18 / letnik 58 / Ljubljana, 13. maj 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov il Slovenije v. “*tuP delovnih let za čas študija in I ''Dšcino jv hila clohra naložba, trdi /'sl'1' svetovalka predsedstva s. Dokupljena leta bodo namreč Ulivali 11 na odmero pokojnine. O . .......v. w v , Pokojninski reformi smo se pogo--J l;|li tudi s predsednikom Zveze dru-‘>2 so namreč postali last takratnega Sklada za razvoj US, pred dvema letoma pa so podjetje kupili Francozi. Svetu delavcev je prek arbitraže uspelo rešiti 40 delavcev, v programu določenih za presežne. Več o tem r pogovoru na strani (t. Popravek in dopolnilo V prispevku Spomin za prihodnost, objavljenem v prejšnji številki našega glasila, sta se avtorju prikradli dve napaki. Med tistimi, ki so glasovali za izenačitev višine regresa za zaposlene v negospodarstvu z gospodarstvom (bilje tudi vnet zagovornik), je manjkal Bojan Kontič, poslanec ZLSD. Med nasprotniki te rešitve pa je manjkal Anton Delak, poslanec Desusa. Prizadetim in bralcem se poleg avtorja opravičuje tudi uredništvo. 2 št. 18 / 13. maj 1999 DRUGA STRM POKOJNINSKA REFORMA št. 18 / 13, maj 1999 imim™? 3 Piše: Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Ena sama tekma nas je Mar se v Sloveniji rojeva kultura, ki jo žene ena sama tekmovalnost, to je obsedenost? Mar je ta že na prvem mestu pred moralo in pred vsemi načeli lepega vedenja in splošne omike neke civilizacije? Tekmovalnemu duhu smo lahko priča vsepovsod - v gospodarstvu, v javnih službah, med strankami in tudi med sindikati, v sredstvih javnega obveščanja in tudi v naši skupni preganjavici, da se primerjamo med seboj, ker se hočemo prepričati, da smo temu ali onemu kos. Naš gospodarski sistem se gradi in vse kaže, da bo zgrajen na tekmovanju. In večina poslovnežev in strokovnjakov ne bo znala živeti drugače. Tekmovalnost bomo uzakonili, kajti vbijamo si in si bomo vbili v glavo, da je to sestavni del naše vsakdanjosti, del naše človeškosti. Tekmovalni duh nas bo silil v prekašanje organizacij, institucij, soljudi, kajti v tej tekmi mora nujno eden izgubiti, da bi na drugi strani drugi nujno zmagal. Pojavi se problem, eni zgoraj, drugi spodaj, oziroma eden zgoraj, drugi spodaj. To pa onemogoča vsakršno sodelovanje, da ne omenjam prijateljstva in tovarištva. Poleg tega nam ta tekmovalni duh in ti nazori, načela, morala in omika zastirajo oči pred spoznanjem o pomembnosti sodelovanja in o pomembnosti spoštovanja in solidarnosti. Tako zagrizeno se že oklepamo in se bomo še bolj oklepali tekmovalnega boja, da bomo pozabili na stvari, ki omogočajo sodelovanje. In vsi v tej tekmi pozabljamo na majhnega človeka, še bolj grozno, pozabljamo na ljudi. Čeprav že danes vemo, da bo ta nora tekma ovirala sporazumevanje, ker ga že ovira, vseeno še naprej velja in bo veljala za pristop, ki ga naša kultura že nagrajuje in ceni ter ga bo še bolj. Ljudje, pri katerih še nekaj velja sodelovanje, znajo prisluhniti drugačnim stališčem in so do njih strpni, postajajo že pravi čudaki oziroma osamljeni jezdeci. Nasprotno pa tekmovalno naravnani ljudje, ki skušajo druge prepričati, pregovoriti in v končni fazi prisiliti v svoj prav, pa žal dobivajo vedno večjo veljavo. In kadar postanejo sogovorniki naši nasprotniki, in ko jih pravzaprav postavljamo na raven predmeta, je skrajni čas, da se vprašamo: smo mar res na pravi poti. Če smo se odločili hoditi po tej poti, potem smo se odločili za malo spoštovanja, malo zaupanja, in človek bi rekel, za majhne možnosti preživetja. Tekmovalnost že po svoji naravi poslabša medčloveške odnose. Tudi zato, ker sta pri vsaki tekmi potrebna zmagovalec in poraženec - eden na vrhu, drugi na dnu. V odnosih tekmovalnosti je za prijateljstvo in tovarištvo zelo malo prostora. Miselnost, da je treba zmagati za vsako ceno, nas vodi v nezdrave življenjske odločitve. Ta tekmovalnost se pravzaprav zajeda skoraj v vse pore družbe. Skrbi me, da se je že dodobra udomačila tudi med sindikati, še več, med nami samimi. Ta tekmovalnost nas preprosto sili v nenačelnost, v hinavščino, v zvitost, ki se ji po domače reče laž, in potem svojo nenačelnost opravičujemo z izgovorom, da tako ravnajo vsi drugi, torej smemo tudi mi. Prebrisano, ni kaj. Da pa to lahko počnemo, oziroma počnejo, se poskušamo prebiti vedno na čelo krdela, ker je tam moč, oblast in denar. In več kot tekmujemo, bolj nam je ta tekma potrebna. Mar ne spominja vse to na značilnosti, ki jim pravimo zasvojenost? Naša težnja po tekmovanju je pravzaprav posledica oslabljenega samospoštovanja in prepričanja, da bomo povečali svojo vrednost, če bomo zmanjšali tujo. Ker pa tekmovalnost ne zdrži brez primerjave, vodi v samouničenje. Mar si tega res želimo, mar res ne vemo, da smo še kako odvisni eden od drugega? To velja tako za posameznika kot za organizacijo. Ali res ne slutimo, da je soodvisnost kot naravni zakon bivanja in neka logika v naših medsebojnih odnosih? Pa kljub prejšnjemu spoznanju, seveda kakor za koga, pisec teh vrstic ve, da v tej tekmi tvega. Namesto epiloga - še en čudak več. Škoda in žal mi je, da to velja tudi za sindikate znotraj nas samih. S predsednikom Zveze društev upokojene Slovenije Vinkom Gobcem smo se P°9 varjali o tem, koliko se glede pokojnin^ reforme upokojenci razhajajo s sindiK* Dogovor med sindikati in vladi ustreza tudi upokojencem dobiti nobenega stika, krščan-demokrati pa nam celo vsesko-1 nasprotujejo. Nekako na naši li-J'Je ves čas le ZLSD. „ d je šlo za ‘Kebričev zakon’, 'i Desus opozorili, da 1,5-odstot-.,Pra8 za usklajevanje pokojnin ni uiien z našo politiko. Glede us-sii JcVfnia Pokojnin po enaki degre-kni !'estvici’ kot velja za plače po ur> ?kj'Vn'h pogodbah, je Zveza pokojencev prepričana, da ni ustre-'l ker poslanci in šefi z individu-u lai1 Pogodbami, gre za tri odstotni. P aa’ Prejmejo kar 11 odstotkov todCne rnase' Za upokojence je za-sprejemljivo le usklajevanje poji?1!? z rastjo plačne mase.” Do i • anu Semoliču sem čestital za fon P'S dogovora o pokojninski re-t, ker so z njim kronani tudi na-ie i' apokoienske organizacije. Kar u_iajfli iitint' Za delavce,je dobro tudi za Ni res, da se upokojenci s sindikati zelo razniaj L, ^fojence. Zaposleni namreč po spor je nekdo podtaknil. “Kebričev zakon” ustnj ^ dgeneracijski pogodbi plačujejo upokojencem le v dveh točkah, vse drugo n*ju , '^ojo varno starost, vendar gre nji-preveč naivnemu poslancu Desusa skuhali v v *’ . v denar sproti za pokojnine že upo- drK9 kojemh. Ni torej res, da zaposleni pla- ni,' pla?0 P°k°jnine za že upokojene, Še preden smo Vinku Godcu lahko ljamo vsem političnim strank2 ^ kujejo le za svojo socialno var- J * 1 . za leta, ko ne bodo več mogli - a '• Pri tem pa računajo, da bodo Upokojenci smo bili s sindikati enotni tudi pri nasprotovanja uvedbi naložbenega zavarovanju. Prepričani smo bili, da naš kapitalski trg še ni dovolj razvit za takšno zavarovanje.” Po tem uvodu smo Vinku Gobcu zastavili še nekaj vprašanj, na katera je tudi odgovoril. Na vprašanje, ali upokojencem ustreza točka iz Dogovora o tem, da bodo zavarovanci in delodajalci po novem zakonu imeli sedelo osem (8) predstavnikov upokojencev, tudi invalidi naj bi po njegovem mnenju obdržali dve mesti. To pomeni, da bi ob devetih predstavnikih delojemalcev in prav toliko predstavnikih delodajalcev vlada imela le dve mesti. Na naše vprašanje, kako ocenjuje kritike sindikatov na “Kebričev zakon”, je Gobec odgovoril, da sta za upokojence ugodni le dve rešitvi iz tega zakona, ki so mu sindikati ze- postavili prvo vprašanje, nam je po vedal, zakaj je želel spregovoriti tudi za naše glasilo: “Zveza društev upokojencev je del civilne družbe, ki ni pod nobenim političnim tutorstvom. Vse svoje zahteve in stališča poši- zadnjem mandatu državnega t smo se sestali samo s tremi stra -.., lt,„ pa računajo, oa Bodo mi, dvakrat z Združeno listo, N1 j , Je plačevali mlajši, to je tisti, ki z Desusom in enkrat z SLS (n_„, 0 sele začenjali delati. Takšen ie hovo željo). Do vseh strank smo ^ ko odprti, vendar z nekaterimi ne d0, r 7‘,v načenjali delati. Takšen je liam*' s'stem’ k' ga sedaj uporab-°' Med pogajanji smo se z vod- Vinko Gobec: “Konflikt s sindikati so skuhali drugi.” stvom ZSSS tudi sestali, saj smo želeli povedati, da s sindikati nismo na dveh bregovih. Tudi upokojenci so podpirali težnjo Svobodnih sindikatov, da bi bila delovna doba pomemben, vendar ne edini kriterij za upokojevanje. Naravna zveza “Upokojenci se moramo zavedati, da sta starejša in mlajša generacija soodvisni. Ta naravna zveza se mora še okrepiti. Gospodarski in socialni napredek družbe je odvisen zlasti od zaposlenih.” Delijo nas, da bi vladali v svojih fevdih “Nekateri prilivajo ogenj na delitev Slovencev glede na zaposlitev, politično prepričanje in po drugih podlagah. Prepričan sem, da nas delijo le zato, ker bi radi vladali vsak svojemu fevdu, kar za ljudi ni dobro. Ko upokojenci govorimo, da želimo deliti usodo zaposlenih, kažemo svojo skrb za razvoj. Mi se ne zapiramo vase in ne branimo egoistično svojih pokojninskih pravic. Branimo le svoje pravice, saj so bile vplačane, skrbi nas tudi razvoj." v organih pokojninskega zavoda 18 od 30 mest, je Gobec dejal, da se s tem strinjajo. Računajo pa, da zmanjšanje števila mest za druge ne bo šlo na škodo upokojenskih organizacij. Gobec torej pričakuje, da bo v skupščini pokojninskega zavoda še naprej Dokup pokojninsHobe je bil kar dobra naložba V preteklih letih je veliko ljudi, ki se bodo upokojili šele čez eno ali dve desetletji, izkoristilo ugodno ceno nakupa pokojninske dobe za čas služenja vojaškega roka in uspešno dokončanega študija. Nekateri so tako kupili celo sedem let pokojninske dobe. Danes je zaradi tako imenovanega “Kebričevega zakona” (po predlagatelju poslancu Ivanu Kebriču iz stranke DESUS) takšen nakup nekajkrat dražji. Kljub relativno nizki ceni pa so bili vplačani zneski za družinski proračun kar veliko breme. Nakup seje brez dvoma izplačal tistim, ki so se medtem že upokojili. Predlog reformnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem so poslanci že opravili prvo obravnavo, prinaša novosti, ki vplivajo tudi na ocene, ali se je tak nakup izplačal tistim, ki se bodo upokojili šele čez precej let. Novosti prinaša tudi Dogovor o pokojninski reformi, ki so ga z vlado sklenili reprezentativni sindikati za območje države (objavili smo ga v NDE št. 17). Kljub novostim pa še vedno velja ocena, da je bil nakup (P l ^'^'Ucrc ne bo. Še enkrat: doda- sprejetjem “Kebričevegazakon* 01,3 bo omogočala hitrejše iz- - i ranitev večino kar dobra naložba. cino Kar uouia naiu^u«. mi n„ ”‘“:v Pogojev za upokojitev, toda Prva novost, ki bega kupce ciud' višje pokojnine, ninske dobe, je zapisana v pr J ,e pa je posameznik dokupil po-gu reformnega zakona. Gre zj k jn'nsko dobo za leto vojaškega ro-vsem nov institut v pokojnin’J ^ m čas študija, bo to vplivalo ne sistemu, ki gaje vlada ponnen . J na hitrejšo izpolnitev pogojev za “dodana doba”. Po uveljavit Pokoj,tev, ampak tudi na višjo od- forme se bo k pokojninski eto h ^ pokojnine. Sedem dokupljenih števala tudi “dodana doba ■ ^ Prinese kar 14 % višjo odmero! priznana med drugim tudi n l ae samo to. Marsikdo ne bo iz-študija, služenja vojaškega M nst,l prvega možnega datuma upo-let registrirane brezposelnost, fj Jttve m bo podaljšal zavarovanje dane dobe ne bo treba nakup. ^ . Polno pokojninsko dobo (v ka- doba pa bo upoštevana zgolj P j, o se seveda šteje tudi dokupljena tavljanju, ali ,ma posamezn ^ ta) s se bo še čutj, bne„ volj pokojninske dobe, daj* ^‘delo. Po reformi se bo takšno upokoji. Marsikomu bo doda , gUljSanje bistveno bolj splačalo kot men pokojnine ne bo upo* 0jn,ne Nekaj podaljSanj ‘ se 23a£2£rs*a Ster™'opriiišin!.|x> Sini n i' °kuP se torej pozna pri vi- za vsako leto zavarovanja pr' j/ odstotna odmera. Za dodan0 V l iTI CTTT^^TT1 ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja Preds0,y' 1 '14 tU KI iv H I l'lll 1'Kl1 ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-25='^ nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana • Mio' za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 pokojnine, bg < J?anc' Pa so že soglašali z uved-Pop0l lle starosti", kot še enega ^J]niivima nove8a instituta v poje pre ®kem sistemu. Znano je, da tpošj. °8 reformnega zakona za e Polno starost postavil na 65 let in za ženske na 63 let. Kdor bi se po reformi upokojil pred polno starostjo, bi se moral sprijazniti z odbitki od pokojnine v višini 0,3 % za vsak manjkajoči mesec. Tako bi se moškemu, ki bi se s polno pokojninsko dobo 40 let želel upokojiti že pri 58 letih, pokojnina na ta račun znižala kar za 25,2 %! Ženski pa bi se pokojnina na ta račun lahko znižala le za 18 %! Dogovor med vlado in sindikati je pomembno izboljšal te določbe. Najprej so se odbitki zmanjšali zato, ker dogovor znižuje polno starost za dve leti: za moške s 65 na 63 let in za ženske s 63 na 61 let. Odbitki pa zaradi dogovora tudi niso več enaki za vsak manjkajoči mesec, ampak se iz leta v leto zmanjšujejo tako, da seje največji možni skupni odbitek zmanjšal za polovico. To pa bo pomembno izboljšalo položaj tudi tistih, ki nameravajo polno pokojninsko dobo doseči s pomočjo dokupov. Kupce pokojninske dobe pa tudi bega nov element pokojninskega sistema “delovna doba”, ki ga prinaša dogovor o pokojninski reformi med vlado in reprezentativnimi sindikati. Delovna doba je enaka kot pokojninska doba, le da se vanjo ne štejejo dokupljena in doda- na leta. Delovna doba je namreč tista pokojninska doba, v kateri so ljudje dejansko delali na svojem delovnem mestu in se zato delovno izčrpali. Dogovor med vlado in reprezentativnimi sindikati določa, da ni nobenih odbitkov od pokojnine le v primeru, da se posameznik upokoji s polno delovno dobo. Gre za izredno pomemben kompromis, ki bo za veliko večino članstva pomenil, da se bodo lahko izognili vsem odbitkom od pokojnine! Dogovor med vlado in reprezentativnimi sindikati je torej zagotovil zavarovancem in s tem članom sindikatov izredno pomembno izboljšanje pogojev upokojevanja po reformi v primerjavi s predlogom reformnega zakona, h kateremu so poslanci pri prvi obravnavi že soglašali. Sindikati so bili zato dogovor pripravljeni skleniti. Vlada pa je bila dogovor pripravljena skleniti le pod pogojem, če bo upošteval tudi njene cilje pri reformi. Opisane rešitve v dogovoru so kompromisni rezultat pogajanj. Sindikati so bili dogovor pripravljeni podpisati tudi zato, ker tudi kupcem pokojninske dobe v primerjavi s predlogom zakona prinaša bistvene izboljšave. Lučka Bčhm lo odločno nasprotovali. Gre za zvezo med rastjo plačne mase in za odpravljeno “februarsko formulo”. Zaradi slednje, ki pomeni obliko poračuna, so upokojenci v treh letih izgubili 1,8 mesečne pokojnine. Zakaj je Kebrič sebi nakopal takšne zamere sindikatov, Gobec ne ve. Misli pa, da gre pri tem poslancu za naivnost, zaupanje v druge. Mogoče je šlo za obliko kupčkanja med Desusom in LDS, kar je pač značilnost vladne koalicije. Ko smo sogovorniku omenili, daje bil Kebrič, tudi če ni bil avtor za sindikate spornih novih rešitev, njihov zagrizen nosilec, seje z nami strinjal. In tu so nedvomno korenine nerazumevanja med delavci, organiziranimi v sindikate. Očitki delavcev in sindikalistov torej letijo na upokojenske organizacije, čeprav upokojenci niso Desus (imeli pa so nekaj pri njegovem nastanku). Ko smo sogovorniku omenili, da je položaj sedanjih upokojencev boljši od položaja, kot ga bodo imeli upokojenci po novem zakonu, je odgovoril, da vidi rešitev zlasti v boljši vladni politiki, ki da zdaj premalo skrbi za to, da bi bilo manj brezposelnih in da bi zaposleni imeli boljše plače. Za rast domačega bruto proizvoda naredi vlada veliko premalo, pravi Gobec. Če bi bil domači družbeni proizvod večji, bi bil delež pokojnin v njem lahko bistveno manjši. Vladaje odgovorna tudi za slabo pobiranje prispevkov v pokojninsko blagajno, ne zna obdavčiti sive ekonomije. Kolikšne bodo pokojnine po novem zakonu, pa je odvisno od odmerne stopnje, tudi od dodatnih in prostovoljnih zavarovanj. O tem pa je še prezgodaj govoriti. Franček Kavčič Tiskovna konferenca območne organizacije ZSSS v Celju Za še uspešnejše delo so več izobraževali Tik pred prvomajskimi prazniki je območna organizacija ZSSS v Celju pripravila tiskovno konferenco, na kateri je sekretar območne organizacije Ladislav Kaluža govoril o prvomajskih prireditvah ter o poročilu o delu območne organizacije ZSSS v Celju v minulem letu. “Tako kot pretekla leta je tudi v letu 1998 naša območna organizacija izvajala predvsem programske naloge, ki so za območno raven organiziranosti opredeljene v statutu ZSSS in drugih aktih,” je dejal Kaluža. Svobodni sindikati na Celjskem so v minulem letu posebno pozornost posvetili izobraževanju sindikalnih zaupnikov. Tako so organizirali temeljni izobraževalni seminar za sindikalne zaupnike, ki se gaje udeležilo 71 članov, ter začetni seminar za člane svetov delavcev, ki se gaje udeležilo 25 članov. Strokovni delavci območne organizacije pa so pripravili tudi seminarje za člane območnih odborov sindikatov dejavnosti. Seminarji so bili namenjeni predvsem usposabljanju sindikalnih zaupnikov za sodelovanje v disciplinskih postopkih in drugih zadevah v pritožbenih postopkih pred organi v družbah in zavodih. V letu 1998 so Svobodni sindikalisti na Celjskem nadaljevali tudi aktivnosti pri ustanavljanju svetov delavcev, zlasti v gospodarskih družbah. Ob koncu preteklega leta je na tem območju delovalo že 47 svetov delavcev. Pri njihovem ustanavljanju je območna organizacija ZSSS sindikatom v družbah strokovno, organizacijsko in tehnično pomagala. Območna organizacija ZSSS je redno spremljala tudi uresničevanje kolektivnih pogodb v gospodarstvu in v javnem sektorju. Največ kršitev so ugotovili v podjetjih, ki dosegajo slabše rezultate in imajo zaradi tega likvidnostne težave ter blokirane žiro račune. Do kršitev prihaja v vseh dejavnosti, po njihovem številu pa prednjačijo delodajalci iz obrti, kovinskopredelovalne industrije, lesarstva, gostinstva, turizma, gradbeništva in tekstilne industrije. Kršitve kolektivnih pogodb so marsikdaj tudi posledica slabe interne zakonodaje v družbah in zavodih. Zato so sindikati dali veliko pobud za spremembe in dopolnitve splošnih aktov v podjetjih. V minulem letu so bili sindikati na območju Celja v boju za delavske pravice nekajkrat prisiljeni poseči tudi po najbolj radikalni obliki sindikalnega boja - stavki. Največ stavk je bilo v kovinski industriji, lesarstvu in tekstilni industriji. Svobodni sindikati iz Celja pa so množično sodelovali tudi na protestnih shodih, ki jih je organizirala Zveza. “Celjska območna organizacija je na protestnem shodu v Ljubljani sodelovala tudi s pihalnima orkestroma Steklarne Rogaška Slatina in štorskih želczar-jev, zelo učinkovit in prepoznaven je bil tudi prispevek kolegov in kolegic iz Cinkarne Celje,” je dejal Kaluža. Konflikte in spore v podjetjih si Svobodni sindikati na Celjskem prizadevajo reševati s pogajanji. Kadar pa ne gre drugače, morajo zavarovati interese delavcev na delovnem sodišču. Tako so na pravno pomoč lani napotili 495 članov v posamičnih zadevah, 302 člana v stečajnih postopkih in 115 članov v skupinskih zadevah. Sicer pa se, kakor je povedal Kaluža, gospodarske razmere na Celjskem počasi umirjajo. To še ne pomeni, da nimajo več problemov, le manjši so kot prejšnja leta. K takšnemu razpletu težav v celjskem gospodarstvu pa je veliko prispevala tudi območna organizacija ZSSS v Celju, ki je bila v minulih letih odločen in učinkovit zaščitnik delavskih pravic. Delavci zadovoljni z razpletom prodaje Jekla Štore Predsednik SKEI na lokaciji bivše Železarne Štore Anton Motohje govoril o tem, kako delavci gledajo na prodajo Jekla Štore. Dejal je, da so se delavci vseskozi zavedali, daje nadaljevanje proizvodnje v Jeklu odvisno od vključitve strateškega partnerja iz tujine. Z 0l~', ^ : Tiskovna konferenca je bila dobro obiskana. odločitvijo, da bo Jeklo kupilo švedsko p0" jetje Inexa v sodelovanju z Uniorjem iz ' so delavci zadovoljni. Gre namreč za dobf podjetje, ki ima ustrezen odnos tudi do Pra vic delavcev. “Pri prodaji Jekla je zmagala str° ka,” je dejal Motoh. Izrazil je upanje, da b° do v podjetju ohranili 470 delovnih mest, ka je zagotovil tudi tuji partner. Motoh pričakaj > da bodo novi lastniki spoštovali kolektiva pogodbo, še posebej glede izplačila plač. T^J partnerje zagotovil tudi, da bo v Jeklo i'"e stiral ter da bo pripeljal v Štore nove proSj"3 me. Tik pred prodajo sta po Motohovih b sedah še dve podjetji bivše štorske železa ne: Valji z 250 zaposlenimi in Itro z 20 zap° slenimi. ^ /(, Evropski sveti delavcev že presegajo direktivo ElJ Evropski socialni partnerji Evropska konfederacija sindikatov (E KS) ter UNICE in CEEP (reprezentativni delodajalski organizaciji na evropski ravni), so s sodelovanjem Komisije Evropske unije konec aprila v Bruslju organizirali konferenco Evropski sveti delavcev - izkušnje in razvoj. Na njej so želeli presoditi, kako se direktiva EU o informiranju in transnacionalnem posvetovanju delavcev znotraj multinacionalk (delovno jo imenujemo direktiva o evropskih svetih delavcev) pet let po njenem sprejemu uresničuje v praksi. Konferenca, sodelovalo je prek 200 članov svetov delavcev in delodajal- Piše: Milan Ulroša, izvršni sekretar predsedstva ZSSS cev iz multinacionalk, predstavnikov sit1 kalnih in delodajalskih organizacij na evr ski in nacionalnih ravneh ter neodvisnih e pertov in predstavnikov Komisije EU,Je plenarnem delu obravnavala splošna vpr šanja uresničevanja direktive, v devetin matskih delavnicah pa različna konkre vprašanja, izkušnje in probleme, kisep°J | Ijajo pri delovanju evropskih svetov d N cev. Namen konference je bil omogočit1, spodbuditi prosto izmenjavo izkušenj pd . lovanju svetov delavcev, v kateri so soda ^ vali neposredno vpleteni “igralci” "Pristovniki poslovodstev in članov evropskih & tov delavcev. .m Čeprav za nas do vstopa v EU dineht formalno še ne velja, smo v Zvezi sv° ]V dnih sindikatov Slovenije za njeno čitev izvedli že nekaj aktivnosti. Z? m 1996 smo pripravili mednarodno okr0°• mizo na temo Soupravljanje v Evropi• P. j. čiji in Sloveniji in že takrat zaznali Pr’ BVa seminarja o prostem gibanju delavcev znotraj Evropske unije Za posebno sindikalno inšpekcijo . bmočna organizacija ZSSS v Podravju je v nj. e*0Vitnju z Uradom vlade Republike Slove-je za informiranje pred kratkim v Maribom or-nizirala dva seminarja na temo Prosto giba-dH. e aVcev znotraj Evropske unije in položaj j ‘‘vcev migrantov iz držav članic Evropske uni-, ' a °beh seminarjih so sodelovali sindikalni 0 upniki *z podjetij in sindikalni funkcionarji. tokrU *Ca*C° Predpisi v Uniji urejajo prost pre-clovne sile, je na seminarjih spregovoril stro-m sodelavec v območni organizaciji ZSSS ‘"Odravju Andrej Zorko, kosi rCtar^a °^mo^ne organizacije ZSSS Ve-štiri3Va »Sra^ovcc Pa je opozorila, da sodi med tud' temetine svoboščine na skupnem trgu Unije najjProsto gibanje delavcev, ki je za sindikate meddržavnimi sporazumi, ki bi morali zagotoviti prost pretok delavcev. V Sloveniji mnogi še ne spoštujejo Evropske socialne listine, ki jo je državni zbor ratificiral šele marca letos. To še posebej občutijo delavci-migranti iz sosednje Hrvaške, saj ob prenehanju delovnega razmerja njihove pravice niso ustrezno zavarovane. Udeleženci obeh seminarjev so se zavzeli tudi za ustanovitev pisarne Evropske unije za delovna in socialna razmerja, ki bi delovala v Podravju in bi jo skupaj ustanovili vlada, delodajalci in sindikati. Se prav posebej pa so se udeleženci seminarjev zavzeli za ustanovitev sindikalne inšpekcije, ki bi imela določena pooblastila v postopkih pomirjanja in arbitraže. S tem Ki rtr/Krpmpnili eArliif^o rlplo\/APm .Hnmapim in suia v puMupiun puiiuijuuja 111 aiuiua/.c. o ici naih‘ v""LV' B'ua“Jc ue|avcev, ki je za sinaiKaie bi razbremenili sodišča, delavcem -domačim i um v Pomembno. Zato morajo sindikalni za- tujim - pa omogočili cenejšo in hitrejšo pot p n„1 nujno poznati evropsko zakonodajo s tega uveljavljanju svojih pravic. P?dročja. Prav tako pa morajo sindikati inten- TA Cj ,n° sodelovati v dialogu med so-dajnimi Partnerji o bodoči zakono-j>, ki bo pri nas skladno z evrop- "j^elaTe v""1 Ureja'a pr°St° giba" Za ,°d.države pričakujemo ukrepe Z;|, gostovanje že veljavne in nove konVu daje’. saJ nespoštovanje za-. 1 'n pravic delavcev meče na dr-. jo slabo luč pri vstopanju v uni-nie Je d?Ja*a Krašovčeva. “ Krše-na področju kolektivnih na k b P°vzroča socialni damping, i>,. atereSa nas nekateri sindikati zvitih držav že opozarjajo.” uda a,?eminarjih so prav tako poni, da v Sloveniji kasnimo z Sindikati * Slovenil so v Za delavce v slovenskih podjetjih, ki Cer Ses!av' multinacionalk. Direktiva si-skih>reja °kbkovanje in delovanje evrop-Serf 'lVetov delavcev v podjetjih, ki imajo delf,e,V državah EU, vendar sodelovanja Id ,ll S . Predstavnikom iz tistih podjetij, HiCe cfJj> sedeže v državah, ki še niso čla-i\0 , U, ne onemogoča. Zato smo na tej m0 erf.nc‘ ugotovili in opozorili, da ima-ra?r- 0Veniji glede tega vprašanja zelo s ‘čne pristope. la t^m vPrašanjem se je posebej ukvarja-jQrtj n,alska delavnica z naslovom Prilaga-Pirie (y,roPs^ega sveta delavcev obsegu sku-(a . fj°balizacija gospodarstva povzro-e\>r0 ‘ Procese prestrukturiranja znotraj s°nat- ,n svetovnih multinacionalk kot n it/, j UP‘ Podjetij, njihova združevanja, del-int.v Povzemi, strateška povezovanja, jo-najt^Ujl,re ‘!d. Namen te delavnice je bil mentor na vprašanje, kaj se v teh pri-ki v pogaja z evropskimi sveti delavcev, 'etn p ':^uP‘n°h podjetij že delujejo. Ob del' ‘Prilagajanje sestave evropskih svetov sqj v (,ev zadeva tudi vprašanje širitve EU, sPreje ° PreJ ali slej zgodilo, da bodo v EU 'det, l!e,.nove članice, za katere bo takrat dii o _e'jala omenjena direktiva. Sporazu-stanovitvi posameznih evropskih sve- tov delavcev pa teh rešitev v glavnem ne vsebujejo. Rešitev glede teh vprašanj je najbolje predstavil predstavnik iz evropskega sveta delavcev iz skupine Volkswagen. V tem koncernu je v zadnjem obdobju prišlo do ustanavljanja ali nakupov novih podjetij v različnih evropskih državah (Češka, Slovaška, Poljska, Velika Britanija, Portugalska) ter tudi izven Evrope (Srednja in Južna Amerika). Evropski svet delavcev je z vodstvom koncerna podpisal poseben protokol, na podlagi katerega takoj po priključitvi novega podjetja vključijo v evropski svet delavcev kot polnopravnega člana tudi predstavnika tega podjetja. Vprašanje sodelovanja delavskih predstavnikov iz podjetij, ki imajo sedeže izven Evrope, so rešili tako, da so ustanovili svet delavcev na svetovni ravni in vanj vključili poleg evropskih predstavnikov tudi predstavnike iz izvenevrop-skih podjetij. Podobne rešitve smo na konferenci zasledili tudi v nekaterih drugih multinacionalkah. Glavni zaključek te tematske delavnice je bil, da sindikati ne smemo dovoliti, da bi delavske interese omejevale meje EU, saj bi s tem pristajali na to, da bi delavce v isti multinacionalki delili na privilegirance, zaposlene v državah EU, ter na druge z manj pravicami in vpliva. Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ) Skupščina se lahko prične Kot nam je povedala Cveta Gliha, sekretarka SDPZ, so priprave na redno skupščino sindikata, ki bo 20. maja v Hotelu Celea v Celju, skoraj končane. Delegati, vseh je 42, so te dni prejeli gradivo za skupščino. Organizatorji so povabili tudi ministra Antona Bergauerja, partnerje iz združenja prometa in zvez pri GZS, predsednike uprav največjih podjetij (Telekom, Pošta). Udeležbo so že napovedali kolegi iz sindikatov Francije in Hrvaške. Skupščina sindikata bo obravnavala in sprejela listine, poročilo, spremembe in dopolnitve statuta ter programske usmeritve. Za predsednika SDPZ tudi v novem mandatu kandidira Jože Gaube, za podpredsednika pa Srečko Lorenčak (mandat sekretarki izteče šele čez dve leti). SDPZ bo na skupščini prvič podelil svoja priznanja, prejeli jih bodo: Milan Fujs, Jože Jug, Marica Lisjak, Bojan Malnar, Jože Ožek, Marjan Švajger in Ferdo Vudler. Ker pogajanja o kolektivni pogodbi za prevoz blaga dobro napredujejo, v SDPZ pričakujejo, dajo bodo lahko parafirali še pred skupščino. Če bo do tega prišlo, bo sindikat imel nove kolektivne pogodbe za vse dejavnosti, v katerih so zaposleni njegovi člani. Vsekakor lahko iz slišanega na konferenci ugotovimo, da je soupravljanje na evropski ravni zaživelo. Pripravljajo se dopolnitve direktive, ki bodo olajšale razvoj ter povečale pomen evropskih svetov delavcev. Čeprav delovanje teh organov zahteva tudi precejšnje stroške, ki bi lahko bili namenjeni tudi investicijam, je odgovorna to dilemo jasen: kritje stroškov za delovanje evropskih svetov delavcev je investicija v človeške vire, v boljše medsebojne odnose in medsebojno sporazumevanje znotraj velikih gospodarskih sistemov, ki ne poznajo meja. To kažejo dosedanje izkušnje delovanja evropskih svetov delavcev v več kot 600 evropskih multinacionalkah. Zelo slikovito prispodobo za delovanje evropskih svetov delavcev smo slišali od predstavnika evropskega sindikata kovinarjev. Dejal je, da so se leta 1994 s sprejetjem direktive o evropskih svetih delavcev rodili otroci, ki so danes stari pet let, znajo se že pogovarjati, spoznali so že okolje, v katerem živijo, usposabljajo se za življenje, učijo se že tudi tujih jezikov, nekateri pa so že preživeli tudi puberteto in so na dobri poti, da se bodo razvili v sposobne in odgovorne ljudi. Ali se ne dogaja nekaj podobnega tudi s sveti delavcev v slovenskih podjetjih? 6 št. 18 / 13. maj 1999 SOUPRAVLJANJ Vztrajati pri zakonitosti postopkov Izkušnja sveta delavcev medvoškega Filtrauta Slovenija, nekdanjega podjetja Donit Filtri, s programom presežnih delavcev je poučna tudi za druga podjetja Medveški Donit je po osamosvojitvi Slovenije in razpadu Jugoslavije prehodil trnovo pot mnogih slovenskih podjetij. Ob razpadu Jugoslavije je zašel v težave, imel je tudi obilo problemov z by-pass firmo na Cipru, konec leta 1992 pa se je vključil v Sklad za razvoj Republike Slovenije (danes Slovenska razvojna družba). Sklad je začel luščiti zdrava jedra iz Donita, pri čemer je nastajala nova organizacija, in jih prodajati. Najprej je bil prodan Donit Laminati, vključno z energetskim jedrom Donita. V Donitu d. d. so ostali Filtri, Tesniti in storitvene dejavnosti. Leta 1997 pa je Filtre kupil francoski koncern Laminal oziroma njegova grupacija Filtrauto. S predsednikom sveta delavcev Filtrov, po novem Filtrauto Slovenija d. o. o., Marjanom Kušarjem smo se pogovarjali o razvoju soupravljanja v tej družbi. Njihove izkušnje so namreč precej poučne. liu zdravih Ali so pri luščenju zd jeder tudi odpuščali zaposlene? So, vendar moram reči, daje bil postopek ugotavljanja presežnih delavcev korektno izpeljan. Delavcem so bile izplačane odpravnine, okoli 70 odstotkov presežnih delavcev pa je bilo prostovoljcev. Po tem čiščenju je sklad za razvoj začel prodajati Donitova podjetja. Če smo prav razumeli, so bili že v družbah Donita d. d. oblikovani sveti delavcev? Da. Najprej je bil izvoljen v Filtrih in zdaj nam teče drugi mandat. Moram reči, da so informacije dovolj zgodne. V prvem mandatu sveta delavcev, takrat, ko so nas Francozi kupovali, pa je bilo precej vroče. Francozi so namreč nakup Filtrov pogojevali z zmanjšanjem števila zaposlenih za 40 delavcev. V Filtrih nas je bilo 305 zaposlenih. Skupščina Donita d.d. je ob sklepu o prodaji Filtrov odločila, da se s firmo proda tudi 305 zaposlenih, toda nazadnje je obveljala francoska zahteva po samo 264 zaposlenih. V okviru kupnine je kupec oblikoval poseben fond za reševanje presežkov (odpravnine itd.). ko so vas kupili i Naša družba nima več nadzornega sveta, kar pomeni, da v njej zaposleni v nadzornem svetu, kije v Franciji pri družbi Filtrauto, nimajo svojega predstavnika. Svet delavcev je sicer ponudil direktorju našega podjetja, da bi bil predsednik sveta delavcev ali kak drug njegov član občasno član kolegija direktorja, vendar odziva ni bilo. Spremenilo seje tudi to, daje določen za zvezo med svetom delavcev in upravo direktor kadrovskega sektorja, prej pa smo imeli neposreden stik z generalnim direktorjem. To pomeni, da na seje sveta delavcev prihaja namesto direktorja kadrovski direktor, kadar pa govorimo o poslovnih načrtih ali o zaključnem računu, pride poročat finančni direktor. Sestanke skušamo imeti enkrat mesečno, včasih pa so tudi pogosteje. V podjetju se namreč marsikaj dogaja: od reorganizacij, izdelave novih mikro in makro shem, pripravljamo pa tudi nov plačni sistem, za katerega je treba najprej vzpostaviti novo sistemizacijo delovnih mest. Vmes pride tudi do kakšne izredne seje sveta delavcev, ker je treba dati v zakonskem roku soglasje, stališče. Ali prihaja pri dajanju soglasij kdaj do zapletov? Ali svet delavcev dobi podatke in dokumentacijo dovolj zgodaj, da se lahko odloči? Svet delavcev pa je spodbijal tako program tehnoloških presežkov kot način njegove izvedbe. Naša zakonodaja predpisuje postopke, kijih je treba izpeljati, preden nekoga lahko razglasiš za tehnološki presežek. Ocenil pa je tudi, da z manj zaposlenimi ne bo mogoče realizirati proizvodnih načrtov. Ker v podjetju ni naletel na ustrezen odziv, je zahteval arbitražo. Marjan Kušar: Zahtevali smo arbitražo, ker smo bili prepričani o svojem prav, kar se je tudi izkazalo. Predvsem pa je bila arbitraža koristna, ker smo delodajalcem dali vedeti, da svet delavcev terja spoštovanje predpisov pri vseh postopkih. Vendar uprava tudi na to pobudo ni reagirala, zato smo na delov-no-socialnem sodišču izborili imenovanje arbitražne komisije. Kakšne so bile ugotovitve arbitraže o postopku določanja presežnih delavcev? Arbitraža je ugotovila, da je bil postopek neregularen, izpeljan mimo predpisov. Vendar s sklepom nismo imeli kaj storiti. Medtem so bili presežki že določeni, večinoma med prostovoljci, denar za odpravnine, 250.000 mark, ki so ga v ta namen prispevali novi lastniki, je bil razdeljen. Ali bi bilo pošteno do ljudi, da bi jih klicali nazaj v Filtre in bi morali vračati odpravnine, ob tem, ko seje večina delavcev za to odločila prostovoljno? Tega svet delavcev ni mogel storiti in smo se na arbitraži odločili, da sklepa, kije bil nedvomno v korist sveta delavcev, ne bomo realizirali. Zadovoljili smo se le z ugotovitvijo arbitraže, da postopek določanja presežnih delavcev ni bil opravljen v skladu s predpisi. Je pa takšen sklep arbitražne komisije pomemben za v bodoče. Upravi in lastniku smo pokazali, da vztrajamo pri spoštovanju predpisov. Pa tudi stroške arbitraže, ki niso bili majhni, je pokrilo podjetje. Ali je podjetju potem res primanjkovalo delavcev? Kako je reševalo ta problem? Podjetje je težave najprej reševalo s študenti, kasneje pa z zaposlovanjem za določen čas, za tri mesece, nekaj ljudi pa je medtem tudi zaposlilo za nedoločen čas. Zdaj nas je spet toliko kot prej, več kot tristo zaposlenih. Toda zgodba o prevelikem številu zaposlenih se ponavlja ob načrtih za izgradnjo nove tovarne v Goričanah, kjer naj bi združili vse raztresene obrate (imamo dva v Medvodah ter po enega v Kranju in na Jesenicah). Nova tovarna je načrtovana za manjše število zaposlenih. Glede na to, da svetu delavcev teče že drugi mandat, je participacijski dogovor verjetno že podpisan... Še danes nimam podpisane? participacij skega dogovora. VeO dar smo zdaj tako rekoč pred p°° pisom dogovora, dobili smo prl pombe nanj od kadrovskega direK torja, kijih bomo proučili, odg0 vorili nanje in računam, da bi v k® kih dveh mesecih dogovor laos že podpisali. Ali je velika razlika med vaš^ predlogom participacijskega dogovora in pravicami sveta el a \ delavcev, kot jih pojmuje uprava? Upravi gre v glavnem za to, bi bilo čim manj določenega, zap' sanega in podpisanega, da bi se soupravljanje bolj po dogovoru. N). hovo stališče je, daje zakon dovo J podroben, in participacijskega govora pravzaprav niti ne potrebo jemo. Če bi svet delavcev pristal n vse pripombe uprave in njene > Ije po črtanju nekaterih členov, Pa^ ; ticipacijskega dogovora sploh ne imelo smisla sklepati. Ali je svet delavcev s participacijskim dogovorom skušal iztržiti več, kot je zapisano v zakonu, zlasti avtonomnost razpolaganja *■ denarjem? Avtonomnost financ nas seve^ j še posebej zanima. Vprašanje a tonomnosti seje pojavilo tudi P . omenjeni arbitraži: ali smo kadr°' ^ sko dovolj močni, da arbitražo & ( peljemo brez zunanje pomoči, m , ne, kako plačati to pomoč? Tistikr‘ , so nam pomagali sindikati. I Kaj uprava meni o morebiti» avtonomnosti financ sveta delavcev? ... Uprava nima nič proti izobraz vanju članov sveta delavcev, m P pripravljena, vsaj tako sem jo ra . j mel, oblikovati fonda, iz katerega svet delavcev črpal sredstva po laso” im0” presoji. Svet delavcev ne more. ^ lastnega žiro računa. Zato sem Pr® lagal, da bi imel zagotovljeno dol°' J čeno vsoto, ki bi zadoščala za OJ ' govo normalno delovanje in iz. / l tere bi črpal denar po lastni zarn|ljj J n 11 r\t»i m /i f /lit Ki rt 1 I I I /11 Menim na primer, da bi bilo naj smotrno poslati na izobraževanj1 je v* en°' svet delavcev hkrati, ne pa p° ^ ga ali dva člana. Izobraževanje^, delavcev smo opravili v prejšoj . mandatu, toda v novi sestavi j samo dva iz prejšnje sestave. je prišlo sedem novih članov, je treba izobraziti. Tekst in foto: < Nedopustna sprijaznjenost z nezakonitostmi PorT° P.or°čilo varuha človekovih pravic ugotavlja le majhno izboljšanje na tem oročju - Ključni problem je slabo delovanje države ,Varuh člo v |an , n e,ovekovih pravic Ivan Bizjak je v začetku tedna predal poročilo o delu svojega urada n0vj .m letu predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku. Pred tem pa je javnost prek nj;i rJcv seznanil z njegovo vsebino. Poročilo, tokratno je že četrto, je precej tanjše kot prejš-napis tnc*ar’ kot je s kislim nasmeškom dejal Bizjak, ne zaradi manj krivic, pač pa zato, ker je je trpki10 holi zgoščeno. Krivic, ki se godijo ljudem v Sloveniji, torej ni nič manj kot prej, čeprav ‘'jaka a. (la 80 dosedanje pobude varuha človekovih pravic že dale nekaj rezultatov. Bi- Klju- l*.a vendarle najbolj skrbi sprijaznjenje s protizakonitim poslovanjem upravnih organov. slahe * l)r°l,le,,,i varovanja človekovih pravic se v Sloveniji iz leta v leto vlečejo kot posledica Pravic . . vanja države, meni Bizjak in dodaja, da bi bilo treba za uspešno varstvo človekovih Dtaln sPrejeti, spremeniti ali dopolniti vsaj devet zakonov, za izboljšanje pravne varnosti in for-§a varstva pravic pa še osem. Med 0 del, delil Prvimi je omenil sprejetje novega zakona razmerjih, ki naj bi primerneje opre- ovnih VaniaPpVlCe zaPoslenih in način njihovega varo-ditev' °lrebna je tudi jasnejša in podrobnejša ure-alne VE eoe ^svilnih postopkov na področju soci-Vencjjarnost'- Tudi postopki za dodeljevanje sub-$o ne 'n '^katerih drugih oblik državnih pomoči enako v et*n* 'n ne vključujejo mehanizmov za tuh človektV°hPraViC VS6^ udeležencev- men' va' C* 'zboljšali pravno varstvo in formalno var-MB-^Cpaket osmih zakonov, ki jih je ome-$0cialnj . ’ ^ moral' v Sloveniji med drugimi urediti Uveijav, ^Porazum s Hrvaško, ker sedanji ne ureja Var°varf UniU ne* ure(j*.n 1 ’ ‘zboljšati pa bo treba tudi neučinkoviti]^ ■ ®v Pravice otroka do stika z obema star-diožn’ .. oljnati normativne ureditve pritožbenih k , “^11 P 'A 'r rl „a._ l v • •. 1 013 Hli, sodnih Blžja,' na zdravstvenem področju itd. "“iriov ’ Posebcj izpostavil počasnost: Sleya ln b^odzivnost državnih organov na pole dejal °a človekovih pravic. Osrednji problem, t držav S'° nerazumno dolgi postopki v sodstvu ^eviiniiinJ. uPravi, k* so °^‘tno tudi kršitve pravic n'h rnVJUUl' Pr‘baja do kršitve zakonsko dolo-‘t>er0v , ov za ureditev določenih zadev, do pri-kkt„e amovoljc, prekoračitve pooblastil, neko-ianja \j.ravnanja >n kršitve načel dobrega uprav-V Nnih^VečT Pr°blem pa so vendarle zaostanki v. Lani uPravnih postopkih. 'tledc dcl° sodišč izboljšalo, vendar je pri-kklji, |etmanjšega naraščanja zaostankov kot v pre-"iit le-teh 1DIle Pa tl|d‘ do dejanskega zmanjševale lakšen . ek Mevilnih postopkov na sodiščih M praVj ’ ,llXk Bizjak, da krši ustavno zagolovlje-V Van?1 d° sodnega varstva. 'I*ls,ank' °Vem Por°dilu so našteti nekateri največji %v0a s°diščih. Tako so na upravnem oddelku l ihletain°dišča lani obravnavali 400 tožb, vlo-v' °ddeI v’ ostalo pa jim jih je še 900. Kazen-vrhovnega sodišča rešuje pritožbe za So . k°nitosti povprečno v dveh letih. Lani av-^ je Števi|TICj' nerešenih primerov, kasneje pa r>ujtle 1 o še povečalo, čeprav gre za prednostne v v Ljuhr CVe' h*a delovnem in socialnem sodi-^ Slede n T'ni traja od vložitve prednostne zade-i kVe p„vPrenehaiLia delovnega razmerja do obrav-biitVriav*,|Cl'no dve leti. Lani so na istem sodišču da);p ' *°žbe o socialnih sporih iz leta 1995. In La VeL ’ °d sodišča do sodišča. Jk Za o(]|n°,uPravnih postopkov velja dvomesečni .['"letaj n?iC'l,ev’ za denacionalizacijske vloge pa le čez dve leti, davčna uprava pa rešuje pritožbe (ki ne zadržijo izvršbe) več kot dve leti. Pri izvajanju zakona o denacionalizaciji kljub noveli zakona ni zaznati bistvenega napredka, nekatere vloge se vlečejo že od leta 1992. Nerazumno dolgi so postopki centrov za socialno delo, kar je posebej nesprejemljivo, ko gre za poseganje v pravice otrok. Nekaj več (pravzaprav največ od vseh področij varstva človekovih pravic) je bilo lani storjenega na področju tako imenovane osamosvojitvene problematike (vojaške pokojnine, vojaška stanovanja, status oseb iz drugih republik bivše Jugoslavije, vloge za priznanje državljanstva itd.). Vendar za veliko zadovoljstvo tudi na tem področju ni razlogov. Pereče področje so socialni problemi, kjer iz- stopajo primeri socialne izključenosti zaradi dolgotrajne brezposelnosti in primeri revščine. Pri tem so najbolj prizadeti otroci, ker nimajo enakih izhodiščnih možnosti kot njihovi vrstniki. Pravobranilec je tu sicer dokaj nemočen, meni Bizjak, čeprav denimo preverja delovanje zavodov za zaposlovanje v primerih dolgotrajno brezposelnih oseb. Za primer je navedel, daje varuh človekovih pravic dosegel, daje zavod za zaposlovanje brezposelnemu, ki je bil pozvan k javnim delom, vnaprej izplačal stroške prevoza na delo. Varuh posreduje tudi pri dodeljevanju socialnih pomoči prek humanitarnih organizacij, saj državna socialna podpora ne omogoča dostojnega preživetja. V letnem poročilu varuha človekovih pravih so posebej izpostavljena vprašanja, kako do bolj učinkovite in prijazne javne uprave (Bizjak meni, da bi morali v Sloveniji dobiti kodeks etike javne uprave), kako povečati dostopnost informacij javnega značaja ter kako vzpostaviti učinkovite pritožbene poti. Glede slednjega Ivan Bizjak meni, da on ne more biti edini varuh človekovih pravic, pač pa je treba v vsakem družbenem podsistemu vzpostaviti tako učinkovite pritožbene možnosti, da bi lahko nastale probleme in spore reševali čim bliže okolju, kjer je krivica nastala. Toda to so za zdaj le želje. g g Delovno sodišče v Mariboru je lani rešilo 30 odstotkov več sporov kot leto poprej j /I°*I d() popolnosti vloge. T °kolje denimo odločajo o . Toda: na mini-Ije denimo odločajo o pritožbah še- Delovno sodišče v Mariboru s svojimi oddelki v Slovenj Gradcu, Murski Soboti in na Ptuju je lani rešilo 2891 individualnih delovnih sporov in štiri kolektivne delovne spore, kar je za 30 odstotkov več kot leta 1997. To je na nedavni tiskovni konferenci povedal predsednik Delovnega sodišča v Mariboru Stanko Omerzu. Po njegovih besedah se je lani število (pripad) novih sporov glede na leto 1997 povečalo za 20 odstotkov, glede na leto 1996 pa celo za 32 odstotkov, kar kaže, da se število delovnih sporov na Štajerskem, Koroškem in v Pomurju še vedno povečuje. Zanimivo je, da seje število novih sporov na vseh drugih delovnih sodiščih v Sloveniji zmanjšalo, le v Mariboru pa povečalo. Stanko Omerzu je opozoril, da se je struktura novih sporov bistveno spremenila. Medtem ko so v preteklosti prevladovali spori v zvezi s prenehanjem delovnega razmeija, se v zadnjem času okoli 80 odstotkov delovnih sporov nanaša na različne denarne terjatve delavcev. Čeprav je Delovno sodišče v Mariboru bistveno povečalo učinkovitost svojega dela, pa imajo še vedno 6867 nerešenih spisov. Kljub temu jim uspe v sporih zaradi prenehanja delovnega razmerja in drugih spornih zadevah, kijih obravnavajo prednostno, prvo obravnavo razpisati v šestmesečnem roku po vložitvi tožbe. Lani je bila na vsako šesto sodbo Delovnega sodišča v Mariboru vložena pritožba, kar je približno toliko kot leto poprej. Drugostopenjsko sodišče je 52 odstotkov sodb, na katere je bila vložena pritožba, potrdilo, v četrtini primerov je sodbo delno spremenilo, v nekaj manj kot četrtini pa jo je razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno obravnavo. Po besedah Stanka Omerzuja se na Delovnem sodišču v Mariboru zavedajo, da so mnogi spori za stranke eksistenčnega pomena, zato si prizadevajo čim bolj skrajšati trajanje postopkov. V zvezi s tem pa marsikdaj trčijo na probleme, saj zakonske rešitve ne vsebujejo dovolj jasnih opredelitev, še posebej pereč pa je ta problem pri kolektivnih pogodbah. Veliko je primerov, ko delodajalci ne spoštujejo tarifnega dela kolektivnih pogodb. Tovrstni spori, katerih število se iz leta v leto povečuje, po mnenju Omerzuja po nepotrebnem obremenjujejo sodišče. “Prav gotovo pa je problem tudi delovnopravna zakonodaja, ki še ni usklajena s spremembami v družbi, zato v praksi povzroča dodatne težave pri uveljavljanju pravic in pri preprečevanju kršitev v breme socialno šibkejšega partnerja. Zato je precej blizu resnici trditev, daje neustrezna in zastarela delovnopravna zakonodaja tudi eden izmed razlogov za sedanjo raven pravne varnosti zaposlenih,” je dejal Stanko Omerzu. Ko je govoril o pravni varnost zaposlenih, pa je opozoril na uspešno delo služb pravne pomoči pri območnih organizacijah ZSSS, ki v veliki meri prispevajo k pravni varnosti delavcev oziroma članov sindikata. “Ob vsem tem pa je potrebno poudariti, da imajo vsi pravosodni organizacijski ukrepi, vključno z novimi sodniškimi mesti, svoje meje učinkovitosti na črti, ki je ločnica med situacijo, ko se večina članov neke globalne družbe podreja pravnim normam in se pravosodje aktivira samo ob posamičnih kršitvah oziroma sporih, in situacijo, ko večji del članov družbe ne spoštuje pravnih norm, kar prispeva k neučinkovitosti pravnega sistema v celoti.” Skratka, povedano po domače: pravosodje ne more biti učinkovito, če postaja kršenje pravnih norm množično in vsakdanja stvar. T. K. Pred prvomajskimi prazniki je ministrstvo za delo seznanilo javnost z rezultati akcije odkrivanja in preprečevanja dela na črno. Kot je povedal minister Tone Rop, so izdali kar 184 odločb o prepovedi opravljanja dejavnosti, izrekli so 316 mandatnih kazni, sodnikom za prekrške pa so poslali 561 predlogov. Inšpektorat za delo je v tej akciji “obogatel” za več kot 100 milijonov tolarjev, davčna inšpekcija pa je pri 800 zavezancih ugotovila za tri milijarde dodatnih davčnih obveznosti. Največ kršitev je bilo v glasbe-no-scenski in prireditveni dejavnosti, storitvenih dejavnostih, trgovini, gostinstvu, gradbeništvu in prometu. Veliko je bilo prekrškov pri obračunavanju prometnega davka. Zanimivo je, daje več kot polovica kaznovanih denarno kazen plačala takoj. Zaradi skupne akcije, v kateri so sodelovale tržna in delovna inšpekcija ter davčna služba in policija, se je število primerov dela na črno zmanjšalo. Minister in vodje teh inšpekcij in služb so menili, daje to posledica hitrega prilagajanja udeležencev dela na črno in sive Delo na črno so uspešno preganjali ekonomije. Slednja naj bi po ocenah uradnih organov znašala kar 17 do 25 odstotkov bruto domačega proizvoda in ne le tri do štiri odstotke, kot je nedavno za naše glasilo izjavil Andrej Flajs (NDE št. 14, stran 4). Kot je povedala Jana Uran, namestnica glavnega republiškega inšpektorja za delo, so s tem, ko so preganjali delo na črno, pomagali iskalcem zaposlitve. Delodajalcem so namreč naložili, naj zaposlene na črno redno zaposlijo. Številni so to upoštevali. Koliko oseb se je tako zaposlilo, pa nismo izvedeli. Roman Kladošek, glavni tržni inšpektor, pa je povedal, da so bile anonimne prijave o delu na črno, ker izvirajo iz neposrednega okolja. Pj® viloma točne. Da nekdo opm'i storitve v stanovanju ali zasebnih®: morajo inšpektorji dokazati - Da dokazali, pa morajo dobiti P'15 dnikih odredbo za pravico vsW v stanovanje. . Kot je povedal minister za 4® bodo na njegovo iniciativo vzeli r_ lupo predčasno upokojene. Ul**, jencev, mlajših od 50 let, naj b>. lo nekaj več kot 1400. Če smo ^ nistra prav razumeli, tem uP°7r je. cem ne bodo preprečevali, da b' lali. Verjetno pa jim bodo, če ° ne plače, znižali pokojnine. P°^ nino bo veijetno mogoče odvze di za nazaj. Verjamejo namreč v*. da naj bi bila pokojnina a*teI^olt va delu, da se to dvoje torej ne1 seštevati. . . „a. Kdaj bo državni zbor spreje* kon o preprečevanju dela in zaE slovanja na črno, kije že ^ proceduro, pa udeleženci tisk° konference niso povedali. ^ j( Po čem smo (pre)živeli? Ocenjeni življenjski strošN tri- in štiričlanske družin® APRIL 1999 Stopnja rasti košaric III. 99/XI. 98 2,64 2,71 3,06 2,66 2,73 3,11 Stopnja rasti košaric IV. 99/111. 99 0,_32 0,31 0,26 0,33 0,32 0,26 Stopnia rasti košaric IV. 99/IV. 98 5,00 4,94 3,35 4,92 4,83 3,37 Struktura življenjskih stroškov (april 1999) 1. Hrana 17,97 25,18 38,74 18,94 26,16 40,93 2. Pijača 2,74 1,89 2,91 2,35 1,62 2,53 3. Kajenje 2,02 2,02 3,11 1,72 1,71 2,68 4. Oblačila 8,72 9,97 0,82 9,02 10,33 0,78 5. Obutev 2,54 3,61 0,00 2,55 3,37 0,00 6. Stanovanje 7,66 10,18H 12,75 7,94 10,39 13,22 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,26 9,38 12,24 7,62 9,51 12,61 8. Gospodinjska oprema 4,38 4,28 0,00 4,47 4,25 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 5,53 8,71 8,43 5,22 8,12 8,40 10. Izobr., kultura, razvedrilo 12,98 8,70 6,43 12,52 8,40 5,71 11. Prometna sr. in storitve 12,97 8,10 5,72 13,63 9,04 5,49 12. Razni predmeti in storitve 1,42 1,54 0,00 1,49 1,45 0,00 13. Drugi izdatki 13,81 6,45 8,86 12,55 5,64 7,65 SKUPAJ: 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 KOMENTAR: V aprilu letos je znašala inflaC'j oziroma rast cen življenjskih ■. potrebščin 0,4 %. Na letni rav tako inflacija prvič manjša odstotkov, saj je znašala 4,6 - .■ aprilu so se za 1,7 % povišale ^ storitev za obleko in za 0,9 drugih tekstilnih izdelkov in dodatkov. Za 0,7 % so se zvišale tudi ce” izdelkov in storitev za osebn0 j nego. Občutno so se povišale poštnih storitev, in to za 5,4 ^ Šest košaric življenjskih p°*|e delavskih družin se je v aprl1 podražilo za 0,26 do 0,33 ,, Bogdan Godnič prejel priznanje občine Ajdovščina za prizadevno in uspešno delo v sindikatu HeV #ta.z,m,r Bavec (levo), Bogdan Godnič, podžupan in predsednik komi- Za Priznanja med branjem obrazložitve. n E A l V * K-1 /' 1 L fV j* K in njihovih družin. V občini Ajdovščina, kjer prevladuje predelovalna industrija, so spremenjeni pogoji poslovanja zahtevali prestrukturiranje proizvodnje in manjšanje števila zaposlenih. Na srečo in ob izrednem prizadevanju vodstev podjetij in tudi sindikatov so naša podjetja, razen kovinske industrije, obdržala zadovoljiv obseg proizvodnje. Zasluga sindikata in osebno gospoda Godniča je, da so se socialna vprašanja reševala dogovorno, brez zaostritev in brez večjih socialnih gibanj. Gospod Godnič je s svojim osebnim zavzemanjem pripomogel, da se lahko občina Ajdovščina pohvali s pozitivnim reševanjem problematike ter razvojem. Stalno seje zavzemal za spoštovanje kolektivnih pogodb, za socialni mir. Pri tem je skrbel za dobre odnose z delodajalci kakor tudi z delavci.” F. K. Čin\S*OVesnost' ob prazniku ob-5 e Ajdovščina, bila je v sredo, tarmaJa’Je Bogdan Godnič, sekre-za v°bm°čne organizacije ZSSS niP '*3avs*<0 dolino, prejel prizna-„ Sv°j^ občine. Po slavnostnem era °rU ^uPana >n kulturnem pro-So.se udeleženci zbrali še ri n ,novimi poslovnimi prosto-Podjetja Instalacije d. o. o., kjer D lme*° delo 60 zaposlenih. Njen pr.m°ž Boris Strelovec je na n, S av' Prejel petomajsko prizna-J obč>ne Ajdovščina. Obrazložitev: “Bogdan Godnič je znaten del svojega življenjskega opusa namenil sindikatu. Od leta 1990 dalje vodi Območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov za Vipavsko dolino oziroma za območje občine Ajdovščina in Vipava. V tem obdobju so se v naši družbi dogajale spremembe na gospodarskem področju, delo sindikatov je povezano predvsem z gospodarskimi razmerami in s socialno problematiko delavcev PRAVNA mnenja in na&veti mET Ti I Katarina I avrin tiinl iur 'M w Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur.__ Dodatni dopust za samohranilce V podjetniški kolektivni pogodbi so določeni dodatni dnevi dopusta za matere samohranilke oziroma za očete samohranilce. Ali so do dodatnega dopusta upravičeni tudi tisti očetje oziroma matere, ki sicer živijo skupaj z otrokom in drugim roditeljem, pa je ta drugi brezposeln in mora partner poleg otroka vzdrževati tudi njega? Poi m^?,n°^aJa spl°šne definicije .a samohranilec” ne vsebuje. razrr|VSem na P°dročju delovnih re erU Pa so določene nekate-CePkrav!ce za delavce samohranil-ijj’ Je npr. prepoved nadurnega prg °Cnega dela brez soglasja in P0 'ca do dodatnih dni dopusta. hra av'se vprašanje, ali je samo-otro'lec tisti, ki edini preživlja Z ni' a’ drugi roditelj pa tudi živi Irna; tisti, ki živi sam z otro- kom, pa od drugega roditelja dobi preživnino, ali tisti, ki živi sam z otrokom, ga sam preživlja in tudi ne dobi nobene preživnine. V praksi seje oblikovalo stališče, daje samohranilec tisti, ki živi sam z otrokom v gospodinjstvu in ga tudi preživlja, ne glede na to, ali dobi preživnino od drugega roditelja ali ne. Bistveno je torej, da roditelj samohranilec živi sam z otrokom. Sindikalna lista Maj 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica SIT SIT (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.693,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.955,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) Drugi del 1. Jubilejne nagrade 537,00 537,00 - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 334.774,00 493.197,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 100.432,00 - ob smrti v ožji družini 50.216,00 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 5. Zajamčena plača 39.082,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - največ 115.079,00 (70 % povprečne slovenske plače) oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 90.641,00 68.223.00 39.082.00 84.800,00-102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za prehrano je v januarju nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambenih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan. Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548.00 SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usklajen na višji ravni. 4. Regres za lemi dopust v javnem sektorju letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. Strokovna slutba ZSSS Pogovor s predsednico sindikata lesarstva v Garantu iz Polzele Marijo Janko Kljub sodobnim strojem je delu v Garantu težko in naporno. Z znanjem, zavzetim delom in strpnostjo ohranili podjetje in delovna mesta “Lesna dejavnost ima na Polzeli že več 150-letno tradicijo,” pravi Marija Janko. “Od leta 1848, ko je domačin Boštjan Stamol odprl prvo žago, lesna dejavnost v našem kraju ni nikoli zamrla.” Tovarna z dolgoletno tradicijo Tovarna pohištva Garant seje razvila iz podjetja, ki so ga na Polzeli ustanovili po drugi svetovni vojni in po nacionalizaciji na predlog takratnega zveznega odbora Zveze vojaških invalidov. Prve stroje je tovarni posodil njen ustanovitelj Ernest Jelen in s tem leta 1948 omogočil zagon proizvodnje. Tovarna je do leta 1964 poslovala kot samostojno podjetje, nato pa seje vključila v LIK Savinjo. Že leta 1965 pa seje ponovno osamosvojila in pre- imenovala v podjetje Garant. Od takrat je vse do danes z manjšimi pretresi uspešno poslovala. V tovarni pohištva na Polzeli so razvili posebno tehnologijo tiskanja ivernih plošč, kar je njena konkurenčna prednost. Na začetku so lesne plošče ročno “flodrirali”, nato so sestavili poseben valjčni tiskalni stroj, leta 1965 pa so v Švici kupili še stroje za ofsetni tisk. Leta 1972 je tovarna kupila tudi sodobno opremo za strojno obdelavo ivernih ploskev. Strojno opremo so v tovarni dopolnjevali. Danes imajo sodoben obdelovalni center za računalniško vodeno obdelavo ploskovnega in robnega rezkanja, vrtanja in oblepljanja ter druge najmodernejše lesnoobdelovalne stroje, na katerih proizvajajo pohištvo iz ivernih plošč za opremo vseh bivalnih prostorov: kuhinj, jedilnic, spalnic, dnevnih sob, predsob in kopalnic. Poleg tega Garant proizvajaj a tudi kosovno pohištvo. “Naše podjetje nudi kupcem kompletno opremo za celotno stanovanje, kar j e tudi naša konkurenčna prednost,” pravi Marija Janko. “Veliko pohištva prodamo na domačem trgu, kjer sodelujemo s številnimi večjimi in manjšimi trgovskimi podjetji, ki naše pohištvo prodajajo na 200 prodajnih mestih. Veliko pohištva pa tudi izvozimo, zlasti v Savdsko Arabijo, Rusijo, Avstrijo, Nemčijo in v države, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije.” Delavci živijo za tovarno in z njo Gospodarska kriza, kije na začetku devetdesetih let zajela vse slovensko gospodarstvo, še zlasti pa lesarsko, tekstilno, kovinsko in druge delovno intenzivne industrijske panoge. Garanta ni tako prizadela kot mnoga druga lesarska podjetja na Celjskem. “Krizne čase nam je uspelo prebroditi z umnim gospodarjenjem, znanjem, strokovnostjo, zavzetim delom in medsebojno strpnostjo oziroma s socialnim dialogom,” pravi Marija Janko. “Ga- V minulih petih letih je na Celjskem izgubilo delo okoli 1300 lesarjev. V stečaj so odšla podjetja: Oprema Celje, Bor Laško, Lip Slovenske Konjice, Lip Vitanje, Duri Šempeter, Sopota Radeče, Bor Mestinje in Mizarstvo Koplast Slovenske Konjice. Tovarna pohištva Garant iz Polzele, ki daje delo in kruh 294 delavkam in delavcem, pa je kljub težavam prebrodila krizo in z uspešnim poslovanjem v zadnjih letih utrdila svoj položaj na domačem in tujih trgih. Ker je za takšen razplet izjemno zaslužen tudi sindikat podjetja, je njegova predsednica Marija Janko pred 1. majem prejela najvišje priznanje Svobodnih sindikatov. V pogovoru nam je povedala, kako je delavcem skupaj z vodstvom uspelo ohraniti podjetje. v slogi moč, je Garant uspešno P° sloval tudi v obdobju, ko so zaradi g°" spodarske krize lesna podjetja Pr°’ padala kot po tekočem traku. Ker seje Garant uveljavil na n° vih trgih in vseskozi uspešno p°sl . val, mu tudi ni bilo treba ugotavlja in odpuščati trajno presežnih delav Naporno delo “Čeprav imamo v naši tovarni 5°. dobno tehnološko opremo, so pog } dela težki. Pohištvo izdelujemo j ivernih plošč, ki so težke, delo pa J linijsko. Delavci morajo pri svoje delu vsak dan preložiti veliko kol' rant je pred desetletjem veliko svojih proizvodov prodal v drugih republikah bivše države. Po razpadu nekdanjega jugoslovanskega tržišča seje podjetje uspelo hitro preusmeriti na druga tržišča.” Garant pa je uspešno prebrodil krizne čase tudi zaradi tega, ker je v podjetju vladal socialni mir. V podjetju so zaposleni v glavnem sami domačini, ki takorekoč živijo za tovarno. O tem, kako so delavci privrženi podjetju, govori tudi podatek, daje povprečna starost zaposlenih v podjetju 37 let z 18 leti delovne dobe, od tega 16 let v Garantu. Sicer pa je občutek pripadnosti podjetju med delavci Garanta že tradicionalen. Po drugi svetovni vojni so denimo takratni delavci opravili 44.000 ur prostovoljnega dela, da so tovarni zagotovili najosnovnejše pogoje za delo in poslovanje. Morda delavci in menedžerji Garanta tudi zato, ker so hkrati sokrajani, rešujejo vse probleme strpno, sporazumno in s skupnimi močmi. Ker je čino ivernih plošč, kar je težaško lo," pojasnjuje predsednica Sinles3 Garantu. “Ker pohištvo tudi barvam ' so delavci izpostavljeni tudi raz* nim hlapom. Res pa je, da imamo za površin5 . obdelavo ivernih plošč že zelo sodobne stroje' delavcem zagotavljajo bolj varno delo, kot je D nekoč.” Po besedah Marije Janko v podjetju posvečaj veliko pozornosti tudi varstvu pri delu. Delo nat področju uspešno vodi varnostni inženir Drago uner, ki skrbi tudi za ustrezno varnostno uspo5 .. ljanje novih delavcev. Delavci, ki delajo s str°J pa morajo vsaki dve leti na ustrezen tečaj iz v stva pri delu. Delo v Garantu poteka dvoizmensko, P0S.a,I1jj zni oddelki pa morajo, če je potrebno, delati m v treh izmenah. Plače in druge pravice P° kolektivni pogodbi Kako pa so delavci za svoje naporno delo pj čani? “Plače prejemamo po kolektivni pog' Eervju št. 18 / 13. maj 1999 dveh h V,el"*a Za re§res za letni dopust: lani smo v jetja. e 'h Prejeli 107.000 tolarjev. Vodstvo potila *C |VSem zaP°slenim izplačalo tudi nagrado ob PreM eta’ ^elavke - trenutno nas je 75 - pa smo rjja 'la8rado tudi za 8. marec,” pojasnjuje Matildi i]0' ^oc*jetje vsem zaposlenim zagotavlja rcsl 0P °. malie°, ki jo pripravljajo v tovarniški “pV^ac'J'- Pečina delavcev je z njo zadovoljna.” darn ° ''e^e dldavcem v stiski pomaga tudi s soli-biie °Stn.'m' Pomočmi," pravi Jankova. “Lani, ko so narad ave’je podjetje vsem delavcem, ki so jim plač 6 VOdC P°vzr°čile škodo, odobrilo dan ali dva jetjeaneSa dopusta. Vsem poplavljencem pa je pod-ndstot'1'0^0^**0 nakuP našega pohištva z 20- do 40-P«m- m P°Pustom- Prav tako podjetje in sodelavci sreči S*1*0 Vs.a*cemu’ k' se kakor koli znajde v nedelj, rCd *et' smo denimo zbirali sredstva za so-darnost-’ t' ji ^ p°8°rcla hiša- Zaradi takšne soli-slenj 0lx v*ada v našem kolektivu, imamo zaponk v. Ullck varnosti. Zavedamo se, da v morebitni Pod'’ 06 b°m0 ostali sami!” nCekf'|et-ie delavcem omogoča tudi letovanja po tih “pnTSkih cenah v lastnih počitniških objek-ku j 0 ■ict.ic ima počitniške objekte v Podčetrt-Pii r-, t*3 kamor delavci s svojimi družina- n,radl zahajajo.” J so večinski fcSBSEST V r< Bavcev'yU"*e V sindikat lesarstva vključenih 210 vsakem oddelku deluje sindikalni za- šen/. Zaradi sloge in solidarnosti, ki vlada v na- fov0 ofekt/vu, imamo zaposleni občutek varnosti, zago-pa *° vpliva tudi na dobro delo in uspešnost podjetja. ski i^t1.0 sindikata v podjetju pa vodi 12-član-StajarrifSn* odhor. “Člani izvršnega odbora se se-krat P°trebi. Lani smo se denimo sestali šest-J Proble Bs Pa ie- da se velikokrat zlasti o manjših “pr(',n!h Pogovorimo kar med delom.” vorii°bleme 'd ... v našem podjetju rešujemo s pega- ta Pogajanji z vodstvom podjetja, na čelu ka-S'ndikait Uektor Matjaž Rojnik. Sodelovanje med rckti)() °IT1 'n vodstvom podjetja je izjemno koli rito 11 dobro, sai se o vseh stvareh lahko od- oro, saj se o vseh stvareh lahko od- r^itev^<'V°nmo in nato poskušamo najti najboljšo Garan.PraVi. Marila Janko. li.ki SQ -le hil med prvimi 50 podjetji v Sloveniji Zap0 *e lastninsko preoblikovala. Delavci, biv-SnikiS en'. 'n upokojenci so postali 60-odstotni P°djetja. Prva skupščina delničarjev je bila ** lastni6tbu *eta I"5- "Sindikat si prizadeva, da vSk()(j0lnska struktura podjetja ne bi spremenila S, D ZaP°slenih. Zato na vse delavce, ki name-r°dati delnice, apeliramo, naj delnice proda- jo komu od zaposlenih v podjetju. Sicer pa delavci zaenkrat ne kažejo interesa za prodajo delnic Garanta, saj podjetje posluje z dobičkom,” pojasnjuje Jankova. V Garantu deluje tudi sedemčlanski svet delavcev. “Sodelovanje med svetom delavcev in sindikatom je dobro. Kadar moramo rešiti kakšno bolj pomembno vprašanje, sindikat organizira pogovor vodstva podjetja, sveta delavcev in sindikalnih zaupnikov.” “Delavci imamo svojega člana tudi v tričlanskem nadzornem svetu podjetja, en član v nadzornem svetu pa je predstavnik delničarjev iz vrst zaposlenih, bivših zaposlenih in upokojencev. Tako imamo notranji člani v bistvu tudi večino glasov v nadzornem svetu.” Delavci komentirajo dogajanja izven tovarne Delavci Garanta budno spremljajo tudi, kaj se dogaja izven njihove tovarne. “Zadnje čase nas najbolj razburja pokojninska reforma, zato smo se udeležili že dveh protestnih shodov, ki jih je v zvezi s tem organizirala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Lani smo prišli na protestni shod v Ljubljano kar z avtobusom, saj je bilo med delavci zanj tolikšno zanimanje,” pravi Jankova. “Menimo, da morajo imeti možnost upokojitve s polno pokojnino vsi delavci, ko dosežejo 40 oziroma 35 let delovne dobe, ne glede na to, koliko so stari. Pogoji dela v naši tovarni so tako težki, da delavci do 65. leta starosti za stroji ne bi zdržali.” Po mnenju Marije Janko bi se morali za pokojninsko reformo še zlasti zanimati mlajši delavci, saj bo novi pokojninski sistem veljal predvsem zanje. “Žal pa so danes mnogi mladi ljudje preveč apatični, saj imajo občutek, da ne morejo na nič vplivati in nič spremeniti.” Novega zakona o delovnih razmerjih pa delavcev Garanta ni posebej strah, tudi tistih členov ne, ki govorijo o fleksibilnem delovnem razmerju. “Morda je tako, ker delamo v podjetju, kjer vse probleme rešujemo skupno,” pravi Jankova. Večina zaposlenih je domačinov, ki so skupaj odraščali in ki še vedno skupaj živijo v kraju. Zato jih ni strah, da bi kdor koli novi zakon o delovnih razmerjih izkoristil za neupravičeno odpuščanje delavcev. Nove predpise, po katerih bo otroški dodatek sicer prejemalo manj družin, tisti, ki so socialno bolj šibki, pa bodo dobili znatno višje otroške dodatke, pa sindikalisti v Garantu podpirajo. “Če hočemo Slovenci povečati nataliteto, bomo morali vsi skupaj za mlade družine narediti več. Mladi si danes zelo težko ustvarijo družino, saj je do dela, stanovanja in drugih dobrin težko priti. Zato je prav, da jim država pomaga, kolikor je to v njeni moči,” poudarja Marija Janko in smeje dodaja: “Mladi so naša bodočnost, ali ne?” Tomaž Kšela Zakaj država delavcem, ki so razvezali delovno razmerje zaradi neizplačanih plač, še ni zagotovila brezplačne pravne pomoči? V zadnjem času je več deset delavcev v Podravju izkoristilo pravico, ki jim jo je prinesla novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Omenjena novela namreč delavcem omogoča, da sami prekinejo delovno razmerje in se na zavodu za zaposlovanje prijavijo kot brezposelni s pravico do denarnega nadomestila, če jim delodajalec tri mesece ne izplača plač. Takšna prekinitev delovnega razmerja sicer ni enostavna, saj mora delavec najprej o tem, da ni dobil treh plač, obvestiti delovno inšpekcijo. Na zavodu za zaposlovanje pa delavci dobijo pravico do denarnega nadomestila šele, ko dokažejo, da so vložili tožbo zoper bivšega delodajalca zaradi izplačila neizplačanih plač in odpravnine, ki jim pripada po zakonu. Ravno v zvezi z omenjenimi tožbami pa nastajajo v praksi problemi. Jasno je, da velika večina delavcev ne zna sestaviti tožbe, zato potrebujejo pri tem pomoč. To je predvidel že zakonodajalec, saj v zakonu piše: “Zavod nudi zavarovancu brezplačno strokovno pomoč za pričetek postopka za izterjavo odpravnine oziroma neizplačane plače ali pa na podlagi njegovega pooblastila ter v njegovem imenu in na njegov račun sam prične postopek za izterjavo odpravnine oziroma neizplačane plače.” Kljub temu veljavnemu zakonskemu določilu pa na območni organizaciji ZSSS v Podravju ugotavljajo, da vprašanje brezplačne strokovne pomoči delavcem za pričetek postopka za izterjavo neizplačanih plač in odpravnine ni ustrezno rešeno. Na zavodu za zaposlovanje delavcem sicer nudijo brezplačno strokovno pomoč. To pomeni, da jih natančno seznanijo z vsemi njihovimi pravicami in obveznostmi ter z vsemi postopki, ki so potrebni za pridobitev pravice do denarnega nadomestila. Vendar pa zavod za zaposlovanje zanje ne more vlagati tožb, saj za pravno pomoč strankam ni registriran. Na zavodu sicer pripravljajo spremembe statuta, ki jim bodo omogočale, da bodo v imenu delavcev lahko vložili tožbo zoper delodajalca, vendar pa zakon zavodom ne nalaga, da morajo delavce nato tudi zastopati v postopku pred delovnim sodiščem. Mnogi delavci pa na delovnem sodišču ne morejo sami zastopati svojih pravic, saj za to nimajo ustreznega znanja. Na zavodu za zaposlovanje sedaj delavce napotijo k odvetnikom, če so člani sindikata, pa na sindikalno službo pravne pomoči. Tako zavod za zaposlovanje obveznost (tudi finančno), ki jo je zakon naložil njim, pravzaprav prelaga na ramena drugih. Zaradi tega je sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju in članica državnega sveta Vekoslava Krašovec državnemu svetu predlagala, naj na podlagi 41. člena svojega poslovnika na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naslovi naslednje vprašanje: “Kaj obsega brezplačna strokovna pomoč Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in kako je pri zavodu urejen postopek za izterjavo terjatev po pooblastilu delavca, ki je razvezal delovno razmerje zaradi neizplačanih plač?” T. K. Pogovor s Sandijem Bartolom, sekretarjem Sindikata delavcev trgovine Slovenije Odpiralni čas trgovin in delovni čas trgovcev naj bi urejal zakon Sindikat delavcev trgovine Slovenije je nedavno imel izredno skupščino, na kateri so delegati sprejeli nov statut, ki daje sindikatu potrebno legitimnost na državni in drugih ravneh. Ob tej priložnosti smo se s Sandijem Bartolom pogovarjali tudi o prizadevanjih za ugodnejši delovni čas zaposlenih v trgovini. Če ne bo šlo drugače, in kaže da ne bo, bo sindikat prek ene od poslanskih skupin vložil v državni zbor svoj predlog zakona o delovnem času trgovin. Katere so bistvene novosti novega statuta vašega sindikata, kako je bil sprejet? Bartol: Izredne skupščine Sindikata delavcev trgovine, bila je pred tremi tedni v Žalcu, se je udeležilo 80 odstotkov delegatov, ki so za nov statut glasovali 100-odstotno. Tako je sindikat po dveh letih priprav in intenzivnih razprav prišel do povsem novega statuta. Tako visoko soglasje je verjetno posledica tega, da smo v statut vnesli kar 80 odstotkov predlogov izjavne razprave. Za novo statutarno listino smo se odločili zlasti zaradi velikih notranjih sprememb v trgovskih družbah, tudi zaradi prevzemov podjetij. Novi statut je usklajen tudi s spremembami statuta ZSSS. Skupaj s sklepom o reprezentativnosti imamo vso potrebno legi-timiteto na državni ravni in tudi v drugih okoljih. Naše člane lahko torej legitimno zastopamo povsod, kjer se odloča o njihovih interesih. Kako bo sindikat deloval v kapitalsko povezanih družbah? Bartol: V takšnih družbah bo po novem delovala posebna konferenca. Izvršni odbori sindikatov podjetij bodo nanjo lahko prenesli nekatere svoje pristojnosti, vendar bodo ostali pravne osebe. Kakšne pa so še druge novosti? Bartol: Zelo smo konkretizirali načeli vzajemnosti in solidarnosti znotraj sindikata in v razmerjih do drugih sindikatov iz sestave ZSSS. Zaostrili smo odgovornost članov in še posebej nosilcev funkcij. Za tiste, ki bodo namenoma ali iz malomarnosti kršili statut, je predvidena kar izključitev iz sindikata. Enaka kazen je zagrožena tudi za tiste, ki bi oškodovali sindikalno premoženje ali članom sindikata onemogočili sodelovanje v stavkah. Sklep o izključitvi sprejme organ sindikalne organizacije, v katero je posameznik včlanjen. Kakšne pa so novosti na ravni območnih organizacij? Bartol: V območni sindikat trgovine bodo povezani vsi naši člani iz podjetij, v katerih naš sindikat ni organiziran. Strokovno delo za te člane bo opravljal posebni pooblaščenec sindikata - praviloma sekretar območnega odbora. Sekretar območnega odbora bo zadolžen zlasti za uresničevanje pravic zaposlenih iz kolektivne pogodbe. Kako pa boste skrbeli za zaščito sindikalnih zaupnikov? Bartol: Zaupniki našega sindikata bodo odslej imeli posebne izkaznice, s katerimi se bodo izkazali pred članstvom in tudi pred upravami podjetij. Naj večja novost pa je ta, da bomo za varstvo zaupnika, če pravna in druga sredstva ne bodo zalegla, v njegovem podjetju organizirali stavko. Boste v sindikatu še naprej imeli skupščine ali ste se odločili za kaj drugega, kar bo boljše kazalo na vašo samostojnost? Bartol: Odslej bomo tudi mi imeli kongres (vsaka štiri leta) in konference (po potrebi). Za kandidiranje najodgovornejših funkcionarjev so po statutu predvidene odprte kandidatne liste, merila za kandidiranje so strokovnost, predanost interesom delavcev, sposobnost za komuniciranje in za pogajanja. Tudi naš sindikat bo odslej zaslužne aktiviste nagrajeval z odličji in priznanji, kar bomo uredili s posebnim pravilnikom. Da bi statut spravili v življenje, boste morali narediti še kaj? Bartol: Imate prav, saj nas čaka priprava izvedbenih dokumentov. Načrtujemo, da bomo to opravili zelo hitro, vse listine bomo natisnili v posebni brošuri, namenjeni vsem našim članom. Glede delovnega časa trgovcev ste že nekaj časa v ofenzivi, vendar za zaposlene še ni nič boljše. Kaj še nameravate storiti? Pomoč organizatorjem prvomajskih proslav Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije je 14 območnim organizacijam, ki so pripravile uspešne proslave ob 1. maju, nakazal 730.000 tolarjev. S tem je finančno podprl organizacijo praznovanj, ki so ena od tradicionalnih aktivnosti Svobodnih sindikatov. Bartol: Delovni čas naših članov je ena1- najtežjih nalog iz programa letošnjih naj®? Ker naša opozorila o neprimernosti pravi 1 . o delovnem času prodajaln, kot gaje sP'"f la vlada, ne dajejo sadov, bomo verjetno p . pravili svoj predlog zakona, ki naj bi ur . to tematiko skladno s prakso v Evropi - v' ....... .. ...r IU ICIIUUIMJ MUUUUU N ^1 ČUVMJ V bili pri tem uspešnejši, smo pregledali n ško zakonodajo. Prepričali smo se, da si naši trgovci zaslužijo delovni čas, pod°^ kot je v Evropi. Ul JV V In kaj je v nemški zakonodaji takšnega bi lahko pomagalo našim prodajalcem-^ Bartol: Zaščito zaposlenih trgovcev narioi: z^ascuo zaposienm uguv„- , posebno poglavje. Delavci lahko v kol pUoCUIlU pUgldVJC. L/Cldvtl lallivv v . skem letu delajo le 22 nedelj in praznikov- -* * w .... . ajvec s1 lovni čas v nedeljo je omejen na naj' ure. Povrh mora delodajalec delavcu za ta ugodni delovni čas plačati nadomestilo-lodajalec je dolžan lokalnim oblastem ZV loviti seznam delavcev, ki delajo ob ncde. in praznikih in njihove plačilne liste. ^^— ---------------------*~***^\m$ Sandi Bartol: Zdaj imamo vse P°l'ap ne listine, s katerimi je urejena n ■ reprezentativnost na državni ta Obratovalni čas nemških trgovin je °^L tudi med tednom, saj v zakonu piše, da jo prodajalne mleka in peciva odpreti ob 6. uri in 30 minut, odprte pa so lahko naj do 18,30. In če delodajalci tega ne spoštujejo? Bartol: Mislim, da se jim to ne izpjj^.^ so zagrožene kazni zelo velike. De ki zavestno ali iz malomarnosti °groZTjil<1 vice zaposlenih ali njihovo zdravje, je kaznovan z zaporom do šest mesecev- Kaj pa trgovci v Nemčiji sploh lahko prodajajo ob nedeljah in praznikih ? p Bartol: Zlasti sveže mleko, pecivo, r° Up sopise. Posebna uredba omejuje dovolP.^ prodaje mleka in peciva na dve uri, čaS p pa na pet ur. Odpiralni čas prodajaln je J-jen tudi ob sobotah, ko so praviloma lan prte le do 14. ure. Fran ček V' / SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE št. 18 / 13. maj 1999 Komisija za razlago Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine I OVenUe je na podlagi 68. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti fgovine Slovenije (Uradni list RS št. 10/98) na 2. seji 24. 3. 1999 soglasno sprejela naslednji RAZLAGI kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (v nadaljevanju KPDT) oh?adatlt'za P°sebne »remenrtve - prva alineja »•odstavka 47. člena cern^b^ Za *zmensko delo pripada delav-izmenk-1 **se de,° opravlja najmanj v dveh ali treyiiznmeeni.”anSk° °PraV,ja V drugi °brazložitev: v Prv' alineji 5. odstavka 47. čle-iezaH°iCa’ da za de*° v delovnem času, ki cem HnHaV?^ manJ ug°den, pripadajo delavka 0fi datki najmanj v naslednjem odstot-danski°Sn°Ve i1? s'cer “za čas dela v popol-ce$ j2vIauočni izmeni, kadar se delovni pro-turm. 3^a V drug* in tretji izmeni oziroma v dene !uP°P°ldan in ponoči 10%.” Iznave-priDa,i! j'-lf ni jasno razvidno, ali dodatek °Pravi,a dulavcem le tedaj, kadar se delo Ja.y najmanj dveh izmenah. I1'enitvIS^arnen'’ da dodatek za posebne obre-ljaio j .6 7 * * PriPada delavcem le tedaj če opravka delo'11011^0 del0> ki ima značaj neugodne-je toreiVnega P0S°ja- Menjava izmenskega dela v višin m’0-*’ da se izplača delavcu dodatek gajaivV' 0 %, o čemer sta soglašali tudi po- Slstranivteku pogajanj brati (! Slc^r Je bilo iz dosedanje prakse raz-dn0 kot neugoden delovni pogoj bilo ve-Spiogp^K6!10 menjavanje izmenskega dela. j ((Jrarindv0lektivna pogodba za gospodarstvo I staj"'1'^t RS št. 39/93)je v prvi alineji 4. od-rnisjj..... ' d ena KPDT, pri čemer sta tako ko-_______a razlago te pogodbe, kot tudi sodna praksa (glej sodbo VDSS Pdp 850/95 z dne 7. 2. 1997) zastopali isto stališče, kot je sprejeto v tej razlagi. Nedvoumno in v podkrepitev sprejeti razlagi ureja isto vprašanje tudi Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS št. 40/97 - SKP-gd), ki v prvi alineji 5. odstavka 46. člena nedvoumno določa, da pripada delavcu dodatek v višini najmanj 10 % od osnove “za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah.” 2. Drugi osebni prejemki -4. točka 52. člena “Solidarnostno pomoč v ostalih primerih predlaga sindikat po kriterijih, ki so navedeni.” Obrazložitev: V 4. točki 52. člena KPDT je določeno, da v primeru smrti delavca ali njegovega ožjega vzdrževanega družinskega člana pripada njegovim družinskim članom oziroma delavcu solidarnostna pomoč v višini 30 % oziroma 60 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece. V ostalih primerih predlaga sindikat podjetja najmanj enkrat solidarnostno pomoč po vnaprej določenih merilih: za odsotnost zaradi bolezni nepretrgoma 6 mesecev ali več in za odsotnost 3 mesecev ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Solidarnostno pomoč v prej navedeni višini izplača delodajalec. Solidarnostne pomoči se ugotavljajo in izplačujejo na predlog sindikal- nega zaupnika, organizacije ali zunanje socialne službe. Pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana se izplača na osnovi ugotovitve poslovodnega organa oziroma delodajalca. V praksi je sporno, ali mora sindikat pri predlogu za solidarnostno pomoč v drugih primerih (ko ne gre za smrt delavca ali ožjega družinskega člana) poleg navedenih meril (odsotnost zaradi bolezni nepretrgoma 6 mesecev ali več, odsotnost zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu nepretrgoma 3 ali več mesecev) izdelati in utemeljevati še druga merila pri predlaganju pomoči. Komisija meni, da avtomatizma pri izplačilu solidarnostne pomoči ni. Solidarnostna pomoč mora vedno izhajati iz svoje narave, to je kot pomoč vsem tistim kategorijam zaposlenih, ki se jim zaradi smrti, nesreče ali bolezni socialni status bistveno poslabša. Vpeljevanje dodatnih kriterijev in meril za formalno predlaganje solidarnostne pomoči ni potrebno, zato ima sindikat pravico podati predlog za izplačilo solidarnostne pomoči v primerih, ko ne gre za smrt delavca ali njegovega ožjega družinskega člana, če nastopi eden izmed opredeljenih dveh kriterijev - delavčeva odsotnost nepretrgoma 6 mesecev ali več zaradi bolezni, in delavčeva odsotnost 3 mesece ali več zaradi poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Vedno pa obstaja diskrecijska pravica delodajalca, da ugotavlja in zahteva dodatno utemeljitev izplačila pomoči. Če namreč KPDT v istem členu določa, da se pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana izplača na osnovi ugotovitve delodajalca, to toliko bolj velja za ugotavljanje solidarnostne pomoči v primerih odsotnosti zaradi bolezni, poklicne bolezni ali nesreče pri delu. Delodajalčev dvom in ugotavljanje ter zahtevanje dodatne utemeljitve in posledično tudi odklonitev pomoči, bo toliko večje, kolikor manj tehten bo razlog za izplačilo solidarnostne pomoči. Dr Drag0 Mežnar predsednik komisije za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine °9la miza o nalogah sindikatov pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo Sindikati morajo strniti l *e|Uativ„Ven'j' 'ma Potrdilo o repre-katov y.,,0Stl kar 139 različnih sindi- *hidt4 °Je v primerjavi z razviti- j dobljen- * Haoč delavstva pri nas raz-paj pa n ’ dc'° v$eh sindikatov sku-k°vito ” P°Vezano in premalo učin- * v MarjV Poudarili na okrogli mizi lki°cdinrU’ s katero je končal svoje *°s 0rsan! StUd'Jski krožek, ki gaje le- dikatov vflrala Zveza svobodnih sin-Vemjc' V delu študijske-%er jy so sodelovali Darinka Augu-°ark0 n, l3 osne bolnišnice Maribor, 'Sklada n iz Svile>Vlad0 Belšak kb Sa^ Za izobraževanje delavcev M Milan S)nih Podjetnikih v Podrav-|C’ bušiln p V|lak iz Henkla Sloveni- 7 Mtt rdnc iz Felpta, Janko Košar !>ih„ ' 1 vetie- Branko Medik iz h vbari-, T/-!,Varne’ J°že Pauman iz rt^etck il riu Hoče ter Franc Wer-1 xata dni Območnega odbora Sin-Studi^ev trgovine Slovenije. J4 * 'ricni,,'^ožki so’ kakor je pouda-1,0 UsDe$nCa ^ar*ja Erakovič, izje-na oblika samousposablja- nja sindikalnih zaupnikov. V območni organizaciji ZSSS v Podravju jih pripravljajo že nekaj let v sodelovanju z Andragoškim zavodom Slovenije ter z ministrstvom za šolstvo in šport, ki njihovo dejavnost financira. Po besedah članice študijskega krožka Darinke Avguštiner bi se morali pri nas sindikati akcijsko povezovati, saj bi bili tako bolj močni in učinkoviti. Sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju Vekoslava Krašovec pa je poudarila, da so dognanja, do katerih so s svojim delom prišli člani študijskega krožka, prispevala tudi k boljšemu razumevanju te problematike v Svobodnih sindikatih. Vlado Belšak je na okrogli mizi govoril o sodelovanju med sindikalnimi centralami, ki gaje pri nas velikokrat premalo - tudi zaradi tega, ker sindikalni funkcionarji niso imuni pred liderstvom. Branko Medik pa je opozoril, daje ZSSS postala polnopravna članica Evropske konfederacije sindikatov, kar pomeni, da so sin- Člani študijskega krožka ZSSS so ugotovili, da imajo delavci v državah Evropske unije več pravic kot v Sloveniji. dikati pri vključevanju v Evropo prehiteli delodajalce in državo, ki še vedno čakajo v bruseljski čakalnici. Sicer pa bodo morali po mnenjih sindikalnih zaupnikov iz naj večjih mariborskih podjetij sindikati pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo strniti svoje vrste. Le tako bodo lahko enakopraven socialni partner državi in delodajalcem. Slednji si danes pod parolo harmonizacije naše zakonodaje s pravnim redom Unije prizadevajo zmanjšati nekatere pravice zaposlenih. To pa po mnenju udeležencev okrogle mize ni ustrezno, saj imajo delojemalci v državah Evropske unije bistveno večje pravice kot slovenski delavci. Vključitev Slovenije v Evropsko unijo zato ne bo vplivala na zmanjševanje, temveč na povečanje pravic slovenskih delavcev, trdijo udeleženci študijskega krožka. T. K. Fantje, primite me, drugače bom koga ubil! ” je pred dnevi v menzi naše tovarne zakričal rezkar Vili, ko je prišel na malico. “Zakajpa si tako razburjen, Vili?” smo ga vsi povprašali v en glas. “Šef me je tako razjezil, da me bolj ne bi mogel. Včeraj sem na svojem stroju, ki je star že več kot 25 let, garal kot črna živina. Danes pa mi je šef rekel, da lahko grem na upravo kar po delovno knjižico, “Odkrito vam povem, da že nekaj časa hodim z odporom v službo," je dejala kuharica Špela. “Direktor in vsi mogoči šefi se obnašajo do nas delavcev tako, kakor da smo sužnji- Do mene so vljudni samo takrat, ko si želijo, da bi jim pri razdeljevanju malic dala dvojno porcijo. Ko se srečamo na hodniku ali na ulici, pa me nihče niti pogleda ne, kaj šele, da bi me pozdravil! ” Iz dnevnika delavca Jožeta Uspešno podjetje če ne mislim narediti več kot včeraj. Pravi, da je direktor našemu oddelku za 20 odstotkov zvišal norme. Ali verjamete, da bi ta trenutek svojemu šefu in direktorju najraje zavil vrat? "je razburjeno pojasnil Vili. “Vili, zakaj se jeziš zaradi takšnih malenkosti," se je vključil v pogovor mizar Tone. “Če se lahko kdo v našem podjetju razburja, sem to lahko jaz. Ves prejšnji mesec sem delal nadure, moj šef pa mi jih je ,,pozabil pisati. Tako so me prikrajšali za pol plače." “Ne tarnaj, Tone, saj ni v našem podjetju nihče plačan po kolektivni pogodbi,” je dejal kurir Peter. “Čeprav se naši sindikalisti borijo za to, da bi direktor spoštoval kolektivno pogodbo, jim to doslej še ni uspelo. Direktor se izgovarja, da se mora podjetje pripraviti na uvedbo davka na dodano vrednost.” “Ali kdo ve, če bomo morda letos dobili regres za letni dopust? Lani nam ga direktor ni hotel izplačati,” je previdno povprašala snažilka Kristina. “Kje pa!” je vzkliknil Peter. “Slišal sem, da je direktor proti izplačilu regresa, ker bi to lahko ogrozilo ekonomsko stabilnost našega podjetja." “Fantje, ne govorite več o plačah! ” se je vmešal v pogovor strugar Lojze. “Mene bolj kot vse drugo moti slaba organizacija dela v podjetju. Vodja našega obrata tako slabo organizira delo, da več kot polovico delovnega časa gledamo v zrak.” “ V našem oddelku pa šefi tako slabo skrbijo za varstvo pri delu, da moramo delavci hudičevo paziti na svojo glavo, če je ne želimo izgubiti. Zato je produktivnost dela za polovico manjša, kot bi lahko bila,” je dejal orodjar Štefan. “Fantje, verjemite mi, da naše podjetje ni edino, ki ima nesposobno vodstvo," se je v pogovor vključil skladiščnik Rudi. “Zagotovo pa nobeno podjetje v naši občini nima bolj samoljubnega direktorja kot naše. Zadnje čase hodi po podjetju, kot da je,požrl marelo in ni pripravljen prisluhniti nikomur - ne sindikatu in ne svetu de- lavcev! ’ “Nehajte govoriti o tem, saj vse besede nične pomagajo," je dejal Vili. “Dejstvo je, da je naše podjetje slabo vodeno, da je organizacija dela na psu, da so plače pod kolektivno pogodbo, da delavci nismo dobili regresa in da smo zaradi razmer v podjetju vsi zaposleni nesrečni. Zato nam ne preostane nič drugega kot...” “Živeli, fantje! Kako ste kaj ? "je Vilija s svojim rezkim glasom prekinil direktor, ki je ravno tisti trenutek vstopil v menzo. “O kakšni prijetni temi kramljate pri malici, da ste vsi tako razgreti?" “O problemih v našem podjetju govorimo,” je pojasnil Lojze. “O kakšnih problemih neki!?” je skoraj zakričal direktor. “Ali še niste slišali, da je območna gospodarska zbornica naše podjetje razglasila za najbolj uspešno gospodarsko družbo v občini!?" “Zakajpa smo najbolj uspešni?” je presenečeno vprašal Vili. “Zakaj, zakaj?” je nejevoljno rekel direktor. “Zato, ker je podjetje lani ustvarilo 203.218 nemških mark dobička! Ali ni to naravnost fantastičen uspeh! Lastniki podjetja so tako navdušeni, da so upravi za 30 odstotkov povečali plače po individualnih pogodbah, člani nadzornega sveta pa so si dvignili sejnino na 700 mark. Ali lahko še kdo reče, da ni bilo pametno, da smo se za uspešno poslovanje podjetja vsi skupaj malce potrudili?” Vsi smo utihnili in pogledali v tla. Samo praktikantka Suzana je tiho vprašala: “Kako je mogoče, da velja naše podjetje za najbolj uspešno, če pa so vsi zaposleni nesrečni in z odporom hodijo v službo?” “Kakšno zvezo ima to z uspešnostjo podjetja ? ” je zakričal direktor. “ Važno je, da poslujemo z dobičkom! Za vse drugo mi je figo mar! ” “Potem pa se bom sama raje zaposlila v kakšnem manj uspešnem podjetju, kjer znajo poleg dobička ceniti še kaj drugega - denimo tudi zadovoljstvo delavcev," je mirno dejala Suzana. Direktor je debelo pogledal, vsi drugi pa smo se zahihitali. Neveri Borak: “Če me sprašuj neveri nora k: ve me # zakaj slovenski politiki še vedno < g so našli časa za resno razprav~-.. ___________._______.. memorandumu uglednih efco*1® e s tov, ne znam odgovoriti. K°t ■ v Novi Delavski enotnosti že o L vili, je mogoče razlog v tem, °al sporočila ne ustrezajo.” Študent in pol “Kam bo šel vaš sin potem, ko ho končni dij?" “Vse kaže, da v dom za starostnike! Dobro zdravilo “Kdaj si nehal jecljati?" “Odkar je žena na seminarju v Ameriki-“Ali ti je poslala iz tujine kakšno čudežno -vilo?” .. gljf “Ne, ne, samo vsak dan jo moram poku telefonu v Ameriko...” Boksar “Zakaj vaš pes vedno teče v kot, ko zazv°r “Zakaj pa ne, saj je vendar bokser ? Model “Gospodična, bi mi pozirali za akt ? „ “Ne, nisem ne model in ne manekenka. “Veste, saj tudi jaz nisem slikar, sem p estet. Najhitreiša pot “Duško, povej mi, kako bi iz Ljubljane P‘ najhitreje v Bomhograd? ” , „ lit’ “Pojdi na glavni kolodvor in sedi na vlak per. “Ne zajebavaj me, to je vendar napačna sr «13 FKH if-r-MiMM' 15 borza sindikalnega turizma DOPUSTI 99 Polith,J30^^3 V.Sloveniji: Bohinjsko jezero, Doritn'-'?’ "°9la, Čatež, Piran, Fiesa, Strunjan, ceno '!,k| hl®ice ali apartmaji za 4 do 6 oseb -HrvL0u 7-500 do 12.000 SIT/dan. stpiini o au0bala: Poreč - polpenzion v dvopo-Pl0‘i's°bi;hotel Neptun,7.760SIT/osebo, hotel tel7nl°'o00 SIT’ hotel Diamant 7.900 SIT, ho-v " "a8-400 S IT. Turistična taksa je vključena Puh d u vo|i° so še hoteli v Vrsarju, Rovinju, Na;o~at,cu’ na otokih Krk, Rab, Pag in Hvar. -Lanilapar,maiev za 2, 4 ali 6 oseb v Poreču vk|h,i!rna od 78.000 do 142.000 SIT za en teden, vini,, ®na turistična taksa. Apartmaje tudi v Ro-Posbk U na ot°ku Hvaru in Korčuli, v hunn=ia Rpoudba: Novigrad - Kastanja; bivanje otmnp? ovlh s polpenzionom - odrasli 4.900 SIT, Pr °C'do 10 let 3.500 SIT. Pi& dan! Pokličite nas!! te|Pfna i Pokličite nas na Dalmatinovo 4 v Ljubljani, °6l/326~9861/131'00'33, 061/322"975' faks - Metod Zalar, direktor (Ponudba za objavljanje, oglasov v 9{pvi (Delavski enotnosti Upravam podjetij tj (asih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Hgva ‘Delavska enotnost izhaja vsaki četrtekjia 16 straneh v nakladi 6000 izvodov, v revialni obliki in barvni tehniki■ Časopis je namenjen zlasti sindikalnim zaupnikom, berejo in naročajo pa pa tudi uprave in strokovne službe podjetij po vsej Sloveniji. Uredniška politika je usmerjena zlasti v spremljanje dela Svobodnih sindikatov na vseh ravneh organiziranosti. “V ospredju uredniške politike je tudi položaj zaposlenih in njihova prizadevanja za to, da bi bili plačani po kolek: timih pogodbah, da bi soupravljali, da bi bili socialno bolj varni, itn. ‘Hova Delavska enotnost edina v državi objavlja Sindikalno (isto in zneske izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah. (Poleg sindikatov spremlja Hova Delavska enotnost tudi delo drugih socialnih part-nerjev: delodajalcev, vlade, gospodarske zbornice Slovenije. (Prepričani smo, da je v našem časopisu smiselno objavljati tudi propagandna sporočila, zato vas vabimo k.sodelovanju. “Kontaktna oseba za zainteresirane je (Branko “Pintar, tel. 316-153. K pričakovanju vašega sodelovanja vas pozdravljava ‘Rajko Lesjak sekretar ZSSS in (Franček. “Kavčič, odgovorni urednikKpve (Delavske enotnosti Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar ‘Učinkovito soupravljanje” seminarja: sobj}611 Izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična uspo-nimi 7 clan°.v.svetov delavcev. Udeleženci se seznanijo s temelj-osrprt '30^’ k' i'h rnorajo obvladovati pri opravljanju svoje funkcije v Čili t njem or.9anu soupravljanja, v svetu delavcev, učinv 9a seminarja pa je tudi usposobitev sindikalnih zaupnikov za Kovito delo sindikata na področju soupravljanja. Se£iembnost seminarja: Poolv16 namenien članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom, ki