naj budno sledijo razvoju dogodkov na političnem področju in naj odločno zatrejo vsako provokacijo in atentat na civilne in demokratične svoboščine, ki predstavljajo neodtujljivo dobrino vsega delavskega razreda.
Tajništvo sindikalne zveze FLM je na svoji seji izrazilo globoko ogorčenje tržaških delavcev kovinopre--delovalne stroke ob nenehnih atentatih in provokacijah izrazito fašističnega kova, do katerih je- prišlo v zadnjih dneh. Delavstvo zahteva, naj pristojne oblasti izsledijo kriv-
lllllllllllllillltllllllllltlllllllMIttlltMMtllllltllillltllltllllltMIIMlMMIIIIIIIIMItllllHIIIIIIIMtllllllllllltlltlllllfllll
TISKOVNA KONFERENCA CGIL IN UIL
OBČINSKI OTROŠKI VRTCI NA ROBU TEŽKE KRIZI
E
Občinska uprava predlaga nedemokratičen notranji pravilnik in vztraja na diskriminaciji v odnosih do neučnega osebja
Včeraj so sindikalisti občinskih u-službencev CGIL in UIL priredili tiskovno konferenco, na kateri so o-brazložili težavni položaj v tržaških otroških vrtcih. To pa je le del o-gromne problematike celotne občinske uprave, ki je v marsikaterem oddelku na robu propada. Pred tedni je bil problem psihopedagoške službe, danes pa otroških vrtcev, ki pa se ni porodil v teh zadnjih dneh, temveč je skupek pomanjkljivosti, ki se stopnjujejo iz leta v leto.
Dva sta osnovna problema tržaških občinskih vrtcev: notranji pravilnik in razlike v odnosih do posameznih komponent osebja vrtcev.
...■■■■min.<■■■■....
Železobetonski tram na šoferja
Včeraj se je v Ul. S. Giovanni Bosco pripetila dokaj nenavadna nesreča, pri kateri je bil težko ra njen 39-letni šdfer Graziano Fa-vale iz Lugugnana pri Portogruaro. Pri salezijancih gradijo novo telovadnico in včeraj so na gradbišču raztovarjali tovornjak, s katerim so pripeljali tramove iz žele-zohetona. Dela so odpravljali s po-
sebnim žerjavom na kolesih, vendar pa je verjetno teža tramov, (vsak tram tehta približno 125 stotov) presegala zmogljivost žerjava. Tako se je med raztovarjanjem Žerjal nagnil, tram pa je oplazil Favaleja, na srečo le po nogah. Ranjenega delavca so prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaradi večkratnega zloma obeh nog
sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 60 dneh. Na kraj so prihiteli tudi gasilci in karabinjerji ter mestni redarji, ki so zaprli za promet tisti odsek ceste, saj bodo lahko odstranili tram in žerjav, ki ovirata promet, šele danes in to s posebnim žerjavom nekega videmskega podjetja. Na sliki prevrnjen žerjav.
Pri prvem problemu je odbornica Bennijeva končno izročila osnutek pravilnika, ki je že leta ležal v predalih. Po mnenju sindikatov je ta pravilnik nesprejemljiv, saj je zastarel, ne upošteva izkušenj podobnih ustanov v Italiji, prav tako zanika vsak demokratični razvoj. Osnutek sam po sebi je le naštevanje dolžnosti osebja, nima pa smernic in družbenopolitičnih ciljev, ti pa so pogoj vsakega širšega delovanja te nadvse pomembne družbene ustanove. Odborništvo je v svoji «ši-rokosrčnosti* pripravljeno ustanoviti neke vrste upravni odbor, kjer pa bi bili starši v manjšini, pristojnosti pa okrnjene na minimum (pobude ob vhodu in izhodu otrok ter kako naj se nudi hrana).
Problem o različnih odnosih do posameznih komponent otroških vrtcev pa je bolj sindikalni, saj bi moral pravilnik zanimati predvsem politične sile in manj sindikate, obči-na pa je pravilnik izročila sindikatom in ne načelnikom strank v občinskem svetu, kar je prav tako nesprejemljiva poteza odbomištva. Glede osebja je stanje že na robu tragične burke, so pristavili - sindikalisti. Vrtcem načeluje upraviteljica, katere pristojnosti so skoraj' neomejene. Za njo je učno osebje, ki dela 4 ure dnevno in ima kljub temu polno plačo, pod njimi je neučno o-sebje, prava nižja kasta, ki je primorana delati 9 ur dnevno. Sindikati zahtevajo, da bi vse občinsko osebje delalo 36 ur tedensko, da se točno določijo pristojnosti osebja, saj neuč no osebje večkrat izvršuje delo. ki bi ga moralo opravljati učno osebje.
S tem pa se ne strinja sindikat občinskih uslužbencev CISL, so zaklju čili sindikalisti, kar je že običajna njihova odsotnost, ko se analizirajo pravilniki ali se obsojajo ravnanja nekaterih občinskih odborništev. Sindikata CGIL in UIL sta napovedala vrsto pobud, predvsem strogo spoštovanje urnika vsedržavne pogodbe (36 ur), če to ne bi zadostovalo, bo treba preiti k tršim oblikam boja, stavkam, čeprav se sindikati zavedajo, da mora to biti poslednje orožje, ki se ga poslužuje osebje o-troških vrtcev.
JANKO! V 70 letih si prehodil veliko 'planinskih transverzal. Želimo, da bi ti življenjska bila najdaljša in bi ja hodil še dolgo vrsto let!
Stanko, Ivanka, Mitja
ce in zaprejo brloge prevratnikov, ki skušajo skaliti mirno sožitje in civilno soočanje nazorov, ki sta svojstveni demokratičnim izročilom tržaškega ljudstva.
Pokrajinsko tajništvo gradbincev in tovarniški svet Velikih motorjev se pridružujeta valu protestov in pozivata vse delavce naj strnejo svoje vrste in izolirajo fašiste. Le tako bo lahko Trst reševal pereče gospodarske probleme in spet svobodno zaživel.
Sekcija KPI «G. Pratolongo* ponovno obsoja teroristične izpade, pa naj bodo kakorkoli obarvani. Protestni komunike je poslala tudi levičarska organizacija Lotta continua.
Deželna časnikarska zbornica pa je poslala kolegom RAI brzojavko, v kateri izraža gnev in zaskrbljenost ob ponovnem neofašističnem napadu, ki predstavlja jasno ustrahovanje vseh, ki vršijo svoje časnikarsko poslanstvo svobodnega obveščanja. Obenem deželna časnikarska zbornica poziva sodstvo, da u-krepa proti odgovornim za nasilja, saj le-ti kalijo omikani in demokratični značaj Trsta.
ZA PREVZEM ZASEBNIH PROG
Dežela bo podprla konzorcij za prevoze
Deželni odbornik za prevoze Co-cianni je s predstavniki pokrajinskega konzorcija za prevoze proučil probleme ob morebitnem prevzemu s strani konzorcija preostalih zasebnih avtobusnih prog v pokrajini. Predstavniki konzorcija so pripravljeni prevzeti to službo, bojijo se pa dodatnih stroškov, ki bi še bolj bremenili pasivni proračun konzorcija.
Odbornik Cocianni je obljubil podporo deželne uprave, ki bo lahko tudi posodobila svoja vozila na podlagi deželnega zakona št. 47 iz leta 1974.
Odbornik je sprejel tudi predstavnike sindikalnih organizacij, s katerimi je razpravljal o novih o-koliških avtobusnih tarifah.
V Trstu predstavništvo Mednarodne trgovinske zbornice
Italijanska sekcija Mednarodne trgovinske zbornice (CCI) je te dni odprla svojo izpostavo v Trstu, in sicer pri trgovinski zbornici. S tem se število njenih predstavništev v Italiji dvigne na šest, saj poslujejo take podružnice CCI že v Genovi, Rimu, Milanu, Turinu in Neaplju. Mednarodna trgovinska zbornica ima glavni sedež v Parizu in se ukvarja predvsem z vprašanji, ki zadevajo razvoj mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja. Organizacija deluje že nad 50 let in šteje danes 25 sekcij v prav toliko državah po vsem svetu. CCI izdaja trimesečno poročilo o svojih dejavnostih in razno specialistično gradivo. Vse njene publikacije so zdaj na voljo gospodarstvenikom tudi v Trstu, in sicer na sedežu delegacije na trgovinski zbornici.
Slovenska prosvetna zveza
priredi danes, 26. t.m., ob 20. uri na sedežu SPZ — Ul. Sv. Frančiška 20 — II. okroglo mizo na temo
Sedanj! položaj In perspektive zborovskega petja pri nas
Sodelujejo :	Vojko Kocjančič,
Zorko Harej in Ivan Silič.
Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev nove pesmarice SPZ Mešanj moški in ženski zbori.
VABLJENI!
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev obvešča svoje člane in upokojence, ki bi se radi vpisali v naše društvo, da je odslej na razpolago naš pooblaščenec za vse zadeve, ki se jih tičejo, vsako sredo med 10. in 11. uro v prostorih patronata INAC v Ul. Cicero-ne 8/b.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 26. oktobra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.01 — Dolžina dneva 10.25 — Luna vzide ob 16.55 in zatone ob 5.51.
Jutri, ČETRTEK, 27. oktobra ANTONIJA
Vreme včeraj: Naj višja temperatura 19 stopinj, najnižja 13, ob 13. uri 18,8 stopinje, zračni tlak 1025,4 mb rahlo pada, vlaga 73-odstotna. nebo 3/1C pooblačeno, veter 8 km na uro severozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 25. oktobra 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo Pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 48-letna Livia Oppio, 77-letni Giovanni Callegari, 75-letna Bogomila Starc vd. Cah, 73-letni Lui-gi' Stella, 98-letna Santina Padovan vd. Burba, 81-letna Nicolina Vidonis vd. Del Fabbro, 80-letni Giuseppe Serazin, 77-letni Raimondo Vianello, 84-letni Melita Benna in 65-letni Giovanni Clobas.
Šolske vesti
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX. septembra 4, Ul. Ber nini 4, Ul. Commerciale 26, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
(od 8.30 d0 13. In od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg« Unita 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 2 . do 7. ure: telef. št. 732-627. -,
• Ravnateljstvi občinskih podjetij
ACEGA in Konzorcija za prevoze sporočata, da bodo pokojnine za mesec november začeli izplačevati od ponedeljka, 31. oktobra, z običajnim postopkom.
Dr. D. Ifgiša predaval o pariški mirovni pogodbi
V zajetni- sveženj dvajset tipkanih strani je dr. Legiša zbral vse, kar je bilo o pariški mirovni pogodbi doslej povedanega in izrečenega. Domača publika je v ponedeljek zvečer dodobra napolnila nabrežinsko dvorano prosvetnega društva »Igo Gruden*, prireditelja predavanja. Nedvomno so mnogi prebrali že veliko objavljenega materiala, ki se nanaša na kronologijo dogajanj tega, za nas Slovence, tako pomembnega dogodka iz let po drugi svetovni vojni, mate riala, ki se nanaša na vrsto zakulisnih mahinacij svetovne politične diplomacije, ki nam je risala politično mejo ločnico. Prav tako je res, da mnogi niso še imeli prilike prisostvovati predavanju, ki bi tako strnjeno, celovito in plastično zbral material na enem samem mestu. Dve uri trajajoče predavanje je pomenilo pravo osvežitev, še posebno, kjer je sledila živahna razprava.
I. Pertot
Poskus samomora v koronejskih zaporih
V koronejskih zaporih si je sino či okoli 22.30 prerezal žile na levi roki 35-letni Tržačan Sergio Villa. Pazniki so pokhcali reševalce Rdečega križa, ki so Villo prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so mu dali prvo pomoč in ga napotili na specialistični pregled.
Villa je 28. septembra 1974 v mestnem središču napadel in z nožem nekajkrat zabodel delovnega tovariša Gaetana Piscitellija. Obtožili so ga poskusa umora, za kar so ga obsodili na tri leta in dva meseca zapora ter na internacijo >• kriminalistični bolnišnici za najmanj dve leti. To razsodbo je 31. maja lanskega leta potrdilo prizivno sodišče. Čez mesec dni bi Villa odsedel zaporno kazen in bi ga morali odpeljati v kriminalistično umobolnico.
LEKARNE V OKOLICI Roljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
POTOVALNI URAD AURCRA
prireja za božič in novo leto naslednje izlete in potovanja:
Od 24. do 26. decembra z avtobusom na Bled (hotel ‘Toplice*) Od 26. do 30. decembra v Bohinj in na Vogel (avtobus)
Od 26. decembra do 2. januarja Palma de Mallorca (z letalom) ■Od 26. decembra do 2. januarja na Kanarske otoke (z letalom) Od 29. decembra do 2. januarja v Budimpešto (avtobus)
Od 30. decembra Ho 3. januarja v London (z letalom)
Od 31. decembra do 1. januarja s posebnim vlakom v Maribor (silvestrovanje v hotelu «Orel»)
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ul. Cicerone 4, tel. 60261.
	
TEČAJI VALUT V	MILANU
DNE 25. 10. 1977	
Ameriški dolar: debeli	877,-
drobni	850,-
Funt šterUng	1555.—
Švicarski frank	388.—
Francoski frank	179,50
Belgijski frank	24,75
Nemška marka	384,-
Avstrijski šiling	53,-
Kanadski dolar	745.—
Holandski florint	355.—
Danska krona	*	135.—
švedska krona	173.—
Norveška krona	152,—
Drahma: debeli	21,-
drobni	21,-
Dinar: debeli	41.-
drobni	41—
MENJALNICA
vseh tujih valut
2,aiuaeaje staršev osnovne šole v Rojanu vabi starše in vse, ki so j'n> pri srcu problemi naše šole, na pre davanje: šolski okraji, volitve in naš odnos do tega problema. Predaval bo inž. Josip Pečenko na osnovni šoli v Rojanu jutri, 27. oktobra, ob 20. uri.
Ravnateljstvo srednje šole «S. Gre" gorčic* v Dolini vabi starše učencev prvih razredov, da se udeležijo sre Čanja s profesorji, ki bo na šoli da-nes, 26. oktobra, ob 18. uri.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU kulturni dom
Sezona 1977/78
OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIšKA
tragedija v dveh delih (pet dejanj)
Ob stoletnici pesnikovega rojstva
Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba:	MOJMIR SEPE
Režija:	JOŽE BABIČ
Danes, 26. t.m., ob 20.3« abonma red D — mladinski V sredo.
Vpisovanje abonentev in proda-ja vstopnic od 10.30 do 12.30 ter 1 uro pred pričetkom perdstave pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALI^
TRST
PONOVITVE
‘VERONIKE DESENIŠKE*
Danes, 26. t.m., ob 20.30 za && ma red D — mladinski v sredo.
V	četrtek, 10. novembra, ob 16. abonma red H, ter ob 20.30 abonIB red E — mladinski v četrtek.
VERD1'	.
V	četrtek ob 20. uri, bo za red
za parter in lože ter B za g®l*”| in balkon gala predstava PucciniJ® opere ‘Turandot*. Dirigiral bo * nando Previtali.	.
Pri gledališki blagajni so na ra*PJ lago preostale vstopnice za gala Pr stavo in abonmajske izj^znice.
O zadnjem Puccinijevem delu strokovnjak F. D’Amico predaval nes, 26, oktobra, v dvorani KroZ ^ za umetnost in kulturo, Ul. S. G** 2. Začetek ob 18.45.
ROSSETTI
Od 28. oktobra Horvatove vedke iz dunajskega gozda*. Prva.rj bonmajska predstava. Rezervacij* ' osrednji blagajni, Pasaža Protf
TEATRO STABILE I dpamška sezona 1977/78.	<
Osem kuponov za 10 predaj* j* ftofllflpju,, prodaja pri osrednji gajni (Pasaža Protti).
Ariston Zaprto. Mignon 16.30 - 22.15
«LisztO»jjy
Roger Daltrey in Ringo Pr tovedan mladini pod 19- *e j, Nazionale 16.00 «Suor Emanueli*’’^ Gemser, Monika Zanchi. P®**10 dan mladini nor' 18. letom.
Grattacielo 16.00 ‘Porci con le

Cristiana Mancinelli, Franco chi. Prepovedan mladini P°“ letom. Barvni film.	p:
Excelsior 16.00 ‘Certi piccolissiO11 cati*. Jean Rochefort, Claude ^ seur, Daniele Delorme. Barvni ^ Fcnice 16.00 ‘Sahara cross*. *r Nero. Barvni film.	ep.
Eden 37.00 »Nel servizio del ^	C-
Romy Schneider, Yul Brinn*r' Plummer. Barvni film.	Jt
Ritz 16.00 »La croce di ferro»• mes Mason, Senta Berger, ^ burn, M. Schell. Prepovedan dini 14. letom.	rJtf
Filodramniatico 16.15-22.00 '•'oni morbnse di una p,,,.... ... •- rnMini pod ujfl* Cristallo 16.00 «L’inquilina del di sopra*. Silvia Dionisio, Lin®^ folo, Pippo Franco. Barvni f’ ^ Aurora 16.30 ‘Lettomania*. ] Villani Prepovedan mladini letom. Barvni film.	ep
Capitol 16.00 «Rocky». Silvester Ione. Barvni film.	hjjc)f
Moderno 16.30 ‘Vizi privatl Puj\j ^ virtu*. Prepovedan mladini P0" letom. Barvni film.	t($
Impero 16.30 «La pantera T0S\e\\tfi 1’ispettore Clouseau*. Peter 8 Barvni film,
Ideale 16.00 «11 giudice e la. ne*. Chris Avram, Susan ^ f Prepovedan mladini pod (ff Vittorio Vencto 16.30 ‘Cassandr® ^ sing*. Sofia Loren, Ava Burt Lancaster. Bervni fda^ p Astra 16.30 ‘Kosmos anno 200G*-gej Bondarcuk: Barvni fih*1- ® Radio 16.30 ‘Dracula cerca vergine e mori di sete*. f lessandro. Prepovedan mladu"
14. letom. Barvni film. .J,/ Volta (Milje) 16.00 ‘PiPPi i0' ghe e i pirati di Taka
V spomin na Mimico Mala Pečar darujeta Angelca i11 Ujt/ Malalan 10.000 lir za Glasbeno
V starosti 86 let je preminila mati, nona ln pranona
FRANCKA OTA vd. ČUK
Pogreb bo jutri, 27. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice gl8''1’* bolnišnice v župnijsko cerkev v Dolino.
Sin Boris z ženo Vero, vnuk Hot -	c družino In drugi sorodniki
Trst, 26. oktobra 1977
GORIŠKI DNEVNIK
26. oktobra 1977 •

STALISCE TRGOVINSKE ZBORNICE
ZASKRBLJENOST V SINDIKALNIH KROGIH
Pristaniški ustanovi je treba priznati Bo napovedana kriza v oddelku Fiocco večjo poslovno in finančno avtonomijo prizadela vso podgorsko predilnico?
Samo tako bo Trst lahko vzdržal konkurenco drugih evropskih luk Pred ponovno vzpostavitvijo redne letalske zveze Renke - Zagreb ?
»Te dni se je sestal vodilni odbor ,°°vinske zbornice. Na seji so pre-f ®?®li najnovejša dogajanja v tr-skem gospodarskem življenju, o-jih°ma Rravdneje v dejavnostih, ki iti razvi.iajo posamezni organi u-EoH <L-Ve Najvažnejši gospodarski do-s aek v našem mestu je namreč av Sotovo nevarna zaostritev kri-
v Rdratih z državno udeležbo, ki J naletela na takojšen odmev pri
no' knh stj'ankeh« krajevnih usta Vah in vsem javnem mnenju, o ™ Pa na seji vodilnega odbora — P° poročilu sodeč — ni nihče
spregovoril
poddobav. Pred zaključkom seje je | drej Petelin in republiška poslanka predsednik avtoprevoznikov podal I Mara Rupena, ki vodi pri Zadružni
krajše poročilo o sestanku s pred stavniki avstrijskih avtoprevoznikov v Celovcu, kjer je bila poudarjena obojestranska pripravljenost na to, da bi del dovolilnic za opravljanje avtoprevoznikih poslov med Italijo in Avstrijo namenili avtoprevoznikom iz sosednih dežel Furlanije -Julijske krajine in Koroške.
Predsednik Caidassi je poročal o
£^u seje študijskega odbora ko-
,slje Za vprašani« pristanišč in nn-
U, - za vprašanja pristanišč in po ... rstva v okviru vsedržavne zveze
tr . v uKviru vsearzavne zveze .-.ovinskih zbornic, ki je bila pred , Vl v Rjmu. Na seji je bil spre-
da ^okument. ki se zavzema za to, Ve > v. okviru napovedane preosno-‘talijanskega pristaniškega siste-
ma _	piisiariissei
PriPravili stvaren načrt
Jaložbe
za nove
v najvažnejših pristaniščih.
*ehp'Zat*°va trža®ko luko je bilo po-liitn pou^arjeno, da je treba teme-
ljito
ško Spremeniti tudi strukturo lu-.Ustanove, tako da ji bo
tovi' ”"1l'allovs' taK0 aa j* 1)0 zaK°
avJena . večja režijska in finančna čak notR’ja' sicer nima smisla privil Va^'’ se k° Trst lahko uvel jasic,- Y koRkurenci z drugimi evrop-so ' Pristanišči. Na seji komisije Poseh ^0Rovor'ii tudi o organizaciji Dosin ne^.a strokovnega srečanja o bo n ?n’u Pristaniščih ustanov, ki Prihodnji mesec v Rimu.
Skelan‘ vodilnega odbora trgovin-nekafZb0rn'ce so nat0 °hravnavali t0vn«lera vprašanja v zvezi z gradnjo {ih yega postajališča pri Femeti-n,n' Y tej zvezi so prisotni izrazili •>-. ,e> da bi morali tovorno ‘
Kor--lsc.e vod'ti zasebniki
po
in ne
^jališč
Postal?'-'-za gradnjo in upravljanje jekta _ <?a.’ ker hi javna režirja ob-
na ne bila dovolj prožna in var-, Pred običajnimi birokratskimi
*aPleti.
Peda, Cai<3assi je nadalje poročal o letai>sP?Lm sestanku predstavnikov jetij -struktur in letalskih pod-
RrvJz Furlanije - Julijske krajine, v. lske jn avstrijske Koroške v
Vats^hu- V glavnem mestu SR Hr-da hjL se je izoblikovala zamisel,
Or*' ustanovili poseben tristranski tiimj ,za letalske zveze med sosedje p deželami, predstavniki podiet-.aa Adria pa so ob
ha»j“,.l|.nana pa so ob tej priliki hovrJ51namerava podjetje po-Zo m, ,VZD°staviti red^o letalsko zve-te*a Zagrebom in Ronkarht.^ej; 8e't3 obstajajo možnosti, da bi
a© > Vj wy*vajaju uiuaik^u, uh lm
tern ,, uhami povezala tudi-neka-. druga središča SR Hrvatske.
tožnik Caidassi je na koncu
aP n nodfArvii /Iremlnili
jetij1''-" o nastopu deželnih pod
n.a Sejmu Midest 77 v Strasbour-
gu, kil'
rn0jn'e' so Prišle do izraza zlasti va„: stl nadaljnjega razvoja poslo-na področju tako imenovanih
y ^fetljska zadruga
ljun' VSe pr,deI«va»ce oljk Bo-skJa' beline in Krmcnke na t.mPni ststanek, ki ho danes, 26. .	; ob žo. uri v prostorih ftle-
'sca «F. Prešeren* v Bol.iuncu. OVor|lo se bo o novi oljarni.
Delegacija ZZS včeraj v Trstu
Uradni obisk ženskega odbora Zadružne zveze Slovenije, ki se je začel predvčerajšnjim z vrsto srečanj v Beneški Sloveniji in z razgovori s kmečkimi organizacijami, javnimi upravami in ustanovami slovenske narodnostne skupnosti, se je zaključil včeraj v Trstu.
Delegacijo slovenskih zadružnic, ki sta jo vodila predsednik zveze An-
zvezi oddelek za mednarodne odno se, je pričakal v Gorici tajnik tržaške Kmečke zveze Bukavec, ki jo je soremljal na obisku po Tržaškem. Po ogledu cvetličarskega obrata na Proseku, so se zadružnice srečale z vodstvom Kmetijske zadruge v njenih novih prostorih pri Domju, kjer jih je sprejel predsednik Dušan Kodrič. Tu so v prijateljskem razgovoru poglobili izmenjavo mnenj o izkušnjah in programih kmečkih zadružnih organizacij na obeh straneh meje in so pregledali možnosti stvarnega sodelovanja, ki se odpirajo zlasti pri uresničevanju gospodarskih dogovorov, ki sta jih Italija in Jugoslavija sklenili v Osimu. Pogovorom se je pridružil tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo Volk, ki jim je sporočil pozdrave te uprave. Sindikalni in zadružni predstavniki krajevnih kmetov so se nato zadržali z delegacijo še na delovnem kosilu v Dolini kot gostje tržaške pokrajine.

Včeraj dopoldne je podlegel poškodbam tudi voznik drugega avta
Trčenje na obalni cesti terjalo še eno življenje
Istovetnosti približno 40 let starega moškega še niso ugo-
tovili - Rešitev uganke v napisu na poročnem prstanu?
Že sedaj je 750 delavk in delavcev tovarne v dopolnilni blagajni - V Fioc-cu je zaposlenih 170 delavcev - Konec težav v sovodenjski tekstilni tovarni?
i(ouer.» it.acheii
Število-'-žrtev- prometne nesreče, ki se je pripetila predsinočnjim pri Grljanu, se je povečalo na dve. Včeraj ob 11.40 je namreč na oddelku Za oživljanje tržaške bolnišnice umrl približno 40 let star moški, voznik avta A 112, v katerega je čelno trčil fiat 127, ki ga je u-pravljal J letni Roberto Micheli iz Ul. Soncini 34, ki je pri trčenju pr: priči izgubil življenje.
Druga	žrtev nesreče	je,	kot že
rečeno,	približno	40 let	star moški
srednje	pnrtave.	Nosil	ie	poročni
prstan z -graviranim napisom «Po-ročen z	Grazto	12. 10.	63»	in ve-
rižico z obeskom, s pedobo sv. Krištofa, zavetnika avtomobilistov. Pač
,ni<"i"ilit,„i,lllllalllllllllllllMlllltltMnlla,lllllllllllll..........................................n n m mn n,,, mn..........................
USPEŠNA PREISKAVA TRŽAŠKE POLICIJE
^ zaporu eden od avtorjev
avtocesti
na
^znega ropa
W8*Ptembra so na avtoc#sti v bližini Padove ukradli rniak s tovorom kave, vrednim 150 milijonov lir
L^slufe !ote&W» oddelka tržaške t Agenti letečega oddelka tržaške C je ?q 80 odkrili roparsko tolpo, kvesture so najprej ugotovili, da
'GVrvi. , ■ SGntpmhru IpIac ulrroHIn
u'vOf £’• SePtembra letos ukradla hiško t Ve" nat°vorjen na tovoril' Vrednnai-te reS'Straci,je. v skup-,lp> D,, .sl* Približno 150 milijonov
o katerem so tržaški S' ieL^.Pred časom
«wrs isrs. nSpSjii
aV.'^w 00 4.30 na a-Vt°cestn°<nSto Benetke - Milan in i«a{an Ladova - Bologna. 49-letnj Yaldan' “'oseppe Mauro iz Ul. U°ieta tHa«(Zaposlen pri ood.iotju K>mjak' estlRa trasporti je vozil 460 ,.S Pr'kolico, v katerem je
]*.■« 460 \, 1,™‘c°. v katerem je j‘rencatn FČ kave- Iz Trsta proti t; Je TerinTav° 'e špeditersko pod-aski mnrc Poslalo neki floren-Ražami.
r°v' j^h^estnem odseku pri Pa-'Jhhhčnih ,V ° 7' evidenčno tablico lu1®*5 in 1slra^n’kov prehitel tovor->iaur,i prii,avta ie nekdo pokazal znak: nMeč0 tablico ter mu dal
da 1®, UKtavi- Mauro je za
ski
'šu°2i olcrv, nek,a’. ni v redu in je j,pfj '-eklical, da se bo u-
hiater Priti« m0’* avt°cestni posta->. kafti ,nil na Plip. A vse za-v:, r°v dahi"^0 ie odpeljal nekaj sr^: 3 ln voznik ga je usta-
i??t	ter tako zaprl
i,s^°DiI izn.,aku- Mauro je ustavil. i avta Jjpndafca. v tem pa sta n*a .Bden a c3va oborožena moto« 3e merit6 Ustreh' v zrak. drugi
volan
Mn.^loSki’ ki -ie streljal.
^r^bjlauru
naj sede v avto.
n,	y " . Uti
A v*C(Mv»i v *«rturu, uapeijai«
.n-]unih ro.’A]er je ostal Mauro
a »& mU**
Poli*5.0 Podi^t-obvestil šp-,:di Sc‘3i-ki [ie in Prijavil zadeve i v -r .le sprožilo preiskavo
Trstu
so roparji verjetno raztovorili to vornjak na področju Mantove.' točneje blizu kraja Castel Goffrcdo. V sodelovanju s krajevno karabinjersko postajo so identificirali e-nega izmed roparjev in sicer tistega, ki se je po napadu na avtocesti sam odpeljal s tovornjakom proti Bologni. Gre za 24 letnega Romola Bertija iz Castel Goffreda, ki so ga aretirali; zaporni nalog zanj je izdal namestnik državnega pravdnika dr. Coassin. ki ga je obtožil združevanja v zločinske tolpe. ugrabitve, sodejovanju pri ropu 7. obtežilnimi okoliščinami, nedc.-vo ljenega opravljanja poslov javnega funkcionarja, nedovoljene posesti vojaškega orožja ter nakupa in no-sesti ponarejenega denarja; med preiskavo so namreč našli v Ber-tijevem stanovanju 45 desettisocbr-skih ponarejenih bankovcev.
V Sesljanu snemajo film
V	Sesljanu snemajo zadnje scene filma «The uranio conspiracy». Fi m ie italijansko - nemška - amenska koprodukcija, v njem pa nastopata znana imena filmskega sveta Fabio Testi, Assaf Dayan (sin izraelskega zunanjega ministra) in Janet: A«ren-Film v režiji Menahema Golana pri poveduje o dogodku, ki se je pre časom' resnično dogodi . Neznano kam je namreč izginila ladja, ki je
prevažala uran.	...	.
V	Sesljanskem zalivu uporabljajo kamnolom .ki so ga za to priložnost spremenili v afriški rudnik urana. Sicer je zgodba zelo napeta, nasto-pam državne tajne službe, Nemci
Film bo verjetno na filmskih platnih za veliko noč.	-	•
pa so včeraj identificirali njegovo sopotnico, ki se še vedno zdravi na nevrokirurškem oddelku tržaške bolnišnice. Gre za 38-letno Anno Bertuzzi iz Ul. Verga 8, ki je la stnica avta A 112. Nenavadno je dejstvo, da je vozil avto moški, ki sicer ni im:! pri sebi nobenega dokumenta, niti vozniškega dovoljenja, prav tako pa je tudi neobčaj-no, da so sorodniki Bertuzzijeve v pogovoru s policijskimi funkcionarji poudarili, da soloh ns vedo, kdo bi lahko bil njen sopotnik. Vseka kor pa ayenti prometne pobo je u Dajo, da bodo ugotovili istovetnost moškega prav s pomočjo napisa na poročnem prstanu.
V PETEK
Srja dolinskega občinskega sveta
V petek se bo v Dolini sestal občinski svet. Nadaljevali bodo že prekinjeno sejo, ko je na dnevnem redu ostala še točka o določitvi urbaniza-cijskega davka po zakonu Bucalos-si. Poleg tega sta predvideni še dve resoluciji o osimskem sporazumu in o šolskih okrajih. Svetovalci bodo razpravljali tudi o pripombah k varianti norm splošnega regulacijskega načrta, o prevzemu stroškov re-fekcije za otroške vrtce, o pooblastilu občinskemu odboru za predajo v najem boljunske torkle Kmetijski zadrugi, o odobritvi objave za notranji natečaj za dve mesti smetarja in o ukrepu v zvezi z odpravljenimi prazniki, ki' zadeva uslužben-
Seja se bo predvidoma zaključila s predhodno diskusijo za sestavo proračuna ?a finančno leto 1978.
• Žaveljski rajonski svet se bo sestal v četrtek, 27. oktobra, ob 20. uri v osnovni šoli v žavljah. Seje se bodo udeležili tudi miljski odbornik za zdravstvo Luisa Balbi, odbornik za prevoze Luciano Tremul in predsednik ACT Vincenzo Campagna.
Deželna podpora za nakup knjig
Na eni zadnjih sej deželnega odbora so na predlog odbornika za šolstvo Mizzaua odobrili podpore dijakom pri nakupu knjig. Da bi lahko čimveč dijakov koristilo bone za knjige, so znatno povečali finančni sklad. Tako znašajo letošnje podpore 276 milijonov lir, ki so jih razdelili štirim šolskim skrbništvom v deželi.
Za učence nižjih srednjih šol so dobili; Gorica 1818, Pordenon 4501, Trst 3165 in Viden: 9660 bonov. Za višješolce pa so skrbništva dobila sledeče število bonov: Gorica 712, Pordenon 849, Tret 1105 in Videm 2949.
Slikarski in kiparski natečaj za tržaške umetnike
Od 23. decembra 1077 do 6. januarja 1978 leta bo v občinski galeriji tradicionalna «Slikarska in kiparska možična razstava», ki jo organizira tržaška občina za umetnike iz Trsta in tržaške pokrajine.
Umetniki, ki se nameravajo u-deležiti razstave, naj pošljejo svoja dela na sedež Mestnega muzeja «ReVollella» Ul. Diaz 27, in sicer od 28. novembra do 3. decembra, od 9- do 13. ure. Dela, ki bi dospela po tem terminu, ne bodo sprejeta.
Vsak	ustvarjalec lahko	pošlje	samo po	eno delo.	Likovni	izdelki	ne
smejo	presegati	mere	50x60,	kiparski	pa 40x70	cm.
Na hrbtni strani dela bo moral umetnik navesti ime in priimek, točen naslov ter prodajno ceno.
Vse druge informacije dobijo interesenti na sedežu Mestnega muzeja.
Že včeraj smo na kratko poročali o sklepu ravnateljstva gospodarske tekstilne tovarne, da pošlje v dopolnilno blagajno za skoro dva meseca vse delavce podgorskega oddelka kemičnih vlaken FioccV Ta vest je vzbudila upravičeno zaskrbljenost ne le med 170 delavci tega oddelka, ki bi morali ostati doma od 7. novembra do 31. decembra, t.j. skoro dva meseca, marveč med voditelji sindikalne organizacije in seveda v vsej javnosti. Prihaja namreč z vso silo na dan gospodarska kriza, ki pesti italijansko industrijo in na Goriškem še posebej, saj je že dai.es v dopolnilni blagajni nad dva tisoč delavk in delavcev najrazličnejših strok.
V	podgorski predilnici so že 1. septembra d&li v dopolnilno blagajno 800 delavk in delavcev pre-dilniškega oddelka. To število se je sicer nekoliko zmanjšalo, trenutno je v dopolnilni blagajni tri dni tedensko 750 delavk in delavcev. Po prvotnih nacovedih naj bi ta delna dopolnilna blagajna trajala do konca oktobra.
Sedaj pa je prišlo do večje zaskrbljenosti. Delavci v predilnici se sprašujejo, kako bo z ni mi od 1. novembra dalje, ko pošlje ravnateljstvo tovarne v dopolnilno blagajno, tokrat popolno, nadaljnjih 170 delavcev oddelka Fiocco. Med delavstvom obstaja bojazen, da ne bi podaljšali dopolnilne blagajne tudi za one, ki so zaposleni v predilnici.
V	petek se bodo sestali sindikalni zastopniki celotnega koncema Bu-stese, da bi preučili položaj v vseh tovarnah tega koncerna.
Slab položaj je tudi v tekstilni to-♦arni v Sovodnjah, kjer so delavke in delavci še vedno v dopolnilni bla gajni, ki se je pričela tik po poletnih počitnicah. Kazala je, da se bo položaj v tej tovarni izboljšal. Jutri se bodo sestali zastopniki ravnateljstva in sindikata da bi ugotovili kako je pa stvari. Zdi se, da je podjetju urpelo dobiti natočila v' tujini. Če je ta vest resnična, potem bo dopolnilne blagajne v tej tovarni kmalu konec. To upajo zaposleni v tem podjetju, to upa vsa naša javnost, saj je v tej tovarni zaposlenih veliko slovenskih ljudi.
ustave ter zagovarja svoj pogled o demokratični protifašistični ter nenasilni šob.
Danes srečanje SSk in SZDL
Danes popoldne se bosta v štever-janu srečali delegaciji pokrajinskega odbora Slovenske skupnosti za Goriško ter občinske konference SZ DL iz Nove Gorice. Gre za povračilni obisk, ki ga je SSk letos maja opravila v Novi Gorici.
V ponedeljek seja občinskega sveta
Sestal se je goriški občinski odbor ter se domenil glede dnevnega reda za prihodnjo sejo občinskega sveta, ki je bila sklicana za ponedeljek, 31. oktobra. Tako bodo raz-
pravljali v glavnem o vprašanjih, o katerih niso uspeli razpravljati na prejšijjdh. sejah. Občinski odbor je na seji sprejel tudi spremembo št. 14. splošnega regulacijskega načrta, ki zadeva ureditev območja bodočega mejnega prehoda v Gabrijelovi ulici.
Rajonske konzuite
Tudi v tem tednu je na sporedu vrsta sej krajevnih skupščin. Drevi ob 20. uri se bedo sestali člani sve-togorske rajonske konzuite ter razpravljali o novem socialnem centru v Carduccijevi ulici ter o zdravstveni oskrbi v severnem predelu mesta. Svetovalci bodo vzeli v pretres tudi osnutek pravilnika o poslovanju davčnih komisij. Ločniška rajonska konzulta pa je napovedala sejo za petek zvečer. Še vedno imajo na dnevnem redu ureditev železniških prehodov v naselju ter vrsto vprašanj komunalnega značaja.
NA PREDSTAVITVI KNJIGE V GORICI
Zanimiva razprava o nacionalizmu in aeofašizmu v naših krajih
Večer (ta priredila krožek «Rinascita» in zadruga «Srečanje» v so-] delovanju z deželnim inštitutom za zgodovino osvobodilnega gibanja'
V petek zvečer je razmeroma številno občinstvo v pokrajinski dvorani v Goriči prisostvovalo predstavitvi knjige «Nacionalizem in neofašizem v političnem boju na vzhodni meji 1954-1975», ki jo je izdal deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji Julijski krajini. Petkov večer sta priredila kulturni krožek *Rinasci-ta» in knjižna zadruga rlncontro-Srečan je».
Po uvodnih besedah predstavnika deželnega inštituta, ki je izdal knjigo, je spregovoril predsednik omenjene ustanove prof. Giovanni Mic-coli. Omenil je, da je pobudo za knjigo dal deželni svet. ki je izglasoval resolucijo za raziskavo prevratniških in protidemokratičnih dejavnosti fašističnih in desničarskih sil v deželi.
Za njim je spregovoril prof Silvano Benvenuti, ki je omenil trud vseh izobražencev in študentov, ki so sodelovali z inštitutom pri zbiranju gradiva * in pri sestavi posameznih poglavij knjige. Nato je obširneje govoril o vsebini dela. o mentaliteti in delovanju nostalgi

NOVO DEJANJE V SPORU 0 PRISTOJNOSTI MED STEVERJANSK0 OBČINO IN DEŽELO
Zaradi kršitve županove odredbe Valdadige obsojena na globo?
Zagovornik namerava vložiti priziv • Za razsodbo je bilo treba čakati kar štiri mesece
RD zavrača predlog KPI o enotnih listah
V	. sredinah
teče v teh dneh ,rMPW,xa 0 volitvah v šolska telesa-, Ro krajinski odbor KD je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal o tem vprašanju ter sprejel stališče, čeprav ne sodeluje nero-sredno na prihodnjih volitvah, o sestavi homogenih in prostovoljnih list, KD zr vrača povabilo KPI o sestavi enotnih list ter zagovarja politiko soočanja med različnimi i dejno - kulturnimi in političnimi skupinami. ✓
Stranka zagovarja upravljanje šo-e na pod.ag: skupne participacije kot svobodne izbire državljanov ter uveljavljanje kulturnega pluralizma v ustanovah. Poleg toga sodi, da predstavlja uveljavljanje pooblaščenih odlokov nadaljevanje izvajanja
Kaže, da stopamo v novo obdobje v zapletenem sporu med števerjan-sko občinsko upravo in družbo Valdadige glede izkopa ilovice na Prevalu. Že predvčerajšnjim se je razširila novica, naj bi goriški pretor obsodil podjetje iz Vileša na plačilo denarne kazni v višini 200.000 lir zaradi kršitve županove odredbo o prepovedi nadaljevanja del. Prav tako smo zvedeli, da sodnik ne namerava prepovedati nadaljnjega izkopavanja, kajti |xxljetje ima v rokah dovoljenje deželnega organa, glede katerega pa se lahko izreče samo deželno upravno sodišče. Iz istih virov smo izvedeli tud;, da namerava zagovornik podjetja Valdadige (odvetnik Battello) vložiti .priziv, kar bo najbrž napravila tudi števerjanska občina -preko-svojega zagovornika odvetnika Formeuti-nija.
Tako stopa spor. glede pristojnosti občine na eni strani in dežele na drugi strani v novo fazo, če-r-av ne odločilno, kajti glavno besedo pri vsej zadevi bo imelo deželno , v ravno sodišče. Kdaj bo o-bravnavalo lahko samo ugibamo. Naj v ilustracijo navedemo, če informacija o razsodbi gor iške g a pre-torja - ustreza resnici, da so že pri prvostopenjskem sodišču stvar pre-
Na zadnji strani:
Zasliševanje dr. Pascolija na beneškem sodišču
sojali kar štiri fr.esece Kod 'začetka junija).
Spor je nastal, kakor smo že obširno poročali, letos sredi maja, ko je podjetje brez dovoljenja odprlo nov izkop na področju števerjanske občin j, kar je povzročilo upravičen protest večine prebivalcev. Posegi družbe Valdadige na ozemlju števerjanske občine pa se niso začeli šele leios, marveč že nekaj let' nazaj in je ves ta čas podjetje intenzivno izkoriščalo nahajališča gline ne da bi imelo za to predpisala) dovoljenje. Slednje je bilo izdano v naglici (in proti mnenju števerjanske občinske uprave) šele potem, ko je župan izdal prepoved o nadaljevanju del.
Na prepoved pa se je podjetje takorekoč požvižgate,najbrž računal >, da bo tako ali drugače prišlo do dovoljenja. 200.000 lir kazni ne Domehi- nič v primeri z vrednostjo izkop»anega materiala!
Pomlajen odbor PD «Danica»
V petek, 14. oktobra, se je sestal novoizvoljeni odbor prosvetnega društva Danica na Vrhu, Prva seja je bila namenjena porazdelitvi odgovornosti ter razpravi o glavnih smernicah za delo v bodoči sezoni. Da bo to uspešno, lahko sklepamo po udeležbi mladih v odboru, saj se je društveni odbor po zadnjem občnem zboru kar precej pomladil.
•<iiiitiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiilltlll,lll|ltt||||||||||llllltllnit)||||||||||t||)||||)||||)||||||||||||)|ll||t||l)|llllllllll|llllllllinltlll,illlllllillimmll|l||l)||||1|l||||ll1l|||mt|||||||||
Skupina mladincev iz Loškega potoka zaključila dvodnevni obisk v Gorici

-L :
V	nedeljo je zaključila svoj obisk v Gorici delegacija članov krajevne skupnosti ZSMS iz Loškega potoka pri Ribnici na Dolenjskem. Kot smo poročali, so si gostje v soboto ogledali gradbišče Kulturnega doma v Gorici in prostore slovenskega dijaškega doma. Po kosilu so člani mladinskega odbora SKGZ in č1;<' ni Mladinskega centra pospremili goste na izlet po slovenskih vaseh na Goriškem. Delegacijo je v Do-berdebu sprejel župan Jarc in i' skupaj >, predstavniki domačega prosvetnega društva *Jezero» prikazal problematiko in delovanje občine.
V	soboto zvečer so bili mladinci
iz Loškega potoka gostje štandreške mladine, ki jih je sprejela v domu «Andrej Budal». Tudi v Štandrežu
delegacijo pozdravili predstavni-
a M r* a H :	n « J J	_ _	..(.ni
ki slovenskih organizacij v vasi, sledila pa je informativna okrogla miza s člani Mladinskega odseka. Po tem uradnem delu srečanja je P-1 na vrsti družabni večer ob kostanju in kapljici nove rebule, ki so se ga udeležili tudi mladinci iz drugih krajev Goriške.
V nedeljo so r- gostje iz Loškega Potoka udeležili otvoritve nove trim-steze v Pevmi. Pohvalili so ta ob-Jekt, ki je v Slo- >niji sicer precej razširjen, za naše kraje pa pred
stavlja novost. Delegacija se je zadržala v Gorici še do popoldanskih Ur, ko se je njihov obisk v Gorici zaključil. Preden so odpotovali so se gostiteljem zahvalili za .bogat program srečanja, ki naj ne bo zadnje. Medsebojne stike, ki so se pričeli lani z obiskom goriški'- mladincev v Loškem potoku, je treba še naprej gojiti in krepiti, ker se bodo le po tej poti mladinci v Sloveniji seznanili s problematiko slovenske manjšine v Italiji, goriški mladinci pa bodo na tak način mogli spoznati družben v uredit'- in problematiko socialistične in samoupravne družbe v matični domovini.
Predsedniško mesto so zaupali Da-rinu Devetaku, podpredsednik pa bo Leopold Devetak. Tajniške posle bo opravljal Žarko Grilj, pomagala pa mu bo Dorjana Devetak. Za blagajno bo skrbel Romano Devetak. Ker bo v prihodnjem obdobju kar precej dela z raznimi premičninski-mi in nepremičninskimi zadevami (Kulturni dom itd.) so gospodarstvo zaupali trojici:	Angel Frandolič,
Renato Devetak in Marino Devetak. Odgovorna za fotografski odsek sta Mario Devetak in Katja Cotič, šport ne zadeve pa bo imel na skrbi Lucijan Černič. Odgovornost za družabnost in kulturne prireditve sta prevzela Manuela Černič in Silvan Devetti, za žensko aktivnost pa bosta skrbeli Irena Černič in Boža Devetak.
Razsodišče sestavljajo Oskar Devetak (načelnik-)-, David Černič, Bojana Devetak in Vida Černič, nadzorni tod bor pa Dominik Juren (načelnik), Ciril Černič, Dario Grillo in Enzo Panariti.
Obilica kostanjev in dobre volje
Škoda, da bo kostanja kmalu zmanjkalo, drugače bi se zmenili spet za piknik. S takimi občutki so se poslavljali udeleženci družabne prireditve v nedeljo popoldne pri Šte-karjevih v Števerjanu, ki jo je organiziralo Slovensko planinsko društvo. Praznovanje se je (tudi zaradi vpliva stare in letošnje kapljice) zavleklo precej preko predvidenega, sicer pa nikomur ni bilo žal tega. Skratka, družabnost je lepo uspela in to tudi po zaslugi potrpežljivega kurjača, marljivega kostanjarja in seveda točajke.
Do nedelje očistiti grobove na Krasu
Iz doberdobskega županstva javljajo, da je čiščenje na pokopališčih dovoljeno do vključno nedelje, 30. oktobra. Zato naj vsi, ki jih to zanima, pohitijo.
Zaplemba 500 kg jurčkov
Finančni stražniki so blizu Tržiča ustavili 43-letnega Milančana Vitto-ria Zucchija. Med pregledom vozila so odkrili večjo količino gob, za katero Zucchi ni imel ustreznega potrdila o pregledu. Jurčke naj bi Milančan kupil od prijatelja v Trstu, namenjeni pa so bili restavracijam v Milanu in okolici.
Finančni stražniki so blago zaplenili, «trgovca na črno* pa prijavili sodišču.
V soboto občni zbor p.d. «Sovodnje»
V soboto, 29. oktobra, bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah redni občni zbor prosvetnega ' društva «Sovodnje». Odbor vabi člane, nečlane in vse domačine, ki nameravajo sodelovati^ v prosvetnem društvu, naj se udeležijo občnega zbora.
«Hrast» in «L. Hlede» nastopila v Karlovcu
Na povabilo slovenskega društva Triglav v Karlovcu, Socialistična republika Hrvaška, sta v soboto zvečer gostovali z Goriške dve kulturno - zabavni skupini, ki delujeta v okviru Zveze slovenskih organizacij. Pred številnim občinstvom, ki je nastopajoče lepo sprejelo, sta izvedla celovečerni program pevski zbor «Hrast» iz Doberdoba pod vodstvom pevovodje Lavrenčiča ter zabavno - inštrumentalni ansambel tLojzeta Hledeta» iz Steverjana,
kov in starejših desničarjev, o “ vplivu, ki ga ima neofašizem na določen del mladih, o nacionalizmu kakršen je bil tik po vojni in kak-i šen je danes.
Tretji je spregovoril prof. Karel, Černič, ki je pri sestavi knjige so-, deloval s poglavji o nacionalizmu in neofašizmu v Gorici. Uvodoma je dejal, da ne smemo knjige prebrati in jo nato spravit i. ampak da moramo poznanje zgodovine naših krajev uporabiti za razumevanje sedanjosti. Prof. Černič, ki je govoril v slovenščini in italijanšči-J ni, se je zlasti dotaknil nacionali--stičnih in protislovenskih kampanji skrajnodesničarskih in tudi zmer-f nejših krogov na Goriškem. Dejal je, da je prepoved slovenskega šolskega okraja s strani šolskih oblasti, posledica nacionalne nestrpno-i sti istih sil, ki so tik po vojni pre* j povedale ustanovitev xlo«ensfcib| šol in ki še danes kratijo to pra-j vico Slovencem v videmski po-'j krajini.
Zadn je poročilo o knjigi je imel'j od v. Nereo Battello. Govoril je oj značilnih potezah nacionalizma iitl neofašizma v goriški pokrajini, ji kjer je delovanje desničarskih or-l ganizacij bilo precej drugačno kot 3 pa v'Trstu. Odv. Battello je omenil! dragocen doprinos knjige za spoz- j na vanje sodobne splošne problema-i tike na Goriškem, pa tudi raziska-1 vo zgodovine specifičnih področij, I kot je na primer sodstvo.
Po uvodnih poročilih je sledila | razprava, med katero je bil zlasti zanimiv poseg Silvina Poletta, ki je govoril o časovnem obdobju, ki ga sicer knjiga rc zajema, je pa izredno zanimivo kot primer sodelovanja pripadnikov slovenske in naprednejšega dela italijanske narodnosti. Omenil je namreč skupne boje slovenskih in italijanskih partizanov in velike žrtve slovenskega ljudstva med osvobodilnim bojem v naših krajih.
Srečanje s pisateljem Fulviom Tomizza
V četrtek ob 18,30 bo na pobudo občinske uprave prva prireditev iz serije z naslovom «srečanje z avtorjemPredstavil se bo pisatelj Fulvio Tomizza, dobitnik nagrade Strega 1977. Predstavil ga bo prof. Fulvio Monai.
Na programu so še srečanja * Claudiom Magrisem (3. novembra), Carlom Sgorlom (10. nov.) Ervinom Pocarjem (17.) Francom de Gironco-lijem (24.) ter Biagiom Marinom, za katerega datum srečanja še ni določen.,
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica. Drevi ob 20.15, abonmajska predstava za red S — sreda. Miloš Mikeln: Mandragol, predstava v veliki dvorani PDG, Soška 1, Nova Gorica.
Prosveta
Danes ob IG.30 bo v redni tedenski oddaji koprskega radia »Med Slovenci v zamejstvu*, reportaža o delovanju prosvetnega društva »Andrej Paglavec* v Podgori, ki jo je napravila novinarka Vesna Čehovin.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Salon massaggl*. E. Giorgi, L. Mann. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.00-22.00 «Ultimo mondo cannibale*. M. Foschi in N. Lay. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30-22.00 »Nel no-me del padre*. Y. Benetton in R. Scarpa. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.15 - 22.00 «11 vangelo della violenza*. M. Roscol, P. Lo-vat. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00-22.00 «Won ton ton il cane che salvo Hollywood». B. Dem, M. Kohn. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE Ob 21. uri koncert pianista Paola Silvestrija.
EXCELSIOR 16.30------21.30 «La moglie
di mio padre*.
A'or« Gorica in okolica
SOČA »Vrnitev moža Po imenu Konj*.
ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Nedolžni*, italijanski film, ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Jeklena pest*, ameriški film ob 17.00 in 19.30.
Včeraj-danes
lž goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Ilaria 'Moraš, Daniele Bonelli, Sara Fasan.
UMRLI SO: 86-letni upokojenec San-te Sabbadin, 73-letni upokojenec Viktor Kogoj, 68-letni upokojenec Peter Cotič, 56-letni Francesco Chiopris, 54-letni upokojenec Mario Ferigo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves vun ■ nafi je v Tržiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul. Calisto Cosulich, tel. 72480.
Tržaško Stalno gledališče pripravlja, kot smo že pisali, prvo letošnjo premiero, s katero bo pojutrišnjem, v petek, 28. t.m., nastopilo v gledališču Rossetti. Gre za Horvathove »Pripovedke iz dunajskega gozda«, ki jih režira Franco Enriouez. Nastopajo znani italijanski odrski umetniki kot so Valeria Moriconi, Corrado Pani, Mario Adorf, Mieaela Esdra, Anna Canzi itd. Na gornji sliki vidimo Maria Adorfa in Micaelo Ksdro.
KAKO JE LJUBLJANSKA DRAMA ŽAČELA NOVO SEZONO	r-
Shakespearov Timon Atenski |j v režiji Zvoneta Šedlbauerja
Režiserjev način dela, kjer vmesnih poti ni - Angažirano živ način prikaza Trije liki Timona Atenskega, ki ga je upodobil Danilo Benedičič - Še dve dobri vlogi: Lojze Rozman kot Apemant in Branko Grubar kot Alkibiad
Najprej: uprizoritev Shakespearovega »Timona Atenskega«, s katerim je pretekli teden ljubljanska Drama odprla novo sezono, kaže in opominja predvsem na dvoje: da je programska u-smeritev te gledališke hiše umerjena' v dostopen, gledljiv, široko odmeven repertoar, ki pa hkrati ne dopušča zniževanja vsebinske in estetske ravni, in. drugič, da bo realizacija letošnjega pragra ma Drame SNG iz Ljubljane v odločujoči meri odvisna od pravih, zares ustvarjalnih odnosov znotraj kolektiva, pri katerem je večkrat opaziti, kot opozarja novi ravnatelj Drame Polde Bibič v gledališkem listu, «neko malodušnost in celo ravnodušnost«.
Ugotovitvi me zato silita v to, da začnem od tam, pri čemer bi pravzaprav maral nehati: se Dravi pri režiserju predstave Zvo-
netu Šedlbauerju, ki je eden naj bolj nadarjenih, iščočih pa tudi drznih slovenskih mladih gledaliških ustvarjalcev. Njegove zadnje predstave v Ljubljani, Mariboru, Trstu in v eksperimentalnem gledališču »Glej« jasno izpričujejo režiserjev svojski odnos do dramske predloge. Predvsem ga zanimajo posebna stanja, izjemni a vendar vsakdanji odnosi med ljudmi. zamotane a vendar dovolj preproste soodn osnosti med iztečenim in neizrečenim, med slutenim in povedanim. Zanimajo ga tišine in kriki, smeh in stokanje, skratka vsa ta verižna čustvena navzkrižja našega mikrokozmosa, v katerem išče temeljna bitnostna vprašanja o smislu in nesmislu človekovega bivanja, ki se mu zdi v temeljnih, prvobitnih odnosih barbarizirano. izkrivljeno, pošastno, nekje med Boschovim «Pe-
•MIIIIIHIIIMIItlllllllimimillimilllllltlllll M111111111111111111| || II IlilllllilllllllllllllMilMiliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiH im Hilli | lil IIII If III lili 11IIMIIIIIIIIIIIIIMIII lil II lllll IIIHIIHIIIIII lili 111111111111 Mili II llllll
VELIK USPEH ŠVEDSKIH TEHNIKOV IN ZDRAVNIKOV
Štirje invalidi sedaj preizkušajo najpopolnejšo protezo «sven-hand»
Proteza deluje na neposredne človekove impulze - Pomoč švedske vlade: 900 milijonov - Sedaj so se lotili «druge generacije» te proteze, ki bo še veliko boljša
STOCKHOLM - Ko smo se pred dnevi spominjali 20-lelnice prvega umetnega satelita, smo med dru g.m rekli, da -se velikanski stroški za človekovo prodiranje v vesolje posredno že obrestujejo. Med drugim tudi v veliki elektronski miniaturizaciji ali celo mikrotni-niaturirizaciji. Marsikateri aparat, ki je že v službi človeka, sloni na dragocenih elektronskih elementih, ki jih je omogočila prav vesoljska tehnologija. Eden teh aparatov je nova proteza, ki bo služila invalidom namesto izgubljene roke.
Skup na švedskih zdiavnikov in Inženirjev je izdelala odlično protezo za človekovo roko. Res je, Švedi niso v tem prvi, saj so sc s tovrstno protezo ukvarjali tudi mnogi drugi strokovnjaki, vendar kaže, da so švedski strokovnjaki dodobra izkoristili vse možnosti modeme tehnologije, kajti- stro kovni tisk pohvalno govori o njihovi roki, ki se premika in giba, kot bi bila prava :n to po impul zu, ki ji ga invalid daje. neposredno.
Proteza, o kateri je govor, more služiti le tistim invalidom, ki so izgubili roko pod komolcem. Trenutno jo preizkušajo štirje pac en-ti. kj so baje navdušeni nad njeno uporabnostjo. Ker je proteza prevlečena s plastično snovjo, podobno človekovi koči, se na prvi pogled ne bo razlikovala od normalne ro‘-e.
Proteza je opremljena z najmodernejšimi kontrolnimi napravami, ki delujejo na impulze, ki ji prihajajo preko mišic, torej na impul ze, ki jih pošiljajo ali posredujejo človekovi možgani. Proteza »zmore« šest osnovnih gibov. Električni imjulzi. ki prihajajo iz pacientovega organizma preko štrclja,. se v protezi oklepijo in s tem premikajo »kite« v umetni roki, seveda umetne kit'-, ki omogočajo, da more pacient al: invalid umetno ro ko vrteti ■■ zapestju in to v obe smeri, nadalje more roko obračati navzgor in navzdol, nad more sleherni predmet prijeti,' ga stisniti in ga, seveda, tudi izpustiti
Čeprav govorimo o že izdelani protezi, je dejansko ta veliki do težek švedskih inženirjev in zdravnikov šele v fazi kliničnih preizkušenj. Znani švedski orto ped prof. Peter Herberta iz bolnišnice Salilgren v Gothenburgu na zahodni švedski obali pravi: »Potrebovali bomo še nekaj časa. p. eden bomo mogli zadostiti potrebam švedskih invalidov, šele nato bodo prišle na vrsto morebitne zahteve iz tujine«.
Polnih 12 let so trajale raziskave. poskusi, preverjanja, predelave škrat k. napori za uresničenje. za izdelavo proteze, ki so jo imenovali »sven band«, kar bi pomenilo po naše »švedska roka«. Z izdelovanjem proteze se je u kvarjalo več laboratorijev, ki jih je finančno podprla država. Ta je dala na razpolago 4 milijone Šved skih kron. kar -bi v naši valuti veljalo približno 900 milijonov Kr.
Rekli smo. da je švedska roka Sele v poskusni fazi. Preizkušajo jo štirje pacienti iz Gothenburga, ki so z roko več kot zadovoljni. Verjetno bodo zadovoljni tudi drugi invalidi, posebno, ko bodo zve deli. da roka pravzaprav niti ni tako draga, saj bo stala okoli 3 milijone in pol lir. Le v neka terih primerih, v primerih krajše ga štrclja se stroški oovečajo na 7 milijonov lir.
Preden so protezo pripravili za vsakega izmed štirih pacientov. je preteklo poletje skupina zdravnikov z bolnišnice Sahlgren v »ode lovanju s skuoirte inženirjev in tehnikov s politehnke »Chalmers« izdelala in uporabila ooseben o-sciloskop in nekaj drugih naprav, ua bi od primer do primera za znanila individualne elektronske si-male, ki jih posreduje štčcelj roke.
Kakor je znano, prihajajo ti «signali» iz invalidovih možganov, ki jih «pošiljajo« neobstoječi rok:, torej tistemu delu roke, ki jo je pacient izgubil. In da bi invalid »švedsko protezo« uporabljal, jo mora možgansko premikati. To pa napravi tako, kod da bi imel last-nd roko. To se prav . da mora z misliio premikati novo roko. Roka je polna enakih elektronskih na prav za enake gibe, toda za vsako roko posebej morajo izdelati kom pjuter, ki ustreza individualnim značilnostmm električnih impul zov. ki so pač različni od osebe do osebe. Deloma pa je to odvisno tudi od dolžine štrclja i, od nje gov“ oblike. Zato se mora za posameznika ustvariti njemu primerna roka, vendar je tisti del,- k; za gotavlja individualnost in obliko štrclja.	.«.1,-,.. >v „• v
Da bi zaznavah 'signale, ki jih
preko mišic pošiljajo možgani, morajo vgradit' v protezo izredno občutljivo elektrodo, ki mora biti vrhu tega na primeren način »zrasla« s kožo. To se pravi, da se mo-• a ne le prilagoditi mir • štrc-lju, pač pa tudi roki v premikanju. Prof. Herberts pravi takole: «Pamembno je, da se «žep» naprave povsem tesno prilagaja štrclju, da b: sleherni de! elektrode bil neprestano v stiku s kožo pri katerem koli premiku, pri kakršnem koli gibu roke«. To pa so švedski tehniki dosegli s tem, da so v že omenjeni žep- umetne roke vgra dili veliko drobcenih vzmeti, ki . icer dopuščajo cirkulacijo krvi, ki pa hkrati ves čar pritiskajo na kozo, da je kontakt na vsej površini staleh. Čepiav je elektronika na sveti, zelo razvita, n so za to priložnost našli niti ene primerne elektrode- in so jo morali
IIHII MII IIHIIIHHItlllllHIIIlllll Ml MUH m tlif m iiitiHttlfeeilllllllll lili IIIMIIIIIIIMIII llllll IIIIIMIIMlilllltlllltlllll
Iz umetnostnih galerij
PREDSTAVILA STA SE OFIZIA IN BERNINI
V	zgodovini tržaškega slikarstva se razmeroma zgodaj pojfiv-I ja jo umetniki, ki prikazujejo obmorske značilnosti Trsta in tržaške okolice: V že minevajočem a zmagovitem obdobju uveljavljanja abstraktnosti je števila teh likovnikov upadalo, s ponovnim ovrednotenjem ligurativnosti pa so se nekateri mlajši likovniki snet lotili morske lepote. Med temi zavzema danes prav qolovo te vid no mesto tudi Livio Ofizia, ki je tudi po poklicu povezan z morjem in mu je morie že od vsega začetka dajalo močan u-metniški nadih, kateremu ostala zvest tudi v novejših časih tudi v delih, ki jih je dal občinstvu na ogled ti galeriji sodobne umrl nosti v Pasaži Rossoni. To razstavo ie Ltvio Ofizia posvetil izključno marinam.
Vendar Ofizia ne slika le gole morske gladine Na tej razstavi je razobesil le eno takšno olje Pri njem so pogledi z obale na morje polni plovil ali pa uvo dablja motive, gledane z morja na obalo, tako da obalo poseje s slikovitimi stavbami
Na tej razstavi je razobesil tudi več barvitih razgledov ob večernem mraku Risba njegovega realizma ie živahno razgibana in ne teži za drobnjakarstvom, ia prikazovanjem detajlov. Z razliko od dosedanjih razgledov smo tokrat moglj zaslediti tudi pogled z morja m Benetke, kar mis navdaja z mislijo, da Ofizia širi enoje obzorje - za prikaz morske tematike
* # *
V	občinski galeriji se je po dveletnem premoru ponovno pred stavil z najnovejšimi deli napredni slikar Ferruccio Bernini Zaradi svojih modernih konceptov je pač v stalnem iskanju novega. To pa ni več golo eksperimentiranje za moža že zrelih let Na prejšnjih razstavah so visele drugačne kompozicije iz drugačnega gradiva, na primer iz lesenih delov. Tokrat pa ie pripravil prava platna iti nanje s prefinjeno stro-kovno dovršenostjo pravega mojstra pričaral prijetne razplete abstraktnih obide, vpetene v prefinjeno barvno skladnost Nekdanje odklanjanje barve ko ie svo ja dela sestavljal iz lesenih delov. obdelanih z mojstrsko spretnostjo odličnega mizarja, ie opustil in postal očarljiv kolorist in presenetljiv ustvarjalec sicer zamotanih. vendar pa lepih abstraktnih oblik.
Je pa Bernini v tem svojem
čaranju tako prožen in raznolik, da more z njimi izražati tudi najrazličnejša občutja, seveda nre filtrirana skozi prizmo lastne u-metnosti, ko ustvarja slike, kakršne so ua pr. tVegetarikiki ritemu in «Sončni ritem*, a tudi sintezo kraške bttnosti kot jo nakazujeta dve njegovi manjši sliki. Dve sliki, ki sta drugače >a-snovani kot ostale slike m razstavi in ki iu je Bernini posvetil nedavno umrlemu kiparju Di-nu Basaldelli, pa menda že nakazujeta iskanje novih poti.
* #
Združenje za razširjanje likovne umetnosti sporoča, da je v teku priprava druge izdaje knjige »Artisti Triestini Con tern poranei«, ki bo povsem prenovljena in ki bo obsegala imena, kratke življenjepise in značilnosti vseh tistih Tržačanov. ki so se in se ukvarjajo z likovno umetnostjo v času od leta 190(1 do današnjih dni. Kakor je znano, je pred leti izšla prva knjiga s tem naslovom, ki je zajela okoli 250 imen tržaških likovnikov. Knjiga je praktično pošla in ker se v naši deželi likovnost naglo razvija, naproša združenje vse tiste tržaške likovnike, ki bi radi bili vključeni v seznam tržaških likovnih u-stvarjalcev. naj se javijo pri u-redniku prve izdaje umetnostnem kritiku Claudiu Martelliju na telefonsko številko 41-56-88.
izd.lati sami. To pa še ni bilo do volj. Roka. o kateri je govor, de luje na baterijo, ki jo pacient nosi pod pazduho. B' torija namreč služi za okrepitev sprejetih impulzov, ki prihajajo v protezo preko mišičja.
Dosedanji poskusi na prvih šti 'rih :nvalidih zagotavljajo odlično delovanje proteze, ki niti ne zahteva neke posebne vaje, razen tega, da se človek ponovno m-ivadi z mislijo usmerjati njeno delova nje. Sicer pa jc treba dodati, da je delovanje roke nekoliko — v zamudi. Roka namreč reagira kako desetinko pozneje kot si človek za misija
Roko. oziroma protezo roke so začeli švedski strokovnjaki izdelovati1 leta 1965 se je za to najprej začela zanimati švedska voj?
m razvoj pa je (lajala'svoja finan čna sredstva, ki so jih najprej u-porabljali v zavodu za handikapi rane v Stockholmu, nat, pa se je •reizkušanje preneslo zavod za zdr-vstveno tehnologijo na znani «Systemteknik», kjer je imel glavno be edo inž. Torbjoem Holmq-vist. Ti je nedavno iekc! tisku, da na svetu še ni tako popolne proteze, ki L. zamenjala roko ka kršna je »sven-hand«, kakršna je torej »švedska rob"«. Dodal je tudi,. da so bile švedske oblasti pri podpiranju te dejavnosti zelo veli kod uši. .
Isti strokovnjak je rekel, da je podjetje »Systemteknik» izdelalo načrt za umetno roko za otroka v starosti od 2 do 5 let. Pobuda pa ni ostala le v načrtih, ker novo roko že več let prizkušajo, in sicer v oddelku za nevrofiziologijo v bolnišnici Oerebro. Tamkajšnji zdravnik prof. R. Sorbye pravi, da je otrok primernejš' za usva-janje proteze, ker da se takoj vživi v to in njegov štrcelj še ni doživel tako imenovane atrofij , ki jo srečujemo pri ljudeh, ki so dolgo bili brez roke.
Značilen in zanimiv je primer deklice, ki so ji pri 8 letih nataknili že omenjeno protezo v poizkusne namene. Deklica je po stala prvakinja v razredu v športnih tekmovanjih. Pozneje, ko je prešla na srednjo šolo, je prav ta ko bila odlična telovadkinja in športnica, saj ‘se jc lahko merila z vsemi svojimi sošolkami, tako da z obema rokama igra na žogo, tekmuje v vlečenju vrvi in celo i-gra na trobento.
Ob koncu še eno pripombo k tej razveseljivi vesti. Strokovnja ki z omenjenega zavoda pravijo, da pripravljajo že »drugo generacijo« »švedske roke«, generacijo, ter. bo lažja od prve. boljša, bolj gibčna, posebno gibčen bo palec, ki se ne bo razlikoval od naravnega palca.
IIUMIMIIIliMlIlMfllllMIIIIIMlIlllllllHIIIIIIIMIIIMIIIIIIHIHIftMIIIIIIIMMIf HIHlllHIIIMIIMIMHIIIIIIIHMMIIIIHIU
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo dobri odnosi s sedelavci. Star prijatelj vas bo iznenada obiskal.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne ukvarjajte se s postranskimi vprašanji, ker to pomeni le izgubo časa. Pokažite več razumevanja do neke osebe
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nove okoliščine vam lahko orno gočijo, kar se je doslej zdelo neuresničljivo. Zaskrbljenost za radi zdravja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne delajte nepotrebnih dolgov. Zadoščeno bo vašemu samoljubju.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Na svojem delu boste dosegli napre dek. Ugoden trenutek za utrditev nekvra čustvenega razmerja.
DEVI(»X (od 23.8. do 22.9.) Pokažite v svojem delu več domiselnosti. Ne bodite krivični do ljubljene osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Potrebno je predvsem, da si za-
gotovite zunanjo podporo. Pri izbiranju prijateljev bodite bolj samostojni.
ŠKORPIJON (od 23.10, do 21. 11.) V svojem delu se ogibajte improvizacijam. Ne uporabljajte preostrih besed z drago osebo.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne družite se preveč z osebo, ki vas ovira pri delu. Prebujna fantazija bi vam utegnila škoditi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Predstojniki bodo izredno cenili vaše poklicne spodobnosti. Skušajte v samoti razmišljati o sa-mprn sphj	/
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne udeležujte se spletkarjenj nekaterih svojih sodelavcev. Med vami in bližnjimi sorodniki bo prišlo do spora.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Na delovnem mestu si skušajte pridobiti kar največ prijateljev. Prišli boste na izredno dragoceno idejo.
klom« in De Goyavim «Velika norm. Ta svet, ki neprestano rojeva raznorazne pošasti, Šedlbauer skoraj vivisecira. pregleda in mu prisluhne d.r potankosti, tja do drobovja, žolča, pa tudi do srca, zakaj tako žolč kot .srce sta detajla ki ju ne gre prezreti.
Njegovo ugledališcenje tega sveta je prav tako skrbno, natarično, do potankosti premišljeno. To niso velika platna, ampak miniaturne podobe v bistvu majhnih ljudi - (velike »usode«, kot temu pravima, ga bržčaš ne zanimajo), ujetih v zverinjak lastnih odločitev, ki hlcpe po begu. do svobodi, ker pa jim je tak preskok nemogoč, neslavno sklenejo svoie že tako neslavno življenje. Šcrll bauer detajlno, skoraj kadrovsko komponira svoje predstave, niza in niza podrobnosti, kleše jih z veliko zanesljivostjo pa tudi občutljivostjo mladega človeka, modernega in senzibilnega ustvarjalca in izpovedovalca nekih ob čili. družbenih tegob. Te tegobe prenaša tudi v tpizansceno. v kateri je čutiti ostre, dinamične prehode, horizontalno zakoličene odnose, tako rekoč v moment, v hip lijete gibe, ki niso nikoli ši roki. teatralni, ampak izvirajoči iz povedanega in premišljenega, iz slutenega in nedorečenega. da. tudi iz vonja, iz telesne bližine izhajajočega, predvsem pa nabiti. nasičeni medodnosi, v katerih ni časa -za pavzo, za oddih, za improvizacijo, za ekstemporirg-nje za ceneno teatraliko. Igralec v Šedlbauerjev ih predstavah je ^ ali ni. živi ali umre, sodeluje ali ne sodeluje, posluša partnerja ali ne. Nobenih vmesnih poti ni, nolienega spogledovanja. nobenega zvezdništva. Njegove D-edsta ve so za igralce, za občinstvo zmeraj izkušnja zase. Če bo ansambel sodeloval, ec se bo :a-grizel v delo. bo nredstava živela in zaživela, ob drugačni klimi ua bo že ob prvem odprtju zavese umrla. Tudi nekaj zavzetejših je ne docela reši. Predstava ie zmeraj kolektivna stvaritev in kot taka tudi nosi ali ne svojo izpo vedno vsebino.
Izpovedna vsebina Šedlbauerje-ve vizije Shakespearovega. »Timona Atenskega« se je — to ie prva ugotovitev - odtegnila historičnemu prepisu dela, mojstra in hotela zelo jasno- brez vsakršnega romanticizma ,jp,>cn-timentalizacije spregovorili .o ..-is- , katerih eksistenčnih vprašanjih človekovega bivanja ozimna o smislu ali nesmislu tega bivanja nasploh. In to na sodoben, tako rekoč angažirano živ, dx-ela na kritičen način Duh priskledništva je nasitil našo družbo — tako se zdi, da razmišlja režiser — pošte nost danes velja manj ko Dreme tenost. »Vera v bogove, mi1 pra vica in resnica, strah pred starši,, dobra soseščina, počitek nočni, omika, olika, obrt, bogoslužje, rod, stan. postave, še »e in navade — o, sprevrzite se v nasprotja svoja in naj živi le zmedo!« — tako razmišlja ali bolje, tako
kriči iz. Timona Atenskega v IV. dejanju tc Shakespearove najbolj pesimistične tragedije, ko pesnik he vidi več nobene možnosti za življenje in mu ostaja še pokra jina «Zimske pravljice«.
Timon trikrat živi in trikrat umre, zadnjič dokončna. Najprej kot bogat Timon, plemeniti Atenec, ki slepo verjame v prijateljstvo kot najčednejšo vrlino vseli kreposti, drugič kot človek. ki materialno propade, in tretjič kot, totalni nihilist, na predpražniku smrti. Timon je plemenit in zalo daje denar, premoženje, samega sebe. predvsem na svoje srce in svoje zaupanje. Zaupanje v ljudi Ali ni tako početje če že ne noro vsaj naivno. Seveda je. kajti vrednostna lestvica ni povsod enaka. Vsaj med ljudmi ne. Plemenitost, kajpak razumljena v zelo širokem smislu, je relativna, kajti Timon razsipava svoj denar, ker je plemenit, za družbo pa ie zato plemenit, ker ji daje. Timonov ' status je torej dvojen: človek ie. ki deluje iz sebe a hkrati ie tudi človek, ki deluje iz družbe, se pravi družbeni človek. Kot človek z veliko začetnico, sc pravi kot popolna, Čisto avtentična vrednota živi v sistemu, ki ni oprt na 'eno samo vzvišeno, absolutno vrednoto, ampak se spretnima, tako pač, kol se spreminjajo družbeni sistemi. Kaj tedaj7 Poti sta samo dve: ali se prilagodiš sistemu, se pravi menjajočim se vrednotam — in v tem primeru uspeš., ali pa sc mu še zmeraj, kot človek z veliko začetnico, odtujiš. kar pa z drugimi besedami pomeni, da sa pokončaš, zakaj zasilnega izhoda najbrže ni. Pred lem pa neizbežno postaneš nihilist. ljudomrznik, zakaj preveč si verjel v človeka, da bi ga zdaj še spoštoval.
Njegovo posmrtno sporočilo je grozljiva in srhljivo, saj izpoveduje poslednje fnostvo nekoga, ki je bil človek: »Timon se je iztegnil - zdaj ie preč. To beri kakšna zver: ljudi ni več« Najlaže takih, koi bi si jih Timon želel, resda ni več. Ostajajo pa neškodljivi ljudomrzniki, kot je deklarativni Apemant, ki globokoumno govore; zelo malo pa napravijo ali pa kar je še huje — ljudje, kot je vojak Alkibiad, ki ne pozna nobenih duhovnih protislovij, ki zelo sodobno gleda na človeka kot ;jpta|jjariifl bitje kot avtomata, ki... ue. razmišlja (zato tudi ne trpi), ampak slepo izpolnjuje svojo biološko futikeiio. Komu bomo predali svet? Takim zanesenjakom, kot je Timon, ali hladnokrvnežem, kot je Alkibiad? Dilema ostaja odprta.
To so tisti vogelni kamni, izpovedni mejniki Šedclbauerjeve tudi vizualne podobe tega Shakespearovega besedila, ki ga ie v čvrstem ivuvodu oskrbel Matej Bor v sodelovanju A. Sodnikove.
Timona Atenskega je tolmačil Danilo Benedičič, eden slovenskih S. V.
(Nadaljevanje na zadnji strani.)
SREDA, 26. OKTOBRA 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti:
Album Marie Callas
13.00	človek in narava:
Človek in pragozd, 5. nad.
13.30	DNEVNIK 14.10 Tečaj nemščine
17.00	Amadeo Nazzari
17.05	Chicchirimiao
17.35	Mladina in delo
18.00	Argumenti
Umetnost:	Ulice srednjega
veka
18.30	Mah Siam 1
19.00	Dnevnik I — KRONIKE
19.20	Dve leti počitnic
PRIJATELJI NA KRIŽAR JENJU, I. epizoda
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Zločinski genij Mr. Reederia IL MAMBA VERDE, TV
21.35	Sonce in atomi 22.15 Športna sreda
Ob koncu DNEVNIK, Da ves v parlamentu Drugi kanal
12.30	O lem je danes govor
13.00	Dnevnik 2 OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Program za mladino Odprava Marka Pola
17.25	II dirigibile
18.00	Laboratorij 4:
Arheologija
18.25	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — ŠPORTNE VESTI
18.50 Spaziolibero
19.05	Supergulp
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40 PROCES MARIJE TAR-NOVSKE. drugo nadalj.
21.45	Kako gledajo Američani na Italijo. L* del
22.45	Partija v dveh DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.30	A: Ingolič- »VESELO SVIDENJE«, nadaljevanje in konec serije Udarna brigada
17.45	Zakladi britanskega muzeja
18.10 Obzornik
18.25	Ne prezrite: SINJI GALEB
18.55	SOPELE, glasbena oddaja Oddaja govori o sopetah, pi-ščalih, ki so doma v Istri, .v delu hrvaškega Primorja in na severni! otokih Jadrana.
19.15	Risanka
20.0C Izbor v sredo: Prva kunfe, renea radiodifuznih organizacij neuvrščenih
22.20	Včeraj, danes, jutri:
TEMELJI PRIHODNOSTI,
Koper
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Poklicna skrivnost:
ŽIVETI POGUMNO, film
21.25	RADENCI, turistični dok.
21.45	Nosilec baklie. športno do kumentarni film
22.25	Jazz na ekranu
Zagreb
20.00	Izbor r sredo
22.00	Dnevnik
22.20	Mesto peska, mesto zvokov
TRST A
7.00. 8.00, 9.00, 10.00. 11.30, 13.00,
14.00, 15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Z modo po svetu; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Ljudje in dogodki;
11.35 Današnja plošča; 12.00 Glas ba po željah; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam: Deželna zveza kmečkih zadrug: 13.15 Slovanska ljudska glasba; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Kličite Trst 31065;
16.30 Otroci pojo; 17.05 Deželni solisti; 17.30 Glasbena panorama;
18.10 «Na školj h«, radijska igra.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30. 13.30,
14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30.21.30 8 08 Glasbena matineja; 9.05 Ne--
6.00	in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlameitu; 8.50 Resna glasba: 9.00 in .0.35 Vi in jaz;
11.00	Strnjena opera: 11.30 Radij slu variete 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela na enkrat: Apulija; 13.30 Glasbeni spored z Donatello Mofetti; 14.20 Mojstri jazza; 14.30 Glasbeno govorni program; 15.05 Nastanek in zgodovina ustave; 15.45 Prvi N.p; 18.00 Barok v Rimu.
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00,
10.00,	11.00,	12.00.	13.00,	14.00,
15.00,	18.0(1. 19.00, 22.00. 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas: 6.20 Re kreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan;
Poročila; 7..K> Glasba za dobro ju tro; 8.32 Glasbena galerija; 9.15 Orkester Peter Thomas: 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je . . ; 10.10 O troski kotiček; 1(1.32 Sprint riasba; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim: svet mladih; 11.32 Mini ju-ke-box; 11.45 Elizabetine pravljice; 12.05 .Glggba po željah; 14.10 TrtflijansSl i*)ri: Tl-mJ PbjA Ivo Mojzcr; t%la'	khjjček:
15.00	ItaTIjahsknmsiti"Mlftrji: 15.15 Folk glasba; 15.45 Par be sed: 16.00 Pismo iz . . ; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni no tes; 16.45 Med zamejskimi rojaki;
17.00	Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz opusa velikih mojstrov; 19.32 Crash: 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock party;
21.00	Trenutki današnie kulture; 21.10 Orkester Count Basie; 21.32 Glasbeni dnevi v Grožnjanu.
RADIO 1
7.00, 8.00 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila;
navadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma:	10.45 Turist čni na-
potki; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabayni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pibalpe godbe; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 (Ob izvirih ljudske glasbene U; motnosti; 15.30 Glasbeni inlermez zo; 15.45 Spomini in pisma; 16.00 »Loto" vrtiljak«; 17.(K) Studio ob 17.00; 18.05 Odskočna deska; 18.30 Ob svetovnem Dnevu varčeva n ja; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minu te z ansamblom Slavko Žnidar šič; 20 00 Koncert iz našega stu dia; 22.20 S festivalov jazza: 23.05 Literarni nokturno:	23.15
Revija jugoslovanskih pevcev za bavne glasbe; 0.05 Iz slovenske komornoglasbene literature; 0.30 Za pozne plesalce; 1.03 Zaprite oči in poslušajte; 2.03 Note v ritmu; 3.03 . Kalejdoskop zabav nih melodij: 4.03 4.30 Lahke no te velikih orkestrov.
...................................................................................................milllllllllUHHIItlllltlllllMIIIIIIIIIIII(llllltlllllllllll|||||||||||H|iHllUII||||||||||||||||t|llllll
ANDREJ ŠAVLI: VRSTA SKOZI ČAS
Obrazi koprsko -goriške generacije slovenskih učiteljev (1875- 1909 - 1919)
XXI.
Josip Emil Kalan (1885-1945)
Rojen je bil v Divači, maturi ral je na učiteljišču v Kopru 1. 1904. V imenikih ga najdemo na vadno navedenega le z enim i-menom. ali kot Josipa Kalana a-li kot Emila (Milka) Kalana a če je bil v službi pri gozdni u-pravi. med drugim tudi v Koba ridu in Divači. Po materi je bil Josip oziroma Milko Kalan s Kobariškega. zato je do prve vojne učiteljeva! v zgornjem Posočju: v Drežnici. Idrskem, spet v Dre-žnici, v Tolminu, v Bovcu (1011 -14). kjer je bil tri leta r.aduči telj, v Tolminu in Bovcu jc bil tudi poverjenik Slovenske šolske matice. Med tem je napravil izpite za pouk na nižjih srednjih oziroma meščanskih šolah; v prvi vojni je bil vojak, kmalu leta 1919, ga srečamo v Tolminu, kjer je dve šolski leti (1918 19 drugo polletje in 1919 20) vodil pripravnico, v letih 1920 - 1922 je poučeval na učiteljišču, od 1922 (jo 1925 pa je bil ravnatelj meščanske šole in nato didaktični ravnatelj do leta 1932, ko je bil kot Slovenec premeščen v norta njost Italije. Po enem letu je bil na lastno prošnjo premeščen v Gussago tik Brescie, kjer je ostal do prerane smrti 6. februarja 1946. Z družino je stanoval v
Brescii.
Prav do zadnjega, dokler je bilo mogoče, je Emil Kalan o-stal °b našem ljudstvu in naši mladini. Bil je markantna oseb nost, pel .ie * * v slovenskem učiteljskem zboru Srečka Kumarja, po počil se je z učiteljico Anico Čo-
kovo. s Katinare, ki je tudi pela
v tem zboru. V zadnji vojni je bi! Kalanov dom v Bresci sha jališče in zatočišče Slovencev, ki so se znašli v tem mestu, največ so bili vojaki, učitelji, železničarji pa tudi politični pregnanci. Ing. Viktor Turnšek iz Ljubljane, ki je živel kot konfi niranec v Brescii, pravi: »Kalanovi so nas sprejemali na domu in nas vabili, čeprav od tega niso imeli pričakovati drugega kot nevšečnosti.«
Ne morem tudi mimo pedagoš kega vpliva, ki gp je imel Ka lan kot profesor na mlade kadre, ki so rastli na tolminskem učiteljišču, tedaj še slovanskem. Kalan je bil pri pouku izredno jasen. Vedel je. kaj hoče, niti za hip in za las ni odstopi! od učnega smotra. Danes bi mu rekli; »koprski tip« slovenskega u čitelja. Ko sem po osvoboditvi dela! kot prosvetno-pedagoški $vc tovalec, sem v tolminskih vaseh mnogokrat naletel na učitelja, celo na sošolca, bivšega tolminske ga učiteljiščnika. Ko sem v razredu sledil njegovemu delu. prijemom in načinom pouka, se mi je zazdelo, da slišim odmev pro fesorja Emila Kalana. Rad pa verjamem, da stil dela didak ličnega ravnatelja Kalana nekje nižje v Italiji spričo pogoste le žernosti šolskega dela v italijanskih razmerah ni našel enake odmevnosti med učiteljstvom in da je bilo njegovo delo težko. U čiteljica Malči Manfreda - Lisjak, ki je bila učiteljica blizu Brescie, piše, da je Kalanov obisk na šoli povzročil pravi preplah med učitelji, kajti njihov ravnatelj je bil «un tedesco«.
In pogled še z ene strani na Kalanovo pot ui usodo.
Marsikaterega slovenskega u-čitelja in marsikatero učiteljico je Italija za vedno vzela slovenskemu ljudstvu. Vračanje našega učiteljstva iz Italije po maju leta 1945 je bilo za ene ne popisno veselje, sreča, izpolnitev dolgoletnega pričakovanja in želje. Nekatere pa so razmere za vselej prikovale v nove. vsiljene jim kraje. Vezale so jih družine, študirajoči otroci, njihovi poklici in druge vezi, preveč so bile.vse zapletene, in starši se z družinami niso mogli vrniti vsi v domače kraje, kamor jih je vleklo srce.
In še: nekateri so umrli v tujini. Emil Kalan je bil eden izmed teh. njegovj svojci so se morali vrniti sami.
Miloš Kainušič (1852-1922)
Doma je bil iz Vrhovlja v Br dih, obiskoval je goriško gimnazijo do šestčga razreda, doštudiral na učiteljišču v Kopru, kjer je maturiral leta 1877; kot mest ni učitelj je služboval na šolah okoli Trsta in v samem mestu, tako v Bazovici, pri Sv Ivanu, kjer je bil nekaj časa tudi vodja šole; bil je agilen organizator slovenskih otroških vrtcev Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in okolici ter mentor vrtnaric. Aktiven je bil v slovenskem javnem, zlasti društvenem življenju v Trstu, predsednik pod pornega in bralnega društva ler pevskega društva »Kolo«, izdajal, urejal in največ sam pisal je humoristični list Brivec (1896 1902), napisal je Navod slovenski vrtnaric; (Trst 1894).
Pri Milošu Kamušiču je treba
podčrtati njegovo temeljitost >n znajdenost v problemih narodno; obrambnega dela v dani časovni in krajevni situaciji V Trstu >n Gorici je bila slovenska mladina v njegovem, žal da ne samo v njegovem času. že v rani oti'0' ški dobi bogat plen italijanske raznarodovalne agresije, ki je žA zgodaj razpolagala z velikim šte-vilorft vrtcev in rekreatorijev Le-ge Nazionale. Temu sistemu raZ' narddovalnih ustanov je bilo P°' trebno postaviti nasproti slovenske otroške vrtce in seveda tudi šole Družbe sv. Cirila in Mt*iO' da. S strokovnim mentorstvoiJ* vrtnaric jc Kamušič mnogo Pr‘" pomogel, da je v najbolj izp°' stavljenih predmestjih Trsta ie Gorice in ob'jezikovni meji v le' tih 1887-1914 zrastlo in se lep® razvijalo 14 slovenskih otroški8 vrtec, od teh 14 vrtcev CMD. >® sicer v Trstu v Rojanu, pri Sv> Ivanu, v Skednju, Rpcolu. Vrdeli, pri Sv Jakobu, žgornjj Magdaleni in Kolonji, v Gor:®' in okolici v Podgori (2 vrtca)-Pevnu in na Blanči, v Tržiču >n Krminu Daljše obdobje do let® 1914-15 sta delovala tudi slove®' ska otroška vrtca v Devinu '® Solkanu.
Druga Kamušičova poteza v Slovencem neugodni raznarodo; valni situaciji v Trstu m Gori®* je bii njegov humoristični in tirični list Brivec V Drvi faz* pismenosti in polpismenosti ^® širše plasti ljudstva še posebej dovzetne za humoristično čtiv®' ker le-to najbolj ustreza njihove' mu jezikovnemu znanju in ra*' položenju.
Kamušič je tako s svojo ^ javnostjo lepo dopolnjeval dru®6 oblike ljudsknprosvetnega in P®-litičnega dela.
f
PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
26. oktobra 1977
tenis
V PRIJATELJSKEM DVOBOJU
Gaja je iztrgala Slovanu dve točki
\
Za domačine sta bila uspešna Hiršman in Fučka
&a	80 113 teniških igriščih
srečan-	odigrali prijateljsko
nje med domačimi igralci pa-kega ln gropajske Gaje ter teniški* i.kV1^a Slovan iz Ljubljane. stie bl ° Pričakovati so bili go-leni,.PieTri0^an nasprotnik domačim da je Vendar lahko rečemo, natnL. , Pri vseh opazen znaten
Sr*čan- 'j13110 da so bila mnoga jUtt dokaj zan:miva in napeta.
*adošelni- ^ 180 'meli tudi veliko sl«dnit!I'ezr|t rezultati pa so bili na-
Sšfo*.
' HirSm * Murko Kraj^ ,,' Veselko Hudi' Suhar Čorbo ' 7i0dlar
čuk tt fori1
Čok ' Hrnčič * • Žižek Potek
Je’ da so odščipnili nasprot-by ii.,ve točki. Končni rezultat je 'z Za Liubliančane '
3:6, 1:6 3:6, 6:1, 7:5 6:4, 7:6 2:6, 0:6 1:6, 3:6 4:6, 6:3, 4:6 0:6, 0:6 7:6, 1:6, 1:6 tPremT ■ sre^anja je bil nekoliko Srečan njGn' tako, da so odigrali 8 rideniK ^osarneznikov namesto pred-jic nan 8est, in štiri srečanja dvo-fta Drii *Sto Creh. Bila je tako da-Cev , °tnost večjemu številu igral-NrjL.si naberejo izkušenj.
Padlih J. Privlačna in tehnično do-in o-? bila tekma med Košuto ni biiT01?1, Ver.da:- Košuta tokrat najbolj ’aJbolje razpoložen. Gotovo »ih rJ„ razburljivo in nolno neneh-''e$elk„VraV>v je bilo srečanje med ‘ km c,?* in. H ršmanom. Gaja je iU panjem dosegla prvo točko. Včka i,- ko ** za Gajo dosegel Pii, d’kl tokrat v izredni for-liiv, p . malce preveč razbur-obč(- 1 ročki ima gledalec vedno niajbno da m'J ie igrišče pre-
f° ie ^??rtv°valno in borbeno i-S°m 7aZa* Čorbo v srečanju z *i j( faradi svoje nervoznosti, ‘riko nie?ovih osemnajstih letih Vil konFavičljiva. Pa si je zapra-. V S™« zmago.
tri nikM- srečanjih ni bil rezul-1**810* 1	v	dvomu, tolika je	bila
1' ^ gostov.	/
Fem srečanju je gajevka -,vni j2n,cin igrala proti zelo o-®° Slou„U etPi pionirki, na katero ti. saj .n°vi /odiielji lahko ponos-*Pltat JJe. njibov največji up. Re-bil 6:1 6:2.
•tošuu ; “dvojic so bili tile:
. Ogfj n Fučka - Suhar in -d‘.rSiTia, j	j	2:6,	4:6
.in ilLasič - Veselko e°k h p	*r	2:6,	4:6
j,MurkoU>rbo - Žižek in "
HoiJ nsk'
Ss
“ayni
Urbančič in
0:6, 1:6
5:7, 5:7
svo-
;'Jnln Cuk
'trF t^ralci so preizkus v trio F. sv°je sposobnosti proti ^spro, močnejšim in izkušenejšim k°m. Dvojice so bile preiz-P[?v v ,®?ačaja, sr j bodi verjetno . pritijojn st‘b postavah nastr "2 na ** bo n/>,FFani m turnirju dvojic,
tv^Ci
novembra.	L. V.
2.SALTOS — Na teniškem če-
hTObot, ftLTOS - Na teniškem če-JlfJo ^ . v tem kraju, kjer nasto-**. Ghinn° Panatta, Raul Rami-<1 j« jta,rrn° Vilas in Die Nastaja drujjj rjjanski igralec zabeležil fe ,'atnrezPOraZ' V drugem kolu ga %ez s a premagal Mehikanec Ra-^	4;6, 6:3, 7:6.
t? turni k ON A — V finalu teniške-5°,tg prJa v tem kraju je Šved L ' 2:5 ??gal šPanca Orantesa s d, Marsu Med ženskami je zrna-(CSSR). v moških
m.2> mKo*s"

Fibak, ki sta
premagala Hewitta in
tuzzo je v tem jesenskem delu »nogometne borze* zapustil ekipo iz Emilije. Odslej bo igral pri Atalan-ti, kjer je začel svojo nogometno kariero.
KOŠARKA
PO ZMAGI NAD XEROXOM
Veselje v Gorici
Zmago Pagnossina nad Xeroxom so goriški športniki sprejeli z velikim navdušenjem, saj je uspeh Benvenutijevih varovancev pomenil pravo presenečenje v prvem kolu košarkarskega prvenstva Dejstvo je tudi, da je goriška peterka prvič v svoji zgodovini zmagala v Milanu.
Trener Benvenuti je glede nedeljske zmage povedal, da so njegovi igralci povsem zadovoljili, še posebno v obrambi, kier sta nad vsemi blestela Američana Laing in Garrett. Trener je nato pohvalil delo obeh režiserjev, Sa'da in Sora. ki sta s hitro igro večkrat zmedla nasprotno obrambo in podajala o-dlične žoge goriškim centrom Pohvalo pa zaslužijo tudi ostali igralci, ki so zaigrali zelo dobro in prispevali k temu uspehu goriške ekipe. «Xerox, ki se je letos precej okrepil*, je mnenia Benvenuti, «je v nedeljo zaigral pod običajno ravnijo.*
V nedeljo bodo Goričani zopet igrali v gosteh. Tokrat v Vareseju proti Mobilgirgiju. Brez dvoma predstavlja ta ekipa skoraj nepremagljivo oviro za Benvenutijeve i-gralce. Mobilgirgi spada namreč v sam vrh svetovne košarke in šteje v svojih vrstah izkušene in zelo dobre igralce, zaradi česar bo nalb-ga Pagnossina zelo težka. Kliub temu ne smemo pozabiti na lansko letni podvig Goričanov, ki so bili dvakrat uspešni proti tej ekipi, doma in v gosteh. Res Da je. da je lani Mobilgirgi. »roti Pagnossinu 0-bakrat igral z okrnjen Dostavo.
Rudi Pavšič
Na nedavnem planinskem ocenjevalnem pohodu SPDT je sodelovalo tudi mnogo najmlajših planincev
NOGOMET,
V PRVENSTVU KADETOV
Kljub enakovredni igri Breg premagal Primorca
Začetniški derbi med Gajo in Krasom brez zmagovalea
Primorec — Breg 0:3 (0:2)
PRIMOREC: Crevatin (v d.p. Grgič), Saražin, Bras, Petretič, Romeo Malalan (v d.p. Kalc), Križmančič, Igor Kralj, David Malalan, Darko Kralj, Lanza (v d.p. Mauro Kralj).
BREG Mauri (v d.p. Ota), Mario Grizonič, Coloni, Slavec, Ražem, Pe-rossa, Carli, Paolo Grizonič, Jež, Kr-mec, Zonta.
STRELEC vseh treh golov Krmec.
V prvem slovenskem derbiju v prvenstvu kadetov med Primorcem in Bregom se je sreča tokrat nasmehnila Bregovim predstavnikom. Primorec ni namreč zaigral podrejene vloge, saj je bil čez vso tekmo enakovreden tekmec. Brežani so zmagali predvsem s pomočjo prisebnega
Krmca, ki je znal izkoristiti napake domačih branilcev in dosegel vse tri zadetke. Trebenci pa so si zapravili vrsto že stoodstotnih golov, predvsem v drugem polčasu, ko so
si 11-metrovka. Opomba v 19 min. d.p. izključen Fonda zaradi obrekovanja.
Zarja je v gosteh iztrgala Myg-gesani točko. Že po začetnem
bili netočni in so imeli tudi precej smole pri zaključevanju. Vratar Ota pa je večkrat izredno dobro pre-j prečil strele in v nekaterih trenutkih ‘ so mu pomagali tudi njegovi branilci, tako da je obdržal svoja vrata nepremagana.
Bruno Križmančič
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniimiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiitMiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiitiiiitiiiiiiiiiiin
KOŠARKA
V PRIJATELJSKI TEKMI
Mladi borovci premagali Scžancc
Kras Sežana — Bor 47:50
(20:20)
BOR: Bajc 2, Canciani 2, Pegan 6, Ražem 19, Kovačo 10; Lokar 8, Štavar 2, Slepčevič.
Borovi igralci, ki bodo igrali v prvenstvu «pomlad», so v soboto v gosteh odpravili vrstnike sežanskega Krasa. Tekma je bila od samega začetka zelo borbena.
Prijetno so presenetili borovci, ki so igrali zelo zagrizeno in so se po borbenosti odlikovali v obrambi ter v napadu.
Poudarili bi še, da že dolgo časa ni bilo videti pri borovcih tako dobro organizirane obrambe ter zagrizenosti, ki so jo naši fantje pokazali zlasti v zadnjih minutah igre. Pohvala gre prav vsem igralcem in še zlasti Ražmu, ki-se je odlikoval s točnimi meti in z velikim številom pod košem ulovljenih žog.
Cancia
iiiiifiiiiiimiiiimiiiiiMiiiiiiiMiiiMiiiiiimiiiiiiitiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ATLETIKA
Na deželnem prvenstvu
DOBER REZULTAT EKIPE LEVSTIKA
Mlade atletinje so progo 3x800 m pretekle pod 9 minutami
»SftiCE _
ifriosti £ tlorentine. Po vsej ve-l'V	V .novem dresu nastopil
ludi ie sicer proti Interju. 0 »rilo Cesene Ezio Ber-
V nedeljo zjutraj so bila na tržaškem občinskem stadionu deželna prvenstva štafet za kategorije dečkov in deklic. Tekmovanja se je u-deiežilo res rekordno število atletov; teklo je namreč 90 štafet. Ta manifestacija je obenem veljala tudi kot zaključna tekma za trofejo «Prima-vera, tako da bomo lahko že v prihodnjih dneh zvedeli za končno lestvico te trofeje.
Slovenskih štafet, ki so nastopale v nedeljo, je bilo pet: tri je predstavil Bor, po eno pa Levstik in Adria. Tehnično najboljši rezultat je dosegla prav ekipa Levstika v teku 3x800 m; mlade atletinje so pretekle progo ood 9 minutami. Dobro so se odrezale tudi «stare» borovke, prav tako v teku 3x800 m; čeprav niso dolgoprogašice so prinesle dragocene točke društvu. Tretja štafeta, ki je še uspela nabrati nekaj točk, je bila starejša ekipa Bora, ostali dve štafeti pa sta ostali praznih rok.
REZULTATI DEČKI A
4x100 m
1. Libertas Videm	45”9
17. Adria (Čok, Glavina, Batič, Zudek)	57'’3
3x1200 m
1. CSI Trst	10’19”1
DEČKI B
4x100 m
1. Nuova Atletica, Videm 49"5 7. Bor (Langan, Zupančič, Gašperlin, Poljšak	57”6
DEKLICE A
4x100 m
1. GUALF Videm	52”8
3xS00 m
1. GUALF Videm	7'38”9
6.	Bor (Zupančič, Nugnes, Paoli)
9’41”5
DEKLICE B
4x100 m
1 Edera Trst	53'’9
3x800 m
1. Libertas Gonars
7,	Levstik (N. in A Stafoni)
NOGOMET
NAŠE EKIPE V AMATERSKIH LIGAH NA GORIŠKEM
Nedeljski remi Juventine razočaral navijače ekipe
V 3. AL sta imela oba slovenska predstavnika v 4. kolu črn dan
2. AMATERSKA LIGA
Remi, ki ga je štandreška Juventi-na izbojevala v nedeljo na lastnem Igrišču proti Rudi, brez dvoma ne zadovoljuje navijačev in vodstva e-kipe, ki so upali, da bodo «belo-rde-či* končno slavili zmago tudi v Štandrežu. Enajstmetrovka, s katero je Ruda remizirala, je precej razburila duhove navijačev, ker je sodnik nekaj sekund prej spregledal napako, ki jo je igralec gostov napravil nad Radikonom. Ob tem rezultatu pa moramo reči, da so Mar-sonovi varovanci še daleč od najboljše pripravljenosti in to predvsem velja glede sredine igrišča, ki je trenutno -najbolj ranljiva točka Juventine. Prav v prvem polčasu nedeljskega srečanja se je opazilo pomanjkanje povezovanja med obrambo in napadom, tako da sta Radikon in Panico redkokdaj dobila žogo, zaradi česar akcij za gol skoraj ni bilo. V tem srečanju se je dobnp izkazala obramba, Čeprav moramo reči, da sta Komavli in Tomažič večji del drugega polčasa igrala poškodovana. Med najboljšimi je bil tokrat Mikluš, ki je z osebnimi protinapadi skušal oživiti igro-. Dobro je zaigral tudi Zin.
REZULTATI 6. KOLA:
ce. S porazom pa so Marsonovi varovanci zdrknili proti sredini lestvice. Slabši pa je položaj dobordobske Mladosti, ki je na predzadnjem mestu lestvice.
IZIDI 4. KOLA:
Fogliano * Piedimonte
2:0
0:2
2:1
2:1
0:4
U0
0:1
Pro Fafra - Vernfegliano Poggio - Brazzanese Edera - Audax Azzurra - Capriva Sovodnje - Romana
LESTVICA
Audax 8; Poggio, Romana 7; Fogliano 6; Sovodnje, Farra 5; Verme-gliano, Azzurra 4; San Lorenzo 3; Mladost, Capriva 2; Edera, Brazzanese, Piedimonte 1.
PRIHODNJE KOLO (30.10. ob 14.30) Brazzanese - Pro Farra Piedimonte - Edera Capriva - Poggio Romana - Mladost Audax - Fogliano Vermegliano - Azzurra San Lorenzo - Sovodnje
p> Rj
Terzo - Sagrado	2:1
Itala - Isonzo	2:2
Lucinico - Malisana	1:1
Juventina - Ruda	1:1
Staranzano - San Marco	1:1
Fiumicello - Mariano	2:0
Torre - Villesse	2:0
Mobiltre - Moraro	2:0
LESTVICA Staranzano, Terzo 10;	Lucinico,
7’44”8 Menegatti, 8’57”3 A. B.
NOGOMET
RIM — Italijanska nogometna reprezentanca bo odigrala prijateljsko
16. Bor (Korošec, Blažina, Schillani, tekmo z Belgijo. Srečanje. bo v Sedmak)	54”8 | Liegeju v sredo 21. decembra letos.
Fiumicello 9; Itala, Torre 7; San Marco, Malisana, Mobiltrr 6; Ju-ventina 5; Sagrado, Villesse, Ruda, Isonzo 4; Moraro 3: Mariano 2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA:
San Marco - Terzo
Mararo - Itala
Villesse - Fiumicello
Isonzo - Lucinico
Malisana - Jdventina
Ruda - Mobiltre
Sagrado - Torre
Mariano - Staranzano
Rudi Pavšič
3. AMATERSKA LIGA
Črna .nedelja za slovenski predstavnici v 4S kolu 3. AL na Goriškem. Obe sta namreč pred lastnim občinstvom klonili nasprotniku. So-vodertjci so proti Romani igrali najzanimivejšo tekmo kola, saj sta prej obe ekipi zasedali vrh razpredelrii-
SMUČANJE
Izkaznice FISI tudi pri SK Devin
Pred dnevi smo dobili obvestilo o uradnem vpisu v vsedržavno italijansko federacijo zimskih športov F.LSI. Odbor že razpolaga z izkaznicami, ki dajejo možnost u-deležbe' na vseh uradnih tekmovanjih. Odbor SK Devin ie sklenil, da bo nudil zgoraj omenjene izkaznice vsem slovenskim smu čarjem in tudi nečlanom našega kluba. Dovolj bo, da se zainteri-rani obrnejo. do odbornikov SK Devin
Lepa priložnost bo prav gotovo jesenski ocenjevalni pohod, katerega prireja naš klub. v nedeljo,
30. t.m„ z odhodom iz Repna od 8. do 10. ure do Trnovce. Tu se, bodo zainteresirani lahko obrnili mobilski pilot Gilles Villeneuve bo do predstavnika SK Dfvin. ki bo moral ostati na Japonskem še nekaj izročil izkaznice.	Š. F. dni. Sodelovati mora namreč pri
-------- preiskavi, ki jo je uvedla japonska
Posvet	policija, po nedeljski tragični dirki
o vrhunskem športu	“e l' W -e terJala dve smrtni
LJUBLJANA — Skoraj sto teles- Vsekakor pa, .,e le malo možnosti, nokulturnih delavcev iz vse Slove- da bi ga obtožili, saj so usodno na-nije se je >bralo na prvem po- pako zagrešili organizatorji, ki so svetu o vrhunskem športu, ki ga dovolili, da so se gledalci nevarno je pripravil strokovni svet pri ZTK | približali dirkalni stezi.
OS. Vrhunski šport v slovenskem družbenopolitičnem sistemu in njegova organiziranost v tej republiki sta bili uvodni temi. Nato pa so slovenski strokovnjaki tega področja podrobneje spregovorili tudi o psihosocialnem aspektu dela s športniki, o nekaterih vidikih sodobnega pristop:, k procesu treniranja, posebej pa še o delu z mladimi v osnovnih šolah, predvsem v atletiki in košarki. Program dela je bil to pot izredno zgoščen in zahteven, zato se bo v prihodnje takšnih posvetov najbrž treba lotiti v posameznih reg:jah in jih seveda tematsko razdeliti.
NOGOMET
V kvalifikacijski tekmi g. skupine
Danes v Madridu Španija-Romunija
MADRID — Danes bo v Madridu nogometna kvalifikacijske! tekma' 8; skupine za SP. Pomerili se	bosta
Španija in Rom unija,« ku-sta doslej odigrali vsaka po dve tekmi. Jugo1 slavija pa, ki ravno tako nastopa v tej skupini, je doslej tudi dvakrat igrala, in je, bila dvakrat poražena. Lestvica skupine pred današnjo tekmo ie torej taka:	• 1
Romunija	2	2 0	0 3	0 4
Španija	2	10	1112
Jugoslavija	2	0 0	2 0	3 0
Odigrati pa še morajo:
13.11.	: Romunija — Jugoslavija
30.11.	: Jugoslavija — Španija
Kot je torej razvidno, je romunska reprezentanca veliki favorit za končno zmago, Španci morajo zato danes nujno zmagati, če še hočejo upati na nastop na SP, vendar s precejšnjo razliko v golih. V primeru neodločenega izida, je Jugoslavija že izločena, Španiji pa preo-stajajo le teoretične možnosti, da odpotuje v Argentino.
z vso silo iskali pot do gola, a so žvižgu so se Bazovci podali v na ‘ :	1 i	‘ pad in Kralj je sam pred vrata-
rjem zgrešil edinstveno oriložrio t za zadetek. Po tem dogodku se o igra odvijala pretežni na ^sredini igrišča. V 10. min. je Kalc nerodno podal Vidaliju in žoga se je zakotalila v vrata.
V drugem polčasu so domačini še napadali in v 15. min. n od vi ji li z Lettičem, ki je lepo streljal v vrata izven kazenskega nrostora. Po tem zadetku so začeli Bazovci samozavestno napadati. V 20. m)n. je Finessi močno streljal, a žoga se je odbila od prečke. To je iz-FYn ainrnmA I kpristil Milkovič in zmanjšal rezul-g ’ tat na 2:1. Pet minut kasneje j« Milkovič lepo prodrl v kazenski prostor in Fantin ga je s Drekr-škom zaustavil. Sodnik je brez o-brekovanja pokazal na belo piko, s katere je Finessi streljal in izenačil. Remi je Bazovce opogumil, tako so še naprej intenzivno ogrožali miljska vrata, vendar brez uspeha. V Zarjinih vrstah sta se izkazala Finessi in Racman. Pohvala pa gre celi ekipi ki se je požrtvovalno borila do sodnikovega trikratnega žvižga.
Kaal
TOKIO
Mladi kanadski avto-
ZAČETNIKI
Soncinl — Breq	0:1
BREG: Milkovič, Tedesco, Serva-dei, Tul I„ Žerjal, Gregori, Kraljič, Mondo, Zeriali, Lovriha, Tul M., 12 Pečar, 13 Treu.
SONCENI:	Gelleri
Braico, Tomat, Polli, Micheli, Stefani, Zacchigna, Bonifacio, D'Orso, Miozzo.
SODNIK: Bossi
V gosteh so najmlajši Brežani spet pospravili par točk, na škodo odlične postave Soncini, ki je bila v tem srečanju velik favorit in se je kot taka tudi izkazala, čeprav je morala položiti orožje pred odločnim odporom «plavih», ki niso popustili in so v zadnji minuti srečanja, s hitrim prodorom Kraljiča, dosegli zmago. Resnici na ljubo domačini niso zaslužili poraza, vendar so u-stvarili dobro razporeditev in hladnokrvnost. Poleg strelca je prav, da omenimo Milkoviča, ki je ubranil dva nevarna strela z veliko gotovostjo. Vsi ostali in pred vsemi Luka Gregori so pripomogli k tako pomembnemu uspehu.
Gaja — Kras 1:1 (0:1)
GAJA: Žagar, Tome, Andrej Kalc, Ciocchi, Miloš Križmančič, Robert Križmančič, Milkovič, Fabio Kalc, Čuk, Pečar (Kovačič), Aleksander Kalc.
KRAS: Igor Škabar, Klavdij Purič, Igor Purič, Doljak, Drago Purič, Franko Škabar, Lauzana, Petelin, Hrvatič, Škrk, Šuc.
STRELCA: v 11. min. p.p. Petelin (Kras) in v 20. min. d.p. Pečar (Gaja) U-metrovka.
Slovenski derbi med Gajo in Krasom se je zaključil z remijem in je v tem zadovoljil obe ekipi. Čeprav je Kras vodil skozi vso tekmo in je Gaja remizirala le minuto pred koncem s sumljivo 11-metrovko je rezultat vsekakor pravičen, saj so domačini ziigrali bolje od gostov, niso pa imeli športne sreče.
Začetek je pripadal domačinom, Kras pa jd V edinem resnem protinapadu nepričakovano prešel v vodstvo in obdržal minimalno prednost, kajti gajevci so postajali vse bolj nevarni.
Tudi v nadaljevanju so «zeleno-ru-meni* držali igro v svojih rokah, toda brez uspeha, kajti napadalci | so vse preveč preigravali nasprot-nike v posameznih akcijah in vse premalo je bilo resnih strelov na vrata. To- je trajalo vse do konca tekme, ko je sodnik dosodil »sumljivo* 11-metrovko v korist domačih, ki jo je realiziral spretni Pečar in tako prinesel Gaji prvo točko v tem prvenstvu; nasprotno so Kraševci nekoliko razočarani zapustili igrišče, kajti zmaga jim je ušla prav v zadnji minuti nerodno iz rok. d.gr.-
NAJMLAJŠI
Muggesana — Zarja 2:2
(1:0)
MUGGESANA: Cosutta. Colbas-so, Viola, Dudine, Fantin, Bosiglav, Montrone, Vanetti, Gallinucci, Let-tic, Lovrečič.
ZARJA. Vidali. Ražem, Igor Grgič (Križmančič). Kalc. Finessi, Racman, Mule, Fonda, Kralj, Salvi, Dean Grgič (Milkovič).
STRELCI: v 10. min. p.p Kalc avtogol, v 15. min. d.p. Lettič, v 20. min. Milkovič, v 25. min. Fines-
PLAVANJE
Kitajski plavalci so včeraj začeli kratko turnejo po Sloveniji. Nastopali so v Kranju, danes pa se bodo v Ljubljani pomerili z najboljšimi slovenskimi plavalci. Gostje, ki so že na mitingu v Beogradu pokazali, da razpolagajo s kvalitetnimi plavalci, so prav gotovo favoriti, ravno tako tudi plavalke in obeta se zani- • miv dvoboj. Najbolj reprezentativni atleti v kitajski reprezentanci so med moškimi Than-Ču-jin, Vam-Li, Go-Žaj-šan, med dekleti pa Čen-Fen, Lian-Siu-čuin in Liju-Jafan.
Vato
KOŠARKA
• PRIJATELJSKA TEKMA
Drevi v Trstu Ferroviario - Polet
Drevi bo v Trstu, ob 20. uri na igrišču v Miramarskem drevoredu prijateljska košarkarska tekma igralcev letnika 1961 in mlajših med Ferroviariom in Poletom.
Za varovance trenerja Tavčarja bo drevišnje srečanje zelo važna preizkušnja, saj sodi Ferroviario V tej kategoriji med najmočnejše ekipe v deželi.
AMSTERDAM — Mednarodni šahovski sodnik Božidar Kažič bo glavni sgdnik na finalu izzivalcev za SP med Spaskkn in Korčnojem. Svečano odprtje dvoboja bo 15. novembra v 'Beogradu, dan kasneje pa bosta finalista odigrala prvo partijo.
NOGOMET
BUDIMPEŠTA - V soboto bodo odigrali v tem kraju prvo kvalifikacijsko nogometno tekmo za SP med* Madžarsko in Bolivijo. Povratna tekma bo meseca novembra v Boliviji; zmagovalec dvoboja bo nastopil na SP.
BOLOGNA — Nogometna enajsterica Bologne ima novega trenerja. To je Bruno Pesaola, ki je prevzel mesto Cervelattija, po slabem startu Bologne v tem prvenstvu.
Z S Š D I
obvešča, da ima novo telefonsko številko, In sicer 767-304.
41. e>
Kitajski
dnevnik
^ 2e^Seclnilt šole nas sprejme v veliki dvorani. Hudo °*'ci. p6' Pijemo čaj in grejemo si roke ob topli sko-naredsednik. ki je dobro pripravljen na naš obisk, rl6vetaiaPrei pojasni, da je tudi «mednarodna reakcija* v'i‘"ersil» Š°*e *7, ma)’- ‘Pomemben funkcionar ene od ' | Nj‘ Pravi predsednik revolucionarnega komiteja drisko v*nu, «je rekel, da je sedmomajska šola koncen-(;6*0. To .ta^or*šče za prisilno in vzgojno, poboljševalno , ali o * 16 seveda laž. Tudi vi se boste lahko prepri-zaka' bolje je enkrat videti kot stokrat sli-boStgS. boste imeli priložnost videti vse in slišati vse, p>„ želeli,» zatrdi samozavestno.
N|U 'ivo si zapisujem v beležnico besede predsednika v narnega komiteja in jih zvečer v Jenanu pre-
bnevnik:
n° delo je v socializmu izjemnega pomena, c *KTaša Le delavci so pravi heroji
d Prol tšo^a mora biti orožje za uresničevanje dikta-i Qbor0> ariata nad buržoazijo. Naša glavna naloga je, d’e,no kadre z revolucionarno proletarsko teo-priPruvljamo kadre novega tipa. Šola kombinira
vzgojo s proizvodnjo. Kadri krepijo svojo zfevest, navezujejo stike z delovnimi ljudmi in tako postajajo pravi služabniki ljudstva, njegovi zvesti zavezniki v boju v pogojih diktature proletariata. Tako pripravljamo kadre ,v tečaju, ki ima štiri predmete: .proučevanje marksizma in leninizma, originalnih del klasikov in spoznavanje idej ter duha klasikov; hkrati zahtevamo kombinacijo učenja klasikov z množično revolucionarno kritiko in s proizvodnim delom ter s spreminjanjem pogledov na svet. Zdaj, na 14. tečaju, povezujemo učenje marksizma in leninizma s kritiko «bande štirih*. Učenje obsega polovico šestmesečnega kurza. Drugi element šolanja je proizvodno fizično delo. Po marksizmu je proizvodno delo temeljna akcija človeka.*
Po besedah nanivanskega predsednika revolucionarnega komiteja je bil Marx trdil, da bi človeštvo propadlo, če ne bi delalo nekaj tednov: «To resnico razumejo celo otroci.* Tudi Mao je bil rekel, da je vse zlo prišlo od odtujevanja od fizičnega dela. «Zato je fizično delo v socializmu izjemnega pomena. Pri ‘tem so vsi ljudje enakopravni. Vsak se- mora naučiti kakega fizičnega dela in opravljati delovne naloge, predvsem pa,» zatrjuje predsednik, »morajo ljudje na tečaju spoznati, da so le delavci pravi heroji.*
Da bi to bolje razumeli, tečajniki obdelujejo zemljo. Sejejo žita in zelenjavo, izdelujejo opeko, grgdijo stanovanja, redijo ovce in svinje ter delajo v kuhinji. Kadri v nanivanski šoli in v vseh šolah «7. maja* torej poleg tega, da. se učijo, spoznavajo teorijo in si krepe zavest, tudi ustvarjajo za državo novo vrednost.
Potem nam predsednik pojasni, koliko žit so v o-smih letih pridelali, koliko zelenjave, koliko opeke so izdelali in koliko stanovanj so zgradili. Seveda vse sami. Ko so ustanovili šolo v tem kraju, ni bilo ničesar razen zgodovinskih spominov, zdaj pa so zgradili cesto, elektrificirali celotno naselje, zasadili 14.000 sadik dreves sadnega drevja. Imajo nekaj več kot 600 glav živine.
Vse, kar potrebujejo za življenje, so si oskrbeli sami. Od vsega začetka so stanovali tako, kot so si pripravili; jedli so tisto, kar so pridelali. Živeli so od dela svojih rok.
Tretji element šolanja v sedmomajski šoli je delo kadrov na vasi. V skupinah odhajajo med kmete, delajo z njimi na poljih, -Opravljajo pri tem družbeno raziskovalno delo in seveda zlasti politično delo med množicami. Tečajniki se hranijo, stanujejo, delajo in sodelujejo v kritiki in samokritiki skupaj s kmeti* Kmetje jih imenujejo kadri »osme armade* v spomin na vlogo osme armade v času, ko je v Jenanu živel predsednik Mao Ce-tung. Zdaj odhajajo kadri tudi v vojaške enote in sicer za mesec dni. Ker pa imajo tečajniki delovne obveznosti v Na Ni-vanu, seveda ne morejo vsi na vas. Med kmete jih je približno 30 odstotkov. k
Bistveni element šolanja je vzgoja kadrov v duhu tradicij partije. Ko pridejo kadri v Jenan, organizirano obiščejo vse jenanske zgodovinske znamenitosti. Tam o-stanejo tri dni. Nato odidejo peš v 45 km oddaljeno šolo. Ta marš imenujejo dolgi pohod. Tudi v Na Ni-vanu je partijsko delo organizirano v duhu partijskih tradicij. Zato prihajajo k njim kadri iz muzejev, veterani rdeče armade in borci iz brigad 3„ 5., 9. in 8. armade ter jim pripovedujejo o borbenih tradicijah tega kraja.
Odločeni, da privedejo do zmage proletarsko stvar
Predsednik nam tudi pojasni, da je »banda štirih* dušila dobre tradicije partije, zato je danes vzgoja par tije v duhu tradicij zelo pomembna. Štirje elementi naj bi sestavljali takšno vzgojo. Prvi element je študij zgo dovine boja med dvema linijama v partiji. Drugi, ki mu pravijo »trtje veliki stili dela partije*, se sestoji iz povezovanja teorije s prakso, iz povezave partije z množicami in iz kritika ter samokritike. Tretji element je privzgajanje tako imenovanega jenanskega sloga, to je opiranje na lastne moči (n požrtvovalnega ter samodi-scipliniranega vztrajnega boja za uresničitev vsake na-
loge. Četrti element pa je vzgoja v duhu razrednega boja.
Tako naj bi mladi kadri spoznali, da pridobitve revolucije niso bile dosežene preprosto. »Odločeni so, da sledijo tradicijam in privedejo do zmage proletarsko stvar,* poudari predsednik in pove, da so tečajniki sed-momajske nanivanske šole Iz svojih izkušenj sestavili naslednje geslo, ki jih vodi povsod: »Če se soočaš z žrtvami, potem se spomni veteranov revolucije; če boš kdaj v življenju naletel na težave, se spomni na Na Ni-van.»
Vzgoja v duhu tradicij in obujanja tradicij traja pol meseca. Ljubezen do izražanja v številkah pride pri našem gostitelju znova do izraza, ko nam pove, da lahko označijo rezultate šolanja v štirih smereh. Prvič, pravi, stari kadri se pomladijo. Drugič, mladi kadri so še odločnejši. Tretjič, intelektualci se zbližajo z delavci in kmeti. In četrtič, kadri, delavci in kmetje si pridobijo in še bolj poglobijo najboljše lastnosti delavcev.
Ko se vrnejo na deldvna mesta, so tečajniki sedmo-majske šole baje glavna sila za revolucioniranje kolektivov. Mao je namreč baje dejal, da so dobro vzgojeni kadri prvi pogoj za svetlo perspektivo.
Šola naj bi tudi pomembno prispevala k odpravljanju treh bistvenih razlik v družbi; razlike med rrfe-stom in vasjo, razlike med delavci in kmeti ter razlike med fizičnim in umskim delom. Pomembno vlogo pa naj bi imela tudi v boju proti revizionizmu in za učvrstitev diktature proletariata.
Po tej uvodni razlagi o delu in* pomenu nanivanske šole začnemo kot vselej doslej spraševati. Ne zebe nas več tako zelo. Nekoliko se je otoplilo, razgrela pa nas je tudi tema pogovora. Ker je predsednik revolucionarnega komiteja tako kot vsi naši dosedanji gostitelji sklenil svoje misli s pozivom na boj zoper »bando štirih* in ob tem poudaril, da Je kritika »bande štirih« marksistično gibanje za vzgojo in prevzgojo, sem Vprašal, kakšna je pravzaprav prevzgoja v Na Ni-vanu.
Uredništvo, uprava, oglasni oddalek,
| TRST, Ul. Montocchi 6 PP 559 — Tol. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja meiečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi

Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljani. Gradišče T0/II. ' nad. telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mrn) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 2o0, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Hr beseda-Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|sk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih deze v Italiji pri SPI.
t i	Član italijanske!!
zveze časopisnih N ^Tr$t založnikov FIEG
26. OktObfO 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiaka I
KOMUNISTIČNA AKCIJA JE ŽE UVOD V VOLILNO KAMPANJO
KPF osnovala razvejano mrežo razprav med svojim članstvom
V francoski levici se nesoglasja in medsebojni napadi še niso polegli
PARIZ — Francoska komunistična partija dejansko že stopa v zagrizeno predvolilno obdobje, čeprav bodo parlamentarne volitve šele marca prihodnjega leta in sploh še ni jasno kako bo levica nastopila na n.iih. Tajnik centralnega komiteja KPF Piquet in direktor komunističnega g'.asi'a »Humanite* Leroy sla med tiskovno konferenco obrazložila široko zasnovano akcijo »splošnega ol>-veščenja in preverjanja francoske politiko, ki bi morala biti podlaga z.a razpravo naslednjih mesecev in obensm neposredna vez do volilnih shodov.
Vodstvo KPF je predvide'o kar 25 tisoč »srečanj - razprav*, na katerih bi komunistični voditelji širem po Franciji »povpraševali in odgovarjali na zastavljena vprašanja o vseh perečih problemih*. Namen akcije jr — sta poudarila Piquet in Leroy podkrepiti nujo o »uresničitvi zveze in zahteve francoskih volivcev p> spremembah v francoski politiki*. Široko mrežo prepletajočih se razprav bo usklajeval poseben odbor, ki ga je komunistično vodstvo že določilo in ki se bo sestajalo vsako jutro. Poleg javnih izmenjav pa bodo francoski komunisti centralnemu komiteju svoje misli lahko posredovali tudi neposredno po telefonu, kajti v ta namen so že namastili posebno telefonsko centralo.
Razlago za tako bogato in razvejano dejavnost francoske komunistične partije pa gre iskati tudi drugje, p-edvsem v razdoru levičarske zveze. Tri stranke bivše »union de la gauche* se vse do danes namreč niso sporazumele niti za sodelovanje na volitvah, čeprav je izjave o pripravljenosti na obnovitev pogajanj še vedno slišati. Niti se še niso polegli medsebojni napadi, še posebno ostri so komunistični na socialiste. Dnevnik »Humani! č» v včerajšnjem uvodniku z ironijo komentira MiPerandovo izvaianje. ki obtožuje komuniste in desnico, da so sprožile koncentričen napad na socialistično stranko. Po oceni namestnika direktorja komunističnega glasila A ndrieuja pa jc KPF na.ipriljvblje-nojša tarča hudih napadov desnice, ki sistematično izkrivlja komunistične teze in stališča.
»Obveščevalna kampsnja se sproži samo takrat, ko je treba nekoga prepričati*, .je iniciativo KPF ocenil predsednik Gibanja levih radikalcev Fabre, Očitno, je še pripomnil. vsi člani KPF ne odobravajo odločitev vodstva, da se poda v tako frontalen spopad s socialisti in dejansko onemogoči nadaljnje sožitje strank leve zveze. Neprestane hude kritike na račun francoske socialistične stranke, je še dejal Fa bre .prinašajo korist samo desnici.
Nedvomno je res. da skuša komu nistično vrdstvo. če ne prepričati č’anov o umestnosti in pravilnosti svojih zadnjih odločitev, vsaj zvedeti za oceno »z baze* o njih. O cvzgoi nih nagibih* centralnega komiteja pa naj bi pričala sprememba v ravnovesjih na samem komunističnem vrhu, kjer naj bi dejansko, ker uradnih sporočil o čem takem ni. vodilno vlogo s tajnikom Marchai-sem de'il direktor glasila »Humanite* Leroy. Poleg vsaj dehie izgube osebnega ugleda komunističnega tajnika, pa bi taka rešitev pomenila tudi. da se je »trda pozicija* v komunističnih vrstah močno opomogla in se krepko zoperstavila usmerjenosti v «evrokomunizem», ki jo je p-»d nekaj leti z veliko težavo začel uvajati Marchais. (bp)
in borbenega slovenskega novinarja, omeniti pa velja še Golouhovo literarno dejavnost, saj je objavil več dramskih tekstov, nekateri med njimi pa so bili tudi uprizorjeni.
Shakespearov limon
<Naduhevanje s 4. strani1
mlajših igralcev, ki pa je v, zadnjih letili z velikim garanjem, razmišljanjem in sploh studioz.no-stjo. ki ga tudi sicer odlikuje, zrasel v izjemno velikega igralca, dramskega umetnika modernega tipa. ustvarjalca, ki se tako rekoč zmeraj na novo loteva svojih igralskih nalog. z. veliko skrbnostjo. Njegov Timon je nrav gotovo velika odrska ustvaritev, nabita in domišljena do potenkosti, predvsem pa tako sodobna in tako naša, saj zrase z. minimalnim zunanjim, zato pa s toliko večjim notranjim, se pravi nevidnim naporom. v grozljivo m pretečo u-sodnost našega časa sploh.
. Lojze Roz.nrin ,|c inteligentno zaigral u.cdljivega modrijana A-pemanta. skrbno in čisto, z dobršnim posluhom za rahlo groteskno igro. ki ni nikoli sama sebi namen, ampak zmeraj v so-/.venu s partnerjevo igro. Njegov Apemant je bil harlekinovsko radoživ. pa spet prežet z nekakšnim obešenjaškim, skoraj črnim humorjem, vseskozi pa povsod neškodljivo pričujoč, kot nekak Timonov nesluteni. nerazmišljeni in nedo.jeti' »alter ego*. Da, Timon bi se konec koncev lahko odločil za Apemanlovo vizijo o življenju, toda ta možnost mu je tuja. Ne vidi je.
Naj omenim tu še enega igralca. ki se bo sčasoma, če bo nekoliko opustil skrb za odrsko iz reko in se bolj posvetil ustvarjanju komplektne vloge, lahko razvil v izvrstnega, sodobno senzibilnega in bistrega umetnika. Mislim na Branka Grubarja, ki ie igral atenskega vojskovodja Alki-biada. Res je, da dramaturško ta vloga ni novcem jasna, gledalec ce'o pričenja dvomiti o njej. sprašuje se, če je A1kib1ad"siJloTt potreben za to sklepno dilemo o brezizhodnosti. Res jc na tudi. da sta režiser Šedlbauer in interpret njegove zamisli Gi-ubar zelo jasno in precizno vključila Alkiba-da v celostno prostorsko d-ogaja-liSče in to že od vsega začetka, ko je ta ideolog totalitarizma in Oiagmaust'čnega ustroja sveta še komaj sluten.
Naj zaključim z. mislijo in ugotovitvijo, ki sta se mi spočeli v začetku. Trita »malodušnost in celo ravnodušnost*, zaradi katerih ne mere biti, pravih ustvarjalnih odnosov znotraj kolektiva, je bila neizogibno prisotna tudi na sami predstavi. Naj novem preprosto: režiserjeva poštena pri-
Za ugrabljencem ni sledu
zadevanja, prizadevanja njegovih sodelavcev (scenografa Nika Matula s čisto, skoraj asketsko strogo, z zemeljsko skorjo prevlečeno sceno. Alenke Bartlove, ki je poskrbela za tog a vendar gibljiv kostumski material zelo plastičnih izrazil, glasbenika Darijana Božiča s skrbno vkomponirano scensko glasbo. Gregoryja Hilla, ki je naravnost mojstrsko razmestil široki lučni park z izrazitimi svetlobnimi kontrapunktič-nimi poudarki; dramaturškega sodelavca Aleksandra Zozna in lektorja Mirka Mahniča) in nekaterih igralcev, v prvi vrsti seveda že omenjenega terceta, da bi ustvarili živo, angažirano, strogo in čisto predstavo, so večkrat, zlasti v masovnih prizorih, ostala skoraj jalova. Ne bom posamično omenjal nekaterih igralcev, toda takega sprenevedanja, takega nekolektivnega pristopanja od sicer konceptualno jasno zastavljene vloge, ne moremo drugače označiti kot nezavzetost za ansambelsko delo.
Navkljub omenjenim pripombam pa le velja poudariti, da .je uprizoritev »Timona Atenskega* v celoti gledano pomembno umetniško ' dejanje Drame.
HlllliltmillllHimMIIIHHIIiniMIIIIIIIHIimilllllllllllMIIIIIIHIIIIIIIIlIlHIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIHMrtOOOnmillinillHIIIIIIIIIIIIIHIHmMIMIMNHHHMMIH
PO POLDRUGEM LETU POPOLNEGA MOLKA
S pismi Pol Potu se Sihanuk vrača v ospredje v Kampučiji
Bivši kamboški princ pozdravlja 17-letnico KPK in podpira politiko «odpiranja» Kampučije po obisku Pol Pota v Pekingu
DODATNA PREISKAVA 0 PET0VELJSKEM ATENTATU
Zagovor goriškega državnega tožilca: «Šlo je le za pomote in sodelovanje*
Dr. Pascoli zavrnil obtožbo, da je preiskovalnemu sodniku prikril poročilo kap. Farra ■ Jutri zaslišanje treh karabinjerskih častnikov
Tolpa, ki Je predsinočnjim ugrabila 25-lctnega Giovafnhattista Bellolija (na sliki), sina lastnika znane oljarne v Legnanu (Milan), se še ni oglasila nesrečnikovim svojcem	(Telefoto ANSA),
BANGKOK — Po poldrugem letu molka se je pnric Narodom Sihanuk spet oglasil s tremi pismi CK KP Kampučije in premiere Pol Potu. Besedila-pisemc so prebrali v poročilih državne radijske postaje v P::o,n Penim. -Gro za pisma, v ka fcerih Noroddm Sihanuk (radio zanj upor bi ja iz »samdech* to je »gospodi) izraža polno podporo KP Kampučije in ji čestita v trenutku ko »slavi kronanje svojega sede.mnajstletncg t boja proti imperialistom in njihovim lakajem*. Pol Potu pa je čestital za uspeh njegovih potovanj na Kilaisko in LDR Korejo. V psmil, Sihanuk izrecno omenja »nov sloves in spoštovanje, ki ga naša demokratična Kampučija pridobiva v svetu.
Vest, da se je po poldrugem letu molka spet oglasi' nekdanji državni poglavar je vsekakor zanimiva, saj j Sihanukov zaton sovpadal z
RIM — V zvezi z znanim škanda lom o podeljevanju ljudskih stanovanj po načrtu TSVEUR bogatašem, namesto potrebnejšim družmatp, zaradi katerega sta bila nedavno zaprta bivši krščanskodemokratski občinski odbornik Raniero Benedetto in gradbenik ter predsednik nogometnega kluba Roma Gaetano An-zalone, je preiskovalni sodnik dr. Amato včeraj aretiral pod . obtožbo krivega pričevanja še uslužbenca splošne tržnice Adelia Battaglinija.
90-lelnica nestorja slovenskega novinarstva
LJUBLJANA - Včeraj je slavil PO-le^nico nestor slovenskega novinarstva Rudolf Golouh. Z novinarstvom se je začel ukvarjati, ko še ni dopolnit IS let in je v Trstu začel izdajati v italijanščini list napredne vsebine z imenom rGermi-nah, ki naj bi tržaške delavce po-■pelja. k revolucionarnim deja jem. Živi jen jsleo pot m pa števil e politične spremetnbe pred prvo svetovno vojno in po njej so ga vodile iz Trsta v Maribor, kjer ',e bil urednik številnih naprednih časnikov, leta 1941 pa se je umaknil v Ljubljano, kjer se je takoj vključil v os obodilno fronto. Bil je njen zelo aktiven član, tako da njegova dejavnost ni mogla ostati dolgo skrita in je bil kmalu deportiran v koncentracijsko taborišče v Dachau. Tudi tam s. ni odpovedal časnikarstvu, saj je z drugimi slovenskimi in hrvaškimi zavednimi taboriščniki začel izdajati rdachau-»ki poročevalec*. Po drugi svetovni vojni a se je pretežno ukvarjal z zgodovino delavskega gibanja in je še po upokojitvi leta 1952 skoraj 20 let neumorno delal v inštitutu za delavsko gibanje. Težko je v kratkih besedah orisati njegovo bogato življenjsko pot naprednega
tMIIIHHIIIItlllHIMHIUmillIHMIMIHIIIIIHlimflMtilIMlilHIMIIIMIIIMIMIIIHIIIHIIIIIIIHItlllllllllliHIIIIIIIItHIf
HUDI OČITKI BIVŠEGA USLUŽBENCA PODJETJA POLISU -
Seveso: nevarna igra z dioksinom
Giorgio Battiani (22 let), ki se je med ^sanacijo* zastrupil, obtožuje pristojne dejavnike neodgovornega početja
MILAN — Tik pred povratkom številnih družin na območji A6 in A7 v Sevcsu, ki ju je najbolj prizadela ekološka katastrofa z dne 10. julija lani. ko je legel na okoliš strupeni oblak dioksina iz dimnika tovarne ICMES, je izbruhnila nova afera. Gre za to. če se je odstranjevanje strupa doslej odvijalo res smotrno ter ob strogem -spoštova nju tudi predpisov glede varnosti prizadetega osebja.
»Škandal v škandalu* je sprožil 22-letni Giorgio Bottiani, ki ga je decembra lani najelo podjetje »Po-lish* za odstranjevanje dioksina. Mladi mož je po nekaj mesecih o-bolel in maja ga je vodstvo podjetja odslovilo. Skupina zdravnikov ga je temeljito pregledala ter prišla do zaključka, da se je Giorgio dejansko zastrupil z dioksinom. Na prsih so se mu razvile rdečkaste pege, neprestano mu gre na bruhanje, črevesje ne deluje pravilno, razen tega se mu je nevarno zvišalo število belih telesc v krvi, medtem ko so se rdeča močno zredčila,
Zdravniške izvide je mladenič pokazal na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu sindikata UIL v lombardijskem velemestu, kar je izzvalo med navzočimi dokajšnje za-prepadenje; tembolj še, ker se spričo tega nujno postavlja zaskrbljujoče vprašanje, če bo ista usoda doletela tudi druge delavce oziroma tehnike, ki so zadolženi za sanacijo okuženih območij.
To pa še ni dovolj, V podkrepitev svojih izvajanj (da je namreč zastrupljen z dioksinom) je Bottiani postregel časnikarjem in sindikalistom s kopico zanimivih dokumentov in fotografskih posnetkov, ki jih je sprožil skrivaj na »delovišču* med lanskim decembrom in leloš njim majem.
Izpraznjena stanovanja v Sevesu
so pristojni dejavniki čistili, ali bolje prali nekako tako kakor se podobnega posla lotevajo milijoni gospodinj vsak dan: s preprosto krtačo, za »ribanje* tal in navadnim detergentom. Po postopku so tekočino »mešanico pitne vode, detergenta in seveda dioksina) spraznili kar neposredno v odtočni kanal. Šele pozneje jim je prišlo na um, da je treba okuženo vodo izolirati, kar so o-pravili z uporabo plastičnih posod; njihovo vsebino so zatem izlivali na bližnje neobdelane površine.^
Še dva primera: med čiščenjem so uporabljali čisto navadne sesalce za prah, ki pač ne dajejo jamstva, da ne bi umazanija zopet u-hajala skozi špranje, a gumijastih rokavic, ki so potrebne za vsa ta in druga opravi^, sploh niso rodno raz-kuževali.
Giorgio Bottiani je na tiskovni konferenci apeliral na pristojne oblasti, naj preverijo, kako se odvija nadaljnja sanacija, z druge strani pa je zahteval, naj uradno ugotovijo vzroke bolezni, ki si jo je nakopal kot uslužbenec podjetja »Polish*. Pokrajinski tajnik UIL Loris Za-fra je opozoril na nevarnost, da je možno, da se spričo vsega gornjega, položaj na prizadetem območju še občutno poslabša ter pozval oblasti, naj nemudoma poskrbijo za primerne ukrepe. -
Medtem se razvnema nclemi! :a o umestnosti uničevanja doksinovih ostankov z uoepelievalnikom. Za slednjega se opredeljuje deželna <i-crava, proti pa so zdravstvene o blasti. ki trdijo, da so upepeljeval-niki škodljivi človeškemu zdravju. Kaže, da je res tako, saj je junija prišla vest z Nizozemskega, po kateri so uoepeljevalniki že sami po sebi (torej brez «pomoči* tovarn po vzoru 1CMESA) proizvajalci dioksina, (dg) '
obdobjem politike popolnega izolira nja K; mpučije, kar nekateri zunanji komentatorji povezujejo z notranjim političnim, razvojem na Kitajskem. ■	.,...
Sihanuk se je leta 1970, po državnem udaru filoameriškcga generala Lon Nola, umakni! v Peking, kjer gi je osebne podpiral in ščitil tedanji premier Čuenlaj. Pod njegovim vplivom je bila tedaj oblikovana iz raznih organizacij »rdečih Kmerov* fronta za narodno osvoboditev (FUNK) in začasna vlada z.a osvoboditev Kampučije (GRUNK). Obema je predsedoval Sihanuk, čeprav so operativno vodstvo boja fproti Lon, Nolovi lutkovno vojski in ameriškim okupatorjem prevzeli voditelji »rdečih kmerov*. Po zmagi in zasedbi Pnom Penha se je Sihanuk vrnil v domovino, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Na pekinškem letališču pa ga je pozdravil, kot osebni prijatelj, tedanji Čuen-lajev namestnik Ten? Hsiao-ping.
Ko je po Čuenlajevi smrti Teng Hsiao-ping bil odstranjen z vseh vodilnh mest, je tudi v Kampučiji zalomila Sihanukova zvezda. Kmalu po volitvah v ljudsko skupščino je Sihanuk, kateremu so dotlej priznavali funkerio začasnega predsednika republike, sporočil preko ra-dri, da »se umika z zgodovinskega prizorišča*. Oblasti so sporočile, da o mu priznali letno pokojnino v višini 8 tisoč dolarjev, nato pa njegovega imena ni bilo več slišati. Predstavniku neke neuvrščene države, ki se je med obiskom v Pnom Penhu pozan mal za Sihanukovo u-sodo, pa so odgovorili, de «se noče srečati z nikomer, ker piše svoje spomine*. Tudi na konferenco neuvrščenih v Colombu ga ni bilo, čeprav jc veljal za enega izmed zgodovinskih voditeljev neuvrščenosti.
M se pa, da so se zadnje mesece v Kampučiji stvari korenito spremenile. Komunistična partija je zapustila anonimnost vodenja in prevzela trdno v svoje roke krmilo vlade. Med obiskom v Pekingu je Pol Pot dej .1, da v Kampuči :i ni zatiranja nasprotnikov, posredno pa je tDdi zanikal vesti o dramatičnih u-k repi h kot naj bi bilo -a ort je vseh šol, saj je dejal kitajskim »ogovor nikomi da je njegova vlada dose gla velike uspehe na področju izobraževanja, Obisk na Kitajskem in v Koreji pa kaže tudi na določeno odpiranje navzven. O tem priča tudi dejstvo, da je pnompenšk; ra dio brez komentarjev poročal o ne-davnent državnem udaru na Tajskem, kar nekateri v Bangkoku razumejo kot »znak* o možnosti po-mirjevanja. Kampučije s sosednimi državami.
Mno:' menijo, da je simbolična vrnitev princa Sihanuka novo »znamenje* dobre volje kamboških vo dteljev, saj vedo, da uživa Noro dom Sihanuk v svetu velik ugled in da je prav on morda osebnost, ki bi utegnila obnoviti doslej pre trgane stike, (st.s.)
Tito je čestital tudi iranskemu šahu Rgz: Pahlaviju ob njegovem rojstnem dnevu. Izrazil je globoko prepričanje, da se bodo tradicionalne prijateljske vezi in, plodno,,sodelovanje med Jugoslavijo in Tranom razvijali v korist narodov obeli dežel in prispevali k mednarodnemu sodelovanju, razumevanju in miru v svetu.
MUENCHEN — Policija je areti rala ameriškega dramaturga Julia-na Becka, ki je znan tudi kot ustanovitelj ansambla »Living Theater*. Ukrep je v zvezi z vključjtvijo njegovega odrskega dela «Šedem odlomkov o sadičnem in političnem ma-Sphizmu* v mednarodni festival sodobnega gledališča. V tem delu i-majo pomembno mesto-boji za človekove svoboščine v raznih delih sveta.	,
BENETKE — Na beneškem sodišču je včeraj dopoldne preiskovalni sodnik dr, Izzo v okviru dodatne preiskave o petoveljskem atentatu zaslišal glavnega državnega pravnika goriškega sodišča dr, Bruna Pa-seolija. Pascoli je obtožen, da je med preiskavo o atentatu leta 1973 ukazal karabinjerskemu častniku kap. Rar-ru, naj odpotuje v Švico, da preveri okoliščine, v katerih naj bi bil glavni obtoženec petoveljskega atentata Romano Resen prevzel razstrelivo za atentat čeprav; za to ni bil pristojen, ampak je ukaz sodil v pristojnost preiskovalnega sodnika Cenisi-ja: poleg tega pa je državni tožilec obtožen, da je prikril poročilo, ki ga je kap. Farro sestavil po svojem ogledu v Švici.
Okoliščine v zvezi s poročilom kap. Farra so prišle na dan na prvostopenjskem procesu proti Resenu in ostalim »"pomladi 1974, ko so zagovorniki opozorili na neskladnosti v pričevanju karabinjerskega častnika Chirica. Slednji je hotel podkrepiti svoje izjave in je poudaril, da je šel kasneje v Švico tudi kap. Farro in preveril vse okoliščine; o poročilu kap. Farra pa v aktih procesa ni bilo sledu. Naslednjega dne ga je na razpravo prinesel sam tožilec Pascoli, ki se je izgovoril, da je bilo poročilo med dopisi državnega tožilstva. Ta trditev je seveda razburila duhove v sodni dvorani in predvsem je razburila zagovornike, še zlasti potem, ko so prebrali poročilo. Farro je namreč dokaj jasno napisal, da v skladiščih v mestecu Pedrinate ni bilo razstreliva vrste T4, torej tistega, ki so ga atentatorji uporabili v Petovljah, pač pa je bilo v Švici na razpolago le mnogo šibkejše razstrelivo, ki ga uporabljajo v rudnikih in na gradbiščih. To poročilo je torej postavljale v dvom ves tisti del obtožnice, ki je govoril o tem, kako je Romano Resen skup no s »superpričo* 'VValterjem Di Biaegiom s tovornjakom odpotoval v Pedrinate. natovoril razstrelivo T4 in se vrnil v Gorico. Z objavo tega poročila bi padel v vodo ključni del obtožnice, v kateri je moral pre iskovalni sodnik seveda pojasniti, odkod so atentatorji prejeli razstrelivo.
Še več: če bi prišlo Fairovo poročno na dan pred sestavo obtožnice, bi verjetno zagovorniki Rešena in ostalih takoj zahtevali uradno obtož ho Di Biaggia zaradi lažnega pričevanja. S tem pa bi se zrušil steber obtožnice, ki je temeljila na poročilih karabinjerjev in na dolgem pričevanju Di Biaggia.
Farrovo poročilo pa je ostalo pri krito vse dokler se ni na procesu zareklo kap. Chiricu. Šele tedaj ga je tožilec Pascoli potegnil iz predala in izročil sodišču. Prav vsebina tega poročila je verjetno odločilno vplivala na razsodbo porotnega sodišča ,saj so prišle na dan tiste o-
koliščine. ki so jih zagovorniki poudarjali od vsega začetka: površna preiskava, med katero so karabinjerji opustili vse sledi, ki so kazale na morebitno odgovornost fašistov, pa tudi neverodostojno pričevanje Walterja Di Biaggia, ki je hotel z lažnim pričevanjem verjetno doseči kakšno uslugo od karabinjerjev.
Na včerajšnjem zaslišanju je baje dr. Pascoli naglasil, da je treba prikrivanje aktov pripisati pomoti katerega izmed njegovih podrejenih, kar pa zadeva opravljanje funkcije, za katero je pristojen preiskovalci sodnik, naj bi bilo šlo le za «sodelovanje», za katerega je zaprosil sam preiskovalni sodnik dr. Cenisi. To pa je tudi vse, kajti vsebina zaslišanja sodi v strogo preiskovalno tajnost.
Ob koncu naj še omenimo, da dr. Pascoli ni imenoval zagovornika ampak ga je včeraj zastopal uradni zagovornik odv. Seaduto. Včerajšnjemu zaslišanju sta prisostvovala tudi državni tožilec dr. Fortuna in goriški odv. Bernot, ki zastopa enega izmed obtožencev prvega peto-veljskega procesa. Giannija Mezz»-rano. ki se je prijavil kot zasebna stranka.
Jutri bo preiskovalni sodnik dr Izzo zaslišal tri karabinjerske čas» nike, ki so vodili preiskavo: MM8' rellija, Chirica in Farra. (b. br.)
V Španiji odpravili državni monopol nad radijskimi oddajami
MADRID - V smislu vladnega.*!' loka z dne 6. t.m., ki je bil P1'1®" čen v včerajšnji številki Uradne^ vestnika, nima španska država v* monopola nad radijskim obvesc*. njem. Vesti smejo odslej po l®stv uvidevnosti posredovati vse zase ne ali javne radijske postaje, ki P" morajo z,a to imeti ustrezno do'N Ijenje glavnega ravnateljstva ( žavne radiotelevizijske ustanove.
MILAN — Včeraj ponoči sta n*; znana mladinca pri Senagu v miMg ski pokrajini posilila 22-letno 4? verzitetno študentko Mario Manzoni. Šlo je za večkratno dej nje. pri čemer sta jo tudi pretep**] Ozdravela bo v 10 dneh, Karabinr rji so uvedli preiskavo.
Zunanji minister Združenih arabskih emiratov umorjen
Na letališču Abu Dabi.ja, enega izmed večjih mest Združenih arabski*' emiratov, je še neznani - moški, ki ga je sicer policija že zajela, t**1 državnega zunanjega ministra Goba ša, ki je spremljal sirskega kole** Kadama, proli kateremu je bil naperjen napad. Na sliki Gobaš 111 ^
nedavnim obiskom na Dunajn
Titovo čestitke
BEOGRAD — Predsednik SFRJ Tito je poslal avstrijskemu predsedniku dr. Rudolfu Kirchschlaegerju brzojavno čestitko ob avstrijskem državnem orazniku. V svojem imenu ter v imenu narodov Jugoslavije mu je zaželel napredek avstrijskega-ljudstva.'
ANKETA STATISTIČNEGA ZAVODA «DOXA»
Kako misli «komunistična baza ?
RtM — Tednik »1’Espresso* je preie.de dni naročil zavodu za raziskovanje javnega mnenja «Doxa* anketo o zadržanju komunistične »baze* o trenutni politiki KPI in n jenih perspektivah. O komunistični »bazi* se je veliko pisalo in raz pravljalo. Mnogi so se spraševali, ali tokrat sledi razmeroma elastični in mestoma drzni politiki strankinih voditeljev, na ošnovi tega slutenega zadržanja so nejtateri komentatorji in politologi gradili svoje hipoteze in interpretacije sprememb v stališčih komunističnega vodstva ,pa čeprav bi šlo zgolj za odtenke v tonih.
«Doxa» si je za svojo anketo izbrala »vzorec* komunistične baze in pri tem skrbno izločila vsakogar, gi bi v KPI imel kakršnokoli vodilno funkcijo. Na svoj račun so torej prišli navadni člani KPI, simpatizerji in volivci.
Prvo vprašanje je zadevalo «Ber-linguerjevo politiko*. Tako je «Doxa» prišla do spozopnja, da ogromna večina (86 odstotkov) meni, da je vzdržanje KPI ob zaupnici Andre-otlijcvi vladi predstavljalo »splošno korist Italije*.. Manjši pa je odstotek tistih (58 odstotkov), ki menijo, da je s tem KPI zasledovala »tudi svojo korist*, medtem ko je 32 odstotkov prepričano, da tako 'zadržanje ne koristi stranki kot taki.
Glede ocene Andreottija kot predsednika vlade so mnenja deljena, vendar v glavnem ustrezajo uradnemu zadržanju KPI. Večina (Gl odstotkov) rileni namreč, da je Andreotti «malo boljši od prednikov*, medtem ko je 5 odstotkov nasprotnega mnenja. Vsi soglasno pa so mnenja, da nihče «ne odobrava brezpogojno vsega, kar Andreotti počne*.
Povsem soglasni (skoraj 100 od stotkov)- so komunisti v odgovoru, da je bil «šesterni sporazum* sklenjen »v splošno korist Italije*. De ljena so mnenja ob vprašanju o «koncesijah», ki so jih levičarske stranke morale dati KD.
Na vprašanje, ali «zaupajo KD* in »verjamejo njeni dobri volji* je dobrih 50 odstotkov volivcev in sim1 patizerjev KPI odgovorilo, da «ne preveč*, fem je treba dodali 5 od-
stotkov, ki KD sploh ne verjamejo.
Ogromna večina (80 odstotkov) meni, da bi morala KPI sodelovati v vladi z demokristjani. S tem v zvezi pa je zanimiva ocena KD, ki jo daje »komunistična baza*. 46,4 odstotka jih meni, da «so v KD tudi poštene osebe, s katerimi je mogoče sodelovati*. Poleg tega pa je 44 odstotkov takih, ki menijo, da v »KD prevladujejo poštene osebe, ki omogočajo sodelovanje*.
Končno so predstavniki zavoda «Doxa» vprašali z.a volilne perspektive. Večina (53 odstotkov) jih meni, da bo KPI «še napredovala*. 31 odstotkov meni, da bo »ohranila sedanje pozicije* in- samo 13 odstotkov meni, da bo nazadovala.
Za socialistično stranko je večina (45 odstotkov) mnenja, da bo ohranila svoje pozicije, 24 odstot kov meni. da bo napredovala in prav toliko, da bo nazadovala.
Po mnenju komunističnih simpatizerjev bo, končno, KD «ohranila svoje pozicije* (46 odstotkov). 27 odstotkov anketirancev upa, da bo nazadovala. 19 odstotkov pa je prepričano, da bo napredovala.
Na vprašanje o tem, ali menijo, da bi moralo vodstvo KPI spremeniti politiko, je 75 odstotkov anketirancev odgovorilo, da ne. 7 odstotkov pa zahteva «trša stališča* in 4 odstotki »spoštovanje tradicionalne linije*.
Zadnje vprašanje je zadevalo «ev-rokomunizem*. 74 odstotkov članov, simpatizerjev .in volivcev se strinja s politiko KPI. samo trije odstotki pa podpirajo stališča KP Sovjetske zveze. Petnajst odstotkov jih je neodločenih ali takih, ki podpirajo stališča obojih, (st.s.)
Pod obtožbo vohunske dejavnosti
Aretacija junaka iz odporniških časov v Franciji
PARIZ — Glavni pravdnik sodišča z.a državno varnost je dal aretirati' pod obtožbo vohunjenja v ko
rist neke tuje velesile (verjetno Sovjetske zveze) 65-letnega junaka francoskega odporništva med drugo svetovno vojno Georgea Beaufilsa. Le-ta je že v ječi Fresnes nedaleč od Pariza. Zajeti sta bili še dve o-sebi pod isto obtožbo, vendar sta začasno na prostosti.
Beaufils (»polkovnik Drumont*, kot so ga poznali med odporništvom) se je na čelu 10.000 partizanov u-spešno zoperstavil nacističnemu prodoru. Nikoli ni tajil simpatij do komunistične partije. Zadn.fi dve leti je bival v rodnem kraju Cognac (Cherente v zahodnem delu države) ter pripravljal knjigo spominov.
Po obtožnici sodeč, naj bi posredoval «tuji državi* tajne informacije industrijske in vojaške narave od marca 1966.
Nr Kitajskem bodo prihodnjo pomlad obnovili skupščino in krajevne odbore
PEKING — Bitka proti posledicam vpliva »tolpe štirih* na Kitajskem prehaja na raven parlamentarnih in krajevnih oblasti. Tako je povedal namestnik predsednika vlade Yu ču-li, ki je povedal, da bodo prihodnjo pomlad na Kitajskem obnovili ljudsko skupščino, kateri bi sicer zapadel mandat čez dve leti. Tedaj bodo obnovili tudi »revolucionarne odbore*, se pravi organe krajevne oblasti, kjer se še čuti — Po mnenju Yu Cu-lija — »vpliv tolpe štirih*.
Yu ču-li je povedal tudi, da se je pred kratkim sestalo predsedstvo ljudske skupščine m sprejelo več u-krepov s področja gospodarstva. Med najpomembnejšimi velja vsekakor o-meniti sklep o zvišanju plač in mezd dobri polovici vseh delavcev. Hladnikov in funkcionarjev. S tem se torej začenja uveljavljati «zmema» smernica gmotne stimulacije gospodarskega lazvoja in produktivnih dejavnikov.
(Telefoto
ABU DABI - Zunanji min^ Združenih arabskih emiratov Bin Gobaš je bil včeraj zjutr. malo po enajsti uri (po osmi F italijanskem času) žrtev naP8®1 ki pa je bil po vsej verjetn01 naperjen proti njegovemu koI£® Abdelu Halimu Kadamu, katert' je pospremil na letališče.
Po vesteh, ki so krožile v Pjj stolnici Katarja Dohi je ateo ^ izvedel sama en moški, baje P8 slineč, ki naj bi streljal na ma, toda zadel Gobaša, ki je ppdlegel ranam. Atentator je n® .], plomata streljal s terase konR nega stolpa .letališča v Abu Dah'r takoj nato naj bi se Vnelo kraL-obstreljevanje s policijo, pred toro se je atentator umaknil v ko- čehoslovaško letalo, ki je poleg večjega hangerja. naj bi se «Palestinec» skušal gajati s policijskimi agenti, kar’^, letalu je kot talce zajel sedet11 j; taliških uslužbencev, vem,ar se -približno dve uri po atentatu 19 . bližrto ob trinajstih po krajev" ^ času) predal. Kmalu zatem n®1 agenti zajeli še pet oseb. (
Včerajšnji napad je že drug1 manj kot letu dni proti sirsk® .. zunanjemu ministru Kadamu. * četku decembra lani je n.alTi!ali skupina oboroženih mož. pripori, naj bi skupim »črni junij*. PtrC jf la na avtomobil, v katerem fe 'jj Kadam v spremstvu žene peli®' Damaska v Bejrut.	j
Druga možna razlaga za '' rajanji napad na sirskega predaj nika, vsi so namreč že izkl.!l% domnevo, da bi lahko bil naperi proti vodji diplomacije Zdru*e d arabskih emiratov, je naraŠ®®^ napetosti med -Sirijo in Irak11,;, kjer sta na oblasti nasprotne si le iste socialistične stranke eBoo Vsekakor bo možno potegniti 'j y dostojnejše zaključke šele p«, vi imen atentatorja in domn®v'n sodelavcev
Kasnejše izjave so prvotno %. manjkljivo poročanje nekoliko > pravile. Najprej je uradno stirala češkoslovaška letalska %o ba, ki je zanikala, da 'bi se k®8'^ potniško letalo, ki ga sarr ' uP%-lja, nahajalo na letališču Abu ^ bija med atentatom. Drugo °\,ji izjavo na je podal sirski zu®8a. minister Kadam. ki je bil po sp ^ nem mnenju predvidena žrtev.,3j je dejanje pripisal Iraku in da s takim početjem samo k®1 »sovražniku Izraelu*, (.bp)