proletarec je delavski list za MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC (¿lasih» Jugosloianske Socialisíifne liveie in Prosvetne Matice official organ of j. s. f. and its educational bureau iT. — NO. 1763. Publish««! We#klv «t 2301 S. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXVI. Nad 75 odstotkov prebivalstva po svetu že v vojni __•A VSE VELESILE ZAPLETENE V KONFLIKT, MED NJIMI NEPOSREDNO TUDI ZEDINJENE DRŽAVE. — DEVETNAJST DRŽAV PORAŽENIH IN PODJARMLJENIH Tudi Betlehem prcdelovajo — ne samo biblijo S Hitlerjevim napadom na Rusijo je sedaj že 75 odstotkov svetovnega vrebivalstva direktno v vojni. Vse velesile so zapletene vanjo, razen Zed. držav, ki pa so v nji neposredno. Posledice vojne ¿e močno čutimo, in jih bomo ¿ezdalje bolj, tudi ako se nam posreči, da se ne umešamo direktno v krvavi metež. Razlika med prejšnjo in sedanjo vojno V prejšnji vojni je bila vsa Evropa, razen Avstro-Ogrske ter Bolgarije, in pa Turčije, ki Hitler in Mussolini sporazumela uničiti naš jezik čimprej. Dvorila sta Rusiji, dokler jima je kazalo, a ker je njima ven-darie v na pot je, sta udarila po nji vzlic "prijateljstvu", ki sta ga od leta 1939 tako "vneto" gojila. Izmed Hitlerjevih žrtev v Evropi sta najbolj prizadeti Poljska in Jugoslavija. Oziroma v slednji Srbija in Slovenija. Vloga Rusije S pomočjo sporazuma s Hitlerjem si je Rusija vzela v poletju 1939 velik del Poljske in nato še Latvo. Litvinsko. Estonsko, kos Finske, ki pa ga je mo- Oboroževanje bo stalo približno sto milijard PO DVEH LETIH PAKTA MED NEMČLJO IN USSR V starodavnem Betlehemu v Palestini jo bila cerkev, o kateri trdijo, da «taji aa kraj«, kjer je bil v davaUi časih bler, v katerem je bil rojea Jasa». Ni* koliko Ijodi je ie pr.romalo eaaja. Ker jo BetUkem blisu morja ia aolo strategičaa točka, »o Angleii biblijsko seatimeatalaoet porinili aa straa ter mesro utrdili, da se aavarujejo pred aemško in ita lijaasko i.va-sija. Tndi cerkev Odreieaika se jo morala umakniti tej potrebi. Tam kjer jo bila p raj cerkev, predstavlja gornja slika obrambne aaparve in me- ( derao rojastv^ vS€ll OZirih. Ako se bo oboroževanje nadaljevalo v sedanjem tempu, bo stalo približno sto milijard (milijarda — tisoč milijonov). To je koloaalna vsota, ki pomeni, da bodo davki rasli in se podvojili, iivljenski standard postane nižji in reči, ki so v evropskih deželah luksus, tu pa dostopne vsem, ki primerno zaslužijo, bodo tudi tukaj bolj in bolj privilegij le imovitega sloja. Če pa se zapletemo v vojno, bodo potroaki še večji in s tem tudi žrtve vseh, ki delajo, bodisi v industriji kakor na poljih. Proletarčev piknik sijajno uspel Piknik, ki ga je v korist Pro-letarca imel prošlo nedeljo pri Keglu v Willow Springsu klub 1 JSZ. je izborno uspel v PRESOJ AX JA DOGODKOV DOMA IX l»0 SVETIT ADOLPH HITLER je bila tedaj veljavna tudi v Evropi, zoper Nemčijo. V sedanji vojni je Nemčiji podložen ves evropski kontinent z otoki vred. Le Sovjetska Rusija se ni hotela popolnoma podati, dasi je Hitlerju veliko pomagala. In ker Hitler ni mogel od nje iztir-jati vse, kar je hotel, jo je napadel, kakor napade tolovaj kogarkoli, pri kateremu se nadeja dobiti kaj plena. Kajzer Wilhelm, ki je nedavno umrl v pregnanstvu, je dal s svojimi napakami Hitlerju in njegovemu tretjemu raj-hu nauk, kako se jih izogniti. Oba — pokojni kajzer kot sedaj Hitler in z njima vred milijone delavcev sta verovala in še verujejo, da so oni "izvoljeno ljudstvo", ki mu je usoda in zgodovina določila gospodova-nje nad svetom. Pod jarmi jene dežele V tej veri ga je utrdil že kajzer Wilhelm, še bolj pa Hitler. Kajzer se je v vojni s skoro celim svetom sicer unpeAno boril skoro štiri leta, a »podjarmil si je v nji veliko manj Evrope kot sedaj Hitler. In dočim se je morala kajzerjeva armada res boriti, je vzela Hitlerjeva vojska precej dežel brez da je bi stalo kakšno življenje. Pod Hitlerjevo oblastjo sta Italija in poražena Francija. Dalje Avstrija, češka, Slovaška, Srbija, Poljska, Danska, Norvežka, Nizozemska, Belgija. Luksemburg, Bolgarija, Grčija, Ogrska, Rumunija in neposredno tudi vse dežele, ki jih je Hitler podaril Mussoliniju, JOŽEF STALIN rala Rusija plačati s krvjo, in Besarabijo, katero ji je Rumunija prepustila brez vojne. Vse te pridobitve Sovjetske linije hoče sedaj Nemčija nazaj pod svoj vpliv in vrh tega še Ukrajino ter ruska oljna polja. Vsi kontinenti ▼ vojni Rusija, ki je poudarjala geslo miru, zato, da je opravičila svoj pakt s Hitlerjem, poseduje eno šestino zemeljske oble. Sedaj je tudi ta Šestina v vojni. Občestvo Velike Britanije pokriva četrtino sveta. Vse je v vojni. V Aziji se bori Kitajska proti Japonski že več let. Sicer je vojna v Aziji vsled vojne v Evropi in v Sredozemlju nekako zatemnjena, a je vendarle vojna, v kateri trpi več sto milijonov ljudi. Doma lega ves svet je že v vojnem požaru in prav ves ga čuti. In rešitev? Za rešitev ni drugega izhoda kot ureditev sveta po socialističnem ekonomskem programu in demokracija. Glavni dogodek v minulih dneh je Hitlerjeva invazija v Sovjetsko Rusijo. O tem več v prvima dvema kolonama v tej številki. Francija je imela 17. junija prvo cbletnico premirja z Nemčijo in Italijo, v kolikor slednja sploh pride v poštev. Načelnik vlade maršal Petain je imel ob tej priliki govor in zagotovil narodu, da Francija ni izdana in ne prodana, pač pa se muči, da se izvleče iz posledic poraza kolikor najboljše mogoče. Pravi, da je po enem letu rešila že marsikak problem in v njeno ljudstvo se spet vrača ponos ter vera, da Francija spet postane mogočna svetovna velesila. Drugače pa je Francija le del osovine in mora služiti Hitlerjevemu novemu redu, česar pa Petain v svojem govoru ni priznal. V Avstraliji so stavke prepovedane radi nujnosti oboroževanja ter vojnih naporov. Sicer jih je bilo malo, več pa baje sabotažnih dejanj. Postava, ki zabranjuj« stavke, ima tudi drastične določbe proti špijo-naži in sabotaži. Anglija je sledila Nemčiji v moblliziranju žensk. Nad Četrt milijona jih bo "draftanih" v vojne, odnosno v obrambne namene, večinoma v industrijo. Glad v Belgiji je tako neznosen, da se delavci upirajo garati ob pičli hrani. Dasi eo stavke v Belgiji od nemške komande striktno prepovedane, poročajo h Londona, da je meseca junija zastavkalo nad 125,000 delavcev. Njihova edina zahteva je več hrane. Peki na Angleškem so dobili ukaiz, da morajo proizvod kru- ha znižati 25*. To je zasluga nemških podmornic. -r- Osemurnik je v Zed. državah zakonito določen. Predsednik Roosevelt ga je z odlokom z dne 19. junija ukinil pri gradnji vojaških taborišč in v raznih drugih panogah, kjer je treba z obratom izredno hiteti. V McKeesportu, Pa., so 17. junija znstavkali mestni delavci. Župan jih je obdolžil, da so se pustili potegniti komunistom. Stavko so dobili in ako komunisti sedaj hočejo, si zma- Udelezba je bila večja kot na kateremkoli prejšnjem pikniku v tak namen in tudi vreme je bilo ugodno. Prihodnji petek 27. junija seja kluba št 1 JSZ. °o seji razprava Chicago. — Med ameriškim ljudstvom se vodi silovita razprava o vojni. Za in proti. Medtem se dežela oborožuje z vso mogočo naglico. Proti oboroževanju ni skoro nobene opozicije, pač .pa je zelo močna pro-| paganda proti zapletu v vojno z Nemčijo. Drugi odgovarjajo, da pomoč, ki jo daje ta dežela Angtiji, ni le podpora Angliji, nego obramba Zed. držav pred nacijskim kolosom. In če Zed. države popolnoma go teh delavcev lahko laste za ( vstopijo v vojno z ugotovitvijo, svojo zaslugo. Chicago Tribune, ki izhaja v nad milijon rztisih dnevno, je da je to potrebno v njihovo lastno obrambo, kaj naj bo naše stališče? To je predmet razprave, ki FRANK ZAITZ Bilo je 21. avgusta 1939, ko sem se peljal po opravku iz Clevelanda v bližnji Lorain. Uslugo voznika mi je storil Math Petrovich. "Si že čital," me je vprašal, ko sva sedela v avtu, "da je Rusija sklenila pakt s Hitlerjem?" "Ne," nato pa sem mu naročil, da naj ustavi pri prvi stojnici, kjer prodajajo časopise. Tak pakt so novinarji dolgo prerokovali, kakor so sedaj — uziroma skozi par tednov do 22. junija sipali v svet vesti, da je vojna med Nemčijo in Rusijo na pragu, a Moskva je vse to zavračala za hudobno angleško propagando. Na tisti vožnji v Lorain sem venomer mislil na "pakt". Za nas ni prišel nepričakovano. Stalin je pač dovolj očitno nadaljeval evangelij kominterne, da namen posvečuje sredstva, pa ni bil njegov sporazum s Hitlerjem za one, ki taktiko ljudi v Kremlinu poznajo, nič presenetljivega. A vendar, prav tiste dni so bili v Moskvi zastopniki Anglije in Francije v pogajanjih za skupni nastop proti osišču. Stalin jih je vlekel za nos, češ, Rusiji niste bili še nikdar prijazni, sedaj pa vam vrnem vaše hinavstvo proti nam z zvezo, ki jo te dni podpišem s Hitlerjevim pooblaščencem. V Proletarcu z dne 30. avgusta 1939 sem pisal, da je tretji rajh s pogodbo z Rusijo ogromno pridobil in da je ob enem dal kominterni smrtni udarec. Komunisti so strmeli, nato pa nekateri odstopili v protest proti paktu, drugi pa se preko noči prilagodili novi liniji, ki jim je bila zapihana iz Moskve. Vsa komunistična propaganda po svetu, ki stane milijone dolarjev na leto, je vzkliknila, da pomeni pakt med Berlinom in Moskvo najmogočnejšo zavoro proti "imperialistični vojni". V Proletarcu nismo bili takega mnenja, nego takoj po tistem paktu ugotovili, da je "desetletno prijateljstvo", ki ga je obljubil in podpisal Hitler Rusiji, v resnici olje na ogenj Hitler- evi imperialistični vojni. Tako je tudi bilo. In je! Rusiji je Hitler dopustil vzeti nekaj dežel, ki so bile že prej pod carjevo vlado, hlinil ji je prijateljstvo, koval z njo bolj in bolj tesne trigovske odnošaje, toda pri tem ni nikdar pozabil na načrt, ki ga je imel glede Rusije označenega v svoji knjigi — nacijskem svetem pismu — Mein Kampf. Stalin je s Hitlerjem igral in stavo izgubil. Vsa njegova flrapaganda proti vojni, ki Je bila zadnjih par let striktno v pomoč hltleri-zmu, se je sesula kakor stara trhla *upa na osameli farmi. Pisec teh vrstic ni imel s komunisti drugega kakor boj z njimi od kar so se v Moskvi odločili uničiti vse, kar veruje v demokratični socializem. Imel je opravka z njimi na neštetih shodih skozi od leta 1918. Bilo je nam mučno in ob enem skoro-da nemogoče dopovedati ljudem, da tira kominterna svetovno delavsko gibanje v pogubo. Obsodili smo pakt med Stalinom in Hitlerjem in se zame- s i lovit o proti Angliji. Ako bi w 7a to 9ej0 dojilj ¿ianj š s:: ¡^¿r^srs! ki smatr VŠ rh £Tmk*kor verujejo nikakršne podpore. A sama ji Anton Zait£. f katoličani v nezmotljivosti Svetega Očeta. jo je vseeno dala v vsoti tri mi-| Vstop imaj0 tu Ia pri International Harvester kaj nad tri milijone članov V nekaj letih je industrialni unionizem ne le pojačal svoje lastno gibanje, nego iivlekel I jal, da ▼ njegovih tovarnah u- Tudi pri McCormickovi dru- kompaniji *e vse bolj sijajno, tudi AFL ii okorelosti. -TAKA JE SEDAJ SITUACIJA r Sodruga Jontez in Lever v Clevelandu ter An-ton Jurca iz Detroita v pismih glede naročnin in agitacije za zbiranje v tiskovni sklad lista poročajo mimogrede tudi o razmerah, oziroma o mišljenjih ljudi, med katerimi delujejo. "Ni zanimanja med mladino/' piše eden, priseljena generacija pa se "vidoma stara". Jurca v De-troitu misli, da bi bil njihov klub boljše uspeval pod kakim drugim imenom, ker je socialistično označba zgubila privlačnost. "Največja ovira našim aktivnostim je pač silovita nevednost mase, pa je take ljudi laglje dobiti zavajalcem in raznim hujskačem, kakor pa onim, ki delujejo smotreno in ljudstvu predstavljajo dogodke in razmere kakršni so, ne kakor si jih kdo želi," piše nekdo drugi. Vse bi še šlo, ako ne bi bilo toliko delavcev, ki položaj sicer razumejo, a so vzlic temu brezbrižni za naše naloge in naše delo. Če bi pomagali v njih, bi bili naši napori veliko izdatnejši. Tako pa moramo shajati kolikor najboljše moremo. V bodrilo nam je zavest, da takemu gibanju, kot ga zastopamo mi, ni bilo še nikoli "z rožcami postlano" nego od po-četka združeno z žrtvami in težkimi boji. Vedno jih je bilo nekaj, ki so vztrajali tudi vpričo najhujših ovit. Ko so jih prestali, jim je spet zasijalo svetlejše solnce. Tako bo tudi sedaj. PJtOLETAREC * r LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. T PIKETIRANJE JE LA WO RES^O, ALI PA KOPIJA IZHAJA VSAKO SREDO. lidaja Jufoilovamka DfUvikt Tiskovna Drušba, Chicago, III. GIA9ILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto |3.00; za pol let« $1.76; za četi t leta $1.00. {no;emstvo; za celo leto $3.60; za pol leta $2.00. v «i rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljka popoldne za priobčitev v številki tekočega tedna. 1» R O L E T A \i E C Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor..................................................................Frank Zaits Business Manager..........................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Joseph Draaler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. FROLETAHEC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, Hi. Telephone: ROCKWELL 2964 Klerikalizem v Sloveniji 19 dela za mučenika V tej številki objavljamo prvo poročilo o Sloveniji iz "verodostojnega vira". Prihaja namreč iz slovenskega oddelka jugoslovanske vlade v begunstvu in slika grozote, ki jih počno na-ciji nad Slovenci, oziroma nad slovenskimi duhovniki. Viada Jugoslavije je v bistvu taka kakor ista. ki je podpirala pakt s Hitlerjem. Razlika je le, da se srbska vojaška kama-rila ni strinjala s podpisom in ga je preklicala. Odstavljena ita bila premier in »pa minister vnanjih zadev, a kal* so Slovencev in Hrvatov ter večine drugih ministrov tiče, so ostali v vladi. Glavni predstavnik Slovencev v vladi je bil po smrti dr. Korošca dr. Franc Kulovec. Bil je ubit v napadih nemških letalcev nad Beogradom. Ostal je v vladi ¿e advokat dr. Miha Krek. ki je bil član režima že mnogo let^jn zaeno z nekaterimi drugimi ministri v dneh nenwke>a^litzkriega,, srečno dospel v Palestino. Z njim je šel tudi Jlavni urednik ljubljanskega Slovenca t^r par drugih klerikalnih prvakov. Urednik Lovro Kuhar je v tej vladi načelnik publicitete za Slovence. Ko je v času civilne vojne v Španiji vodil v Sloveniji propagando proti španski republiki, je pisal dau za dnem o grozotah, ki so jih po njegovih trditvah uganjali lojalisti nad duhovniki in nunami. Sedaj piše o grozotah, ki jih uganjajo naciji nad duhovniki ip nunami po Sloveniji. Kanoniki morajo pometati ceste, nune strehi nemškim vojakom, frančiškane mučijo, menihe so izgnali in samostane pa dali za stanovanja nemškim častnikom. Urednik Proletarca je bil v Avstriji par mesecev po tistem, ko ¿o je vzela Nemčija. Pred tem je bila pod svojo klerikalno diktaturo, kakor je bila Slovenija. Ko so jo vzeli naciji, so mučili le Žide, liberalne mislece in socialiste, kardinalu Innitzerju pa »o namignili, da je njegovega režima konec in naj se drži odslej le svojih cerkvenih opravil. Nekaj nacijskih prenape-teŽev je še vzlic temu udrlo v njegovo palačo, mu preobrnili opremo, in nekega kanonika pa so vrgli skozi okno na pločnik. Mi smo proti terorju. Kakor smo obsojali klerikalni teror nad delavci v Avstriji, tako smo tudi proti terorju nacijev iiad duhovščino, ako ga vrši. Toda poudarjamo, da urednik Slovenca, dr. Miha Krek in drugi klerikalni prvaki v Sloveniji niso nikdar zastopali to stališče, nego so odobravali Hitlerju in Mussoliniju zatiranje marksizma, z drugimi besedami, ploskali »o jima ob vsakem drastičnem dejanju, ki sta jih vršila nad delavskim gibanjem. Poročilo o dogodkih v Sloveniji, ki ga v informacijo čitate-Ijem objavljamo v tej številki, je klerikalna propaganda. Pripoveduje o nacijskem mučenju frančiškanov v Mariboru, a niti besede ni v njemu o mučenju slovenskih socialistov v Mariboru, ki so tvorili vzlic klerikalni tiraniji najjačjo politično skupino. iPrečastiti gospod, ki je te podatke zbral skupaj in jih poslal propagandnemu (biroju jugoslovanske vlade v Ameriki, nič ne ipiše o žrtvah kmetov, ki so morali okupacijski armadi izprazniti svoje kašče, o delavcih, ki so bili vsled vojne in zmede vrženi v brezposelnost in glad, nego le o silnem trpljenju duhovnikov in nun... Podnaslove smo v poročilu o dogodkih v Sloveniji zaradj pomanjkanja prostora izpustili. A so zanimivi In marsikak či-tatolj[ jih bo bržkone videl v drugih listih. Skoro vsi pripovedujejo 1^, kako silno naciji mučijo duhovnike in jim plenijo imovino. i • fte neka druga značilnost je v tem poročilu. Namreč ta, da Italijo komaj da omenja in da ni proti nji nobene žal besede. Mačka iz žaklja je o tem izpustil že pred več tedni urednik Glasila KSKJ, ki je pisal, da je za Slovence, ki so prišli pod MuMplinij* boljše zato, ker Italija "drži s cerkvijo". Slovensko zastopstvo v jugoslovanski vladi v begunstvu do Kraja klerikalno in v svoji propagandi to več kot očitno iizraža. Prevzvišena duhovščina je vse. Delavce ignorira kot da jih sploh ni, kmete omenja nekako mimogrede, vse pa so suč* okrog duhovnikov in nun. M,ilia Krek in Lovro Kuhar ne vesta, da delata s takimi poročili ideji za obnovitev Jugoslavije slabo uslugo. Mala, revna Slovenija, je preživljala proporčno več duhovnikov kot katerakoli druga dežela. Propaganda, ki se bo širila med nas iz tabora slovenskega klorikalizma, ne bo govorila o svobodi, o demokraciji, o aocialnj pravičnosti in vladi ljudstva za ljudstvo, nego le o preganjani^ duhovnikih in nunah in pa kako jim plenijo imovino. Je enaka kakor je bilf, ko je opravičevala klerofašizem v Avstriji, faši-?en\ Y Španiji in odobravala Hitlerja, ko je lomastil po socialistih, delavskih unijah in 2idih. Za idejen boj proti hitlerizmu slovenski in noben drug klerikalizem nima smisla. Njemu je le za dobrobit duhovščine, pa naj bo že pod kakirtnokoli vlado. ? fcflP^f /tJ? - Vi Apel za pošiljanje paketov Jugoslovanskim vojnim ujetnikom Navodilo, kaj ujetniki v nemških in laških tabori ščih najbolj potrebujejo, kaj paketi vsebujeio, ko • liko stanejo in kako se jih pošilja ter deli Kcnmnisti, ki se S< namesto prejtnjih trganisacij4 imenom "American Peace Mobilisation", «o jo 4» meceo dni noč in dan piketirali pred Belo kito, namreč., totalitarni dešeli, jik ni vel dni nikše nadlegoval. Prvi, ki napisom, a« katerem »f je bralo: "Mi. Američani, prote ko bi trenil, takoj je vse ameriško ¿tiopitj« • prominent ketov rem ir tja dar ia noč, da protestira preti vojni, biti nekoliko tega »lovesa »e kongresnih Luther Patrick is New Yorka (na drtriV. ki K dejal, da portretira Sla rtriral proti pikrtem APM. Ljudje so kostno vseli vse to rtdolšnib ir lepo svenecik imen ustaaavlli novo firmo «atistrali a veliko propagando ia pa s tem, da «o skoi| [roti Roooeveltu in njegovi vaaaji politiki. Kar nismo v prišel mednje. Jo bil nebi naturalisirao Rus s svojim (tiramo Froti komunističnemu piketiranju Bele kise!" Ia rimi naslovi p ur očala, da koraka pred Belo kisa vrs.a pi-Stunt se je torej dobro posrečil. Nato si jo poskusa I do« ir. Alabame (v «redi proti desni), ia pa Rickard Roiderer lina. Naravno — saj pove io njegov napis, da jo demon* ra komedijo in so kmalu nekali sanimati sanjo. Prva poročila o sedanji usodi Slovenije (Sledeče podatke je poslal, kakor vsemu drugemu juge slovanskemu tisku v t«j deželi Jugoslovanski Kurir. Mnogo pcdnaalovov smo črtali zaradi prostora im pa ker I* preočitno označujejo propagando za klerikalisem na Slovenskim in mu iščejo simpatij. Citajte • tem uredniiki članek v tej številki.) We»kington, D. C., 16. junija. — Dop. Central, tisk. urada pri Kr. poslaništvu v Washingtonu more dostaviti izelniškcmu tisku dokumentirano poročilo o mukah in trpljenju sle-vensVega naroda v slovenskih krajih, zasedenih po Nemčiji. Ta dokument je Dopisništvo On. traL tirkovnega urada dobilo iz povsem verodostojnega in zanesljivega vira: Na podla«! vseh podatkov, Iti s« morejo Hasedaj dohiti is KHvenije, , zasedene po nemški vojaki, se dosna-va, da postopa nemška okupacijska ob'ast ob sodelovanju s Gestapom s .Slovenci natanko tako. kakor to dela ♦ čeških in poljskih krajih, («lavni nemški cilj je zatreti vsako sled slovenskega ni roda. slovenske kulture in slovenske civiliiacije. K»» kosanje Slovenije med Nemce, Medšife ia Lahe. — 850.000 Sloven cev prišlo pod nemško peto, 329,000 pa pod laško Nemci so se polastili domala vae mariborske oblasti, med trm ko so i si prisvojili Madinri le en majhen i del. V ljubljanski oblasti so Nem?i | pograbili Radovljico, Kranj, ftkofjo Loko, Kamnik, Moravče, Litijo, Za-, gorje in nekatere drle ljubljansko okolice g Lesk ovce m. T^ko imajo Nemci okoli 8(0,000 Slovencev pod svojo < blastjo. I a hi so *apcdli vae, kar je ostalo od Ljubljane in tako je pod Italijo .129.000 Slovencev. Nemi VUa jc pripojila ozemlje mariborski oblasti južni Štajerski, b kateri je priklopne» tudi en del ljubljanske oblasti, med tem ko je drugi del pri* pojen Koroški s Celovcem (Klagen-furt). Italijanska in nemška okupacija sta se takoj lotile grdega dela ter začele zapirati znamenitejše narodno delavce kar na debelo. Italijani so prijeli g. Filipa Terčelja, profesorja verske zgodovine na ljubljanskem vseučilišču. Prvi cilj aeaiske aaoedbe. —- Zadušitev slovenske narodnosti Za nemško o kupne» j «ko oblastjo so priftli v zasedene kraje Gesta po, S. S. in S. A. — Nemci so nemudoma is-javili, da jim je prvi cilj ¡«gnati i* slovenskih krajev vse narodne ljudi, predvsem pa rimskokatoliške duhovnike! ki jih izmenjavajo t nemškimi. Neki visok nemilki uradnik je izjavil, da se ne bo mogel nihče v zasedenih slovenskih krajih imeti za Slovenca; nasprotno, cel nyv\ ^ se Ho moral o-kleniti nacionalnega socialiama in priznati firerjn pa njegovo ideologijo za edino politično veroizpovedanje. Tu je treba poudariti, da šivi v vseh teh Čisto slovenskih krajih samo 16 tisoč Nemcev in U,o0oy M««lzarov. Nemške oblasti prijemajo mahoma vso slovenske duhovnike In Intelektualce iz katoliškega liberalnega iva-ta. Nemške oblasti sestavljajo seznam slovenskega prebivalstva, ki se je naselilo na Štajerskem od januarja 19171, zalo, da hodo med prvimi it-gnanl ti ljudje. Ti no morali zapustiti vae: Hiše, pokiatvo, blago, or»»dje. Na njihova mesta ee dovgjajo čisti Nemci. Nemci so v Mariboru Ukoj prve dni, ko so dospeli tjakaj, vdrli ponoči ob pol trak v škofijo. Ta »o napadli škofg d rja Ivan^ Tomai»ča, ki so ga po zclp mučnem izpraševanju odvedli neznano kar*!. Oh tej priliki M) prijeli tudi dva tajnika, In sicer Kokošineka ia Logarja. Takisto ao bili prijeti tudi trije kanoniki, in sicer d{. France Ct*. kale. dr.' Alojzij rtšterač in Jolef Mirt. Vsi omenjeni so morali «apu- stiti svojg stanovanja ter pustiti vse svoje imetje. Vse druge duhovnike, ki so bili v škofiji, so Nemci aegnali V škofijake pisarne, mod tem ko so ;anc ¿a vzeli najboljše in na j udobnejše prostore. — Vsi. duhovniki mari-bci *ke škofije bodijo oblečeni v civilno obleko, da tigo ne obračajo pozornosti nemškfh oblasti nase. — V Mariboru »o bili prijeti tudi vsi gimnazijski profesorji, in vsi katehcti( ljudskih šol. — Frančiškanski samostan so zapčli m izpremenili v glavni stan ženskega esta pa Samo trem frančiškanom so dovolili ostati in bivati v samostanskem hodniku, med tem ko so fcili vsi druiri izgnani. Ujetih je bilo tudi veliko število jezuitov, pa čeprav je bilo med njitai tudi nekaj starcev, ki so še prekoračili osem-deseto leto svoje starosti. Ceni se. du je bilo v mariborski škofiji prijetih 3^0 do 400 duhovni-kqv. V Celju je puičen samo en šup-nik. V Trbovljah tudi samo eden. V Prešicab, pri sv. Trojici in na Slovenski Gorici so bili zaprti frančiškanski samostani, potem kapucinski v Celju pa Ptuju in oni lazaristov v Celju pa malih bratov v Ptuju. Vsa njihova posestva so bila zaplenjena. poleg duhovnikov ao Nemci zaprli veliko število učiteljev, profeaorjev in narodnih delavcev. Prijemanje te vrši med deseto uro zvečer do Itirih zjutraj tako, da svet ne vidi irtev, ki jih nemudoma odvedejo, trtve vzamejo lahko s sabo le tisto obleko, ki jo imajo na sebi, eno odejo, en krožnik s žlico in hrane za tri dni. Nemška okupacijska oblast pošto-,>a 7. duhovniki na najhujši način, kanoniki morajo uko^i mesta spremljati vojaško kuhinjo, pometati ceste, orni-vati okna po vojašnicah in čistiti uniforme nemških oficirjev. — Frančiškan jc, prijeti v Mariboru, so bili prisiljeni kar y, kutah podirati pravoslavno cerkev v Mariboru. Ker je tedaj besnelo strašno neurje, so mnogi izmed duhovnikov, nenavajeni takemu poslu, omedleli, nakar so Jih prepeljali v bolnišnico. Mnogi duhovniki morajo čistiti stranišča v hišah, ? katerih bivajo nemški Vojaki.-Vse to se dogaja v navzočnosti članov Gestapa. ¥ i*Hjejo nes*We-trtve, kričijo nad njttpi ter jih pretepajo kakor navadno živino. Po isti metodi se uganjajo nasll-stva tudi nad duhovniki v ljubljanski oblasti. Veliko število duhovnikov je bilo prijetih v Zagorju, med njimi tu->di Marke* Kalan, Stoničar, Kočevar, fftftsrfil, Zid^f in Krišaj. Potom so lih prijeti v Radeče ti, fomšeaiku, ftt. I ambertu, Izlakah, Kolovratu, Blago v Ici, Svetem Gotardu, TešnjicaK, Sv. uitofcu. Kaki, Hv Gori. Tržiču itd Metodi genaaaizacije se prilagajajo tudi v diflih, pnkloplenih ^oreškL — Nefncl so zsprJt vse samostane v ljub-IJanski oblasti Zasegli sO samostan lastriatov v fcrodu, onega kapuclnov v ftkofji Loki, frančiškanskega v Kamniku in na Brezjah — svetem kriOu slovcpskë bo^Je poti, kamor romajo vs| Slovenci častit DçVico Marijo, kraljico Slovencev. Nemci so tadi izgnali uršullnkc iz Škofje Loke in Kranja. ZnačHno je tp, da so nemški vojaki ponoči vdrli v samostan iiršulink, pa Čeprav ao bili oposorjenl, da Je moškim sabra-njen vsak vstop v samostan. Takoj po Yppdu Qfstapa v samostan so bile ur-lulinke ponoči odpeljane iz sanfMta-na neznano k%m. To postopanje Je k-tvalo upor med prebivalstvom, ker ao bUe uršulinke v tem kraju zelo priljubljene vsled svojega vzgojnega In Kulturnega delovanja Neki nemški vojak je Izjavil: «'Naš /irer ne mara samost^ov, ker meni, da ne smejq ženske zgubljati časa v molitvah in s tem, da se sprehajajo z evangelijem v roki." V Mekinjah so morale nune gostiti nemške oficirje ter Jim streči. Neko noč pa ao bile nenadoma Utirane ia samostana. Gesta po odnaša s sabo vse imetje iz škofij, župnij in cerkev. Nemške okupacijske oblasti so zasegle tudi vsa semenišča, vse katoliške zavode in vse katoliške organizacije. Najstarejša kgtol. gimnazija v St. Vidu pri Ljubljani je bila najprej zavzeta od laške vojske, potem pa od nemške. Gestapo je ukazal rektorju, ekonomu, profesorjem in prefektom. da morajo v teku cnc ure zapustiti poslopje. Ničesar niso mogli vzeti s sabo. Obenem so bili izgnani val dijaki in najstarejši duhovniki, katerim je biki tako vzeta možnost obstanka. V celem poslopju, v katerem stanuje lahko pet sto ljudi, ao Nemci nastanili samo štirideset nemških oficirjev. Is vseh gornjih podatkov se jasno vidi, da nameravajo Nemci zatreti pri Slovencih vsako sle | slovenskega čustvovanja. Istlrali so iz vseh slovenskih cerkev, šol in zavodov slovenske duhovnike in izobrašenstvo ter se pripravljajo na to, da uvozijo v Slovenijo UQ0 nemških ljudskih učiteljev, ki so jih v ta namen posebej pripravili na štajerskem. Is najrazličnejših krajev Slovenije m odvaja slovenska mladina v Nemčijo na tako zvani "ArfceUs-Dienst", kjer se ima ponemčiti. Že takoj prve dni so dali Nemci izmenjati slovenske ulične naslove z nemškimi. Ljudske šole pretvarjajo v "Volks-Scbule". Slovenske delavoe odvajajo v nemške tovarne na tešje delo, a nemško pa dovajajo v Slovenijo. Slovenske kmete izganjajo v Nemčijo, a na bogata slovenska posestva pa pošiljajo nemške. S sistematičnim preganjanjem inteligence se uničuje katoliška duhovščina in preganja katol. cerkev, ki je v Sloveniji podlaga slovenske narodne in kulturne individualnosti. Neki nemilki oficir je izjavi) v Gornjem Gradu, da ... "Nemci ne potrebujejo Boga, ker je njih edini Bog Hitler, v katerega voruje, se mu poker* in šigar naiedbe igvršuj« 80,-000,000 Nemcev." ' Gesta pove), S. 8 in S. A. ustavljajo na ulicah slovenskih mest vse lju-di( ki Imajo biciklje, motorcikle ali avtomobile ter jemljejo na licu mesta brez vsakršne?* pojasnila omenjena prometna sredstva. Kadar hočejo Nemci upreti kakega Slovenca, mu rjavadno podtaknejo orožje v bili, kakor ao to storili o priliki, ko so prijeli mariborskega škofa drja. Toma žiča. lz vseh teh zf^pealjivih dukazov o neuslišanem nasilstvu, ki ga UfT*nja nemlka okupacijska oblgst na$ slovenskim narodom v njegovi domovini, so jasno vitji, da poskušajo Nemci popolnoma uničiti slovenski M rod natanko tako, kakor delajo a čeki ti» Poljaki. Vse to pomeni, d« ne misli Hitler vzpostaviti 'novega reda" v Kvropi, pego da gre za da vlada tamkaj zmešnjava, negacija Vs|£q kultyrš In podi kar Je dobro Poslaništvo Kralj. Jugoslavije in Ameriški Rdeči križ v Washingtonu prejela brzojavko ud "Mednarod neira rdečega križa" v Ženevi (ftvira). ds obstaja hujna potreba, da se pošlje rkupini od 00,000 jug^slovan-rkih ujetnikov v nemških in italijanskih taboi i>*nh pomoč v paketih h hrano in spodnjo obleko. "Ameriški rdeči briš" se sato obrača do v$eh na tik organisacij in posameznikov I p'»in j«, »f j «WU pošljejo svoje nujne prispevke v ta namen- Kakor' je znano, je Rječi kril poleg nnbiranja prispevkov za hudo pri-radeto meščane vodil slično pomoš «a ujetnike tudi drugih narodov. Tako je ¿e ugotovljena oblika paketov pa pot |n način, kako se pošiljajo. Po tem je vsebina vsakega paketa sledeča: kondonzirano mleko, ena Kanta od H unč (ounces); piškoti (sladko pecivo) ra obed, en zavitek od 8, sir, ena kanta od 8; kakao (cocao), ena kanta od 8; sardine, ena kanta od 15; svinjina (svinjsko meso), ena kanta od 12; govedina (goveje meso), ena kanta od 12; čokolada, dva zavitka od 6; drobni sladkor, en favitek od 4; vitamin C, od koncentrirane pomaranče, ena kanta od 7; čc*plje. en zavitek od 18; kava, ena kanta od 4; cigarete, dva omota, in tobak, en zavitek od 2. Pakete r\«roča Rdeči križ v New Yorku ter jih pošilja v velikem številu v Senovo, odkoder se pošiljajo naprej. V taboriščih samih se brijM po eden izmed ujetnikov, ki ga 7.at<> postayij" ujetniške obla«ti in K{a predlog Antona Tomšiča iz Oaklanda, Calif., in na apel uprav-ništvn so se zadnji teden odzvale sledeče organizacije in po»4mcini^i: 9«kUad, CaU(. Frank Čebul $1; Anton toirtiki 'SOt, skupaj $1.60. (Podal Anjon Tomšič.) Cbicago, Ul- Po l\: 4obn F loiifr X. Zeflan. Julu UogatHv Churle . Unk; Crne.st Reven 35c; in .ioe Oblak; j J5.00. (Nsbral H«-»minie, Pa. Po ti: Franb Ssi (< anoftsbtnu). Mathilda So rie k ( podiranje vgoga tistega. » in civilizirano.1 ° 1 Vobilo no Johnstown, p«. _ Vabimo vas na piknik, ki ga priredi Slovensko »amo.atojno podporno društvo Mnxham. Vršil »e ho v 816v. del. domu v Loraln Boro. Pridne se ob 1. pop. Imeli bomo dober orkester, ki nastopi ob 8. ■večer. Vstopnina je aamo 25c. Naše društvo obtfoji 25 let. Torej «lavi tudi svoj srebrni jubilej. Pridite vsi. Rilo je sklenjeno, da mora ob tej priliki vsak ¿lan plačati $1 v društveno blagajno; tudi bolniki in oddaljeni ¿lani niso izvzeti. Na svidenje 4. julija I John Polants, tajnik. 4o^n Rak, in 'h#rle, U^k; Ernest Revfen «6c; po 26e; Simon Trojai in Toe pblak; E. Dresbar 15c, >lu>i 1-hn Rak.) Rock Spring«. Wyo. Ft*nk prum >J; ,M ;,(k J^h.i Yereb in 4ohn Po-te»ita. hkMpaj $i.00. ^Poslal John Je- re»|.J r " ^ Pet roil, Micb- tenski ¿ND Marv potoclnb ; po 6(^c: **vra Z i imec, Hu(iy Potbčplk in ^nton Jur-a; po 2Sc: Johanna Zupan, |fary Anšiček in Neimenovan, skupaj $5.25 (Poslala Mary msa (Ri ces Landing), Anton ¿ele (Fair-chance); Ferdinand Klopčič (Scotch Run), 50c; po 25c: John Jereb tVittsburgh), Josephine Sitar in Jacob Ralqh (Veataburg). Martin Mum, (Vcstaburg), skupaj $4.60. (Ptuilal Anton Zornik.) Bridgeport, O. Prebitek od zabave po seji konfernece JSZ $16.65, Joseph Subic 25c, skupaj $18.80. (Poslal Joseph Snoy.) Cleveland, O. Po $1: Joseph Lever, Andy Tcrka in Joseph Florjančič; po 50c: Andrew March, Joseph Zadnik, Joseph Kravas, Neimenovan, John C. Matty. Peter Segulin in Gašper Segu lin; po 26c: Mriilo zapisano v članku Etbina pristana v Proldar cu 4ne 23. aprila to leto p<>'' ga obranimo, naj bo za nas sedaj največji cilj. ce ga i/ pubimo, -- i>osebno v se lan čaai^ — bi bili jned naaim Ijud-t\om <>l> <\*>\v qa j boljše I j zagotovljen. KrUtina Turpin. Predavanje v klubu it/1 JSZ Prihodnji petek 27. junija l> > v klubu št. 1 JSZ v Chicagu predavanje glede vojne, ki dezdalje bolj razteza po svetu. Vstop vsem prost. Tole mi ne grv vglavo? imenovan 20c, skupaj $10.60. — Akron, O. L. Valant $1; po 60c: J. Thomas, P. Skvarcha; po 26c: J. »vet, P. Andeiluh, P. Bolha, J. Kliman in Neimenovan, skupaj $3.^5.— Power Point, O. Matt TtlÄek $1 J J. Bel gant 96c, skupaj — John Filîpich ( Ixro. „¡mvriščem otrok čvrsto prijeli T*1 aeJe nebogljeno ozira čam jo v varstvo vaAim sodru- Odlomek 12 romana "Slučaj Kumberger") za roke in so trdo stopali za pirjev, pokazal smer proti od daljenemu gričku, kjer se je med bujnimi nasadi belil prelep gradič rudniškega gospoda. ki se je dvigal tam gori kot čarobni sen, ki je z vsakim korakom postajal bližji in stvar- L _____________________okrog sebe, ne prihaja li odkod ROm ki 8Q bjli z menoj prWa rdečim znamenjem, ki je sijalo P*™*- J® »am, sam naspro- njenega nastanka. To naj bodo pred njimi. Neznanec je z ro- 11 režof» «e masi. Prijemal vaii prv, voditelji. Poslujte ko, ki je v nji držal zvitek pa- se J.e glavo m si tri oči. Ne vedno njfh na8vete in se rav- „¡r-ipv .mkazul smer oroti od- sanjali. * najte ^ njjhovih navodilih! Tedaj je zaorilo iz stoterih Srečno bilo! grl: _ f t , . ! Zaupniki, ki so bili z njim. — P^vice hočemo! gQ rekH. Gospod je vztrejetal: — Povejte, kaj želite. In iz stoterih grl se je raz pa oblečejo rdeče bluze in rdeče rute. Vsi gredo v sprevodu, čeprav se spominjajo pri tem svojega prvega buditelja in ga časte eni kot nazarenskega Tesarja, drugi kot Karla Marxa, tretji kot kralja Matjaža. Prvi maj hočejo vsi praznovati, čeprav vsak po svoje. "Tako je pripovedoval stari Sitar lani na prvomajski veselici in je trdil, da mu ta pravljica, ki jo je prvič slišal nekje na VVestfalskem, kjer je v svojih mladih letih delal, izredno ugaja in da jo bo še pripovedoval vsakemu ki jo bo hotel sli- šati naj se ohrani med rudarji v pouk in vzpodbudo od rodu do rodu." "Lepa je res," je povzel Kurent, "ali vsekakor samo pravljica. Tisto o postanku praznovanja prvega maja in rdeče zastave je bilo v resnici čisto drugače. Sam sem bral o tem v knjigi "Zgodovina delavskega gibanja". "Nam boš pa drugič povedal o tem," je dejal Janez. "Glejte, čisto se je razkadilo. Pojdimo, da vidimo, koliko je vrgel naboj, France, hajd, porini tgare na izkop!" GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec — Da vredno proslavimo današnji veliki dan, se zberemo popoldne vsi na občinski li- nejši, kot končno uresničenje leglo stotero želja in protestov,, vadfk^ u veselemu maj. že davno na skrivnem negova- ^ «o se zlivali v nepojmljiv , ui L ? " " Tj . x . m« . „iko- »kemu rajanju. In tako naj bo nih upov in želja Množica j« ^ n vihar, ki se je odbijal ^ veselo in pogumno korakala za od bližnjih gospodarskih po- n^lbino v redu ka- možem. katerega rdeče pokri- ^opu in ae zaganjal preko ce- k™Tmo prišli! Množica, ki se je šele sedaj zavedla velike pomembnosti tega, kar se je zgodilo, se je zganila in iz stoterih grl so se razlegli navdušeni "srečno" in valo je izžarevalo nanjo čudo- »t* ob blilnje griče. Tedaj pa vito zavest moči. Koraki so po- J« »topil neznanec na grajske ¡«tajali odločnejši in usmerje- »topnice in je zamahnil z roko. nejši. dotik bokov in ramen je I Takoj je vse utihnilo, presinjal vrste z zavestjo med- — Na ta način vas nihče ne sebojne povezanosti in nepre- bo razumel. Dovolite, da v va- magljivosti. Pot do gradu, ki šem imenu stopim h gospodu in jim je drugače vlivala stTah in mu predložim vaAe želje. Izbe-trepet, se jim je zdela sedaj la- rite tri Zastopnike, ki naj gre- hka in samoumevna, kakor da do z menoj, gredo na veselo cerkveno pro- Po kratkem posvetovanju se ščenje. je izluščilo iz prvih vrst troje "živijo" klici; črno morje na dvorišču se je spet zazibalo in se je v širokem toku začelo izlivati na cesto, kjer se je zopet poredilo v vrste, ki so veselo odkorakale nazaj, odkoder so prišle. Pred gradom so se ustavili.■ ;\\ 2 DfMMcen Ali kje je ostal neznanec? Ni- Prostrano dvorišče je ločila od *lnih v veil-ceste visoka železna ograja. Boj je bil trd, a kratek. Ne- skozi katero so vodila široka znanec je predložil gospodu že vrata iz železnih palic, ki pa izgotovljeno skupnoetno po- so bila zaprta. Od nekod sta godbo v podpis. Gospod je ne- pridrvela v divjih skokih dva kajkrati razburjen premeril velika psa z razprtima gobce- svoj kabinet iz kota v kot. To ma, ki sta se z ljutim renča- da bi naj po>?isal? Lastno njem zagnala proti vratom. Na smrtno obsodbo? Kaj si vse dvorišču se je pojavilo par drznejo zahtevati?! Osemurni hlapcev s palicami v rokah. delavnik, pogodbeno mezdo od Množica je obstala. Kaj se- mere na izkopu, minimalno daj5 Vsi pogledi so se uprli tja, plačo pri režijskih delih, da se kjer je na čelo sprevoda ble- jim prizna organizacija in iz- stela rdeča kaoica. Neznanec voljeni zaupniki, da si smejo je stopil k vratom in jih je stre- ustanoviti lastno konzumno sel. In glej, že so bila odprta, j prodajalno, rudniško bolnico. Psa sta takoj umolknila in se starostno zavarovanje, praznik z mahanjem repov prilizovala na iprvi maj in še več takega. neznancu. — Vsi za menoj! je zakli-cal neznanec in množica se je kakor čm, s krvjo o&kropljen val zlila na dvorišče. Hlapci bo ji hoteli zastaviti pot, a neznanec je samo dvignil roko in odstopili so molče in se poskrili za vogali. šum je zbudil rudniškega gospoda. Nejevoljen se je dvignil iz pernic in v jutranjem plašču stopil ven na balkon. Nudil se mu je nepričakovan prizor; pred seboj je videl morje človeških glav, ki so do zadnjega kotička napolnile prostrano dvorišče. Pograbila ga je huda jeza: Nezaslišano! Kaka predrznost! Kako more ta sodr-ga?! Hlapci! Kje so hlapci? 4 Nihče ni priskočil na njego- — Ne podpišem, je dejal.— Tega bi mi še cesar ne oprostil! — Ne zahtevamo cesarjeve, ampak božje pravice! je zakli-cal neznanec, prijel (gospoda za rokav in ga od vedel k odprtemu oknu, kjer mu je pokazal morje temnih, mrkih obrazov na dvorišču. — Tu, glej, je pravica! če ne pod pitaš, zadostuje en sam znak moje roke in vse tvoje razkošje se bo razsulo v prah in pepel, rude v tvojem rudniku se bodo spremenile v navaden kamen in ti sam boš moral po deželi od hiše do hiše prositi kruha, ki ti ga bodo grenili s prokletstvom! Gospod se js zdrznil. Strašno proroštvo. Od neznanca je "Oi •j D O i o ca o i IOOOI aocaoi D KUCi I a OHIJSKI DAN SNPJ BO V GIRARDU V AVON PARKU V PETEK 4. JULUA 1941. jj Bogat spored. Plesna zabava. 5 Govornika: i FRANK ZAITZ in MICHAEL KUMER NA SVIDENJE V GIRARDU 4. JULIJA! VSI DOBRODOŠLI! hče ga niveč videl, a vsakdo je bil trdno prepričan, da se nahaja med njimi. Tisti iz prednjih vrst so bili mnenja, da je najbrž kje zadaj, a oni zadaj so brž kje zadaj., a oni zadaj so menili, da mora gotovo biti spredaj, tam kjer je v majskih sapah plapolal kos rdeče tkanine na dolgem drogu, ki jih je spominjala naznančeve rdeče čepice in je delovala na nje z isto privlačno, magično močjo. Vendar ga od tistega dne ni nihče več videl in nihče ni vedel, kdo in odkod je bil. Nekateri so sveto trdili, da je bil to, če ne že sam Kristus, vsaj eden izmed njegovih prvih angelov, ki jim ga je poslal v rešitev. Pozneje so prišli drugi, ki so dopovedovali, da je bil to delavski prerok Karl Marx, ki je posvetil vse svoje življenje izkoriščanim delovnim slojem in jim je v pismu in besedi kazal pot k odrešitvi. Nazadnje so se pojavili še neki vročekrvneži, ki so strastno zatrjevali, da je bil to sam kralj Matjaž, ki spi s svojo vojsko nekje sredi gore in čaka ugodnega trenutka, da udari z njo po nemških ravnateljih in biriöih in postavi na njih mesto slovenske, kajti naš rudar bo veliko bolj srečen, če ga bo nahrulil slovenski ravnatelj, če ga bo oplazil bič slovenskega biriča in če bo njegov plačilni lisetk lepo po slovenski razdelil njegov borni zaslužek v neizbežne odtegljaje. — Naj bo že kakorkoli — je dejal Sitar, — dejstvo je, da od takrat dalje, ko so se rudarji zavedli svoje skupne moči, nič več ne delajo po 12 in 14 ur, njihovi pazniki ne nosijo več korobačev, jih več ne plačujejo s poljubno miloščino, ampak od storitve in nihče jim več ne more braniti, da za-puste rudnik, jih je volja. — Ta je pa bosa, je zamr-mral čepin. — Ali ni to komaj podobno miloščini, kar danes zaslužimo? Spreten berač na šentjernejsko nedeljo na Ku-mu več zasluži kot jaz cel mesec! Pa da lahko grem, kamor hočem? Kam neki? Ko je pa svet tako krog in krog zaplan-kan in polovica ljudi brez dela in jela! — Pst! Pusti, naj do konca pove, so ga opominjali ostali. Janez je nadaljeval: — In od tedaj naprej, — je dejal Sitar, — praznujejo rudarji vsako leto prvi maj kot «voj praznik, kot obletnico vstajenja svoje zavesti. In kakor je takrat prvič šel njihov reAitelj pred njimi z rdečo kapico in so si oni sami prvič napravili rdečo zastavo, tako še danes na praznik prvega maja napravijo obhod po dolini z rdečo zastavo na čelu, možje ai lOHGf1 privežejo rdeče kravate, ftena To pot naj ima prednost naš zapad. V daljni Montani je precej naših rojakov. Svojedobno je imel Proletarec med njimi veliko naročnikov in tudi par socialističnih klubov smo že imeli tam. Danes je tam le še v par naselbinah zanimanje za delavski tisk. Red Lodge, v katerem živi Kaytan Ersnožnik je ena, ki se od časa do Časa spomni s kako naročnino in tudi drugače. Zadnji teden je poslal eno naročnino in pravi, da če gre stvar prav počasi naprej, za obupati ni. Se bo že spremenilo, da se bodo naši delavci spet bolj začeli zanimati za delavsko časopisje in tedaj bo tudi Proletarec deležen tega. Iz Big Horna, Wyo., se je o-glasil Anton Podobnik. Obnovil je naročnino, prispeval dolar k Tomšičevemu predlogu, ter naročil Majski glas, ker ima menda vse, po hoče imeti tudi letošnjega. Tudi Jack Skerlj iz Sugarite, N. Méx., je poslal dolar v enak namen. Iz Rock Springsa, Wyo„ je zastopan John Jereb spet z 2. naročninama in poslal je $3 tiskovnemu skladu. Prispevatelji so priobčeni na drugem mestu. In da se ne pozabi. Zglasil se je tudi "Big" Tone sam. Pravi, da ga veseli, ker "copaki" še zmerom dohajajo, in želi da bodo toliko časa, da se Prole-tarčev dolg briše docela. Poslal je dolar, ki ga je prispeval Frank Čebuli, Berkeley, Calif., «m je je v tiskovni sklad poklonil provizijo od Majskega •glasa. Od tod gremo bolj proti severu, kjer se ustavimo najprej pri Louisu Barborichu, Milwaukee, ki je poslal 8 naročnin, pa tudi nabiralne pole je še hotel, ker hoče ob priliki še kaj zbrati v tiskovni sklad. Dalje je tu spet Franco Stik iz Sheboygana, Wis., z osmimi naročninami; poslal je $1.40 v tiskovni sklad. Pravi, da se bo potrudil dobiti nekaj novih naročnikov in tudi na tiskovni sklad ne bo pozabil. Naš stari znanec Mike Krults iz Willarda, Wis., je spet tu. Poslal je 10 naročnin in novce za Majski glas. Provizijo od naročnin prepušča listu, kot je njegova navada. Zadnje čase se ne počuti dobro. Je še zmerom pod zdravniško oskrbo. Ker je Mike trdna korenina, sem prepričan, da bo spet kmalu čil in zdrav. Vsi v uradu mu to želimo. Iz Ely, Minn, se je oglasil s tremi dolarji v tiskovni sklad Jack Kunttolj in zraven je po slal novce tudi za prodane Majske glase. Izkazano zadnji teden. In tudi Detroit spada menda bolj na sever kot kam drugam od kjer je s. Joseph Klarich poslal nadaljnih $8.80 tiskovnemu skladu. Nekaj je prispe val klub št. 114 JSZ in razne sodružice pa provizijo od Majskega Glasa, kot je bilo že iz kazano zadnji teden. Poleg te ga je poslala s. Mary J urea $6. 25, ki jih je zbrala med člani cami in prijatelji ženskega od seka SND. Detroit še vedno prednjači v sedanjem zbiranju tiskovnega sklada — dokler ga Chicago ne prehiti! To je vse za naselbine po severnih državah. Zdaj bomo pa pogledali malo proti vzhodu, kaj tam naši delajo. Torej po vrsti: Iz zapadne Penne je Tone Zornik spet na prvem mestu. Poslal je 16 naročnin, novce za Majski glas, katerega je naročil še 25 iztisov in tudi za tiskovni sklad nekaj, kot je izkazano na drugem mestu. Z zbiranjem tega fonda bo nadaljeval kot tudi z agitacijo za nove člane JSZ. Iz Libraryja, Pa., je poslal $3 v tiskovni sklad Nkk Triller. Tudi V Moon Runu niso pri zadnjih. Zadnji teden je poslala članske prispevke za klub 175 JSZ Jennie Jerala in zraven $6 v tiskovni sklad. Marko Tokavoc. Canonsburg, Pa., pa je poslal novce za Majski Glas in $5 tiskovnemu skladu od kluba 118 JSZ. Iz Centralne Pene. pa Frank Podboy dve naročnini. Iz bližnjega Jennersa Jožo Tursich novce za Majski Glas. Tudi Tomšičevega predloga ne bo pozabil. Frank Cvetan, naš zastopnik iz Johnstowna in okolice, 10 naročnin. Pri agitaciji mu je pomagal tudi John Langerholc. Iz Lloydella, Pa., je poslal $1.35 v tiskovni sklad Ralph Jerman, tajnik društva št. 60 SNPJ, ki je včlanjeno v Prosvetni matici. Člani društva št. 244 SNPJ, Kaylor, Pa., so prispevali $2 v iskovni sklad, tajnik Anton Žagar pa se je naročil na list za celo leto. Iz severozapada moramo be-ežiti našega prijatelja in zastopnika Lucas Debel jaka z novci za Majski Glas, za en koledar in z dolarjem k Tomšičevemu predlogu. Iz osrednjega zapada beležimo Johna Marolta, West Mineral, Kans., z dvema naročninami in $1 za tiskovni sklad. V Chicagu smo bili zadnje tedne zaposljeni s pripravami za Proletarčev piknik, pa je drugo delo izostalo, toda nekaj se je vse eno storilo. John Rak je nabral $5 v tiskovni sklad na svojo polo, upravnik pa je dobil dve naročnini. Iz Springfielda, 111., sta nas obiskale Julia in Magdalen« Krmelj, soproga in hči pokoj nega sodruga Franka Krmelja, ki sta bile tu na kratkih počitnicah. Kade se bi udeležile tudi Proletarčevega piknika, pa se jima je mudilo domov. Prispe vale sta $2 v tiskovni sklad in enako vsoto v prid piknika, ker se «ga niste utegnile udeležiti. Tudi La Salle. 111., je zastopan to pot. Anton Udovich je poslal novce za Majski glas ter za oglase, zraven pa priložil "copak" k Tomšičevemu predlogu. Doli v New Yorku je naselbina Gowanda, kjer živi naš zastopnik James Dekleva. Poslal je dve naročnini in pa vsoto $1.25 tiskovnemu skladu, ki sta jo prispevala z Jožetom Bohincem. Zdaj pa v Ohio. 'Prva postaja metropola: Jennie Dagartn 6 naročnin, med temi ena nova. "Večni popotnik" Jankovich 10 naročnin in 12 "copakov" za Tomšičev predlog. Jože Le ver, 4 naročnine in $7.70 v tiskovni sklad in John Krebel 2 naročnini. Kot izgleda tudi naši Cle-velandčanje ne marajo biti pri zadnjih v agitaciji za list in v zbiranju tiskovnega fonda. tednih beležili enako količino aktivnosti, ako ne več, kajti der la za našo stvar je na vseh koncih in krajih dovolj, in opravljati ga moramo vsi tisti, ki se zavedamo potrebe delavskega tiska. Torej, sodrugi in sodružice ter somišljeniki, nadaljujmo z njim! OBISKI V CENTRU Chicago. — Od zadnjega seznama so se oglasili v našem u-radu Ocepkovi iz Detroita, Paul Serjan iz Gillespie, 111., Frank Ermenc, Milwaukee, Mahničevi iz Loraina. O., Jo-seph B. Mentón iz Detroita, njegov sin dr. H. M. Mentón, ki je zdravnik v Waukeganu, 111., M rs. Julia Krmelj ter njena hčerka Magdalena iz Springfielda, Mrs. May in Marian Prusheck iz Clevelanda ter še mnogo druigih ki pa se niso vpisali v knjigo. « Pred par tedni sta iskala S. D. C. dva beneška Slovenca. Cula sta, da je tu dobro balinišče, a ko sta prišla na kraj, ki jima je bil le površno opisan, sta hodila nekajkrarti okrog vogala in se menila v svojem narečju: "Misliš, da je to tisto balinišče?" Drugi je odgovoril: "Ne izgleda, je prelepo. V takih krajih Slovencev ne dobiš." Ko sta tako po domače modrovala, ju je srečal kranjski rojak, ki ju je poznal še iz nekdanjega slovenskega kluba brezposelnih. Pozdravil ju je in jima pojasnil, da je to res slovenski center, v katerem so beneški Slovenci prav tako dobro došli kot vsakdo izmed naših rojakov. * Nedavno se je oglasil pri nas John Olip iz Clarendon Hillsa. Ogledal si je naš vrt in se zelo pohvalno izrekel o njemu. John Olip ima namreč enega izmed najlepših • vrtov v omenjeneni kraju in kadar kaj pohvali, misli zares, še bolj pa, kadar kritizira. John Chemazar, ki se je letos spet lotil naloge, da Centrov vrt Čimlepše uredi, je takega priznanja lahko vesel. Enako Groserjevi in drutgi, ki pomagajo. Dve Češki organizaciji, namreč klub čeških umetnikov, in pa ženski zabavni klub, ki zbo-Iz vzhodnega dela Ohio so rujeta redno v našem Centru, P0 DVEH LETIH PAKTA MED NEMČUO IN U. S. S. R. (Nadaljevanje s 1. strani.) tiče ljudstev v USSR, kakor se njihova država — dasi po krivem — uradno označuje, smo znjo in z vsemi njenimi narodi. Pkšem le v svojem imenu, ker se odbor naše zveze ni še seAel, a vendar si upam trditi, da smo v Hitlerjevi invaziji v Rusijo stoodstotno na strani Sovjetske Unije in ji bomo pomagali s stališča, kot ga je Izrekel Winaton Churchill: "Kdorkoli je v boju z naciji, je naA zaveznik." Komunisti so bili kajpada primorani zavreči svoj "American Peace Mobilization", «pa so se znova navdušili za vojno kar čez noč. Njihova taktika ni naša. Hinavstvo komunistov je nam prav tako zoprno, kakor hinavstvo ruskih voditeljev, ki so dali pomoriti svoje lastne ljudi pod pretvezo, da so paktirali n Hitlerjem. Ako v sedanji vojni Rusija pade, ne bo to zasluga onih, ki so bili usmnčeni v takoivanih čistkah, nego režima, kateremu se je končno vendarle odkrito postavil na čelo Jože Stalin. Socialisti želimo Rusiji uspeh. In dali ji bomo podporo v kakršnikoli mogoči obliki, vzlic njenim napakam, na podlagi gesla, kot ga je izrekel Churchill: Kdor je zoper hitlerizem, je naš zaveznik. Komunisti so v svojo nesrečo bili dve leti na Hitlerjevi strani. . Sedaj se mora njihova Unija boriti na življenje in smrt. Bila je ukanjena po avoji krivdi. Neglede na to dejstvo, mislim, da Je vredno, da amo z njo. Namreč c USSR. naši sodrugi in sodružice, čeprav jih ni kaka "velika armada" aktivni kot malokje. Ni še dolgo tega, kar so poslali vsoto $13.57 tiskovnemu skladu, ki so jo zbrali na konferenci kluba JSZ in Prosvetne matice, pa se je spet oglasil Jože Snoy ter poslal $16.55 od prebitka zabave, ki so jo imeli po končanem zborovanju konference. Vse priznanje sodrugom in so-družicam ter somišljenikom v vzhodnem Ohiu. To še ni vse iz Ohia. Ravno pred zaključkom te kolone je prišlo pismo od sodruga Johna Tanceka iz Girarda, O., in v njemu 4 naročnine in $17.75 za tiskovni sklad, ki jih je zbral med somišljeniki v Girardu, A kron u, Power Pointu, Cleve-landu, Warrenu in par naselbin iz Penne. Pravi, da z zbiranjem še ni končal in bo še nadaljeval. To bo vse za enkrat. Upam, da bomo tudi v bodočih par sta si vzela za naslednje tedne do jeseni počitnice. Tudi naš pevski zbor Sava si je vzel počitnice do bližnje jeseni. — F. Z. Nov hrvatski denar Hrvati so za svojo "neodvisno" državo sklenili izdelovati m denar v Nemčiji. Njegova vrednost temelji na enaki višini kakor prejšnjega jugoslovanskega dinarja. Koliko bo vreden čez mesec ali dva, ali čez leto, ne ve niti hrvatski "poglavnik" dr. Ante Pavelič. Borba za oljna polja Hitler se trudi nadvladati vse one dežele v Aziji, Evropi in v Afriki, ki imajo najbogatejša oljna polja. Ker jih Anglija brani — seveda v svojo korist, ji naciji in komunisti o-čitajo, da vodi "imperialistično vojno". SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale Ave, Chicago 4 Prolelaree. JiM IB, 1M1. KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • 9 KOMENTARJI RAZNOTEROSTI Kočevski Nemci so baje pozvani, da se vrnejo "v domovino'*. Hitler jim je obljubil lepe domove in sfBČAo življenje, a v Kočevju so v pomanjkanju. Bržkone jih misli naseliti kje na Štajerskem, bodisi na cerkvena posestva, ali pa na domačije slovenskih kmetov. Pod Avstrijo so bili kočevski Nemci zelo proteŽirani. Pod Jugoslavijo so svoje privilegije »zgubili, a godilo se jim ni nič slabše kot drugim ljudem v kočevskem okraju. A sedaj se Nemcem v po Nemčiji zasedenem delu Slovenije spet obetajo sijajni dnevi. Hrvatski fašisti v Ameriki so svojo organizacijo "Domobran-stvo" razpustili. V svojem glasilu "Ne*zavisna Hrvatska Država" pojasnujejo, da je njen temeljni namen dosežen, torej ni več potrebna. Ob enem pravijo, da ao ra»pustitev izvršili "s težkim ercem". Vzroka razpustitve niso pojasnili, d asi je mnogim Hrvatom znan. Organizacija Hrvatsko Domobran-stvo bi se morala po ameriškem zakonu pri zvezni vladi registrirati za služabnico tuje države. V tem slučaju «a afrentko Hrvatske ter njenih pokroviteljev M us«linija in Hitlerja. Rajše kot da bi se prijavila za tako, se je razpustila, toda le na paipirju. Njeno glaailo izhaja naprej in tudi organizacija Domobranstvo posluje naprej, čeprav v neorganizirani obliki. Iz enakega vzroka je imela lani izredno konvencijo komunistična stranka. Rajše kot da bi se registrirala za služabnico Sovjetske Rusije, in ob enem tudi vse svoje člane, kakor določa zakon, je soglasno sprejela resolucijo, da se loči od ko-minterne in da pretrga z njo in s tem z vlado v Moskvi vse ati-ke. Tako se je izognila zakonu, a v praksi deluje natančno kakor poprej in se ravna po navodilih kominterne kakor se je do svoje izredne konvencije. Zakon je sicer zakon, toda v demokratični deželi se mu take organizacije lahko ognejo ne da bi ga prenehale kršiti. "Radnička Borka" v Cleve-landu vzklika v izdaji z dne 12. junija "Ni jednog centa od-borima Jugoslovanske pomoči u Americi". V članku pod tem naslovom poroča, de so jugoslovanske podporne organizacije na sestanku v Clevelandu ustanovile odbor "za materijal-nu in moralnu pomot' Jugoslaviji". Kselpistična "Radtiička Borba" je proti pomožni akciji omenjenega odbora zato, ker bo Rdeči križ oziroma "demokracije" izrabil nabrani denar v "kontrarevolucionarne name-1 ne"» kakor so ga po prejšnji vojni. Torej če bi dal Rdeči križ "demokracij" gladnim ljudem po Srbiji, na Hrvatskem j in v Sloveniji, ali pa beguncem, | živil in obleke, bi to storil v "kontrarevolucionarne" namene. Ker smo revolucionarni, ne dajmo "ni jednog centa". Tako bomo obvarovali revolucijo pred "kontrarevolucijo" Rdečega križa demokracij, Srbi, Hrvati in Slovenci pa bodo rešeni! Za esetpiate srbske in hrvatske narodnosti je ta problem rešen in sedaj v miru srkajo "turško kavo". "America First", ki deluje proti podpiranju Anglije in neposredno iza zmago hitlerizma, se ponaša, da je njen najpri-vlačnejši govornik Charles A. Lindbergh. V velikih mestih dobi na shode do dvajset tisoč ljudi. To ni nič, ako se pomisli, da sta jih dobila bokserj* Joe Louis in Billy Conn kar petin-petdeset tisoč. Na Lindbergho-ve shode je vstopnina proeta, toda omenjenih 55 tisoč ljudi jo Je plačalo par sto tisoč dolarjev. Ljudje se torej bolj zanimajo za "prajzfajtarje" kot pa za kampanjo v prid vojne ali proti vojni. Ameriški Srbi so si določili za svojo kvoto $100,000, ki jih hočejo zbrati v pomožni sklad za svoje brate tam čez. Sploh so Srbi bili vsaj dosedaj edini, ki so res aktivni v tej akciji. Nedavno se je glede tega zelo pritoževal John Palandech. i "Najmanj nas je, a skušamo kar se da. da naša stvar ne zamre. Kaj počnete Hrvati in Slovenci!" Nu, Hrvati se pričkajo med sabo ne samo v svojih nego tudi v angleških listih. De-nuncirajo dro* drugega pri oblastih pa tudi mnogo tepežev se je Že zgodilo med njimi radi vprašanja tam čez, oziroma va-led "neodvisne Hrvatske". Kdor namreč ni zanjo, "drži s Srbi". Saj tako se mu očita, pa nastane tepeŽ. Se celo Butko-vič, predsednik HBZ, jih dobiva z vseh strani, Češ, da je tudi on s sedanjo "neodvisno" (hrvatsko državo). Trdi, da ni a boj ima vseeno. Slovenci pa so v tej akciji do malega pasivni. Imajo odbor izmed glavnih odbornikov podpornih organizacij, k1 ga vzdržujejo same in plačujejo njegove stroške (za tiskovine, voznine na seje itd.), ki pa so sicer jako nizki. Navdušenja za stvar v njemu še ni bilo opaziti. TAko je iniciativa za gmotno in moralno podporo Jugoslaviji še vedno Fotičeva posest, kar je nihče drugi noče prevzeti. laidor Cankar, ki je j ugaslo-1 vanski poslanik v Argentini, je pozval slovenske, hrvatske ter Bridg eport, O. — O konfe-srbske fante in može, da naj se rpnri f^vetne matic«, ki se prijavijo za vojaško službo na|je vr4i|a mi|jf| nH Bartonu, strani zavezniških sil. Kaj pri-lgem nekaj že poročal, da uspeha nima, čeprav večina Jugoslovanov v Južni Ameriki želi, da se Jugoslavijo obnovi. Komunisti imajo navado pri- njen zapisnik pa ste lahko či-tali v prejšnjem Proletarcu. - Omeni! sem, da smo imeli zabavo udeležencev, ki je nam segati, da niso komunisti. Tudi prinesla v prid Proletarca 16 Enakopravnost izjavlja, da lju- dol. 80 centov, Joseph Subic pa je dodal še 2fik\ Ta vsota je za malo skirpfno, ki je bila navzoča, velik uspeh, posebno ker je že na seji direktno prispevala neglede kako bomo uspeli z veselico po konferenci. Hvala vsem, ki ste se udeležili zabave. Je vesel pojav, ko vidimo, kako se rojaki sodrugi in somišljeniki povoljno odzivajo na apel Proletarca. Pa so še ovire. Saj bi se lahko storilo še1 marsikaj. A manjka ljudi, ki bi šli okrog, na primer z nabiralno polo, ali kako drugače delovali za naše gibanje. Ko bi jih imeli več takta, kakor so oni, ki agitlrajo, pa bi uspeli toliko, da bi Prole-tarec spet imel toliko naročnikov, kot jih je imel pred leti. Torej le agitatorjev nam manjka. O tem, kako temu od-pomoči, smo razpravljali na seji našega kluba dne 15. juni- dje, ki imajo besedo pri nji, niso komunisti danes in da še nikoli niso bili. Njena trditev je resnična baš zato, ker oni, ki so omenjeno izjavo spisali, res niso komunisti. Kar pa se tiče "sopotništva", ga pa ne bi mogli tako enostavno zanikati, da-si so ga opustili kmalu po zloglasnem paktu med Stalinom in Hitlerjem, katerega so nekaj Časa kaj vztrajno pravičevali. "Kaj je z Naprejem", nas vprašuje naročnik, ki je rad bral razne dovtipe o njemu, pa jih Že dolgo ni več. "Naprej" je med pokojniki, kakor njegovi predniki, ki so jih financirali hrvatski komunisti s svojim in kdove še a čegavim denarjem, da hi zadušili pokret. Dobrega imena si s tem\iiso ustvarili, ampak dobro iipe\je po njihovem itak le "burtvazna čednost". \ / I J». A reütve si nismo našli. Ce Rev. Trunk se Pkd prička. V ni ljudi, ki bi se bili lotili takih 1 5 PRISTOPAJTE K § SLOVENSKI NARODNI ¡j 5 PODPORNI JEDNOTI t USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET 3 CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO k I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdroiono driav* (laven CMc*ft) in Kanado $6.00 k na lolat $J.W aa pol lalai $1.50 aa ¿«Irl |ot*| aa Chicago (a Cic.ro ^ $7.SO aa calo lotos $3.78 aa pol lolai ta Inoaamitvo $#.00. S Naslov zo list in tajništvo je: 2057 So. Lawndale Avenue ^ «himno, flISnoi* J • L ' 3 svojem pisanem polju se je spet znesel nad par opazkami v Proletarcu glede socialistov in kulture. Slovenci so dosedaj poznali le zapadno kulturo, pravi on. In dostavlja: "Kako petje Še dolgo ni delo za kulturo, ie so pevci goli materialisti." — Glede deklaracije jugoslovanskih socialistov za združenje jugoslovanskih narodov je reveremi v Lead vil hi močno v nalog, pa oatane samo pri nasvetih in besedah. Ako bi moteli dobiti potovalne zastopnike, bi — se mi zdi — šlo sedaj dokaj dobro, ko se boljše dela, posebno še v tovarniških mestih. V takih okolšči-nah bi potovalni agitator boljše uspel kot pa kadar ljudje res komaj za silo zaslužijo ali pa še celo nič. Priporočljivo je, da uprava Proletarca stori na zmoti. Sprejeli so jo precej let ¡.tem polju kolikor pač more — pred no je nastala prva svetovna vojna. Jugoslovanska soci-alno-demokratična stranka je bila le stranka, ki je vključevala slovenske kraje ter Dalmacijo, a resolucija za združenje jugoslovanskih narodov pa je bila sprejeta na zboru zastopnikov socialističnega po-Kreta ne samo Hrvatov, Slovencev in Srbov pod Avstro-Ogr-sko, nego tiKfi Srbov iz Srbije ter Bolgarov. Dalje piše v istem članku Rev. Trunk o "krščanski kulturi". Le ta je kaj vredna in le to poznamo! £a se zaman postavlja z njo. Kaj namreč, če ji je le mogoče ko- ga poslati na pot. # Za poset slavja SNPJ na njen ohijski dan 4. julija v Girardu se pridno pripravljamo. Kakor dozdaj kaže, namreč na dan ko pišem ta dopis, bomo imeli od tu velik bus od Red Star Co. Vsekakor bo tudi to okrožje na slavju v Avon parku dobro zastopano. * Minule tedne je bilo tod o-krog in menda v vseh drugih naselbinah veliko zanimanja o izidu volitev za delegate na d^!Ä;Jifj kaJ' konvencijo SNPJ. Potekale so v so mene posledice? Odirovor s. lppcm re(Ju u Q pftr krajjh so njene posledice? Odgovor si menda lahko najde ne da bi bilo treba komu, da mu pomaga k njemu. Revija Njiva v Argentini se zgraža nad onimi rojaki, ki so hote ali nehote s svojimi simpatijami na Hitlerjevi strani in napadajo Srbe. V majski številki pravi "Njiva" med dru-Kim! Srbi bo Vrifi, da jo Jugoslavija propadla, trdijo »rbofobi, katerih j« med no m i rac kakor ki »i eden povprečno To VatmaConjo }o ravno tako plitvo, kakor oaa aaatiaasboga pisatelja igrate no, ko Jo prod kratkim napisal. "Srbija jo dvignila Juffoalavijo, Srbija jo J» npravfla la Srbija jo bo to-pot dvignila." Co jo to roanica, potem Jugoelarije •ploh nikoli kilo ni, kor jo obstojala aomo Volika Srbija. Kar aa po krivdo tfčo ao moramo vprašati: Kdo jo pa kriv, da ata bili pogaftaal Cokoalovaika i« Aratija, da ao bilo poraftoao Poljaka. Belgija. Ni-sosomsba, Nar vaška, Francija «o da ao sprajala •uienjski jarom Ogr.ka, Romunija ta ftolgarija? Ampak — poroto«e. Ml mUNmo aa. mo na ta, da jo šaman tratiti irtve proti pr*mo£nama »ovratniku. To jo teraj Hat al Vidita — po naaom m nanju Ja pa to tako, kor jo vodonjo v takih kri-tirnih momentih mnogo odvisno od v*»j*. Celo poaamaaai ljudje, «a mo. raja ¡obira«« aamo mod i ap* jarkom m brco. oai iaboroje prvo, dragi drugo. Ta ¡9 t lato) Kominterna je kar preko noči morala določili komunistom po »vetu *pet "novo linijo", kakor jo je. ko je oklenila s Hitlerjem nenapadalni pakt. Stalin se je bahal »z njim ter se režal Angliji in Franciji v obra-fe. A zavratroost se mm*čoje nad zavratne-ži. Stalin je igro za-hrbnoeti s Hitlerjem izigubil. Ste naročnino na Proletarca obnovili ? sem čul, da se niso izvedle v duhu pravega bratstva, ker se je vanje umešala nekaka čudna kampanja, kakršna organizaciji ne more biti v korist. Imela je slabe posledice, a mislim, da proti meni bi jih ne. Pa se bo mogoče dalo še kaj popraviti brez škode za celoto. Saj *em čul, da je nekaj že zavrelo v tak namen. Res — čudno, kako se tudi demokracijo lahko zlorabJja. So pač vmes ambicije posameznikov, ki se ne ozirajo na sredstva, in pa razni razdirači, ki vidijo samo sebe in svoje koristi. Vsled velikih naročil potrebščin za narodno obrambo je tod dobilo delo precej ljudi. A starejših delavcev še vedno ne marajo. Niti ne takih izmed mladih, ki jfh zdravniki ne označijo za popolnoma zdrave. Torej tudi to vprašanje, kam z onimi, ki jih industrija smatra za prestare, ali pa za premalo zdrave, ni Še rešeno vrzlic ogromnim vladnim naročilom, ki so pognala Industrijo v dir. • Slika "Big" Tonyja iz Kalifornije v Prosveti predprošli teden je precej dobro "zadeta". tinako tudi njegov dopis. Vest«, "Big" Tony ga je že "žagal" predno je prišel v to deželo in "žaga" ga tukaj. Poznal sem ga v obeh krajih. On ima naturo, ki kaj velja: bodi vesel, htimoriatičen in vse za dobro vzemi, dokler moreš, med tem pa pomagaj kolikor nnngoče. Pa gre. S to svojo naturo spravi Tone tudi druge v dobro voljo. Želim, da se v Proletarcu pogostoma oglasi. Joafph Snoy. Sc ojklzivih no • Tomšičev predlog Cleveland, O. — "Big" Tony-ju v Californiji, zagotavljam ti. Ua tvoj predlog ne bo še propa-1 del. K j. z nas kaj šteti? Slišal sem pripovedovati, da v vaši slavni! Višnji gori niste znali skoro nič šteti, pa tudi pisati in brati ne dosti, ker ste se preveč zanimali za tistega presnetega polža namesto da bi se brigali za šolo. Tisti polž da je vam baie največ pamet zmešal. Drugače •pa ste smart ljudje, kakor Rib-ničani. No, pričnimo šteti. Kar ponavljaj za menoj: eden, dva, tri, štiri, pet, šest, sedem, osem. No, ako znaš šteti do tukaj, znaš tudi dalj, posebno Če se gre za "copake". Torej osem sem Jih spet dobil v podporo tvojemu predlogu. Torej prvi, ki je to pot prispeval svoj del, je Leonard Poljšak. Odzval se je kar s petimi "copaki" ($5). On je član kluba št. 27 J8Z. izvrstni tajnik naAega društva Vodnikov venec št 147 SNPJ in predsednik pevskega zbora Zarja. On večkrat primakne kako "kljuko" ali copak, ker ve ceniti take liste kot so Proletarec, Pro-sveta in Cankarjev glasnik. Njegova ideja je, da jih pod-pirajmo dokler jib imamo. Drugi, ki se je odzval z dolarjem. je sodr. Anton Babich, član kluba št. 27. Je stara fantovska korenina, ki verjame v pregovor: "Ne teci za štrit karo, še manj pa za dekleti, oziroma ženskami!" Saj ni samo ena kara. Ako ti ena odide, pride druga, tretja itd. In tako je tudi z ženskami. Kaj bi hitel, si misli Tony. Zato je ae vedno •samec. Tudi "večni popotnik" je nekaj let veroval v ta pregovor. A končno je prišla prava I (ime ii je Cilka) in oprijel sem I se je. S tem je bilo konec mo-; jega samskega stanu, za katerim se nisem še nobenkrat ke-i «al. In upam, da pride prava i tudi za Toneta, če ne bo Cilka, i bo pa Micka ali pa kaka druga i z lepim imenom. "Big" Tony, takrat pridi na ohcet našega tukajšnjega Toneta tudi ti, da boš i*rral, mi pa plesali. Tretji podpornik s "copa-| kom" je I>eo Simončič, ki našim , stvarem vedno rad pomaga. Vabim ga, da pristopi v naš klub št. 49. Sicer pa se on tudi tako veliko giblje med nami. Delata v isti tovarni skupaj s isodrugom John Ušcničnikom, v kateri strašno razbijata s štirimi velikimi bum bum bum-rati, da se trese vsenaokrog. Oba sta močne postave in krepka, pa se ne ustrašita trdega dela. Tudi ne delata za "knofe", nego v zavesti, da dobita na plačilni dan primemo vsoto dobrih copatov. Tone, četrta prispevatelja tvojega predloga sta tvoja osebna prijatelja John in Mary Zavrl. Ako se spominjaš, si bil pri njih na K. 66th Pl. blizu narodnega doma, ko ai bil v metropoli zadnjič na obisku. Mrs. Zavri mi je pravila, da si pri njih igral, drugi pa* plesali. In da govoriš kot "raztrgan doh-tar'\ in pa, da ti niso vsega verjeli. Rekla je, ko prideš spet sem, ne pozabi se oglasiti pri njih. Ne boš Oe.lačen ne žejen. Tudi prenočevati ti ne bo treba zunaj, nego boA lahko valjal svoje stare kosti na mehki postelji pri Zavrlovib. Z njimi smo v prijafeljatvu že 25 let. Podpirajo vse naše napmine časopise in kulturne ustanove moralno In materijal- no, Kadar kaj prodajam, bodisi vstopnice, srečke, itd., se oglasim pri njib. Ne spominjam se, da Hi me kdaj odpravili z nič. Vedno so .«e odzvali, kadar sem jim kaj ponudil, vrb tega pa mi postregli a kozarcem ali dvema rujnega vrne». Zavrl mi navadno pravi: "Kar tam z materjo (Mrs. Zfcvrl) se pomenita." . Z njim prideva večkrat skupaj pri "jaslih" v Slov. narodnem, ali pa v Slov. delavskem domu. Vselej mi pravi: "Popotnik, boš stisnil kftzatfek dobre ieleene?" No, saj veš, da se ni vredno braniti! John je tudi va-lik humorist, kot ti. Družina je vsa dobro preskrbljena. Otroci so odraščeni in samostojni. Za-vrlovi so že stari naseljenci in znani v Clevelandu in okolici. Torej Tony, izpolni vse, kar sem ti naročil, in pridi na ob i«k sem in v špietmrg. Drugače bo rompompom. Se nekaj beaed. V eni zadnjih tedenskih Pros vet sem videl tvojo družinsko sliko. A je le delna. Nisem vedel, da imaš tudi sinove tako velike kakor si ti. Bržkone ste dovolj močni podreti stebre tistega mostti pri San Franciscu, čigar sliko si mi enkrat poslal. Res pravi Samsoni ! Rekel sem, da omenjena slika ni popolna. Oemu nisi poklical soprogo iz kuhinje, da bi bila tudi ona na nji? Glej, da to pomoto v drugič popraviš! Pozdrav! Anton Jankovich. Piknik soc. klubo in pev. zbora Zorja Cleveland, O. — Kakor je bilo ic poročano, priredita soc. klub št, 27 JSZ in pevski zbor Zarja skupni piknik in sicer v nedeljo 6. julija na zadružni farmi društev elevelandske federacije SNPJ. Pikniki kluba in Zarje, kakor je že vsem znano, so eni izmed najbolj zabavnih, kajti za to skrbi Zarja s svojim petjem, obenem pa še mladina, ki nam poda še kakšne zabavne igrice, da z njimi krakočasi pose^nike. Zraven tega pa poseduje farma balin-carske prostore, da se ugodi tudi onim, ki radi balincajo. Kaj je klub in Zarja je bilo že dostikrat povedano, zato ni treba da bi še omenjal podrobnosti o tem. Njih dela, ki so bila storjena s sodelovanjem drugih organizacij, se še zmeraj poznajo. Zato vabimo vse prijatelje in somišljenike, kakor tudi druge, da posetijo ta piknik na žgoraj omenjeni dan, da gmotno in moralno podpirate kakor ste do sedaj, še naprej. Kateri nimate svojih avtov, se boste lahko vozili strokom, ki bo odpeljal izpred Slov. nar. doma na $1. Clair Ave. točno ob 9. zjutraj in drugič pa točno ob 1. popoldne. Za ples bo igrala dobra godba in za okrepčila bo tudi poskrbljeno. Rezervirajte si datum 6. julija in udeležite se v polnem številu. Teden rwzneje, to bo na 13. julija se bomo pa udeležili spet drugega piknika. In to bo pik nik soc. kluba št. 49 JSZ, ki je ravno tako važen kakor zgoraj omenjeni. Tudi njemu je potrebna finančna pomoč, ker tudi on deluje na polju napredka za zboljšanje človeških razmer. Zato apeliramo na vse napredno misleče, da se udeleže tega piknika, da bo klubu mogoče naprej delovati za napredek delavskega razreda. Ravno sedaj imajo v načrtu, da bi nomi-nirali svojegra kandidata za v mestno zbornico, kajti današnji zastopnik 32. warde ne deluje to kar bi mogel za korist avoje warde in nima tudi prave zmožnosti, med tem ko ima klub št. 49 praveba zmožnega kandidata v osebi Matt Petrovfcha. Ako on »prejme kandidaturo, m>m skoro gotov, da bi prodrl. Torej kaj mislite o tem? Na videnje na pikniku 6. julija. John Krebet. Tomšič piše uprovniku Oakland, Catif.—Ravno sem prišel z dela prav presneto spú-fan. Pogledal sem v ledenico ali "ice box", kot jim pravimo tukaj, da najdem v nji še kaj drugeg-a hladilne** kakor led. In res sem našel v nji še dve steklenici piva, "i a sem si pomagal z njim po svojem ana, ker je to neslo bogataaem. Med ?to ljudmi sta komaj dva člo- la posledica to, da so ljudske množice do kraja obubožale. Velika bogatija in skrajna rev-*Mna sta se razpasli po vaseh. Ker je treba za pridobivanje bombaža denarja, so kmetje skoro nevedoma zlezli pod oblast ruskih bogatašev, ki so jim 0 slovenskih narodnih domovih v Clevelandu in okolici jih, kjer dela naš človek. Zato bi bilo res potrebno, da bi ie drugi domovi podali svoje številke, nakar bi imeli skupno številko, ki bi predstavljala na- Janko Rogelj, predsednik Slovenskcjo narodnega domo v Clevelandu . movih v Clevelandu in okolici. • Federacija jugoslovanskih ali organizacije, katerih število Veliko dela, najorov in žrtvo-domov v Ohio je razposlala na je »petintrideset, ki zborujejo v vanja je doprinesel na* narod, aktivne domove v tej federaciji naših domovih. To nam očivi- da Je gradil te domove. Sedai vpraša lito polo, potom katere dno kaže. da nismo postavljali »tajijo med nami kot'spomeni-bi rada izvedela gotove podat- j naših domov samo za*e, ampak ki n**e velike volje in misli, ke in aktivnosti posameznih do- tudi za druge skupine, ki živijo ; Hanes je naša skrb, kako bomo ga posojali. Zadolženi kmetje ™v. Na ta vprašanja so odgoJmed nami. vodili te narodne institucije. Da so-prišli ob ves svoj svet in ker vorili sledeči domovi: Jugoslo- Samo pet domov je podalo t(> Je vpraianje, o katerem bo ni bilo nobene tovarne v deželi. I vanski delavski narodni dom v , statistiko glede neplačanega ™orala razmhšljati rederacija so se prepustili obupanosti t?r West Parku. O.; Slovenski dom dolga, ki znaša okoli $$0,$00. jdomov. Vi vsi veste, veka znala čitati. In ta sta bila ( pUiitay ej8to navadni razbojni- na Holmes Ave.; Slovenski dru- Vef kot polovica te vsote odpa-\ t činoma mulaha ali mohame-^j tolovaji. štveni dom v Euclidu, Ohio;; de na Slovenski narodni dom v dele ruski vlačniki sovjetske I)(,m, f*Pad"lh ^ovencev Slo- clevelandu, na St. Clair Ave., «a» ^ _______ ______...venski narodni dom na bt. Clair katera Da se ranidno znižuie. mi komunisti mnogo dobrih ljudi, ki bi bili drugače nedvomno v soc. stranki, če bi bila še taka, kakor pod Debsom in vseskozi do leta 1924. Komunistična stranka je bila močna posebno v Franciji, v Nemčiji in še marsikje. Toda socialistov ni mogla nikjer na *vetu — razen s terorjem — vreči ven iz javnosti, razen v demokratičnih Zed. državah. V najmogočnejši industrial-ni deželi so se^aj komunisti odslej morali spadat» v unijo in z«olj podtalno gibanje, a dose-i H plačevati "dues", pa če bo gli so en namen: Znali so pre- komu izmed njih to všeč ali ne. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.i poslužili, ker se jim je življenje pod Rusijo jako poslabšalo. Fordovi delavci v Detroitu— kakih 120,000 po številu, bodo se narodno bogastvo ali investi-1 varU| mla(le voditelje socialisti- Kajti članarina jim bo odraču-cijo v sroverlskih narodnih do-, ^ ^ k€ drugega za drugim nami od čekov. Sedaj ima tako danska duhovna. lUikara in Samarkand — ta-I < tak« | treba bo našim delničarjem do- fil* drug? naT1 et?h • 1924 dl ^^ ^ l»V«claU. da je delnica naš na- 111», drugi pa letih. 1924. mo zemljrfke davte, ko hoče- ^ davek ki amo ^ . v„m .. ^ | mo oblastim doka^aM. da soradj HVoje narodne ^^ Ro. ,! ™ .J v'.* !!! i™ n 19n4°0! »ko drugih institucij smo skoro dobiva najfinejša svila. To je Prašno bala boljševizma ter si vrnili vPrašalne pole. kajti na Mkanoani podlagi. V 1. 194 dežela vitkih minaretov in mo-, „a Vae kriolie nri/adpvala 7fl. Podlagi odgovorjenih vprašanj, je udejstvovalo v omenjeni imamo podano statistiko, ki je ' ^edmrh domovih klavzulo uveljavljeno le UMW. Članarina pri uniji avtnih delavcev je $1 na mesec, pristopnina pa $2. Pet odstotkov fantov, ki so se morali javiti za vojaško službo, so zdravniki odklonili, ker so dognali na njih razne mentalne bolezni. Na konvenciji psihija-i trov v Philadelphiji Da je dr. Thomas J. Mejers iz Pasadene, ki je strokovnjak v raziskovanju mentalnih bolezni dejal, da i je umsko normalnih samo 48 ¡odstotkov našega prebivalstva, j Neki novinar je vzkliknil: "Saj sem vedel, da je z ljudmi res nekaj narobe!" sej. koder čitajo mulahi s tur-bani na glavi svete stavke iz mohamedanskega sv. pisma korana. Pestrost obleke in zastrti ženski obrazi Pa fantastične vasi, v>e to morda zadivlja roman-tiniega popotnika. Ali moder-1 »ovjetsko vlado, nemu in prosvetljenemu človeku v Srednji Aziji so znak na-zadnjaštva. nevednosti, zatiranja in neme bede. Lepo tpre-jrrin jalo čez gnilobo in ogabno bolezen. gorah Srednje Azije pa Kav- ,uh jn^titttCU. To naj bi bil za- ( Učnih društev, ki so 'poklicno kaza. Zato je bil boj v Bukari de,la.;1 cigaaizirana v ta namen. Polog dolg in hud. a se je navsezad- bl da bi dobili j teh se je udejstvovalo še pet nje vendarle končal ugodno za k.°'.K'n.e siev!,ke floveJ?- drugih kulturnih skupin, kar na enak način podprli, toda ni-omenjenih ko|i ne pmnpri^ajemo ko|iko «etiti protirevoucijo. kelr jo je n,UUIK> ^J^ ^eomrn domovin 14 pevskih sp b«v »»vrnilo v bodočno-hudo lomila poželjivost po ro- « d^t ^ ed na druStev ali skup,n. Istočasno je stj smo dn| njUe domov. dovitnih dolinah in rudnatih H^ogil ?irod' igralo v teh domovih 5 drama- na „cdobičkatiosni podlagi, po- tem ne smemo pričakovati pre-j velikih dobičkov. Zanimati bi se morali danes, kako bomo vpeljali našo mladino v te domove, da bo spoštovala delo naših rok ter z zavestjo in po-| nesom prevzela naše delnice kot našo duševno dedovino. Da potrebna je federacija slovenskih domov, da bi si zamislila načrt za prihajajočo bodočnost. Treba bo vzgojiti našo mladino v istem duhu, v ka- • v » o , . ... . oi Ull» MHI<>X Države Srednje Azye so b,le, Moven!tkih domov. potem razdeljene v manjše skupine na podlaigi etnografič-nih, kulturnih in narodnih sorodnosti. Uzbeki so se pridružili so-Novi svet v Srednji Aziji se vjetski zvezi pred sedemnajsti-več ne zmeni za te relikvije j mi leti ter se preobrazili iz najbolj nazadnjaške carske kolonije v eno najbolj cvetočih re- Urala in step ter prišla v .' markand — najprej kot ne-"rjetna bajka, potem pa kot tretjini sovjetskega bombaža. Z industrijskim razvojem koraka vštric tudi uzbeška kultura. Vsi otroci morajo hoditi v šolo. Okoli 26.000 dijakov in dijakinj obiskuje višje učne zavode. Uzibeki si vzgajajo lastne agronome, inženirje, zdravnike in učitelje. Uzbeške ženske so trdi z dokazi, da nas je 50 tisoč nke. Nekatera društva so dol- |jenca v Ameriki Slovencev in Slovenk v Cleve- niČarji dveh ali več domov, za landu in okolici. Vprašam vas, kar pride ta razlika. Prav letos poteka 25 let, od- koliko nas je pravzaprav? Jaz ne vem, tako ne veste vi, in menda ne ve nihče, ker do sedaj še nismo imeli svojega slovenskega ljudskega štetja. Mi „ , kar sem postal delničar Sloven- kako so drugače zaposlene skejra narodnega doma na St. nase dvorane? Slišali ste že, dn ruirh. L.Ur <«.v»irtAr je bilo v letu 1940 v teh domo čudovita resnica. In ko so prkili, , , . . niki ter začeli orati zemljo, reae,l° okovov armmot,le k > so se prikazale predilnice ter pričele izdelovati tkanino I njevc$ke sužnosti. Postale so enakopravne z moškimi. Ur hudič križa. Nobeni mo-d°rni nauki niso mogli najti poti v Hukaro. Znanost, matematika, moderni jeziki, vse to bilo prepovedano tamkaj. Nfe ni storilo -za zboljšanje v poljedelstvu, nič za zdravje •di kulturo, nič za mostove, po-ta ali zdravstvo. Namakanje je •>ilo nepopolno, pomanjkljivo i" primitivno. Industrija je (bila oblastim in duhovnom nekaj t rasnega in nezaslišanega. Kajti kmetje so poslušni in u- 'Ijivi. Lahko jih je ugnati. Ali vse kaj drugega so delavci. r> postanejo proletarski in nevarni. Za visokimi zidovi brez oken Je »potekalo življenje sužnosti «n nevednosti stoletje za stoletjem. Mož je bil neomejen go- Sedaj že besni vojna furija , , -. tudi na rusko-nemških mejah.1 aeln,carj Ti boji, ki bodo lahko trajali sila dolgo, bodo pokazali koliko je edinstva med sovjetskimi republikami in koliko resnice je bilo v poročilih o strašnem nasilstvu ruskega režima. Olairju, kakor tudi direktor is •i. j ^ . «r tega. Zato me živo zanima bo- vih 1616 sej ali sestankov. V d(>ai wvoj n^ih domoV| ko codimo tako nn „^ih H^^viK !T ^ Prihaja tista odločilna premo- odimo tako po naših društvih domovih 315 veselic ali priredb. ,titov od starc „iOVenske irene- in različnih skupinah, a prave-1 tako, da so bile naše dvorane ra ^e na^o t^mieno slo «a odgovora še ne vemo do da- >aucslenc 1931-krat v oretek- rac,J® na tu^ojeno s o- , ;4 1, 41 v preiea vensko generacijo. Zato fei bilo lem letu. ne da bi prišteli še se- j pripor(>č]jivo, da se v naše di- rektorije voli našo mladino ter isto vzgaja v pravem duhu, da bodo čutili v sebi odgovornost do naših domov, ker z odgovornostjo bo priAla tudi zavest in ponos, da so gospodarji in vo- nes. I»z statistike, katero so podali i je naših direktorjev, omenjeni domovi, vidimo, da Sedaj pa plače. Sedem pred- ímajo samo ev, 3849 posameznih sednikov naših domov dobi ki lastujejo za skupne letne plače — $181.00. fc nodaljno društvo SNPJ poslalo pomoč za izdanje Novakovega besednjaka Poleg drugih sem v zadnjih par tednih prejela prispevke in pla !ana naročila izdanju Novakovega besednjaka v pomoč še od sledečih druAtev Slovenske narodne podporne jednote: ftt. 121, 1*3, 432, 14, 719, 442, 700, 102, 713, 126. Ob tej priliki naj se iskreno zahvalim vsemu članstvu navedenih društev za njihno naklonjenost ter se obenem obračam do vseh drugih s prošnjo, naj Čim preje pošljejo svoje pri-upevke in iplačana naročila, ker nameravamo poslati rokopis tega velikega narodnega dela na koncu prihodnjega meseca v tisk. $71,320,000 delnic. Ako vzamemo v poštev še dva domova, ki nista podala statistike, potem bi lahko sodili, da imamo pri vseh teh domovih okoli 5000 Najnižje plačan predsednik je $12.00 na leto, a najvišje plačan predsednik je $50.00 letno, ditelji naših ustanov. V prvi vr-No, to niso nobene plače, to so, »ti bi se moralo zanesti to zani- samo nagrade, to mi boste radi posameznih delničarjev. Ako priznali ITZT0 "HVilk° PCt ***** tajnikov vzame letno nU ^HiJe V"ei,S,0~; »«00.00. Najnižje je plačan vencev okoli 25 tisoč v ^lav*. $6>(M) me^n0t a najvWje jc encev okoli 25 tisoč v Cleve landu in okolici, potem je vsak peti Slovenec ali Slovenka posamezni delničar enega ali drugega doma. Ako nas je 50 tisoč, potem pride pa vsak deseti Slovenec ali Slovenka kot delničar enega doma. Pri navedenih sedmih domo. plačan $130.00 mesečno, ker je stalno vposlen v domu. manje v naše kulturne ustanove in naša podporna društva, ki bedo Živela med nami še precej let ter rabila te domove za svoja shajališča. Federacija slovenskih, odno-sno jugoslovanskih domov v Sedem blagajnikov dobi let-1 Ohiu, bi morala napraviti načr- no $147.00. Najmanje je pla čan $6.00 letno, a največ pa te, kako bo v bodoče zamislila vzgojno delo med nagimi Ijud- n agrade. 2 jfflrtiKd iur •ki inter; delničarji istih ter lastujejo «a | ,naAajo okoIj |3,157.00. Vseh $42.0p letno. To so tudi samo mi, da bi originalna ideja nadih domov zopet zaživela med našo mladino. To je naša največja naloga v bodočnosti, ker hoče- BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. '¿0-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. »M »#■•»♦ I »S - - - PRISTOPAJTK K ; SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI i I i ! NAKOCITK SI DNEVNIK J ! ••PROS V ET A" i sedem domov s svojimi prizidki pa stane $491,314.00, ali okrogla vsota — pol milijona dolarjev. Torej pol milijona dolarjev j dar, domu na oltar, je žrtvoval naš slovenski narod * - mo, da ostanejo naša narodna svetišča v rokah naših rodnih potomcev. Oživimo zopet tisti lepi slovenski pregovor: M al* položi I WL Mri Agnca Novak. 2506 N. podar v svoji hiši. Vse ženske I piark St., Chicago, 111. $131,500.00 delnic. Društva in posamezni delničarji lastujejo za vsoto $202,R20.00 delnic. To so zanimiv« Atevilke, ki kažejo aktivnost naših druAtev in posameznih delničarjev v zadnjih 25-setih letih. . , tf , v i • |V cleveUndu in okolici za se- hakšna je*¿urnost v naših dem svojih narodnih domov. To domovih? V letu 194C se je vr-j je že lepa številka, ki ka*e ak-š lo v teh domovih 1616 dru- tivntot na*eKa naroda na svo- ff ^ štvenih sej ali drugih sesUn- jem narodnem udejstvovanju. Ustanovil, «o ga delavci .ato, u----. - - - - - besct članov(ic) je treba ¡ novo društvo. Naslov 7.a lint in 1 xa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. THMIUMfMMtWMtM» NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vom poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C -4:00; 7:00—».slO Daily At 3724 W. 261 h Street T#| Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:S0—6:00 p. m. Daily T«t Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointment» only Rriidcnr« T«l.t Crawford S440 If no answer — CaB Austin 5700 1 TTT-rTT poslušajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9 do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kitocyclev Vodi jo George Marchau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau CHICAGO, ILL., June 25, 1941 NO. 1763 VOL. XXXVI Published Weekly et 2301 So. Lawadale Ae«, LOS ANGELES CIO GAINS 40 000 MEMBERS IN YEAR LOS ANQELES. — From June 1, 1V40, to June 1, 1941, a total of 40,-100 new members have been brought into the OJO in southern California, the Los Angeles Industrial Union Council revealed recently. Wage gains for the same period total $11,-150,230.80 per year. MINERS ACCEPT BOARD PLAN AS BASIS FOR NEGOTIATIONS WASHINGTON. — Proposals for settlement of the bituminous coal dispute between the southern operators and the United Mine Workers of America as offered by the National Defense Mediation Board last week were accepted at "a basis for renewing negotiations with the dissenting operators" by the UMW here. ANTI-LABOR BILL KILLED BY CALIFORNIA GOVERNOR SACRAMENTO, Calif.—A drastic anti-labor bill, which would have forced union men to handle scab-made goods and curtailed their picketing rights, was vetoed by Uovernor Culbert L. Olson. The Senate overrode the veto, but the lower House sustained it, this k;lling the measure. MURRAY URGES CIO RALLY AGAINST ANTI-LABOR DRIVE Washington. — An urgent call for action to stop repressive acts against labor and aguinst the right to strike now being pushed by reactionary Congressmen and public officials was sent to all CIO affiliates by President Philip Murray. STEEL UNION WINS THREE POLLS TORONTO, Ont. — Making hay while the sun still shines, the CIO Steel Workers Organizing Committee rolled up three collective bargaining election victories held in Kitchener under government auspices. STRIFE AMONG UNIONS President Green of the A. F. of L. denounced the CIO United Automobile Workers Union "for flouting Prerident Roosevelt's injunction against the raiding of one union by another during the national defense emergency." Mr. Green declared that this union's strike against the Douglas A Lome non Co., auto parts manufacturers, in Detroit, is "nothing but a bare-faced raid on the membership of the American Federation of Labor's United Automobile Workers Union and the Metal polishers Union which have union shop contracts with thts company."_ num a«e mivmi •na» iMDentau «mmn1i» •a«otfv 49QOOO. OOO.OC The Jugoslav Saving and Loan Association Now Insures All Accounts By Donald J. Lotrich, Secretary of the JBLA Textile Workers Gain »37Vi Minimum Wage I INCREASE FOR JOOOOO WORKERS . TO GO INTO EFFECT JUNE 30 An unanimous recommendation by a committee representative of em-«love**, labor and the public for establishment of a minimum wage of 37 ^ cents an hour in the textile industry was approved by General Philip B. Fleming, Administrator of the Wage and Hour Division, United States Department of Labor. The new minimum will go into effect June 30. It is estimated that the wage rate« of about 300,000 workers will be increased. This is the largest number of workers to have their wages raised by an industrial wage order. The pay of the lowest scale workers at the standard 40 hours will be raised from $13 to $15 a week. About 650,000 are employed in the industry affected which, as defined, includes the manufacture of cotton textiles; of certain finished products imch as towels, sheets and pillow cases; silk, rayon, linen and jute textiles; and cordage and twine. What Would a HiHerized World Be Like? Naxism and Gestapo are interchangeable terms. Without one the other could not exist. Life under the brutal heel of the Gestapo means: Government by assassination. No free speech. No free press. No rights to assembly or petition No trade unions. Relentless persecution of races and religions. Concentration camps for anti-natis. Pogroms and purges. Family life disrupted by the fear of spies. This is but a partial list of the barbaric practices instituted in Nari-controlled Europe by the Gestapo. The Gestapo, like Soviet Russia s OGIHJ, already has agents at work in America, moving swiftly and systematically towards the complete destruction of democracy. Be on guard against this danger! YfeS, THEY ARE PROFITEERING! They Met But Once 'JTKJU'SZ.V Z S7 They met hut once, war. The situation la better in 1 They'd never met before; than in other German towns. < They met but once, othtr hand there la an open ah And both were stricken aora. of Hothing. It is quite common peoplf with patched clothes ant They never met again, even on a Sunday. A foreign* Tis easy to explain; not even buy a tie or a pair of They met but onco ... (N«,W, Lott#r# U|M| An auto and a train. _G"nvm* LIVING COSTS RISE That "truth la stranger than fie |N SOVIET UNION tion" laying doesn't apply to fisher- men and some politicians we know. The price of all foodstuffs Tom Girdler'a transport plane has been requisitioned for national defense. Complete with all union-busting equipment? Federal Wage and Hour Division investigators inspected 3,046 establishments In Illinois, Indiana and Wisconsin during 1940. Our Austin, Minn., correspondent reports that the town has two unfsir garages: Bangs and Park. Sounds like a blowout. Men seldom, or rather never for a length of time and deliberately, rebel against anything that doos not do-serve re boiling against.—Carlyle. Definition of a lot of people's in coma: Something they can't live with out or within.