GKOGRAFSKI OBZORNIK SPREMINJANJE URBANIZACIJE V RAZVITEM SVETU Marjan Ravbar UDK 911.37 SPREMINJANJE URBANIZACIJE V RAZVI- TEM SVETU Marjan Ravbar, dr.. Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolucije 7, 61000 Ljubljana, Slovenija Z naraščajočo suburbanizacijo se mesta pos- topno širijo in dobivajo v prostoru nove raz- sežnosti. V pričujočem prispevku podajamo pregled sodobnega spreminjanja urbanizacije v razvitem delu sveta. V postindustrijskem razdobju v teh deželah opažamo intenzivne dekoncentracijske procese. Spreminja se pred- vsem prostorska struktura mest in njihov pomen v odnosu do okolice. To stopnjo urba- nega razvoja v literaturi pogosto imenujejo terciarno ali metropolitansko. Mesto je že od nekdaj s številnimi vezmi povezano s svojo okolico. Do 19. stoletja je bilo mesto proizvajalec nekate- rih proizvodov, nudilo je obrtne, trgovske, sejemske, prometne, kulturne, izobraževal- ne in nekatere druge storitve, okolica pa je bila potrošnik mestnih izdelkov in uporabnik storitev ter dobavitelj hrane in surovin. To zgodovinsko sožitje je spre- menila industrializacija in z njo povezani deagrarizacija in urbanizacija, ki sta pričeli te tradicionalne odnose spreminja- ti. Spremembe so še posebej intenzivne v zadnjih desetletjih. Mesto je pričelo sku- paj z bližnjimi naselji tvoriti integrirano prostorsko celoto. Industrializacija je pri- tegnila v mnoga mesta številne delavce s podeželja. Bodisi so bili to priseljenci ali pa dnevni migranti. Tudi "prometna revo- lucija" je iz mest postopoma širila svoj vpliv na okolico. Posebno vlogo pri tej preozbrazbi je imela sprva železnica, kasneje pa avtomobilizem. Vse to je pov- zročalo prostorsko širjenje mest v koncen- trično potekajočih pasovih ali vzdolž prometnic. V številnih primerih so se v mestna ozemlja vključila tudi bližnja vaška naselja. Demografska rast, postor- sko širjenje mest ter preobrazba odnosov med mestom in okolico vplivajo tudi na spremenjen fiziognomski videz ne le mest, temveč tudi njihove širše okolice. Zaradi UDC 911.37 CHANGING OF URBANIZATION IN DEVE- LOPED WORLD Marjan Ravbar, Dr. Marjan Ravbar, Inštitut za geografijo Univerze, Trg francoske revolu- cije 7, 61000 Ljubljana, Slovenia With the process of spreading of suburbani- zation, cities are gradually spreading and obtaining new functions in spatial orga- nization. In the following article a survey of contemporary changes of urbanization in developed countries is shown. In post indus- trial period intensive déconcentration proces- ses can be observed within them. Above all there are changes in spatial structure of ci- ties and towns and their functional role in spatial organization. Such a degree of urban development, in literature is well known as tericar or metropolitan stage. tega mnogi urbani geografi govorijo o enotnem organizmu, ki ga tvori mesto s svojo bližnjo in širšo okolico. Označujejo ga tudi kot "mestno regijo" (anglosakson- ska geografska literatura uporablja ter- min Functional Urban Regions, skrajšano FUR, nemška Stadt - Umland - Region, frankofonska pa agglomerations urbaines). Urbano regijo si zamišljajo kot vozlišče, ki ga po Wortmannu (12) sestavlja "mest- no območje" (mesto, predmestja in bližnja urbanizirana naselja skupaj z obmestni- mi naselji kot "mašilom"). Celotno območje je omejeno s 30 do 40 minutno izohrono, kar predstavlja približno radij 25 km okrog mesta. Mesto je predvsem sedež centralnih funkcij, uprave, gospodarskih in družbenih funkcij širšega pomena. Število delovnih mest običajno presega število stanovanj. Število dnevnih migran- tov je zato visoko. Medtem ko je v mes- tu osredotočena oprema regionalnega ali višjega pomena, prevzema "podeželje" po- leg oskrbne (za določene vrste proizvodov) in rekreacijske funkcije še bivalno vlogo, ki je čedalje bolj poudarjena. Obmestje je območje intenzivnih stikov med mestom in podeželjem in je tudi območje sprememb v demografski, zaposlitveni in socialni sestavi prebival- stva ter izkazuje naglo in pomembno pokrajinsko preobrazbo. Povzroča jih 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK mesto. Obmestja so gosto poseljena, kar je bolj posledica stopnje urbanizacije in manj velikosti mest (8). K obmestju priš- tevamo bolj ali manj zaključena območja, na katere se vežejo centrifugalni in/ali centripetalni populacijski tokovi med mesti in podeželjem, s katerimi so mesta in obmestja ozko povezani. Najintenzivnej- še povezave so zaradi prostorskih razlik med krajem zaposlitve, ki je povečini v mestu, in krajem bivanja. Zaradi speci- fičnih funkcij in svojske razporeditve iz- rabe površin (kjer tudi proizvodnja hrane ni zanemarljiva) pomenijo vmesni člen med mesti in podeželjem. Po svojem zna- čaju predstavljajo obmestja zapleten in kompleksen družbenoekonomski in prostor- ski pojav, ki je odvisen od deagrarizacije, industrializacije, urbanizacije, migracij, preslojevanja prebivalstva ter razrasta mestnih naselij (11). Spremenjeni način življenja, ki smo mu priča, je odraz kompleksnih družbenih aktivnosti s siner- getskimi posledicami tudi na področju nadaljnjega razvoja poselitve in urbaniza- cijskih tokov. Z naraščajočo suburbaniza- cijo se obmestja postopno širijo in dobiva- jo v prostoru nove razsežnosti. Obmestje kot samostojna "kategorija" pravzaprav ne more obstajati. Njegov obstoj je možen le v funkcijskih povezavah z osrednjim mestnim naseljem. Pogoje za izjemni razvoj mest je pravzaprav ustvarila šele sodobna indus- trializacija, ki je poglavitni, ne pa edini dejavnik urbane eksplozije. Ker so mesta poglavitna družbena in gospodarska sre- dišča, obstaja tesna zveza med urbaniza- cijo in gospodarskim razvojem. Tako je bila stopnja urbanizacije na začetku indu- strijske revolucije (okrog leta 1800) komaj 2 odstotna (4). Skokovito naraščanje rasti mest beležimo pravzaprav šele v dvajse- tem stoletju. V začetku tega stoletja je bilo na svetu le 11 milijonskih mest. Leta 1950 že 71, v letu 1975 pa 181. Danes postaja urbanizacija svetovni pro- ces. Svetovno prebivalstvo se je v zadnjih 60 letih (1920 do 1980) povečalo za 2,3-krat, toda pri tem so mesta narastla za 4-krat, velemesta pa celo za 7,6-krat. Po napovedih Združenih narodov naj bi bilo leta 2000 že 414 mest z več kot milijon prebivalci, od tega 264 v deželah v razvoju (9). Leta 1960 je v mestih žive- la tretjina svetovnega prebivalstva. V osemdesetih letih se je ta delež povzpel na 47% (13). V nekaterih evropskih deže- lah je ta delež še občutno višji: Nizozem- ska 88,1 %, Belgija 94,5 %, Danska 82,6 %, Velika Britanija 77,7 % itd. Prav povečanje števila mest ter naraščanje prebivalstva v njih sta verjetno najznačil- nejša izraza sodobne urbanizacije. V nadaljevanju želimo podati pre- gled sodobnega spreminjanja urbanizacije v razvitem delu sveta. Pri opisu se nasla- njamo predvsem na opise razvojnih urba- nizacijskih teženj v tistih deželah, kjer so le-ti najintenzivnejši. Torej v Severni Ameriki (ZDA) in Zahodni Evropi (manj v deželah vzhodne Evrope, kjer še vedno prevladujejo "klasične" urbanizacijske ten- dence). Opisi temeljijo na dostopnih obja- vah I1ASA (International Institute for Applied Systems Analysis, Laxenburg, Avstrija) in grupe CURB (Coste of Urban Growth), ki deluje v okviru "Evropskega koordinacijskega centra za raziskave in dokumentacijo družbenih ved". Analiza zajema desetletne preseke povojnih spre- memb urbanizacijskih procesov nekako od leta 1950 do 1980. Najprej smo posku- šali analizirati težnje, ki smo jim priča v nekaterih evropskih mestih z več kot 100 000 prebivalci, nato pa smo proučili še strukturne spremembe v zaledju teh mest ali funkcionalnih mestnih regij. Obdobji 1950/60 in 1960/70 pomeni- ta za vse evropske dežele čas hitrega naraščanja mest. Povsod so mesta napre- dovala hitreje od podeželskih naselij v njihovem zaledju. Indeks rasti mestnega prebivalstva se je gibal med 10 in 15%, čeprav so med posameznimi deželami velike razlike. V petdesetih in šestdesetih letih so bili indeksi rasti mestnega prebi- valstva v desetletnih časovnih razmakih različni in so dosegali od nekaj odstotkov (Avstrija, Belgija, V. Britanija) do nekaj deset odstotkov (Jugoslavija, Bolgarija), (preglednica 1). Skupna značilnost primer- jav razvoja mestnega prebivalstva je bila, da je po letu 1970 nastopilo postopno upadanje rasti mestnega prebivalstva. Intenzivnost zaostajanja rasti mest je bila odvisna od velikosti urbanega siste- ma. Močnejša je bila rast mestnega prebi- valstva v vzhodnoevropskih državah. V šestih zahodnoevropskih državah je prebi- 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK valstvo v mestnih območjih pričela celo upadati. Podatki tudi kažejo, da se (pose- bej še po letu 1970) v vseh evropskih mestih eksplozivna rast prebivalstva pos- topno zmanjšuje. Kazalci nakazujejo tež- nje k umirjanju in stagnaciji ali celo k upadanju prebivalstva v večjih evropskih mestih, ne glede na stopnjo gospodarske razvitosti države in politični sistem. Preglednica 1: Letne stopnje rasti prebi- valstva v mestnih območjih nekaterih evropskih držav v obdobju od 1950 do 1980 (prirejeno po 5, * - lastni izračuni, n.p. - ni podatka). Letne stopnje rasti Delež 1950 1960 1970 urba. do do do preb. Država 1960 1970 1980 1980 Slovenija* 2,91 2,15 2,05 48,9 Jugoslavija 3,64 3,80 1,22 46,0 Bolgarija n.p. 2,09 1,69 62,1 Švica 2,41 1,84 -0,06 54,6 Italija 2,39 1,61 0,72 55,0 Poljska 2,89 1,71 1,29 57,7 Švedska 1,49 1,66 -0,02 82,7 Madžarska n.p. 1,44 0,96 53,1 Francija 1,96 1,78 0,76 70,0 Danska 0,98 0,87 0,19 82.6 Nizozemska 1,26 0,76 -0,17 88,1 ZR Nemčija 1,9 0,77 -0,53 68,1 Avstrija 0,29 0,51 0,37 64,3 Belgija 0,47 0,09 -0,48 94,5 V. Britanija 0,44 0,19 -0,16 77,7 ČSFR 1,38 1,05 1,61 66,7 Španija 2,0 2,8 1,5 64,2 Portugalska 0,7 0,35 n.p. 58,3 ZR Nemčija 1,9 0,77 -0,53 68,1 Primerjave med velikostnimi raz- redi evropskih mest kažejo, da je stopnja gibanja rasti prebivalstva v obratnem sorazmerju z velikostjo mest (preglednica 2). V mestih z nad 5 milijoni prebivalcev (pariška in londonska mestna aglomeraci- ja) prebivalstvo dejansko po letu 1970 že upada. Tudi sicer se je demografska rast v evropskih mestih (z nad 100 000 prebi- valci) po letu 1970 zmanjšala v povpreč- ju za trikrat. Evropska mesta z več kot milijonom prebivalcev pa po tem letu praktično stagnirajo. Nadpovprečno letno stopnjo rasti imajo v zadnjih dvajsetih Slika 1: Tipi urbanega razvoja v Evropi. letih le še mesta z manj kot pol miljona prebivalcev. Prebivalstveni razvoj je na mestnih obrobjih nasproten. Na splošno, obmestna območja v populacijskem pogledu povsod še vedno, posebej pa v sedemdesetih in osemdesetih letih, močno rastejo. Tako je bilo npr. pri nemških mestih razmerje med številom prebivalstva živečega v mestnih središčih in pripadajočo okolico leta 1967 še 80 % proti 20 %, leta 1980 pa je bilo isto razmerje samo še 62 % proti 38% (10). Koncentracija prebivalstva v mestih v prvih desetletjih po drugi svetovni voj- ni in nato dekoncentracija prebivalstva in delovnih mest v obmestna oziroma robna območja mestnih regij sta pojava, značil- na za sodobni razvoj urbanih sistemov. Po letu 1970 v Zahodni Evropi praktično ni več značilne urbane koncentracije. Urbanizacijo nadomeščajo nasprotni proce- si, ki postajajo prevladujoči. Z njimi se spreminjajo vzorci naseljevanja s posledi- cami za nadaljnji razvoj in usmerjanje mestnih regij. Nekateri sicer trdijo, da so te težnje samo začasna motnja, proizvod recesije iz začetka sedemdesetih let, toda vse urbanizacijske težnje v 20. stoletju kažejo v isto smer: ustvarjanje urbane 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 2: Spremembe v razvoju mestnega prebivalstva in letnih stopenj rasti med obdobji 1960/70 in 1970/75 po velikostnih razredih evropskih mest (povzeto po 5). Štev. Štev. Rast prebivalstva v 000 Letne stopnja rasti prebiv. mest 1960- 70 1970--75 v % v milj. štev. % štev. % 1960-70 1970-75 0,1-0,2 46 1061 14.2 312 6.0 1.42 1.19 0,2-0,5 57 2352 13.7 937 4.8 1.37 0.96 0,5-1,0 26 1706 10.6 474 2.7 1.06 0.53 1,0-2,0 14 1528 8.6 332 1.7 0.86 0.34 2,0-5,0 7 1894 11.9 482 2.8 1.19 0.57 nad 5,0 2 217 1.3 -52 -0.3 0.13 -0.06 ' Skupaj 152 8758 9.6 2685 2.7 0.96 0.54 civilizacije brez velikih mest v klasičnem pomenu besede (2). Skoraj vsi razlogi, ki so nekdaj vzpodbujali rast velikih mest, so se namreč do korenin spremenili: že nekaj desetletij namreč transport, zveze in proizvodne tehnologije stalno zmanjšuje- jo potrebo po koncentraciji ljudi in indus- trije. Proces metropolitanizacije se je v Evropi pričel nekako v šestdesetih letih, dobri dve desetletji pozneje kot v ZDA. Rast prebivalstva v zunanjih conah gosto naseljenih območij pa poteka kljub vsemu počasneje kot v Severni Ameriki (7). Vzrok je predvsem v tem, da ima tržna naravnanost ameriške družbe bistveno manjši vpliv na planiranje razvoja mest kot v evropskih mestih, kjer imajo starej- ša historična mesta in drugačen sistem poselitve z ustaljeno gospodarsko struk- turo (koncentracija kapitala, delovnih mest, upravnih in drugih razvojnih funk- cij) še vedno dovolj privlačnosti za rasto- čo prostorsko koncentracijo prebivalstva v mestih. Avtorja tudi ugotavljata, da so začetki suburbanizacijskih procesov v prvi polovici tega stoletja potekali v Zdru- ženih državah v popolnoma drugačnih družbenih pogojih kot pozneje v Evropi. Danes nove komunikacijske tehnologije "razširjajo" prostorske možnosti sodelova- nja in omogočajo mnogo bolj dekoncentri- ran razvoj poselitve. Naraščujoča usmeri- tev družbe v potrošnjo in prosti čas ter spremenjene možnosti oskrbe spreminjajo gospodinjstvom življenjske razmere in jih postavljajo na drugačen organizacijski in kulturni nivo, zato številni avtorji že od srede prejšnjega desetletja ugotavljaj, da metropolitanizacija sodi med procese, ki v industrijskih deželah pušča globoke spremembe v prostorskih, morfoloških, demografskih, socialnih in ekonomskih strukturah okolice vseh evropskih mest. Analiza populacijskega razvoja v mestnih regijah nekaterih evropskih dr- žav kaže na spremembe znotraj vsakega nacionalnega urbanega sistema. Z vidika urbanizacijskih razvojnih stopenj je mogo- če v evropskih državah zaslediti široko paleto različnih prehodnih stopenj. Zgod- nejše urbanizacijske stopnje, za katere sta še značilni absolutna in/ali relativna koncentracija prebivalstva v mestih, so v glavnem še vedno prevladujoča poteza Vzhodne Evrope (preglednica 3, slika 1). Dežele, ki so na vmesni stopnji med koncentracijo in dekoncentracijo, so Dan- ska in Švedska na severu ter Avstrija, Francija in Italija v Srednji in Zahodni Evropi. Dežele, katerih mesta so v fazi popolne dekoncentracije ali upadanja, se raztezajo od Švice in Zahodne Nemčije prek držav Beneluxa do Velike Britanije. Jasno je izražena tudi naravnanost ev- ropskega urbanega sistema, ki neizogibno izraža težnje od koncentracije prebivalst- va v mestih k dekoncentraciji, kar ,po- meni absolutno stagnacijo ali celo upa- danje prebivalstva v mestih in močno naraščanje v obmestjih. To vodi k urba- nizaciji podeželja. Prebivalstvo v celotni mestni regiji močno narašča. Severnoameriška urbanizacija ni 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Spremembe rasti prebivalstva v mestih, obmestjih in nemestnih nasel- jih v obdobjih 1960/70 in 1970/80 v nekaterih evropskih državah (prirejeno po 6, * - lastni izračuni). Mesta Obmestja Nemestna naselja 1960 1970 1960 1970 1960 1970 do do do do do do Država 1970 1980 1970 1980 1970 1980 Avstrija 3,62 0.37 6,62 4.97 0,25 1.47 Belgija -2,84 -2,84 10.53 3,37 0,70 1,71 Bolgarija 2.09 1.69 5.31 2.60 2.60 0,97 Danska 1,86 -2,85 15,22 6,77 1,41 1,34 Francija 1.78 0.76 6,50 4,36 4,18 2,94 Irska -2,13 -0,01 2,77 18,56 -7,52 -1,34 Italija 15,03 0,34 6,12 6,08 -0,12 2.10 Madžarska 1.44 0,96 4.56 2.29 -1.00 1.51 Nizozemska 1,12 -4,27 24,64 10,62 12,50 6,50 Norveška 6,10 1,01 12,02 6,15 3.Š2 2,04 Poljska 1.71 1.29 5.99 2.42 3.69 6.32 Španija 3,18 8,08 10,67 8,00 -12,94 -9,72 Švedska 11.08 -7,51 10,56 10,18 0,24 1,02 Švica 1,93 -0.06 21,15 12,38 12.32 8.63 V Britanija -2,52 -2,42 14,52 3,61 5,44 2,24 ZDA 0.47 -0.31 2.55 1.80 4.15 6.30 ZR Nemčija 4,25 -0.53 12,25 3.06 0,00 2,40 SFRJ» 3.80 2.22 1.54 2.7 -0.7 0.3 Slovenija* 2.15 2.05 2.0 3.2 0.6 1.4 bila nikoli tako raznolika kot evropska. Poleg tega se je tudi proces dekoncentra- cije prebivalstva pričel že nekaj desetletij pred zaznavnimi spremembami v Evropi, toda tudi v ZDA je potekal enako inten- zivno. Predmestja so v že med 1910 in 1920 rastla hitreje kot mesta (pregledni- ca 4). Rast predmestij je bila intenzivnej- ša tudi v vsem medvojnem obdobju. V desetletju med 1950 in 1960 je delež prebivalstva v predmestjih že dosegel de- lež mestnega prebivalstva. Leta 1980 je v ameriških metropolitanskih regijah skupaj živelo 142 milijonov ljudi, od tega jih je v obmestjih ali suburbanih območ- jih, kot so ta območja imenovali, prebi- valo 81,1 milijonov (3). Tedaj so mesta v metropolitanskih regijah prvič zabeležila padec števila prebivalstva. Obenem je bil tudi opazen zaokret pri selitvenih toko- vih. Selitveni saldo je bil pri večini mest- nih regij negativen, kar se odraža v komaj opazni rasti metropolitanskih regij (6). Po letu 1970 prvič v tem stoletju opazimo rast nemetropolitanskih regij, in Ti to takšno, da presega celo rast metropo- litanskih območij. Berry (1976) je to spre- membo označil kot začetek novega obdob- ja v razvoju ameriškega naselitvenega sistema. Če povzamemo, dekoncetracijski procesi so v ZDA po letu 1970 dosegli že tako visoko stopnjo, da ne le v mestih, marveč tudi v celotnih mestnih regijah že prihaja do zasičenosti na gospodar- skem, industrijskem in populacijskem področju. Selitveni tokovi se prestavljajo iz mestnih središč In tudi iz obmestij na nemetropolitanska območja. To opozarja na "neindustrijski fenomen" razvoja poseli- tve (6) ali na protiurbanizacijo oziroma "counterurbanizacijo". V postindustrijskem razdobju pred- vsem v Severni Ameriki in razvitih ev- ropskih deželah opažamo nove težnje v urbanem razvoju. Spreminja se predvsem prostorska struktura mest in njihov pomen v odnosu do okolice^^JSS^opnjo urbanega razvoja v litejra&iin pogosto imenujejo terciarno ali rh^rop/Jlitangko. Pojavljati se prične na t ist i4^t(^i jt l druž- GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 4: Razvoj prebivalstva v mestih in suburbaniziranih obmestjih metropoli- tanskih regij zda (rast v %, * "Standard metropolitan statistical area"). 1910 1920 1950 1960 1970 do do do do do 1920 1930 1960 1970 1980 SMSA* - skupaj Mestna središča Obmestja (suburbs) Delež rasti prebivalstva v obmestjih 25,2 27,5 26,4 15,1 4,4 23,2 21,7 10,7 4,7 -3,1 31,0 43,7 48,6 25,5 9,3 - - 76,3 84,3 - benoekonomskega razvoja, ko terciarne dejavnosti prevzemajo vodilno vlogo v zaposlovanju prebivalstva. Razvoj terciar- nih dejavnosti, ob njih pa tudi tistih industrijskih panog, ki so vse manj odvis- ne od bližine energetskih in surovinskih virov, zato pa tembolj od kupne moči prebivalstva, vplivajo na prostorski razvoj delovnih mest. Nova delovna mesta se odpirajo v gosto naseljenih območjih. To praktično pomeni, da prostorska razmes- titev novih delovnih mest sledi razmestit- vi stanovanj. Prihaja torej do procesov, ki so nasprotni tistim v industrijski fazi urbanizacije, ko se je delovna sila pri- seljevala v mesta. Pri tem velja še pose- bej poudariti, da metropolitanizacija prido- biva na pomenu na tisti stopnji družbeno- ekonomskega razvoja, ko se povečuje pomen "srednjih" slojev prebivalstva, ka- terih življenjski standard je dosegel tak- šno stopnjo, da omogoča bivanje v družin- skih hišah na atraktivnih lokacijah na robu mesta ali ob ugodni dostopnosti do njega. Zaradi tega prihaja v mestnih regijah do določene prerazporeditve prebi- valstva. Obmestne in robne mestne cone doživljajo zgoščevanje prebivalstva in us- lužnostnih dejavnosti, mesta pa se prazni- jo. Urbanizacijo je povzročila ekonomska rast in ekspanzija industrijske proizvod- nje. Razvoj prometa ta proces še pospe- šuje. Poseben pomen ima individualni avtomobilski promet. 1. Berry, B. 1976: Urbanisation and Cou- terurbanisation. (- Urban Affairs Annual Review, vol. 11). London. 2. Berry, B. 1978: The Counterurbanisa- tion Process. Human Settlement System. International Perspectives on Structure, Change and Public Policy. Cambridge. 3. Boustedt, O. 1970: Stadtregionen. Hand- wörterbuch der Raumforschung und Raumordnung von der Akademie für Raumforschung und Landesplanung. ? Hannover. 4. Brown, L. R. 1979: Svijet bez granice. Globus. Zagreb. » 5. Drewet, R. 1980: Changing Urban Structures in Eruope. (- The Annals of the American Academy of Political and Social Science, Vol. 451). Philadelphia. 6. Hall, P., Hay. D. 1980: Growth Centres in the European Urban system. Heine- mann Educational Boocks Ltd. London. 7. Heinritz, H., Klingbeil, D. 1984: Zur Entwicklung der Münchner Suburbia. Mitt. d. geogr. Geselschaft in München, Band 69. München. 8. Rajman, J. 1978: Demographic proces- ses in suburban zones in Suothern Po- land.Geographica Slovenica 11. Ljubljana. 9. Rogers, A. 1982: Sources of Urban population growth and urbanisation, 1950-2000. A demographic accounting, Economic Development and Cultural Change, 30, No. 3. 10. Tönnies, G. 1982: Zur Neuabgrenzung der Verdichtungs - Räume als Pro- blemregionen. Raumforschung und Rau- mordnung, XL, Heft 3. Hannover. 11. Vriser, I. 1977: Urbanizacija obcin v Jugoslaviji (v luci faktorske analize). Geografski vestnik, XLIX. Ljubljana. 12. Wortmann, W. 1972: Die Regional- stadt. Veröfentlichungen der Akademie für Raumforschung und Landesplanung, Bd. 71. Hannover. 13. Zimm, A. 1984: Tendenzen der Stad- tenwicklung aus geographischer Sicht. Pettermans Geographische Mitteilungen, Bd. 128. Gotha. 22