List 35. Tečaj lu i i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 31. avgusta 1894. In prepričani smemo biti, da bi nemško konservativna Politiški oddelek. mÊàm m r» Šleško vprašanje- s stranka bila Slovane podpirala, da so sami storili o tem ali onem oziru prvi korak. Brez Slovanov konservativna j stranka ni imela nobenega vpliva. Rada ali nerada bi bila hodila s slovanskimi poslanci, da so je li ti odločno Šlezija je dežela, kjer se Čehom in Poljakom blizu povedali, da brez tega nima pričakovati najmanjše pod tako godi, kakor Slovencem na Koroškem. Nobene dr- pore od njih. žavne gimnazije nimajo Slovani v tej deželi, da si so v T Vidi se torej, da so slovanski poslanci sami krivi » večini, ljudske šole so pa uravnane prav tako, kakor na ako so sedaj, petnajst let po padcu Auerspergovem slovenskem delu Koroškega. „Matica školska" je osnovala v Opavi češko gimnazijo, ali vse prizadevanje češkega razmer v Šlezij ? take V Slovenci seveda za Slezijo niso mogli dosti storiti Pod- » prebivalstva so dosedaj bila zaman, da bi vlada vzela ta ker imamo še dovolj opraviti z domačimi zadevami zavod v svojo oskrb. Kakor za koroške, tako se tudi za pirali so pa gotovo naši poslanci radi češke ali poljske, _ šleške Slovane ni ničesa storilo pod Taffejevo vlado. ako so kaj storili za Slezijo. Krivdo pred vsem zadene Znano » da prejšnja vlada nikakor ni bila voljna Čehe in Poljake. Oboji so Šlezij o naravnost zanemarjali. kaj ukreniti, kadar je šlo za Slovane. Skozi vse njeno Zastonj je bil glas slovanskega poslanca iz Šlezij e Swie delovanje se vleče kot rudeča nit skrb za ohranjenje nemških predpravic. Tako brezozirno se pod Taaffejem žyja. Niso ga poslušali ni Čehi ni Poljaki. Kar se tiče Čehov ni nobene razlike mej Mlado- in ni ponemčevalo, kakor pod Auerspergom, temveč posto- Staročehi. Obojim ni bilo nikdar dosti za češke rojake v palo se je bolj prikrito. Taaffe je tudi naposled postal Šleziji. češki žrtva svoje neodkritosrčne politike. Lahko kraljevini so se prepirali večkrat t V 1 •« mM . • w« za bil dobil stvari, katere nimajo polovico tolike važnosti, nego šleške tako slovansko večino, ko bi bil hotel, da nemški zadeve. Koliko se je govorilo o češkem notranjem uradnem beralci ga ne bili mogli strmoglaviti. Imel je moč, da bi jeziku če tudi se ta naroda neposredno ne dotika, v Šle- bil skoro popolnoma uničil liberalno stranko. Tega pa ziji se je pa pustilo, da so se narodu kratile najprimi- hotel imeti močno nemškoliberalno tivneje pravice. Posebno sta pa obe češki stranki čas in ni hotel ker Je stranko, da jo lahko porabi proti Slovanom. Tako si je talente tratili v boji mej sabo, ko bi bili lahko se pote prejšnja vlada samo gojila sovražnika, ki jej je stališče govali za zatirane Sležane. Naravnost izdali in prodali podkopal, da ni izvršila velicih nameravanih reform. so Vendar pa ne moremo reči, da je pa Slezijo Staročehi pri znanih konferencah na Du-Taaffejeva naji. Tedaj so Staročehi imeli najlepšo priliko kaj storiti vlada kriva sedanjih neugodnih razmer v Sleziji. del krivde zadene prejšnjo večino v državnem zboru vsem njene slovanske člane. Velik pred za šleške Slovane. Nemci bi bili radi še marsikaj pri- volili, ali češki politiki so bili pri šumečem šampanjci, ki je tedaj obilno tekel, popolnoma pozabili, da zunaj Mladočehi pa tudi le bolj na Češko, in zadnji čas Od nemških konservativcev ne moremo zahtevati, sedanjih mej češke kraljevine še bivajo Čehi. da bi bili sami rinili narodno vprašanje na dnevni red. Zanje narodno vprašanje nima pomena in je jim gotovo na Moravsko, omejujejo svoje delovanje. Večino svojih sil še ljubše, če ima nemštvo veliko veljavo. Mi jim tega potratijo v boji za državno pravo, katero se ne da ob- tudi ne moremo zameriti, kajti vsakemu se dobro zdi, noviti pri obstoječih razmerah. Branijo se priznati sedanjo ako se njegovemu narodu dobro godi. Če so nas podpirali ustavo in s tem le zgubljajo mogočno orožje v boji za so konservativci to delali iz drugih političnih ozirov. narodno jednakopravnost v Sleziji. Ob jednem pa vzbu p4 - i t- * * i% % to • » 4 f * U Jajo s svojim češkim državnim pravom še., nezaupanje Nemcem. To je uzrok, da avstrijski Slovani po tako dolgem Poljakov, ker Šlezijo reklamujejo zase. Poljaki jih zatorej ustavnem življenji nismo prišli do večje veljave. Povsod ne morejo podpirati in rajše puste Nemcem, da gospodarijo v Šleziji, kakor hočejo. se išče programov, kateri nas le odtujujejo drug od dru zega, v tem ko imamo že v ustavi jasno načrtan Nekoliko pa Poljake odvračajo še drugi pomisleki » program, ki za dolgo zadošča v političnem oziru za vse avstrijske da se ne potegnejo za Sležane. Poljaki so deželni avto- Slovane. Po tem programu se lahko zjedinimo po nomisti, kakor Čehi, in se zatorej ne marajo mešati v sebno ker se ne ustavlja ob deželnih mejah, torej ne iz zadeve zunaj Galicije. Narodne jednakopravnosti načelo ključuje niti sleških Poljakov, niti Slovencev na Koroškem potem morali tudi Ru- nepristranski stvar preudarimo, bi pa imeli od njega ? pa jim ni prav po godu ker sinom priznati narodno jednakopravnost. Naj se potujčijo korist Tisti ki vlečejo na dan druge, z ustavo ne Poljaki v Šlezij in Bukovini d a r j v Šlezij da mislijo sami ostanejo gospo- vjemajoce programe, nas razdvajajo in delajo le za slo sedanji poljski politiki Ti po vanske nasprotnike. Da vendar že prišlo prepričanje misleki so tudi, da so Poljaki posebno napeli svoje sile avstrijskim Slovanom, da je jedin za sedanjo dobo zanje da ob svojem času se ni rešilo jezikovno vprašanje za primeren program XIX. državnega osnovnega zakona vso zbor državo češ da to spada v kompetenco deželnih 0 občnih pravicah državljanov. Ce se le doseže izvedenje tega člana, pa je obstanek in razvoj vseh slovanskih na- Polegtega so pa Poljaki vedno tirali neko dvoumno rodnostij zagotovljen. politiko. Tudi ko je še obstala prejšnja Poljaki vedno z jednim očesom škilili v nemškoliberalni tabor. .3 slovanske težnje, bi bilo marsikaj drugače v Avstriji. Dva Poljaka sta sedela dolgo časa v Taaffejevem in dva se- Da bi Poljaki bili hoteli podpirati z vso odločnostj Politični pregled. letos Celjska gimnazija Toliko je sedaj gotovo, da se ne osnujejo ke paralelke v dita v sedanjem ministerstvu in vpli imata gotovo precej Dunajewski je ob svojem času bil celo duša vse vlade. Vidi drugo leto. to razmere zasučej slovensko gimnazij Celj e se osnujejo je pa odv Ce bodo Slov ladi v Celj i da je Poljakom precej dobre volje manjkalo, zvezo z vlado, pišejo, da se slovenska gimnazija dovoli od tega, kako se letos politične potrebni, dobimo imajo . ako drugače pa ne. Listi Nikakor pa ne odobrava sedanjega postopanja poljske stranke narod poljski. Mej Poljaki je mnogo drugačnih mož. bode za to potreba ne bole imela namena poslovenjevanja Vlada bode lahko torej storila, kakor bode ajalo Nemško ki imajo boljše ali kaj se hoče narodni listi so odločno nnžje ne dovolii proti temu, da bi se Slovencem kaj pridejo do besede. Glavno besedo ima poljska žlahta na se Nemcem tudi kaj druzega dalo. V Celj ki pa morda sodijo nekoliko drugače Najbrž bi dovolili slovensko seveda nima slovanskega demokratičnega duha. Shod gimQazii°> ako se jim dovoli ob jednem osnova poljskih pisateljev je nam pokazal, da odlični možje sim kateri že dolgo hrepene in je tudi potrebna patizujejo s Čeh in tedaj se je sklenila resolucija v ka po litični vodje k večjemu bi imeli pomisleke realke Nekateri po ker bi nemška ten se zahteva, da se poljski poslanci potegujejo za Slo- realka in bi spodnja gimnazija zgubila mnogo učencev, ko bi se osnovala vane v Šlezij Pri volitvah pa ti boljši elementi ne pri - o se utegnilo pokazati, da je odvisna Koroško Pri dopolnilni volitvi za državni zbor • • • C1J1 dejo na površje. Znano je, kako se vrše volitve v Gali- Vladni pritisk in židovski denar večkrat odločuje. Pri verifikacji volitev so se večkrat slišale lepe stvari, kako se delajo volitve v Galiciji. Volilna reforma bi bila em Koroškem je izvoljen krščanski socijalist Peitler s 77 glaso Nemškonarodni kandidat je dobil Zmago so odločili Slovenci. Po nemških listih 69 gla poraza velik krik je zaradi tega Dne 27. oziroma 29. sta na Koroškem dve dopolnilni volitvi za deželn zbor A pač precej zmešala štreno sedanjim politikom v Galiciji, ponehale za to so jo pa preprečili. s torej ne bodo Staro- in Mladočehi Vedno Nekateri poljski listi so zadnji čas se tudi spomnili na Češkem gla pog ostej se s i . v • • lisi ] o da naj bi se zjedinili Staro- in Mladočehi v boji gališkega vprašanja in ob razstavi so se pri banketih uresničilo. Zjedinj tudi nekateri spominjali bratov v Šleziji. Večino poljskih proti vladi in koaliciji. Želeti je, da bi se to kmalu Cehi Nemški nacijonalci pač kaj dos n liberalci o tako pa ne. Mej nemškimi glasil posebno tista, ki imajo zvezo s poslanci, pa misli liberalci in nacijonalci je sedaj najhusa borba. Liberalci so že da nikakor ne kaže vlačiti sedaj šleskega vprašanja na dnevni red, ker to bi bilo nevarno za koalicijo. Brez Po- potrti, izpodri: koalicij ker že boj da jih pri bodočih volitvah popolnoma Ce pa propade liberalna stranka, propade pa tudi sedanja vlada Zidj se pa tega boje zaradi vre- Zatorej bodo šleški jenja valute. Ce ne bode liberalni finančni minister več valute in to zaradi tega vrejal židj bi ga sicer. pri njej ne napravijo več toliko dobička, kakor ljakov se pa ničesa storiti ne more. Slovani še dolgo čakali boljših časov ker je politika avstrijskih Slovanov povsem na napačnem tiru. Narodni obstanek več tisoč Čehov in Poljakov je v nevarnosti, v tem, ko se Poljaki bratijo z Nemci, v Pragi svojo zaveznico in jo odvrniti od Rusije. To svojo željo je pa sanjajo o češkem državnem pravu. Jednako godi se izjavil Viljem II posebno s svojo brzojavko povodom Carno- Nemčija, Francija Rusija Nemčija, imenoma cesar Viljem si mnogo prizadeva pridobiti F za Slovanom na Koroškem, v tem, ko nekatei njarijo o hrvaškem državnem pravu Mej pri nas sa Slovani tove smrti, s pomiloščenjem francoskih častnikov i. dr ni veda pri vsem tem pa da postali Francij prave jedinosti, ker vsak slovanski narod kaj posebnega hoče in zahteva. Ta razcepljenost nas slabi v veliko veselje j atelj Nemčij bi se morala pred vsem F Se pri dati Alzaciji in Loreni. Kakor povsod za zmirom odpove kažej i tu Nemci svojo prevzetnost. Prijateljstva hočejo sami, a zahtevajo od nasprotnika, da jim ta odjenja, mesto obratno. Ce hočeš ti čenega delovodjo. Posebno se pa dandanes snujejo razno imeti moje prijateljstvo, ne zmes za to še od mene kaj zahte- Narobe pač je pametno. Da pa Francija ne bo šla na vati tem se te limanice, to jevtč kakor gotovo. Da tudi prijateljska zveza vrstne družbe, ki se pečajo z raznimi obrti, dela škoda samostojnim obrtnikom. Take družbe imajo mej Francijo in Rusijo ni poj in se vedno krepi kazal je zopet pohod neke francoske ladije v luki po Ba navadno velik kapital. Naj se delovanju tacih družeb vsa) postavijo meje. Dovolile bi se tumu On d se je zopet sklepalo pobratimstvo mej francoskimi katere stroke, kakor večjemu za ne za stavbarstvo in ruskimi mornarji Pope se je ruska narodna himna in ? da se marsilka. Ruski in francoski mornarji edoČi, kako bi drug taka društva strogo kot denarna, dela osnujejo pa morala iz- Ta drugemu najbolje pokazali svoje prijateljstvo so si zamenjavali Čepice in suknje, se objemali in drug drugemu napivali prijateljski ses a pomemben. ročati izučenim obrtnikom dotične stroke. Dokler se pa je vse govorjenje v prid obrtniji zastonj in to ne stori tan* k F in Rusov sicer malenkosten ne otme obrtnega stanu pogube. Srbij Srbija Cui- se dan za dnevom čuv reči iz Mi nismo naravnost zoper to j da se morda ne Poroča se o krizi Nikolajevičega ministerstva, da za- smele tudi snovati družbe naravnost za izdelavo pred sede Milan zopet prestol, da se izda nova ustava in ednake stv Dne 22 drug metov, podobno trgovskim kompanijam. Ako po našem t. m je praznoval Milan svoj 401etni mnenji se rojstni dan. Za ta dan se je z gotovostjo pričakovalo, da se zahtevati mladi prestol kralj Aleksander odpove prestolu, in da Milan zasede To se ni zgodilo, a govori se, da je posredoval tem mogočen upliv, ki je odvrnil Milana od tega nepremi nega koraka pri moral v kacih slučajih od vsacega člana dokaz sposobnosti. Manj interesa seveda ima mala obrt od tega, da bi se zahteval dokaz sposobnosti od fabrikantov, kateri ne izdelujejo obrtnih izdelkov. Tu- kolaj Poroča se. da je ministerski predsednik Ni kaj je borba mej kapitalisti in je za širje kroge pre- prisegel, da ubije M in skušal ovreči sedanje ministerstvo. Take in ednake reči se sli šijo o Srbiji. Vse je verojetno za Srbijo, o tem nas uči skušnja da ondi znajo svet iznenaditi. Vlada srbska vse te vesti pre potem sebe, če bi ta bivalstva precej irevalantno, naj zmaga ta ali oni. ni dosti interesa drugimi. da Tudi branili nekatere tovarnarje pred k licu j in pravi da so vse zmi da ni niti o tej niti o sovražniki prestola in vlade onej pičice resnice, in da nijo Srbijo pred svetom Naj bo že tako ali tako vkljub tisočerim preklicem vlade vendar nekaj resnice, na Izvedenci na obrtni enketi so se pa izrekli v veliki večini, da naj se zabrani trgovcem z obrtnimi izdelki je-em je mati mero. Le tako je mogoče varovati interese obrtnikov v cr- kajti kjer vlada Milan, ondi je vse mogoče. V Srbiji je pa resničen vladar Milan, ministerstvo in kralj Aleksander nimata nič govoriti, vse se godi, kakor veleva nasiljenec Milan, ki bi po- Do niti v Srbiji stanovati ne smel in dokler bo imel ta proti konfekcijonarjem, kateri so mimogrede povedano, stavno sebičnež prvo besedo ondi, sme svet biti največ židje. Na enketi so obrtniki obširno razložili raz loge, zakaj se ne sme pustiti jemati mero trgovcem. Na podlagi enkete se sestavi novi obrtni zakon koj a ko priprav znenadenja od ontod na vsa- Da bi ugajal zakon malim obrtnikom mi nismo pri Bolgarija Cankov Odlični politik in prognanec bolgarski čakovali Pr sedanji vladi imajo odločilno besedo nemški bival zadnji čas Ruskem in tudi rusko liberalci, ki nimajo srca za mali obrtni stan. Češki vele posestniki, ki imajo tudi važno besedo, so največ tovar penzijo, prišel je minole dni na Dunaj in od tu izdal na bolgarski narod proglas, v katerem priznava Koburžana in sve- narji in tudi nimajo interesa braniti malega obrtnika. tuje Bolgariji temu pa, da da naj mitu in ljubezni do Rusij živi Vkljub i se je Cankov izjavil za Koburžana, mu je bol garska vlada dala vendar, da mu povratek v Bolgarijo ni do Izjavil pa se vrne v Bolga menda Cankov, da se vse edno po če ga tudi zaprejo, sej je navajen vsega. Te dni so dunajski listi objavili, da je vlada že izdelala nov obrtni zakon. Iz tega, ker povedo dunajski listi, izvemo, da se vpelje dokaz zmožnosti še za nekatere obrte in pa tudi za trgovino. Podrobnostij ne vemo, za to tudi ne moremo soditi, če bode nov dokaz zmožnosti «2 : = nhrtmio = SBillii^iiKfii E W * : M»® e uorinija. = ÉŘÉIIItMm> = I Novi obrtni zakon. kaj koristil malim obrtnikom. Če se ž njim ne zabrani velikemu kapitalu posegati v rokodelstvo, je naravnost škoda čas tratiti s posvetovanjem o novem zakonu. Vladni načrt skuša baje odpraviti nekatere zlorabe pri dokazu zmožnosti in pa točneje določuje meje raznih Našim čitateljem je znano, da smo priobčili izpo- obrtov. Poslednje je zaradi tega dobro, da se naredi vedbe kranjskih odposlancev na obrtni enketi na Dunaji, konec mnogim prepirom, v kak obrt kaj spada. Dokaz Po večjem se izpovedbe obrtnikov iz druzih dežel vje- sposobnosti v trgovini se pa ne ve, komu bode koristil. majo z našimi, samo, da navadno niso tako jasne Po . Prav lahko, da se s tem le prizadenejo nepremožni ljudje, sebno smo pogrešali potrebne jasnosti glede dokaza zmož- Kdor se misli pečati z večjo trgovino, je navadno že tako nosti. Jedino kranjski izvedenci so odločno izpovedali ) da pohajal v kako trgovsko šolo in mu torej ne bode težko ne gre za to, da morda kak krojač naročniku ne skazi prinesti dokaza sposobnosti, težje bode pa za tistega, ki suknje ali pa čevljar čevlja, temveč za to, da se ljudje, b°de hotel začeti kako manjšo branjarijo. Sploh mi temu ki ne spadajo k obrtu vanj sploh ne bodo vtikali. Sedaj dokazu sposobnosti posebne važnosti ne pripisujemo. bogatinje in družbe se pečajo z rokodelstvom, kdor sam Kakšen duh da veje iz vladnega načrta Je pa ne zna pa vzame delovodjo. Baš tej slepariji z delovod- vidno iz tega, da se ž njim naravnost priznava trgovcem jami bi se moral narediti konec, kdor se obrta ni učil, pravico jemati mero. Sedaj je bila ta stvar še vedno naj se mu ga ne dovoli izvrševati, naj si tudi vzame izu- nekako dvomljiva. Upravno sodišče se je bilo izreklo v * tem smislu, ali mnogim se je zdelo tisto tolmačenje zakona, da jemanje mere ne spada v obrt, malo čudno. Pa tudi neki drugi del zraka, amonjak jako pospe šuje razkrojanje v zemlji, poleg tega pa je rastlinam re novim zakonom se pa hoče torej naravnost priznati to dilna snov. Ta snov je za kmetijstvo velike važnosti pravico. To bi bil najhujši udarec za naše oblačilne obrte, torej moramo nekoliko spregovoriti o njej. za Dani pitalu bili na milost in nemilost v roke židovskemu ka- Trgovcu bi se odprla vrata, da bi lahko dajal, jemal naročila na vse mogoče obrtne izdelke pro- I- oka vrata prirodi nahajajoči se amonjak nareja se pri raz-krojanji raznih spojin, v katerih je vodik in dušik, iz katerih je sestavljen. Posebno nastaja pri razkrojanji be- se torej jim odprla v obrt Vse drug ljakovin. N bi bilo za obrtnika se pr trohljenji in gnitji Ta bi pa ne m igel svojega podjetja razširiti, ker se bodo strožje določila meje posamičnim jako Amonjak je plin, jako hudega duha in se razstopi trgovini prodajajo z amonjakom na- ad v vodi obrtom ker zlasti pa ne mogel po zakonu ne mogel dokazati sposobnosti. Iz tega začeti nikake trgovine, sičeno vodo pod imenom salmijak, kateri se rabi za razne obrtne namene. Djsti amonjaka je v živinskem gnoji. je vidno, da novi vladni načrt je slabši od sedanje obrtnega zakona Ako postane zakon, bode kmalu pr nehal marsikak samostalen obrt zato pa gnoj kar reže v nos. Ker se v zemlji vedno vrši razpadanje, je naravno. Mnogi mojstri ne bodo da se nahajajo v njej različne razpale snovi. To razpa več imeli druzega dela, kakor za konfekcijonarje, ki bodo seveda ljudij le slabo plačevali, ker glavni dobiček bodo vrši » pač imeli sami danje kamenja se tako dolgo nega kamenja le še nepremenljive snovi. da ostanejo od prvot Čudno se pa nam zdi Na ta način je nastala po površji plast prsti, v ka da lada tako prezirala teri rastejo rastline. V več krajih se prst ni naredila na mnenje enkete. Cemu je potem pač bilo potreba enketo mestu, temveč jo je voda naplavila. Prst ni povsod jed sklicevati, mari je to bila le prazna komedija. Enketa se nako debela. jednem kraji je kamenje bolj je lzi je še ekla tako, ali vlada pa sklene drugače. Elino upanje da se v državnem zboru najdejo možje, ki z od- V drugem sprhnelo, v jednem voda več prsti nanesla v da ladni ločnim uporom preprečijo, postane, pa tudi to upanje ni veliko. Nova prst se pa nabira tudi z raz t zakon ne manj drugem zopet manj krojanjem organičnih snovij. Za poljedelstvo ugaja bolje zemlja z globoko prstjo. Na njej rastejo lahko rastline, ki delajo globoke kore- Obrtnijske raznoterosti. nine, dočim v plitvi prsti usahnejo. Če je prst globoka, se tudi tako hitro se stopa dovolj Električna razsvetljava v Varaždinu. V Varaždinu osnovalo delniško društvo, ki je dobilo od mestnega za- ivo v mestu in ne osuši, pa tudi prevelika moča to liko ne škoduje, ker voda se odteka v nižje plasti j od da naredi električno okolici peljejo Ker se je glasilo vetij koder je rastline dobivajo, kadar je suša. Zato so prave že lepo število zasebnikov, da na- žitnice le tiste dežele, ki imajo globoko prst. Tudi ima etlj bode mesto plačalo znatno oto ima zemljišče z globoko prstjo več redilnih snovij, katere društvo upati da bode dobro spev Razstava v Parizu. Posebna komisija se je te dni se peča z vprašanjem, kako bi se dobil denar zlasti porabijo rastline z globokimi koreninami. sestavila, za razstavo koncem tega stoletj Eačuna da bode razstava Po vrhu je prava njivska prst. Ta ima temno barvo rastlinskih snovij. Pod to in ima v sebi mnogo razpalih stala 100 milij frankov skušala pogoditi zaradi znižane voznine. železnicami se bode komisij plastj je dr Ó ) v kateri je že manj rastlinskih snovij y jedino trohnele korenine. Na to je zopet plast prsti z je V Rusiji nameravajo pri svojih poslaništvih in konzu- dino rudninskimi snovmi, na to pa sledi trdno kamenje, latih v inozemstvu osnovati obrtne muzeje, v katerih bodo vi- deti razni izdelki je jako kega obrta zlasti ita ke hišne inlustrij obdelovanjem se gorenja prst zrahlja in vsled tega pride zrak in voda bolj v spodnje plasti, kjer pospešuje to razkrojanje. m tanjša je zgornja plast prsti, tembolj vplivajo liai»«! Kmetijstvo. IWËWÊ. na njeno kakovost spodnje plasti. Če je v spodnji plasti kamenje, katero z razpadanja pomnožuje zemeljske soli » je to ugodno. Slabo pa vpliva železni okisec v spod Črtice o kmetijski kemiji. r s (Dalje.) njih plastih na gorenje plasti. Dobro je, če se spodnje plasti po svojih fizikaličnih lastnostih ločijo od gorenjih. Če gorenji del vode ne Kemično vplivanje vode jako pospešuje vpliv kisleca in ogljikove kisline v zraku. Kislik se spaja z kovinskimi okisci v okise, z žveplenimi kovinami, posebno pa pospešuje razkroj organičnih snovij, pri čemer se nareja ogljikova kislina, katera zopet pospešuje razkrojanje kamenja. Voda, v kateri je ogljikova kislina razstopi marsikako tvarino, katera se v navadni vodi ne razstopi, posebno pušča, je dobro, če jo spodnji, ker to vendar nekoliko osušava. Če pa gorenji del pušča vodo, je pa koristno» ako jo dolenji del zadržuje. Peščena spodnja plast je jako plast. pesek. ugodna za ilovnato zgornjo ako je spodaj in zgoraj ilovica pod peščeno gorenjo plastjo. (Dalje sledi.) Dobra pa ni zemlja, Dobro je tudi » ce je take stvari, ki so potrebne za rast rastlin 343 čil. Od v( Č sti v prv spomini in oko za onkraj doline zelo v enakej višini stoječo farno vas Prem s gradom enacega imena. Grad je stara, močna in trdna zgradba. Leta 1313. bil mu je pospešuje le židovske spekulacije. Mislilo se je lastnik Egtes Ravenski (Raunach). O Valvazorjevem času Kmetijske raznoterosti. Običajni letni žitni sejem na Dunaji se je letos pose je agitovalo proti teinu sejmu, ker letos ga že opustiti. Naposled sejem bil malo obiskovalcev. Izostali ali je došlo skega Kupčij zlasti kupci z Nemškega Oger posedel ga je že knez Porcia, katerega naslednik mu tudi bilo skoro nobene. Niti navadno statistiko o letini niso mogli sestaviti, nesli seboj potrebnih podatkov. Rodovitne trte. V Mali ker poročevalci niso pri še dandanes lastnik vala in lico Dolgo časa je v tem gradu domo delovala okrajna gospodska (sodnija) za to oko » pri Ptuj v novejših časih kmet Jož prenesena je v Ilirsko Bistrico Burko trto Izabelo, katera ima letos 800 grozdov. V Ptuji je pa pred neko gostilno brajda iz Od takrat pričel je bil tudi grad — se ve, do malega dveh trt, ki ima nad 2000 grozdov brez stanovnikov baje j nekako že razpadati ; pa so ga zdaj IS!.........Pouční ........\m « zopet nekoliko ogleštali in popravili. Od gradu naprej raztega se vas po vrhovju griča. Konec vasi na najvišjem mestu stoji zala farna cerkev, delo najnovejših časov. Leta 1867. jesenski čas bil sem vprvič na Premu. S» Župnikoval takr u Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) Zopet zabingljal je bil zvonec, in močni hlapon odpeljal nas je iz postaje trnovske. Noč se je bližala. En čas vozili smo se še po ravnini bistriško-reške doline, desni bila pa je viditi strma gorska okolica šembijska in postojinska. Čez strmi klanec pri Šembijah izpeljana je bila stara reška državna cesta, katero bistro oko lahko teljev. dekan ondi eden mojih najboljših pnja poznejši laščanski župnik, zadnjič pa trebanjski i čast. g. Matej Frelih (f 1. febr. 1892.) Z veliko , drugi navdušenostjo in pogumom (djali so, da s 40 gld s celo, da potrebnega skrbmi, trudi denarja v žepu) polotil se zidanja nove farne cerkve i a s bil pre-krvavimi napori srečno ga tudi dokončal Blagi pokojnik, pa tudi darežljivi Premci postavili so si s tem stalni spominek za vse prihodnje čase. Od Kilovič naprej vozi železnica zopet bolj po še na nekaterih mestih opazi. Peljala je od Šembi na- precej daleč po pusti prej pa prek Knežaka in Zagurij na bili. dolgočasni samoti potem . Peter. (To cesto so kakor sem v predzadnjem oddelku omenil, preložili vodi od št. po drugi strani in dolini, izogne malo pred odprtjem reške železnice peterske postaje čisto se Zagurij in Knežaka popolnoma, ter pelje pod Premom naprej proti Trnovemu, kjer se zjedini zopet z poprejšno ravnem, vendar pa precej visoko nad dnom doline. Oko- É* 1 "ŽiP v , "/ f E^é ' r Í ' ~ 'i I * -1 I ' «.'X f -y lica je bolj samotna. Ob levi strani železnice stoji med drugim dober četrt ure od proge grajščina Ravne v mihelski občini. Grajščina se od železnice sicer ne vidi, ker jo prikriva hrastovi gozd, omenjam je pa za to, ker lastnina našega slovečega rojaka grofa Hohenwart-a, nekdajnega ministerskega predsednika in sedajnega državnega poslanca za gorenjsko stran. Grajščino Ravne je sezidal neki g. Ravenski (Raunach); postavil je 1. 1313. stolp, iz državno cesto.) Železnična proga prične se kmalu za Trnovim pospenjati navkreber, in opazovati se zamore, kako se tudi pri grajenji železnic dandanes ogibljejo težavnih zidarskih del in velikih stroškov. Prevozili smo okolica košanska, poslednjlč pa nas je pripeljal katerega je nastal poznej grad. (Valvazorjeva XI. knjiga stran 465. kaže nam njegovo tedanjo podobo. Ali je bil od takrat kaj predelan, ne vem.) bi * ^ ~ l .• Iv■ i 1 ^ j 4 * ' • j t. f 1 • " f % rs V ' , mr J? r k t Na daljni vožnji kazala se nam je v daljavi k levi «Čič" več dolinic i bi bili morali speljati železnico po VI- (kakor eni št. peter-reški vlak šaljivo imenujejo) na po šokih mostovih (viaduktih); a ognili so se teh stavb s stajo Peter » tik pred katero smo prestopili na dvo tem i da so čez potoke, ki tečejo skozi dolinice, naredili Pr°gno dunajsko-tržaško železnico mostiče potem pa čez nje napravili zemeljske nasipe in tako naredili železnici raven pot. Bilo je že nekako po Ave Mariji, ko smo privozili Na št. peterski postaji morali smo izstopiti ker se od- njim naprej proti Ljubljani. Čakati moralo se nam je bilo tu pričakovati tržaškega vlaka, da peljali na postajo Kiloviče, ki se nahaja precej visoko nad rav- je še čez eno uro. Imel sem sicer tudi v St. Petru in v nino bistriško-reške doline. Človek bi se lahko tu pošalil, bližnjej okolici dobre znance in prijatelje, a bil sem od iz slovenskih Kilovič nemško ime dolgega potovanja že preveč utrujen; toraj sem bil skle kako se skovalo „Kiillenberg". Ako se že pisalo „Kiihlenberg « » bi človek, da se je moral prelagatelj imena da i Nemec ) nahajati kedaj na Kilovičah î ko sodil kaj pa pihala nil pričakovati v restavraciji î je ob enem čakalnica ravno mrzla burja i in mu položila besedo „kiihl" na jezik. Nemški prihoda vlakovega, in tedaj znancev ta pot ne iskati. Pa kar sem jaz nameraval opustiti, naklonilo mi je naključje: eden iz med njih bil je slučajno v restavraciji Poslal pravopis pa mu morda ni gladko tekel, navzoč, in je bil mojega prihoda prav zelo vesel toraj je zapisal kar tebi nič meni nič „Kiillenberg", in nemščina bila je za eno besedo bogatejša. je še po drugega mojega in njegovega dobrega znanca i je bival ne daleč od postaje, namesto enega prišlo je Pa, pustimo šalo na stran! celo dvoje blagih src ? (eno i žali 1 spava zdaj že v pre • s Dokaj bolj, kot postaja, zanimala so se moja čutja, zgodnjem grobu!) in pričel se je med nami tako prijeten 344 n živahen razgovor, da je še prezgodaj pridrdral vlak g. župnik šemparski Grča ednoglasno in v skupini releposest od Trsta. Srčno poslovivši se od mojih blagih notranjskih nikov župan v Podgori gosp. Klančič s 119 glasovi proti 23 prijateljev odpeljal sem se v svitli mesečni noči naprej. (Dalje sledi.) • i glasovi katere dobil g. Jakončič. Zavedni goriški volilci so s to zvolitvijo pokazali veliko disciplino, kajti pri posled volitvi se je veliko ruvalo proti gosp. Klančiču in agitovalo za g. Jakončiča * • Poučni in zabavni drobiž. Nove knjige za mladino. Podjetna tvrdka J. Giontini v Ljubljani je zopet na svitlo dala pet knjig za slovensko mladino. 1.) Maršal grof Radecki, cena 20 kr. 2.) Potovanje Občinske volitve v Pulju. Hrvatska stranka v je ob občinskih volitvah vršivših se te dni ondi izdala v Liliput, cena 20 kr. 3.) delu rešitev, cena 30 kr. Pulji rezek oklic, v katerem strogo občine in pozivlje vse, katerim je na blagru Pulja, da naj ne oddajajo svojih glasov za italijansko onkraj luže škilečo str anko, obsoj malomarno gospodarstvo 4.) Venček pravljic in pripovedek, cena 20 kr. 5.) Šaljivi Jaka, ali zbirka najboljših kratkočasnic za slovensko mladino cena 20 kr. Vsaka knjiga ima lepo sliko kot platnice, ter bode tudi vsled lepega branja kaj dobro došla naši ukaželjni slovenski mladini. temveč n komisarj se na primeren način za spretnega vladnega Otvoritev radeškega mostu čez Savo. Rade-čanom se je posrečilo s pomočjo države in dežele dograditi pomembno prometno sredstvo, most čez Savo, ki bo vezal Kranjsko s Štajersko. Doslej se je promet čez Savo vršil po brodu Most Novice. stal 85.000 gld. je železen in se razpenja 84 m od brega do brega brez kacega stebra od zdolaj. Ta most je tretji pravil Osobna vest. Začasni vodja na ljubljanskem učiteljišči gosp. protesor Linhart je imenovan dež. šolskim nadzornikom na Štajarskem. Kranjskih Slovencev nobeden ne bo jokal za odišlim gosp. profesorjem, ki je bil toli strasten na- sprotnik slovenskih teženj. Le žal, da pride tak mož zopet mej Slovence službovat. Pomiloščeni kaznjenci. Presvetli cesar je 61 kaznjencem odpustil ostanek kazni, mej temi 4 v ljubljanski kaznilnici v mariborski v gradiški kaznjenkam v Begunjah v Kopru in j večji enaki most v Avstriji. Načrte za most je na-<1 inženir Vlad. Hrasky, železno konstrukcijo je izvršila tvrdka Grridl na Dunaji, kamenito podstavbo pa je napravil Teršek iz Smarija pri Laškem trgu. Minolo nedeljo se je vršila slovesna otvoritev tega mostu. Grom topičev je naznanjal po savski dolini pomembem dan in nebrojna množica naroda je prihitela od blizu in daleč ta dan v lepo okičene Radeče. Izmej dostojanstvenikov so bili pri slovesni otvoritvi navzoči Deželni predsednik baron Hein, deželni glavar Detela, deželni odborniki ces. svetnik Murnik, dr. Papež in dr. Vošnjak, drž. poslanec Povše, dež. posl. Svetec in dr. Žitnik, obrtniške zbornice predsednik Perdan in i dr. Ob 10 Kranjska gimnazija. Mestni zbor kranjski se povodom dovolitve ustanovitve gimnazije v Kranji sešel minolo nedeljo k svečanostni seji. Župan Savnik je poudarjal ve- radeški župnik preč Za dopoludne cerkveno blagoslovil novi most, Detele se je na to po primernih nagovorih dež. glavarja dež. predsednika barona Heina in radeškega župana liko važnost ustanovitve gimnazije v Kranj ne Rižnarja izročil javnemu prometu. Most ima ime „Cesar F za mesto Jožefov samo, temveč tudi za kulturni napredek naroda slovenskega sploh, zlasti na Gorenjskem. Njegovemu Veličanstvu zadonela most". Pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane je na po nagovoru župana trikratna „Slava in sklenilo se Njegovemu Velečanstvu sporočiti najudanejšo zahvalo za dovolitev ustanovitve gimnazije. Nadalje je odbor nastopnim za ustanovitev gimnazije zaslužnim možem podelil v zahvalo častno meščanstvo ; jh p> J I kd | IHSB I H H I K I ■ dež. predsedniku baronu Heinu in ekselenci grofu Hohenvvartu to zapelo slavnosti primeren zbor. Po otvoritvi je bila slovesna sv. maša v radeški župni cerkvi, kateri so prisustvovali vsi dostojanstveniki in obilo resnega ljudstva. Po sv. maši je bil banket v gradu g. viteza Gutmansthala, popoludne pa ljudska veselica z petjem, godbo loterij je celo slavnost za- naucnemu ministru ekselenci Madeyskemu, g ključila Izpred porotnega sodišča. Minoli pondeljek pri Zahvalo pa mestni zastop sklenil votirati naslednjim gosp čelo se je pri tukajšnjem dež sodišču tretje letošnje porotno na zaslužnem njihovem prizadevanji za pridobitev gimnazije namreč erer : c. kr. vladnemu svetniku Jos. Merku : c. kr. dež šolskem nadzorniku Jos. Surnanu ; dež glav. Otonu Deteli ; Hruševii dne 2 zasedanje. Prvi dan so bile tri obravnave. Pri prvi obravnavi je bil obsojen na 6 let težke ječe 191etni čevljarski pomočnik Ivan Ženko iz Podrage zaradi hudodelstva zažiga. Zažgal je v državnim poslancem : pl. Globočniku, Klunu, Šukljeju, dr. jančiču, dežel, poslancema ces. svetniku Murniku in dr. Tav- Kakor čarju kr. okr. glavarju dr. Gstettenhoferj znano otvorita se z bodočim šolskim letom prva dva razreda 5. junija zjutraj Mihu Blažeku šupo, v kateri prenočil, potem se je pa sam ovadil orožnikom v Postojini. Pri drugi obravnavi je bil obsojen na 15 mesecev ječe 561etui A. Čepelnik iz Vižmarij, ker je povodom nekega po- boj ki bodeta nastanjena v prostorih prejšnje male gimnazije. Vodja tretji obravnavi iztaknil z burkljami Josipu Novaku levo roko je bila taj bil zaradi Pri hudodelstva prof. Hubad je že došel v Kranj, da ukrene potrebno glede spolske posilnosti obsojen na tri leta težke ječe Pavel Fabčič pričetka šole da daje potrebna pojasnila namen, da se novoustanovljeni gimnaziji zagotovi zadostno število učencev in Drugi dan dne 28. t. m. obsoj bil pri prvi obravnavi se razbremenita gimnaziji v Ljubi se Ljublj ne bodo sprejemali učenci iz okrajnih glavarstev Radolj 241etni Jak. Majdič iz Dola zaradi hudodelstva uboj telesne poškodbe na 5 let težke ječe. Zabol je dne 5 težke junija iz sodnega okraja kamniškega, Učenci iz teh ozemelj, pohajati bodo morali gimnazijo v Kranj. Istotako je ob ednem odredil deželni šolski svet, da morajo učenci iz ozemlja okr v Novem mestu in Črnomlji in iz ozemlja okrajnih sodišč Krško, Kostanjevica, Mokronog in Zatičina vsprejeti biti gimnaziji v Novem mestu. Kranj in z nožem Jan. Tihelja tako v srce, da je ta umrl, J. Tekavca na T obeh dovoljuje le deželni šolski svet pa je težko ranil. Pri drugih dveh obravnavah istega dne sta bila Vincenc Rozman iz Zgornjih Gorjan in Fiance Debevec iz Padeže, oba zatožena hudodelstva uboja, oproščena od obtožbe. Odkritje Cigaletovega spomenika. Minolo nedeljo se je v Črnem vrhu slovesno odkrila spominska ploča po- slucajih posebne izjeme Cigaletu v pričo mnogih slovenskih rodoljubov. Obširnej Goriške volitve. Pri nadomestnih volitvah v dež 2bor goriški vršivših se dne 27. in 28. t. m sta ročilo priobčimo drugi pot Umrl je dne 28. t m bila oba kandidata „Sloge sodišča v Radoljici, c. kr. dež. sodišča svetnik v Lescah predstojnik okr sicer v kmetskih občinah preč. 62. letu svoje dobe in bil včeraj v Ljublj Iv pokopan Bric v % Umrl je na sv. Gori pri Gorici ondotni župnik sebno dve taki ovadbi dajeta mnogo govorice Gotovo g. Lovro Rutar, strijc našega profesorja Simona Rutarja. Ro- bode o njiju razgovor še v zbornici. Bila sta ovadena doljubnemu gospodu bodi zemljica lahka ! V nedeljo je umrl v Ljubljani, koder je bival na počitnicah, preč. g. Ivan Koman, župnik pri sv. Mariji Gornji v Trstu. Pokojnik je bil rojen v Dravljah pri Ljubljani. N. v m. Občni zbor «Narodne šole» bode v torek dne pariški mestni odbornik Brard in župan v Lèdonoru Froment, da sta na javnih prostorih proslavljala umor Carnotov in imela anarhistične govore. Pokazalo se je pa, da še v tistih krajih bila nista. Froment sedaj za- A septembra t dopoludne ob 10 po zborovanji „Udov- hteva, da mu povedo ovadnika, da ga toži. Policija ne « kega učiteljskega društva" v telovadnici druge mestne deške more ločiti nedolžnih od krivcev. šole na Grabnu v Ljublj Novo bolnico za duhovne v Ljublj je slo- Borza, ki se poslužuje v svoje namene najrazličnej bla vesno škof dr. Mis minolo soboto dopoludne prev • v Nove posojilnice so se ustanovile v Litij knezo- ših dogodkov, zvijač in lažij, se je poslužila tudi anarhizma. Italijanske finance so jako v neredu in je torej Slov. bilo pričakovati, da napravi jako veliko preplašenost no- Bistrici in v Podgradu v Istri. Nova pošta odpre vica » o kakem prevratu v Italiji mej vsemi tistimi ki se Gorjah pri Bledu Nova brzoj . septembra v Gorenjih jmaj0 italijanske papirje. Zatorej so pa nekateri borzijanci postaja pri sv. Ani pri Tržiči se je odprla dne 23 t m dunajski, ki bi radi po ceni nakupili italijanskih papirjev Prostovoljno gasilno društvo v Radoljici priredi v se poslužili hizma. Raztrosili so novico, da so nedeljo dne 2. septembra t. 1. popoludne na glavnem trgu ra-doljiškem tombolo. # Anarhisti. Anarhisti poslužujejo se najrazličnejših zvijač anarhisti umorili italijanskega ministerskega predsednika Crispija. To je bilo verojetno, ker so nekateri židovski listi že naprej občinstvo pripravljali na to novico. Razširjali so razne govor napad na Crispija. kako mej î da bi iz borznih krogov. Na borzah anarhisti pripravlja te novice so dobivali listi najbrž vsled teh židovskih sle- spise spravili mej svoje državno pravdništvo od, ako bi jih ne zasledilo spis ne panj nekaterniki zgubili nekaj milijonov, drugi so pa Oblastva večkrat na kak zopet obogateli. obračajo take pozornosti, ako ima prav nedolžno ime Tako se je po Plznu širil spis ki je chen und Helena" (Marjetica in Lenčika) rudnikih bezenetskih je zadnji čas bilo ukradeno mnogo smodnika. Ukrali so ga anarhisti. Na neka vrata Pod tem na- so tatovi zapisali: „Živela anarhija, krave bodo skakale". imel naslov „Gret slovom bi pač nikdo ne bil mislil druzega, kakor kakšno nedolžno novelico. Državno pravdništvo dunajsko je pa Nekega rudarja so kedaj rad pomagal, zaprli, ko ker je večkrat rekel, da bi ljudi z dinamitom pognali spis pozneje hudodelstev. čitalo mej njem našlo i ř i drugim veleizdaj nič manj kakor osem i, razžaljenje cesarja, v zrak. Raveni zaprli so šest anarhistov, dva pa iztirali motenje vere, hujskanje proti državni oblasti. Sploh je To je baje v zvezi z Legovo pravdo. ta knjiga jedna najnevarnejših anarhističnih spisov Če Turinu so nedavno zaprli neko gospo Borami, verjeti, je to knjigo spisala Mina Konevi. Najbrž je pa kj je bila jedna najbolj naudušenih anarhistinj. Pri njej tudi to žensko ime le izmišljeno, da se da knjigi malo so jmeij anarhisti shode. Policija je v njenem stanovanji bolj nedolžno obliko. Knjiga je tiskana v Londonu. Izve- nagia mn0g0 pisem domačih in tujih anarhistov. deti se dosedaj ni moglo, kdo so jo razširjevali. Državno pravdništvo je pa hkratu konfisciralo štiri i druge spise komu- Vidmu na Laškem so zaprli Evgena Haussena kateri pa že po naslovu kažejo, kakšni so, to so , nistično-anarhisfična knjižnjica", „Socijalist", „Anarhist" in oklic na kmetske delavce. iz Bruselja v Belgiji, katerega je že dolgo iskala poli ena Haussen je znan anarhist in ga dolžé več atentatov v Belgiji Pi njem so našli več pisem od raznih anar Velik strah pred anarhisti skušajo si izkoristiti histov. Izročili ga bodo belgijskemu oblastv razni lupeži. Seveda se jim vselej ne posreči. Bogat tr govec v Parizu dobil je te dni pismo, v katerem se za Na Dunaj so pa te dni bila adi anarhističnih hteva, da pod trinajstim drevesom na levi v nekem dre zločincev pred sodiščem dva osemnajstletna fanta Franca Drechsler in Josip Kraljiček. Na nekem shodu delavcev voredu položi 10.000 frankov Če tega ne stori, mu raz- strelijo prodajalnico. Podpis na pismu se je glasil: „Odposlanec anarhističnega odbora". Trgovec se pani ustrašil tega pisma. Denarja ni nesel tjakaj, pač pa stvar objavil policiji. Na določenem mestu so čakali policijsti skriti. Prišel je knjigovez Devove, ki je nekaj iskal okrog trinajstega drevesa. Policija ga je prijela in sedaj se je že sta mej drugim klicala: ki je pri sodišči priznal rt Živela anarhija Pr prvem da stanovanji neko bodalo in na pol narejeno bombo hist, so tudi našli v Pri- i znal pa tajil da jo je hotel vreči v neki kavarni. Krajiček je i da Prvega bil anarhist. sodišče obsodilo v štiriletno ječo posled udal, da je hotel on denar izsiliti zvezi pa on m z njega pa, ker se mu ni moglo nobeno hudodelstvo doka zati, v jednomesečni zapor. nobenim anarhistom. Največji križ za policijo so sedaj preštevilne neutemeljene ovadbe. Po francoskih listih poslednje dni po- napačno pot. Pri tej obravnavi Drechsler priznal i da ga je branje socijalističnih in anarhističnih spisov speljalo na - 3-10 V italijansko vojno se je tudi že vgnezdil anarhizem. V ostrogu pri Bracciamu so se letos upirali vojaki pri vajah. Po nekaterih porazih je bil popolen upor, če tudi bi od vladne strani stvar radi utajili. Vse kaže, da je puntarski duh se že tako vgnezdil v italijanski vojni, da se ne morejo nanjo več brezpogojno zanašati. V Livornu se je v prostorih tvrdke Pancaldi raz- _ 0 letela brez velikega poka ploščinasta pušica, v kateri so bili žeblji, koščki železa in stekla. Škode ni nobene. Kdo je položil to pušico, ni znano. Zagovornik Caseriov je pisal na njegovo rodbino pismo, v katerem naznanja, kaj je on vse storil, da bi ga rešil smrti. Njegov klijent je pa vse zavrnil, in je umrl kot fanatik. Tudi prihod matere bi ne bil mogel ničesa premeniti. Caserio je pa podpisal listino, v kateri ugovarja, da bi zdravniki preiskavali njegovo truplo. Po Italiji se razširja govorica, da so anarhisti sklenili pri priložnosti vloviti več kraljevih prinčev. S tem bodo po tem pritiskali na sodišče. Češ, če obsodite naše ljudi, pa prince pobijemo. Seveda je vse to izmišljeno, ali vendar je v Italiji mnogo ljudij, ki to trdno verjamejo. Nevihte. Dne 25. t. m. je bil okrog Cassia na Nemškem silen vihar. Napravil je posebno mnogo škode po gozdih, pa tudi po polji. Vrtinec je vzdignil voz z voznikom in konjem in jih vrgel v neki jarek. Dne 28. t. m. je bila nevihta s točo v mnogih krajih na Dolenjem Avstrijskem. Posebno hudo je toča po- v bila v Voslavu in Gainfaru. Sla je toča, kakeršne že stari ljudje ne pomnijo. Na stotine šip po oknih je toča pobila, po nekaterih krajih je ležala čevelj na debelo. Najhuje je prizadela vinograde. Letošnje grozdje je popolnoma uničeno, pa tudi za prihodnje leto je trta močno poškodovana. Toča je šla kacih deset minut, potem se je pa ulila silna ploha, ki je uničila, kar je toča še pustila. Razkopalo je njive in vinograde. V Gainfaru je ta dan imel biti pogreb bogatega kmeta Jožefa Ottingerja, ki se je ponesrečil pri velikem požaru. Podrlo se je nanj goreče bruno, ko je gorel neki mlin. Pogrebci so že bili zbrani, da sprejmejo pokojnika na pokopališče, konji vpreženi. Jedva se je sprevod jel pomikati, začne iti toča, ljudje so se razkropili na vse strani. Konje so le s težavo izpregli, ker so se plašili. Malo je manjkalo, da jo niso pobegnili z mrličem. Morali so s pogrebom počakati, da se je izvedrilo. Pa tudi drugod je ta dan bila nevihta. Na Moravském je toča pobila tudi po več vaseh. V Vlaškem Meseriču je toča pobila več oken, vihar je odkril več hiš, mej drugim davkarijo in žensko kaznilnico. Po vrtih je zbilo in otreslo vse sadje z listjem vred z dreves. Koliko je škode, se še povedati ne more. Po vsej Galiciji je bil ta dan velik vihar. Telegra-fične zveze z Dunajem in Ogersko je pretrgalo. Vlaki so zaradi viharja imeli mnogo zamude. V Rudkem je uda- rila strela v poslopje okrajnega glavarstva, ki je začelo goreti. Na železnici Krasne-Levov je vihar odtrgal od vlaka več vagonov. K sreči se ni prigodilo na železnici nobene nesreče. - v Tudi po Štajarskem je v več krajih bila nevihta. V Erzbergu je šla debela toča. Pobila je več oken in hudo poškodovane so opeknate strehe. V graški okolici je v dveh krajih udarila strela. Tudi državna železnica je na Štajarskem nekoliko poškodovana. Na tir je nanesla peska in drobnega kamenja. Vsled tega je jeden vlak skočil s tiru blizu Hieflaua. Trije železniški služabniki so se lahko poškodovali. Tudi v Nemčiji je ta dan v več krajih bil vihar> posebno okrog Vratislave je toča naredila dosti škode. Vihar je ruval drevesa in podiral dimnike. Vihar je pognal stoječi železniški vlak, da je povozil tri delavce. Jeden je bil takoj mrtev, 2 pa težko poškodovana. Jednega moža in jedno ženo je ubila strela. — Odvetnik — goljuf. V Milanu zaprli so odvetnika Grilla zaradi goljufij. Tožen je nič manj kakor za 47 goljufij. — Silen požar je bil na Reki. Zgoreli so magacini pri pristanišči in mnogo blaga. Več dni niso mogli ognja pogasiti, da si je parnik gasil z velikimi brizgalnicami Posebna je oviralo gašenje, ker se je po raztopljenem sladorji bila naredila debela skorja. — Streljanje v sodnji dvorani. V Essenu je 27. t. m bil obsojen v 14dnevni zapor zidarski delavec, ker je z nekim govorom razžalil uradnike državnega zavarovalnega urada. Ko se mu je naznanila razsodba je potegnil revolver in ustrelil proti sodnikom Sodniki so zbežali v stransko sobo. Državni pravdnik je pa ostal na svojem mestu. Zadel ni bil nobenega. Poskusil je obsojenec tudi sam sebe usmrtiti, pa se mu tudi ni posrečilo. — Grad pogorel. Te dni je začela goreti pivarna pri gradu kneza Metteinicha v Plassu blizu Plzna na Češkem. Vžgala se je tudi sodarija, žaga, veliko lesa in del gradu. Požar je napravil kacih 300.000 gld. škode. Grad kneza Met-ternicha je bil nekdaj sistercijenski samostan. Na tem gradu je kneževa rodbina navadno jeseni stanovala. — Požar. V St. Moritzu je pogorelo 11 prodajalnic blizu hotela Viktorija v katerem sedaj bivajo vojvodinje Teck, York in Aosta. Ogenj je napravil veliko nevarnost, da začne goreti grad. — Nekaj sedmograških rodbin je napravilo mali izlet na rumunsko mejo Pri tem so nekaj stopili na rumunska tla in po neprevidnosti povozili jednega otroka. Rumunsko oblastvo v Kienu je dalo vse, moške, žene in dekleta zvezati in zapreti. Izpustili so jih še le tretji dan na zahtevanje avstrijskega konzulata in proti vloženju 1000 gld. kavcije. — Propala tvrdka. Te dni je na Dunaji propala tvrdka bratov Siegl Pred petimi leti so bili štirje bratje začeli trgovino z usnjem brez vsacega kapitala. Njih trgovino so znatno razširili, seveda s tujim denarjem. Da bi se pa opomogli, so pa jeli igrati na borzi in s tem zapravili le veliko denarja. Tako je prišlo do poloma. Dva brata sta jo pobegnila» seveda vzemši precej denarja seboj, druga dva so zaprli. Dolgov je 280.000 gld. Premoženja pa ni skoro nobenega. Vse blago, katerega so našli o njih prodajalnici, je vredno 1500 goldinarjev, Ljudje se kar čudijo, kako da je sleparija tako dolgo trajala. Zadnje mesece so bratje Siegl za 62.000 gld. svojih menic spravili mej svet. Državno pravdništvo je odre-^ dilo preiskavo zaradi goljufije. r 34Ï Ukraden otrok. Pred štirimi Jeti so v Ogerski Beli cerkvi cigani ukrali nekega dečka. Blizu Niša so letos Salomonski vodovod., Turško ministerstvo je skle zasledili doticnega dečka nilo obnoviti stari vodovod, katerega je bil zgradil ima sedaj deset let, pri ciganih lomon za preskrbljenje Jeruzalema z vodo. kralj Šatem vodovodom Avstrijsko poslaništvo ga je zahtevalo nazaj in tudi dobilo ter se bode mesto preskrbljevalo iz 22 kilometrov oddaljenih stu- ga odposlalo starišem Kraljevi ogenj na kraljevem gradu Cintra po letu portugalska kralj nosti strežeta, je napravil mnogo škode grad pogorel. Blizu Lizbone je nastal za Poncija Pilata. dencev na jugu pri Arzoubu. Stari vodovod je dajal vodo še adno stanov Pogum plačal z življenjem. V Gramet-Nevvsiedlu V New Yorku zasačili je nastal po neprevid- je stavil gostilničarski sin Janez Bûcher, da v jednem dušku spije pol litra ruma. Bûcher je že to večkrat storil. Sedaj je ki je za milij hodnih država so ponarejalca denarj Tiskat ponarejenega denarj druge priprav zpečal po za- pa vendar se izpivši mrtev zgrudil na tla. imel Očeta ubil. Kočar Kupin v Sebranici na Češkem prav je v pijanosti pretepal večkrat ženo in otroke. Te dni se mu v zakritem kraji v Connecticut. Pravijo, da je vse skupaj je ustavil sedemnajstletni sin in očeta ubil. Pi v bar roke redarjem. Samoumor. V Palermu se je ustrelil 341etni lahko Parici de Notarbartolo, ker baj neke menice za 5000 mogel plačati Svojo kobilo ukradel. Tatvine so pač kaj navad- nenavadno, da nega v današnjih dneh, ali vendar to pa je bine Samomorilec je iz jako bogate od ali je vse premoženje zabil Ljubosumnje trinajstletne. 1 Sletna Marija Koler ki je v Ta kini iz ljubosumnosti poskusila zastrupiti svojo sva- kdo svojo kobilo ukrade. V Zagrebu je brez gospodarja letala kobila po trgu Mestni stražniki so jo vjeli. Iver se lastnik ni oglasil, so jo dali k nekemu gospodarju za nekaj lastnika, ni bilo so sklenili po predpisih dni na krmo. Ko je pri okrajnem sodišči obsoj na 14 dnij zapor Nesreča pri odkritji spomenika Pri odkritj Ruyterjevega spomenika Sedem pomorščakov je je bila na ladij Stier eksplozij ski kraljici Viljemina ubitih, i Ema Pi odkritji ste bili obe holand _ • Nesrečna ljubezen. V Stettenu se je zaradi ne- jo na dražbi prodati Ko se je sešla komisija, da se začne dražba, pa je bila izginila kobila. Poizvedbe so pokazale, da jo je ukradel cigan, čigaver je bila, da mu ni bilo treba plačati za krmljenje. Umor. V St. Juriji pri Požunz na Ogerskem je z nožem umorjena bogata vdova Janiš. Zaprli so njena sinova, srečne ljubezni obesila sedemnajstletna kmetska hči kmeta Lieperta katera sumijo, da sta mater umorila. Roman neke kmetice. V Bobrovi v Srbij so Bratov umor \ dva brata, ki sta oba Pajkernici v Sleziji sta se sprla pri jednem gospod za hlapca starisi prisilili nekega dekleta, da Drugi dan je staršega zaklal z nožem. Ušel je, braneč se z nožem za katerega ni marala lepa mlada žena Rurj; je vz po poroki nekega mladeniča, izginila Sla j v neki drugi kraj pa Preoblekla proti ljudem so šli za njim, da ga primejo. Drugi dan ga se je bila v moško obleko in pri nekem kmetu stopila je pa prijela žandarmerija Nevaren tat. prodajal figovo cikorijo. Pokazalo se za hlapca Njen gospodar bil ž njo jako zadovolj službo Služila Dunaj so je, prijeli moza je je že tri leta T dni je pa šla na neki sejem, kamor sta da ie ta neki znan £ . V njegovem stanovanji našli so več zastavnih listkov, 80 vitrihov in drugih podobnih stvarij, ki tat Janez Seh\\ prišla njen oce in brat, ki sta jo spoznala jo, da se je vrnila domu. Zakon se je pa A U Pregovorila sta tem ločil. kažej s cim se je pečal. Potres. Dne 26. t. m. se je v več krajih na Grškem neki Slepar. Te dni je bival na Dunaji v nekem hotelu mlad t čutil hud potres pa napi elike škode mož, ki se je oglasil za trgovskega pomočnika Pavla Jovanoviéa iz Pančove. Ta čas je pa zares bival na Dunaji knjigotržec Jovanovié iz Pančove. Zgoraj omenjeni slepar Nesreča na železnici. Mej Rimom in Milanom neposredno vozeč vlak je dne 26. zadel v neko lokomotivo. je pa to porabil, in brzojavil v Pančovo na t-vrdko bratje Lokomotiva vlakova se je preobrnila. 4 osebe so poškodovane Z gobami zastruplj V Aschheimu so umi neki kmet in njegova otroka, ker so jeli strupene gobe Napad s hudičevim oljem. V Draždanah je 251etna perica iz ljubosumnosti oblekla moško obleko in na ulici takoj o jem ljubčku v gl rgla hudičevega olja, slepel. Tudi na njo priletelo je nekaj olj da je hudo poškoaov Sicilijanski roparji. V Castellamar palo oboroženih roparjev hišo, ko so gospodar in njegova družina jeli. Ker ni kar zaklali » precej roparjem dali denarja, so tri ljudi roparji druge pobili, hišo oropali in razdrli. Jovanovici za 100 gid. in jih res dobil. Vjet ropar. Y Sabci v Srbiji zaprli so nevarnega roparja Ilija Vujovica. To je nenavadno močen človek, po rodu Bošnjak. Štirikrat je že ušel iz ječe přebivši zidove. Zaradi tega so ga sedaj zaprli v belgrajsko trdnjavo. Strela. V Kološinu je strela uiarila v vojaško barako. Strela je šla po puški, katero je imel neki vojak na rami, v zemljo. Cev puškina se je vkupe stopila, tako, dani za rabo, vojak pa ni poškodovan. Usmrtili so v Parizu te dni duhovnega pomočnika Bruneauta, kateri je bil umoril svojega župnika, kradel in po-žigal in še z drugimi hudodelstvi onečaščeval vzvišeni stan. Okradena zastavnica poklical na dvoboj neke tuj tatovi okradli zastav Nemca, ki je grajal neko jed. jona vrednosti Dvoboj s sabljami. V Benetkah je neki natakar in ukrali Noli na Italijanskem so dragoceno za Četrt mili Natakar, dober borilec, je tujca močno poškodoval na roki Pullmanov konkurent. Močno govore, da se ustanovila nova bogata družba za izdelovanje železniških voz, Razpok smodnika. V Rio de Janeiru v Braziliji se je vnelo v neki trgo Mornarji ubilo 25 ljudij več smodnika in je tihotapci. Te dni došel je iz Brazi- bode tekmovala in upropastila Pullmana. Družba vzame v lije Llojdov parnik Meduca, a vrnilo se je ž njim jednajst mornarjev manj, nego se jih je bilo tjakaj ukrcalo. Trije so svojo službo Pullmanove izučene delavce štrajkarje in začne z delom milijonov dolari St. Luis, Mo. Denarja ima menda inkorporiranega pet ostali bolni v Braziliji, osem jih je pa brazilijanska vlada zaprla, ker so hoteli vtihotapiti orožje. Dolgo sta se kopali. V sedanjih vročih dneh sta Surovost. Najemnik hotela v Buchbergu na Štajarskem Yiktor Hopp, je dne 18. t. m. svoji dekli priložil dve se šli v Varaždinu dve gospe dopoldne kopat. Morali sta pa taki zaušnici, da je tri dni h in j estna ležala. Dekla v ku brez dovoljenja pojedla kos mesa. Proti surovežu se začela preiskava ostati čez poldne v vodi. ker je jima nekdo ukradel obleko. Naposled je prišel mimo neki kmet, katerega ste poslali v mesto po drugo obleko. 348 Podpora dijakom na novoustanovljeni Loterijske srečke. Kranj kranjski gimnaziji sestavil se je začasni odbor, ki je pre vzel nalog, skrbeti za dijaška stanovanja in, dokler se ne ustanovi nameravana „dijaška kuhinja", pri me ščanih iskati podpore za hrano pridnim in ubcžnim V Brnu dne 22. avgusta t Na Dunaji dne 18. avgusta t V Gradci dne 18. avgusta t. 51, 30, 34, 45, 29 53 76, 90, 35, 21, 23, 73, 5, 47, 63 Tržne cene. V Ljubljani dne 14. avg. 1894. Pšenica gld rž gld. dijakom. Z zadoščenjem ta odbor priznava, da so se prebivalci kranjskega mesta, kolikor se jih je moglo naprositi v malih dneh, odkar je došlo oficijelno na- ajda gld. znanilo glede ustanovitve Kranjske gimnazije, s hva- leča gld. 12 — kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. kr., ječmen gld. kr., proso gld. 5 kr » kr., oves gld. 6 50 kr., kr., turšica gld. 6*40 kr.* kr. Med. univ. levredno požrtvovalnostjo odzvali njegovim prošnjam (Vse cene veljajo za 100 kgr.) in tako je sedaj že za precejšnje število dijakov preskrbljena opoludanska in tudi večerna hrana, katero bodo dijaki dobivali v ' posameznih hišah ali pa v skupni začasno prirejeni obednici. Stariši, ki nameravajo svoje dečke dati v kranjsko gimnazijo in želé ali glede stanovanja ali glede podpore v hrani kacih podatkov, naj se zaupno obrnejo na gimnazijsko vodstvo kateremu so se in se bodo še izročili vsi dotični po- ^ i « • m m m a . * • * « L prineso naj s Heribert 9 bivši sekundarij datki. Tisti, ki hočejo prositi podpore seboj ubožno spričevalo. stanuje od 3. septembra Gledaliških ulicah nadstr Vsakdo naj se ob času, ko preti nevarnost kolere, natančno pouči, kaj je kolera, katera sredstva so zoper njo in kakšni so uradni predpisi za varstvo, katerih se ord. ure dopoludne popoludne ima vsakdo držati ko to da potem vsakemu tolažilo je rs t proti koleri in da se vsakdo sam Pred lahko varuje bolezni pri pametnem življenji, vsem naj se pazi na želodčno prebavanje, zaprtje in posebno na drisko. Zdravo prebavanje se obdrži v modrem življenji, opustitvi težkih jedil in drugih za prebavanje Prve vrste namiznih rakov r L škodljivih ečij zlasti prehlajenja želodca in vsako drugo znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive, v pošt- prosto proti povzetji. 100 ko- prehlajenje. Zdravo prebavanje pospešujejo moćno obce znane Marijaceljske želodčne kapljice lekarja C. Brady-a. Marijaceljske kapljice so pri slabem preba- sred-Dobe nih torbicah 41 madov lepih rakov za juho za 3 gld. ; 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal- nicami gld. 70 kr. ; 40 komadov rakov prve vanju najboljše in vže veliko let najljubše domače zlasti kot prva pomoč pri hitrem obolenji. vrste (solo) 5 gld. ; in 32 najprve vrste (hochsolo) rakov, izbrani, 5 gld. 25 kr., razpošilja: stvo se ▼ lekarnah steklenica (te morajo imeti podpis C. Bradv) z navodilom á 40 kr. in 70 kr (28) Freudmann & Comp, prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (8) Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki.