DVA SPOMENIKA ZGODNJESREDNJEVEŠKE ARHITEKTURE IZ JUŽNE ISTRE BRANKO MARUŠIČ Sv. Nikolaj v Puli Med zaščitnim i izkopavanji je bila jeseni leta 1953 podrobno raziskana m anjša bizantinska cerkev na področju stare Pule. Stala je nekako na pol poti med antičnim forum om in kompleksom sam ostanskih zgradb okoli bizantinske ba­ zilike M arije Form oze. Ker je bila ozka ulica (risba 1) pred cerk v ijo im enovana po sv. N ikolaju (sv. M ikula), je nedvom no tudi cerkev nosila njegovo ime. Pisani viri nam ne n u d ijo o n je j nobenih podatkov.1 K er je služila stavba od začetka XIX. stoletja pa skoro do konca druge svetovne vojne v profane nam ene — končno je bila v n je j pekarna (sl. 1) — ni vzbudila pri strokovnjakih vse do let 1 Atti e m em orie (odslej AeM), v. XXIV, Poreč 1908, str. 128. 1946—47 nobene pozornosti. Bombe, ki so aprila leta 1945 padale v njeni ne­ posredni bližini, so uničile krov in razmajale zidove. Šele tedaj je M. R. Mi­ rabella, bivši direktor Arheološkega muzeja v Puli, izdelal približen tloris in Sl. 1 . Pogled na ruševine hiše št. 1 (bizantinska cerkev) v ulici sv. Mikule in hiše št. 4 v ulici 8. maja označil stavbo za m alo baziliko iz VI. stoletja, s poligonalno apsido in slepimi arkadam i na vzdolžnih zidovih.2 Leta 1949 so med čiščenjem ruševin porušili del perim entalnih zidov. Ker bi dela za vzpostavitev n ekdanje podobe cerkve 2 AeM, v. LIH, Venezia 1949, str. 265. zahtevala prevelike denarne žrtve, je bilo sklenjeno, da se stavba poruši v celoti. S podiranjem se je pričelo jeseni leta 1953, sama dela p ri rušenju in odvozu m ateriala pa so bila po v ečkratnih prekinitvah zaključena spom ladi leta 1954. P ri tem so prišli na dan razen ostankov kam nite cerkvene oprem e še tem eljni zidovi neke antične zgradbe skoraj kvadratnega tlorisa, drobno arheološko gradivo in številna kam nita antična spolia. I. (Bizantinska cerkev C erkev sv. N ikolaja (risba 2) je bila enoladijska stavba z apsido, ki se je navezovala na la d jo v njeni celotni širini. Apsida je bila na zunanji strani peterokotna, na n o tran ji sprva polkrožna, kasneje podaljšana prek o polovice kroga. P rvotno je bila nam reč apsida s sprednje stran i zaključena s 60—70 cm širokim zidom, ki je bil organsko spojen s stranskim a zidovom a (risba 2, 3). N a vzhodni stran i zida je bila zidana okrogla baza (risba 2, 5 profil A—B). širo k a v p rem eru 100 cm, ki je bila povezana z zidom in postavljena na 50 cm debeli sloj zem lje (nasip II v profilu A—B) s predzgodovinskim , antičnim in kasnoantičnim drobnim arheološkim gradivom . O m enjeni sloj zem lje je ležal na nekaj cm debelem antičnem m altastem tlaku (profil A—B). Baza je bila ohra­ n jena v prvotni višini 50 cm, zidana pa je bila v treh slojih: spodnji in zgornji sloj sta bila sestavljena od vodoravno, sred n ji pa od poševno zloženih klesancev. Zid pred bazo je m oral biti višji, saj je bil na desni stran i o hranjen za 24 cm nad gornjo površino baze. N ad bazo in zidom je bil 46 cm debeli sloj (nasip III v profilu A—B in C—D) z antičnim , kasnoantičnim in zgodnjesrednjeveškim Risba 3. Sv. N ikolaj v Puli — pogled na apsido potem, ko je bil dvignjen mozaični pod in izoliran antični zid, pregradni zid in okrogla baza drobnim arheološkim gradivom ; na tem sloju pa je ležal 12 cm debeli sloj po­ strani postavljenega kam enja, odlom kov antičnih tegul in zaobljenih m orskih kam nov, ki je bil čvrsto povezan z obilnim nadevom zem lje. Na tem ležišču je bil 10 cm debeli sloj dobro prečiščene m alte (profila A—B in C—D) z mo­ zaičnim i kockicam i na vrhu (sl. 4), ki so tvorile večbarven, z geom etrijskim vzorcem okrašen mozaičen tlak apside (sl. 2—4). Ob robu je krožila šest tračna raznobarvna bordura. Osnovni o k rasn i motiv, ki se je v pisani polkrožni m ozaični preprogi ponavljal in potekal brez pravega začetka in konca v vseh sm ereh, pa so tvorili m edsebojno p rep letajo či se krogi enake velikosti (v bistvu gre za H olm quistovo 10. skupino pleteninastih motivov).3 K onture motivov (krogov, kvadratov, m alih rombov itd.) so izvedene v črn i barvi. Mozaične kockice so iz apnenca, m arm orja in antične opeke. 3 W. H olm quist, K unstproblem e der M erowingerzeit, Stockholm 1939, str. 45, 46. Podobne mozaične preproge so bile v Puli najdene še na dveh m estih: v starokrščanski pokopališčni baziliki svete Félicité n a V elikem p olju in v stolni baziliki v starem delu mesta. M ozaik iz V. stoletja pri sv. F elicitasu (sl. 5) je mnogo prep ro stejši: izpolnjen je s krogi, ki se prepletajo tako, da tvorijo glavni okras štirilistaste rozete in k v ad rati z navznoter upognjenim i stranicam i.1 * * * Vzorec na m ozaični preprogi v diakonikonu stolne bazilike je v glavnem isti kot pri sv. N ikolaju. K onture krogov, ki so v prem eru znatno širši, niso tako izrazite, k er se m enja črna in rdeča barva. Zato vzbuja pozornost od vseh m o­ tivov n ajb o lj m otiv grškega križa z razširjenim i kraki. M. R. M irabella po­ stav lja m ozaik v VI. stoletje.5 Sl. 2. Sv. Nikolaj v Puli, Sl. 3. Sv. Nikolaj v Puli, večbarvni mozaični tlak v apsidi večbarvni mozaični tlak v apsidi Izven Pule, toda še vedno na področju Istre, srečamo podobni mozaični tlak še v Poreču in Vizačah (Nezakciju). Mozaik iz V. stoletja v desni ladji Predev- frazijeve bazilike v Poreču je podoben mozaiku v baziliki svete Félicité. Raz­ likuje se od njega v toliko, da so kvadrati izpolnjeni še z manjšimi kvadratki.5 Mozaični tlak severne bazilike v Vizačah (Nezakciju) je najpreprostejši in ver­ jetno najstarejši. Postavljam ga v začetek V. stoletja. Krogi, ki se dotikajo drug 1 A. G nirs, F rühe christliche K ultanlagen in südlichen Istrien, Jahrbuch des kunsthist. Inst., H. I—IV, W ien 1911, str. 20, sl. 22, str. 29; enaki vzorci se p o ja v lja jo tudi v dveh starokrščanskih cerkvah v G radežu (W. G erber, Alt- christliche K ultbauten Istriens und D alm atiens, D resden 1912. str. 33, sl. 32 na str. 30 in str. 33, sl. 36 na str. 34) in v kam nitih pregradnih rešetkah iz 5. stoletja v Solinu (W. G erber, Die Bauten im nordw estlichen Teile der N eustadt von Salona, Forschungen in Salona, Bd. I, W ien 1917, str. 108, sl. 108 na str. 109). 5 M. R. M irabella, Il duomo di Pola, Pula 1943, glej tloris na str. 18, 19 in te k st na str. 26, 27. 9 B. Molajoli, La basilica Eufrasiana di Parenzo, Padova 1943, str. 20, sl. 20; enaki mozaični vzorec (začetek V. stoletja) se pojavlja tudi v diakonikonu bazilike urbane v Solinu (W. Gerber, m . d. — Die Bauten, sl. 79, na str. 51). drugega, so razmeščeni v vzporednih vodoravnih ali pokončnih vrstah brez kakršnega koli prepletanja.7 Vzorec v Vizačah (Nezakciju) bi postavil na začetek razvojne linije med geometrijskimi mozaičnimi vzorci, ki jim je osnovni okrasni motiv krog. Na konec omenjene razvojne linije pa postavljam relativno komplicirani, po mo­ tivih bogati in barvno učinkoviti vzorec pri sv. Nikolaju ali stolni baziliki, ki ga, enako kakor M. R. Mirabella, datiram v VI. stoletje. Nekateri momenti pa celo dopuščajo, da stavim mozaični tlak pri sv. Nikolaju (a z njim tudi v stolni baziliki še bolj določno v drugo polovico VI. stoletja, v razdobje po živahni stavbarski umetnosti, ko je gradil ravenski nadškof Maksimiljan (546—556) v Sl. 4. Sv. N ikolaj v Puli, mozaično ležišče in večbarvni tlak v apsidi Puli mogočno baziliko Marije Formoze.8 Mozaični tlak je namreč pokrival tudi tisti del apside, kjer je že bila okrogla zidana baza in 60—70 cm široki zid. Ta dva torej nista več služila prvotnemu namenu, ko so postavili mozaični tlak. Ker pa ni v tehniki zidanja okrogle baze in mozaičnega ležišča nikake razlike, tudi časovni presledek ne more biti prevelik. Ker je 60—70 cm široki zid organsko spojen s stranskima zidovoma, medtem ko cerkev ustreza, kakor bomo še videli, po tlorisu in po okenskih pregradah baziliki Marije Formoze, postavljam prvo gradbeno periodo, ki ji pripadajo perimetralni zidovi, okrogla baza in že omenjeni zid, v čas okoli leta 550. Do polaganja mozaičnega tlaka je moglo priti nekaj desetletij kasneje, vsekakor pa pred letom 600.9 . Če sodijo vzorci v Vizačah (Nezakciju) pri sv. Felicitasu in Predevfrazijevi baziliki še v vrsto geometrijskih vzorcev, ki po mnenju nekaterih avtorjev v razdobju od IV. pa do konca VI. stoletja skoraj mehanično ponavljajo vzorce iz antičnih dvorcev I., II. in III. stoletja,1 0 mislim, da moramo iskati vplive in predloge za mozaični tlak pri sv. Nikolaju in v stolni baziliki v umetnosti 7 A. Puschi, Nesazio-scavi degli anni 1906, 1907 e 1908, AeM, v. XXXI, Poreč 1914, str. 11, brez slike. 8 E. Polatschegg, Pola Pauly-W issova REL, Band 21, 1, 1951, str. 1244, 1245; pisec navaja tu d i vso dosedanjo literaturo. 9 P. Toesca, Storia del arte italiana, Il medio evo, T. I. Torino 1927, str. 310. 1 0 B. Molajoli, n. d., str. 19, 21. bližnjega vzhoda, ki je obogatila stare vzorce z novimi motivi.1 1 Vzorec na mozaičnem tlaku v apsidi sv. Nikolaja in v diakonikonu stolne bazilike je mnogo bližji po motivih, času in duhu pregradi iz Tocane-Saint-Apre in otroč­ jemu sarkofagu iz Ravene, za katere je dokazano, da so po okrasu podobni bronastim vratom v Betlehemu,1 2 kot pa geometrijskim vzorcem v antičnih dvorcih.1 3 P rvotni nam en 60—70 cm širokega zida iz prve gradbene periode je n e­ gotov, k er ni bil najden v celotni širini. Pri gradnji peči za pekarno so okoli Sl. 5. Bazilika sv. Felicitasa, del mozaičnega tlaka iz polovice 5. stoletja leta 1860 uničili del mozaičnega tla k a in srednji del zida. Na tem sektorju sem našel skoraj v globini talne vode novčič iz leta 1860, zabite kole in odlomke recentnega porcelana. N ajbolj se mi zdi v erjetn a podm ena, da je bil om enjeni zid preg rad n i zid, ki je delil cerkveno notranjost v dva dela: v prostor za vernike in v p rezbiterij. Večja količina m arm ornih plošč v nasipu III daje slutiti, da so bili zid in m orda tudi prvotni tlak apside obloženi s takim i plo­ ščami. Nivo prvotnega tlaka je bil v višini okrogle baze. D o te višine je ostal o hranjen nam reč tudi jugozahodni dvojni zid neke antične stavbe z zelo širo­ kim i zidovi (risba 3), k ar p o trju je izrečeno domnevo o prvotni višini apsidnega tlaka. Ko je bil nivo le-tega dvignjen, je bil lahko del starega pregradnega 1 1 O o rien taln ih vplivih v mozaičnih vzorcih iz V., VI. sto letja v jadranskem obm očju g lej v P. Toesca, n. d., str. 109, 110; o razpadanju antične um etnosti od IV. stoletja d alje in o njenem p re tv a rja n ju v krščansko-orientalno um etnost glej p ri W. H olm quistu, n. d. 1 2 W. Holmquist, n. d., tab. XLVI, 1, 2, besedilo je na str. 12. 1 3 A. C. Orlandos misli drugače. On postavlja mozaično preprogo v Locridi (severna Grčija), ki je po vzorcu podobna mozaičnemu tlaku v sv. Nikolaju in stolni baziliki, na konec IV. ali pa na začetek V. stoletja in vidi v vzorcu antične vplive (A. C. Orlandos, Une basilique paléochrétiene en Locride, Bizantion V, 1929-30, Paris, str. 225, si. 13 na str. 226). zida uporabljen za Stylobat nove pregrade iz kam nitih p regradnih stebrov in plošč. Od te je najden odlomek stebra pravokotnega preseka z dvožlebnim okvirom na sp red n ji in zadnji strani, s spojnim kanalom na stranski strani in prehodom v okrogli steber (inv. št. S 379, tab. I, 6) te r del plošče s stopničasto profilacijo na zgornji strani in z nizkoreliefnim križem razširjen ih krakov na osnovni površini (inv. št. S 504, tab. I, 7). O ba odlomka sta iz apnenca. Velikost prvega je 40 X 20 X 19 cm, a drugega 25 X 23 X 10 cm. Podoben pregradni steber iz neznane cerkve v Puli ali v bližnji okolici je v lap id arju A rheološkega m uzeja Istre (inv. št. S 389, fotoneg. 1315). Tudi stebri prezbiterijalne pregrade v Evfra- Sl. 6. Pogled na desni zid cerkve in na del apside, ko je bila porušena hiša št. 4 v ulici 1. m aja zijevi baziliki v Poreču, ki so iz sredine VI. stoletja,1 1 dalje iz Solina* 1 5 1 6 in Ma­ kedonije,1 6 sodijo v isto vrsto p regradnih stebrov. S ekundarni nivo apside je bil v ravenskih bazilikah iz VI. sto letja verjetn o znatno dvignjen nad nivojem ladje.1 7 C erkev sv. N ikolaja je bila u sm erjen a natanko v sm eri vzhod—zahod, z apsido na vzhodni strani objekta. Levi in desni zid sta bila ojačena z 20 cm širokim i lezenam i (sl.6—9, risba 2), še bolj po so o jačeni zidovi na spoju sprednjega in stran sk ih zidov (sl. 1, risba 2). Lezene se n a v rh u niso spajale, 1 1 B. M olajoli, n. d., str. 29. 1 5 W. G erber, n. d. (Die Bauten), glej rekonstrukcijo p rezb iterijaln e p re­ grade v baziliki z ladjam i v obliki k riža na str. 34, sl. 44; besedilo je na str. 33, 34. 1 6 F r. M esesnel, Starokrščanska bazilika v Suvodolu, CZN XXXI, M aribor 1937, str. 41, 42. 1 7 O. W ulff, A ltchristliche und byzantinische Kunst, T. II, Berlin 1916, str. 398. nego so potekale vertikalno vse do vrha zida, podobno kot na stranskih zidovih cerkve V elike Gospe (sedanja pravoslavna cerkev sv. N ikolaja) v ul. M. Gubca v Puli in v erjetn o tudi bazilike M arije Formoze v Puli. K er so tem eljni zidovi cerkve široki 70 cm, to je za 20 cm širši kot v vodnem delu so 20 cm široke lezene zidane neposredno na tem eljne zidove. Iz tega sledi, da je bil nam en lezen dekorativen; oživljale so enolični videz zidov. Med lezenam i so bila v neznani višini široka, polkrožna okna s tranzenam i. N ajdeni odlomki (inv. št. S 613 a—d, tab. I, 8) so podobni okenskim tranzenam v grobni kapeli pri b a ­ ziliki M arije Formoze. Tem eljni zidovi so bili grajeni delom a z antičnim i Sl. 7. Pogled na desni zid cerkve po porušenju hiše št. 4 v ulici 1. m aja spoliam i, delom a pa je za tem elje uporabljen široki zid že om enjene antične stavbe (risba 2). Ker ni bila 100 cm debela površina m ed antičnim m altastim tlakom in prvotnim nivojem apside izpolnjena z antično ruševino, tem več s slojem zem lje (nasip II v profilu A—B) kaže, da so graditelji cerkve uporabili k am enje antične stavbe za zidanje cerkve, kolikor pa so dvignili tlak nad antični nivo, so navozili zemljo, v k ateri je najdena tudi predzgodovinska k eram ika, iz terena nad D ekum ansko ulico (danes Ul. 1. m aja), ki je om ejevala z južne stran i predzgodovinsko, gradiško Pulo. Pred prezbiterijalno pregrado je bila večja zidana grobnica. Kamenje je bilo zloženo tako, da je bila notranja stran grobnice gladka, zunanja pa ne­ pravilna. Notranja stena je bila tudi ometana z malto. Najdeni sta dve nagrobni plošči, od katerih je večja datirana z letom 1789. Po svojem tlorisu sodi cerkev sv. Nikolaja v vrsto cerkvenih stavb z apsido, ki je na zunanji strani poligonalna, na notranji pa polkrožna. Med njimi je najpomembnejša bazilika Marije Formoze v Puli, ki je bila zgrajena okoli leta 550. Poleg n je so znane še cerkve Velike Gospe v Puli,1 8 sv. Mihovila v Puli,1 8 » sv. M avra pri G aležanu,1 9 sv. P etra na Brionih,2 0 sv. E lizeja pri Fažani,2 1 sv. Lovra na C resu2 2 in Evfrazijeva bazilika v Poreču, ki pa se v tlorisu apside nekoliko razlikuje od navedenih objektov.2 3 Na vseh teh spom enikih cerkvene arh itek tu re iz VI. stoletja je očiten vpliv ravennskih bazilik.2 4 To je tudi po­ polnom a razum ljivo. Ravenna je b ila središče ravennskega eksarhata, v ka­ terega je bila vključena Istra.2 5 R avennska nadškofija je im ela v Istri obširna zem ljišča,2 6 nadškof M aksimian pa je bil po poreklu iz Istre. N ajdeno kam nito cerkveno pohištvo in tloris cerkve p o trju je jo že nave­ deno trditev, da sodi prva gradbena perioda, v k ateri je sezidana sama cerkev Sl. 8—9. Pogled na južni zid cerkve sv. N ikolaja, v čas okoli leta 550, in da je druga gradbena perioda, v k ateri je apsida dvignjena za 68 cm in okrašena z mozaičnim tlakom te r oddeljena od prostora za v ern ik e z novo kam nito pregrado, m lajša za n e k a j desetletij. 1 8 AeM, v. LIH, Venezia 1949, str. 262. 1 8 a W. G erber, n. d. (Altschristliche K ultbauten), str. 61; C. de Franceschi, San Michele in Monte, AeM, v. XLIV, str. 55 sl. 1 6 Mitt. Z. K. III. F. XIII. Bd„ W ien 1914, str. 188—189. 2 0 A. G nirs, n. d., str. 38 sl. 2 1 A. G nirs, Zur Topographie des A ger Polensis: Florianum bei Pola, Jahr­ buch fü r A lterthum skunde, Bd. II, W ien 1908. str. 122, sta v lja objekt pravilno h koncu an tik e; M. R. M irabella ga d atira v IX. stoletje (AeM, v. L, Pula 1938, str. 241). 2 2 Pagine istriane, v. XI., Koper 1913, str. 104 sl. 2 3 B. M olajoli, n. d., str. 28. 2 4 O. W ulff, n. d., str 398, 399. 2 5 Glej članek R. Udine, Il placito del Risano, Arch. Triestino, III. S., v. XLVH, Trst 1932, str. 15-22. 2 6 O posestvih ravennske nadškofije v Puli v članku A. Torrea, Le perga­ mene istriane dell archivio arciv. die Ravenna, AeM, v.XLI, Pula 1929, str. 103 si. II. Antična stavba II in antični zid I Izkopana sta bila tudi dva časovno različna antična o b jek ta. M lajšega p red stav lja stavba skoraj kvadratnega tlorisa (risba 2) z dvem a 260 cm in enim 80 cm debelim zidom. Č etrti zid je dvojni, njegova širina pa je neznana, k er se n a d a lju je pod hišo št. 6 v ulici 1. m aja. T anjši zid gre vzporedno z nek ­ d an jo D ekum ansko ulico, k a r dokazuje antični pločnik, k i se p o jav lja 42 cm pod sedanjim nivojem ceste v dolžini 600 cm ob sami zunanji stran i zida (profil Sl. 10. Sv. Nikolaj v Puli, antični vodnjak C—D). Plošče pločnika so debele 26 cm, ležijo pa n a 8 cm debelem sloju m alte. Vhod v stavbo je bil verjetno n ek je v sredini 80 cm debelega zida. Na vsakem spoju z zidovoma, ki se pravokotno odvajata od tanjšega zida, je bil m ajhen prostor pravokotne oblike (risba 2), z m altastim tlakom . Na n o tranjo stran severozahodnega zida je prislonjen vodnjak ovalne oblike (slika 10, risba 2), v južnem oglu pa je v samem zidu pravokotna odprtina s trem i vertikalnim i in eno poševno steno. Od ohranjene višine jugozahodnega zida do nivoja talne vode je proti hiši št. 6 100 cm, proti zunanji strani sam ega zida p a 78 cm; steni se n a d a lju je ta pod nivojem talne vode. Stena p ro ti n o tran ji strani zida je globoka 78 cm, pod to globino pa je sloj zemlje. Ker je n o tran ja stran zida ugotovljena do globine 85 cm, se je m orala odprtina širiti poševno proti no­ tra n ji strani. N a zunanjo stran jugozahodnega zida je bila vzporedno z odprtino p rislo n jen a na zid cisterna, ki pa ni bila odkopana zaradi talne vode. Zidovi opisanega o b jek ta so bili v tem eljih razširjen i za 15 cm. Zanimiv je profil C—D ob n o tra n ji strani jugovzhodnega zida, ki je o h ra­ n je n vse do višine 70 cm pod mozaičnim tlakom v apsidi bizantinske cerkve. Po 16 ali 54 cm se zid zožuje za 6 cm, nato pa se zopet n a d a lju je vertikalno vse do 6 cm debelega m altastega tlaka, ki je 100 cm pod ohranjeno zgornjo m ejo zida. Ako gledamo v smeri C—D, je razvidno, da se je v že om enjeni pravokotni pro sto r ob spoju zidov vgnezdil apsidni zid bizantinske cerkve (sl. 11), nato p a je vse do 92 cm od n o tran je strani apsidnega zida pod antičnim zidom in m altastim tlakom nasip I, po 92 cm pa se antični zid n ad alju je tudi pod m altastim tlakom , samo da ni pravilno zidan v vzporednih vodoravnih slojih, tem več od nepravilno lom ljenega in grobo obdelanega kam enja. Ta tem eljni zid m orem o slediti vse do 60 cm pod gornjo površino antičnega mal- SI. 11. Sv. Nikolaj v Puli — odnos med apsidalnim zidom in jugovzhodnim zidom antičnega objekta II tastega tlaka, n ad a ljn je globine pa ni mogoče ugotoviti zaradi talne vode, ki se p o jav lja že po 20 cm. D el tem eljnega zida je pokrit s 30 cm debelim slojem apna. P ravokotno nanj je naslonjen 18 cm debeli zidič, k i z njim ni organsko povezan. A ntični zid I (profil C—D) se ja v lja nekoliko cm pod antičnim m altastim tlakom . Širok je 42 cm, o h ran jen pa v dolžini 150 cm. Teče vzporedno z notranjo stran jo jugovzhodnega zida antičnega objekta II, od k atereg a je oddaljen za 20 cm. O antičnem zidiću I m orem o zak lju čiti samo to, da je sta re jši od antičnega o b jek ta II, ki je bil okoli 30 m južno od Forum a.2 7 M asivnost zidov, skoraj kvadratna oblika in položaj (tu so tek li spodnji obram bni zidovi predzgodo­ vinske Pule) kažejo na prvotno obram bni značaj o b jek ta (stolp?), ki pa je bil verjetno sekundarno, po državljanskih vojnah, izkoriščen v k ak drug javen nam en, ki je bil v zvezi z bližnjim Forumom . 2 7 E. Polatschegg, n. d., glej tloris antične Pule. III. Najdbe V apsidi bizantinske cerkve so v 46 cm debelem nasipu III najdeni m ed drugim drobnim arheološkim gradivom številni odlom ki zgodnjesrednjeveške keram ike (inv. št. S 2733 — S 2747; S 2749 — S 2764), za k atero je z m ozaičnim tlakom dan s koncem VI. stoletja term inus post quem. N ajštevilneje so zastopane skledice, ki so po obliki podobne prisekanem u lijaku. N ajširša p eriferija je v višini sam ih ust ali pa tik pod njim i. U sta so preprosto zaobljene 'tab. II, 1—4), UiV W 50' 1:2.50 00 1'IS' #Vi jlisb a 4 . Situacija ^ so' i m ' ■vodoravno zaključena (tab. II, 5a, 5b) ali pa vertikalno odrezana proti n o tran ji stran i (tab. II, 7). Odlom ek inv. št. S 2745 p red stav lja zanim iv tip nizke skledice z zelo široko odprtino in z dvojnim i usti; v tak o nastali žleb je bil položen pokrov skledice (tab. II, 6). Večina skledic je brez vsakega okrasa. Vzporedne vodoravne črte, ki so vidne na zunanji površini, so nastale pri izglajevanju površine s ščetkico. Izjem o tvori skledica inv. št. S 2733 (tab. II, 7), ki je o k ra­ šena na ustih in pod usti z enočrtno in veččrtno valovnico. N ajdena sta tudi d v a navzven zavihana vratova z usti m anjših trebušastih loncev (tab. III, 1, 2). U sta so preprosto zaključena (tab. III, 2) ali p a odebeljena na n otranji in zu n an ji stra n i te r stožčasto odrezana (tab. III, 1). Številni so tudi odlomki sten, k i so v glavnem okrašeni. Kot okras služi enočrtna (tab. II, 8—12, 15; tab. III, 6) in veččrtna (tab. II, 13, 14; tab. III, 7) valovnica, m etlični okras (tab. III, 3—5) in plastično reb ro z verižnim okrasom (tab. III, 6). V enem prim eru se p o jav lja valovnica na zunanji in no tran ji površini stene (inv. št. S 2747, tab. II, 15). Na vseh odlom kih so na zunanjih straneh sten že om enjene vzporedne vodo­ ravne črte. V nasipu II je poleg številnih odlomkov antičnih tegul, grobe antične k e­ ram ike, številnih pokrovov am for in delov sam ih am for, dveh odlom kov gli­ nenih lam pic (tab. III, 9, 10), dveh odlomkov okrašenih sigilatnih skledic (tab. III, 8), več odlomkov sigilatnih neokrašenih skledic in n ek a j stekla najdenih tudi mnogo odlomkov m lajše gradinske keram ike (inv. št. P 3848—P 3889; P 3515—P 5548; P 5637—P 5673). Na tabli IV so prikazani fragm enti, ki so okrašeni. N a enem odlom ku tegule (inv. št.A 3778) je žig v obliki dveh vtisnjenih koncentričnih krogov, na drugem (inv. št. A 3718) ostanek žiga (AULI FAES) ONI A(ULI)F(ILII) ; velika količina tegul z navedenim žigom je bila n ajdena v vseh prostorih antične vile v Val B andonu pri Puli.* 2 8 Na enem odlomku am fore je vrezana črka R (inv. št. A 3720). V nasipu I pod antičnim m altastim tlakom je najdeno n ek aj am fornih po­ krovov in odlom kov loncev provincialno-latenske izdelave (inv. št. A 3753 do A 3764). Z aradi talne vode, ki se p o ja v lja 10 cm pod antičnim tlakom , so bila tu n a d a ljn ja izkopavanja prekinjena. Številne kam nite antične spolie so prišle n a dan v tem eljnih zidovih cerkve. Iz apnenca sta dva korin tsk a kapitela (tab. I, 4; prem er osnove je 35 cm, višina 53 cm), trije veliki odlom ki gradbenih vencev (tab. I, 1; velikost venca je 67 X 70 X 53 cm), dve atiški bazi, ena polbaza, šest večjih odlom kov kaneliranili in letvičastih ali kanelirano-letvičastih kolon, im post pilastra in večji profilirani blok. N ajden je tudi odlomek gladke m arm orne kolone, torzo m arm orne statue oblečene ženske (tab. I, 2; velikost torza je 58 X 28 X 22 cm) in del m arm orne plošče z napisom v treh vrstah: / ........ (SA) C R U M . . . / . . . (PA)T R O N I (II)IIII V (IR) . . . (tab. I, 3; velikost plošče je 36 X 30 X 7 cm). Napis sodi po ductusu v prvo polovico I. stoletja n. e.2 8 P ri rušenju cerkvenih zidov so n ajd en i odlom ki preprosto profiliranih vencev, trije odlomki m anjših gradbenih vencev, vse iz apnenca, trije odlomki m arm ornih vencev, dve pro­ filirani m arm orni gredi in zelo zanim iv odlomek m arm orne grede (tab. I, 5; velikost grede ze 14 X 12 X 9 cm) z voluto na sprednji in suličastim i listi n a zgornji stran i grede. Polžni zavoj volute je klesan v te h n ik i stranskega zareza. Odlom ek dela vtis nedokončanega in zavrženega izdelka; ni izključeno, da je bila greda klesana istočasno z g rad itv ijo cerkve in da je bil odlomek zaradi neke napake uporabljen za stavbarsko gradivo. O dlom ek profilirane m arm orne grede je n ajd en tudi v mozaičnem ležišču. Sv. N ikolaj v B anjolah p ri Puli I Z g o d n j esre d n j e v ešk a cerkev Pod zunanjim pobočjem hribčka, na katerem je zg rajen del sedanje nasel­ bine B anjole, so na dnu m ajhnega zaliva, na zem ljišču, ki ga dom ačini im enujejo K azalič v K analiču (risba 4), nad 1 m visoki ostanki zidov cerkvice sv. N ikolaja (sv. M ikula). Tu je našel pred prvo svetovno vojno B. Schiavuzzi, ki je zbral tudi n ekaj podatkov iz zgodovine cerkvice, ostanke dvobarvnih (modra in rdeča barva) zidnih fresk. Zbrani podatki so naslednji: leta 1558 je bilo izročeno zem­ ljišče »terre di S. Nicolo«, ki jè pripadalo cerkvi, nekem u F ra n ju G rbinu 2 8 Jahresh, d. OAI, Bd. XIV, W ien 1911, str. 181. 2 8 G lej soroden ductus v napisu št. 39 v Inscriptiones Italiae, v. X, f. 1. Sl. 12. Sv. Nikolaj v Banjolah, antični friz z gredo Sl. 13. Sv. Nikolaj v Banjolah, sto riasti akroterij (Francesco Gobbo) pod pogojem, da popravi cerkev. V listinah iz leta 1569 in 1621 se om enja, da je pulski škof im el »Cortina circa Ecclesiam S. Nicolo«, t. j, posestvo, k i je bilo okoli cerkve sv. N ikolaja.3 0 Pulski škofje so imeli zem ljišče v B anjolah že v XII. stoletju.3 1 Med leti 1925 in 1930 so lastnik zemljišča, kopači zlata in delavci, ki so gradili cerkveni zvonik, izkopali s tem elji vred zidove neke stavbe, ki je b ila južno od cerkve. N jeni zidovi so potekali vzporedno z zidovi cerkve. Poleg Risba 5. Sv. Nikolaj v Banjolah, predlom bardski kubni kapitel teg a so tudi delno porušili cerkvene zidove, dvignili v cerkvi del kam nitega tla k a in opustošili zidano grobnico, ki je bila pred sam im glavnim vhodov v cerkev in drugo, ki je bila v notran jo sti cerkve m ed glavnim in stranskim vhodom. Ob te j priliki so prišle na dan naslednje antične spolie: torzo oblečene m oške statue iz apnenca (velikost torza je 47 X 35 X 22 cm), rustično izklesana m oška glava iz konglom eratnega kam na (velikost glave je 22 X 16 X 14 cm) in del apnenčaste grede s frizom (sl. 12; velikost grede je 54 X 30cm). N ajdeni so tudi naslednji ostanki kam nite (iz apnenca) cerkvene oprem e: odlom ka dveh kolon okroglega preseka (prem er prve je 12 cm, druge 20 cm, oh ran jen a višina prve 28 cm, druge 64 cm), storžasti akroterij s kvadratno bazo (sl. 13, višina a k ro te rija je 46 cm) in dva popolnom a enaka kapitela (inv. št. S 3001, 3002, risba 5) O snova kapitela je krožna, zgornja površina pa je kv ad ratn a z na- 3 0 AeM, v. XXIV, Poreč 1908, str. 158. 3 1 A. G nirs, Fragm ente eines P oleser-K alendarium defunctorum aus der M ittelalter .D rittes Jahresbericht der k. k. S taatrealschule in Pola, P ula 1910. vznoter ukrivljenim i stranicam i. Spodnja polovica kapitela je podobna valju, k i je na površini izpolnjen z osmimi slepimi dvotračnim i arkadicam i, k i so klesane v tehniki stranskega zareza. Prostor m ed arkadicam i je izpolnjen z zatrepastim vložkom. Prehod v zgornjo polovico kapitela, ki je podoben kvadru, tvorijo štirje m esnati in gladki sred n ji ter štirje lopatasti, m esnati in gladki vogalni listi, ki so vsi skoraj vodoravno izproženi navzven. V rh srednjega lista in sredina zgornje površine sta spojena z 9 cm širokim polvaljem , v k aterega so v tehniki stranskega zareza vrezani vertikalni žlebovi. Vsaka pokončna stranica k v ad ra je izpolnjena še z dvem a volutom a. D votračni peclji leže skoraj popolnom a vodoravno. A bakova plošča je kom aj naznačena. P rem er osnove je 15 cm, višina 30 cm, velikost zgornje površine pa 30 X 30 cm. Risba 6. Sv. N ikolaj v Banjolah, tloris O pisana kapitela sta nadvse zanim iva, saj m ed številnim i zgodnjesrednje- veškim i kapiteli iz Istre ne poznam nobenega podobnega prim erka. Še najbolj jim a je soroden kapitel z inv. št. S 349 (najdišče kapitela je neznano), k i je v v la p id arju A rheološkega m uzeja Istre in vsaj deloma tako im enovani pred- lom bardski kubni kapiteli iz P ule3 2 in okolice V odnjana (inv. št. S 286), ki pa so mnogo m ajnši. V bistvu sodita tudi kapitela iz B anjol v vrsto predlom bardskih kubnih kapitelov, in sicer na k ra j C. Cecchelijeve razvojne linije.3 3 C. Ceccheli postavlja kapitele te vrste v razdobje od konca VIL sto letja do sredine VIII. stoletja.3 4 T ehnika stranskega zareza, tipična za zrelo pleteninasto dekoracijo, ki pa se p o ja v lja že pred IX. in o h ra n ja tudi po X. stoletju, dopušča datiran je kapitelov iz B anjol v čas okoli leta 750. K er je bil s kapitelom a dan term inus post quem cerkev ni bila zgrajena, so pričeli m anjše izkopavanje, ki n a j bi dalo točen tloris in s katerim bi se m orda našel še k ak del kam nite cerkvene opreme. Izkopavanje je pokazalo, da je cerkev sv. N ikolaja v B anjolah m anjša enoladijska stavba s polkrožno apsido, ki se navezuje na la d jo v njeni celotni 3 2 R. C attaneo, L’arch itettu ra in Italia, Venezia 1889, str. 98, sl. 41. 3 3 C. Ceccheli, I m onum enti del F riuli dal sec. IV all XI, M ilano-Roma 1940, str. 74. 3 4 Istotam . širini (risba 6, 7). Stranska zidova in apsida so na zunanji strani ojačeni z lezenam i (risba 8). Po ena lezena je bila na prehodu iz ladje v apsido tudi na n o tran ji stran i vzdolžnih zidov. Nosili sta trium falni lok, nad katerim je bil g rajen zid v obliki zatrepa; le-ta je s sprednjim fasadnim zidom nosil dvokapno odprto o strešje z odprtim pogledom na ogredje. Obe n o tran ji lezeni sta bili sekundarno ojačeni, severna celo dvakratno (risba 9). Mislim, da gre že za navedeno popravljanje iz XVI. stoletja. Apsida je bila verjetno obokana s pol- kupolo. V cerkev sta vodila dva vhoda: glavni skoraj na sredini pročelja in stranski n a zahodni polovici južnega zida. Za vratna praga (risba 10, 11) sta bili uporabljeni antični spoliji. P red glavnim vhodom je bil kam nit tlak. Nivo apside je bil dvignjen za 25 cm nad nivojem ladje. P erim entalni zidovi so bili zaradi vlažnega zem ljišča vkopani globoko v zemljo. S edanji nivo zem ljišča za apsido je za 33 cm višji od tlak a v apsidi. Č eprav so kopali 100 cm globoko ali 38 cm pod kam nitim tlakom v ladji, niso prišli do tem eljnih zidov, ki so v erjetn o razširjen i za širino lezene. Če kažejo najdeni deli kam nite cerkvene oprem e na polovico VIII. stoletja, je ugotovljeni tloris cerkve še starejši. D esna ladja okoli leta 550 zgrajene E vfrazijeve škofijske palače3 6 je po tlorisu tako sorodna cerkvi sv. N ikolaja v B anjolah, da med obema pač ne m ore biti velike časovne razlike. N ajdeni deli cerkvene oprem e in tloris p ostavljajo cerkev sv. N ikolaja m ed tiste zgodnje objekte cerkvene arhitekture, ki so bili zidani v času od sredine VI. do sredine VIII. stoletja. K er pa so za cerkveni tlak uporabljene preproste kam nite plošče in ne pisane mozaične kockice, lahko nekoliko skrčim o navedeno razdobje, saj vemo, da kam niti tlak nadom ešča mozaični tla k šele v VIL stoletju.3 6 M anjše cerkvice, ki im ajo v osnovi enako tlorisno shemo, t. j. polkrožno apsido v širini ladje, srečamo na vzhodni obali Jadrana tudi pred sredo VI. in po sredi VIII. stoletja. Tu mislimo na grobne kapele IV in XI v sklopu staro ­ krščanskega pokopališča M anastirine v Solinu3 7 * in grobne kapele I—V v staro ­ krščanskem pokopališču Cim are v Poreču,3 6 preko k aterih vodi razvojna črta k antičnem u poganskem u stavbarstvu3 9 ter na cerkev hrvatskega k ra lja M uti­ m ira (892—910?) pri sv. Luki na U zdolju pri K ninu.4 0 Če pa je osnovna tlorisna shem a vedno ista, so v podrobnostih neke razlike. Starokrščanske grobne kapele so, za razliko od objektov iz razdobja od srede VI. do srede VIII. stoletja v Poreču in B anjolah, brez lezen, m edtem ko je na U zdolju v M utm irovi cerkvi zaradi polcilindričnega svoda razčlenjena tako zunanja kot n o tran ja površina podolžnih zidov s pravim i pilastri. Toda če je obravnavana tlorisna zasnova po dosedanjih ugotovitvah najbolj razširjen a na vzhodni obali Jadrana, je vsekakor zelo pom em bno dejstvo, da im a 24. ja n u a rja leta 850 posvečena M arijina cerkev v Pribinovem gradu precej v erjetn o isto tlorisno shemo. Mislim da prav sv. N ikolaj v B anjolah p o trju je 3 6 G lej tloris v B. Mola joli, n. d. in besedilo na str. 29. 3 6 P .T oesca, n. d., str. 310. 3 7 R. Egger, D er altchristliche Friedhof M anastirine, Forschungen in Salona, Bd. II, W ien 1926, str. 13, sl. 11. 3 6 A. Amoroso, L’antico cim itero cristiano di Parenzo, AeM X, Poreč 1895, str. 504 si.; F. Babudri, Le antiche chiese di Parenzo, AeM, v. XXIX, Poreč 1913, str. 160—167. 3 9 R. Egger, n. d., str. 54. 4 0 L. K aram an, Iz kolijevke h rvatske prošlosti, Zagreb 1930, str. 10. Tab. I, 4. 11 Arheološki vestnik Risba 7. Perspektivni pogled na ostanke Sv. Nikolaja v Banjolali O' K ) Risba 8. Pogled na zunanje Lice apside domnevo T. Bogyayja, da so pri gradnji m adžarske opatije Zalavar ohranili ali prezidali Pribinov grad in da je v okoli leta 1570 izdelanem načrtu G .T urchka prikazan izvirni tloris in severna stena M arijine cerkve.4 1 S tem pa sem že zašel v vprašanje kulturnih vez m ed Spodnjo Panonijo in Istro, ki je v stro ­ kovni literatu ri precej obravnavano in m orda nisem daleč od resnice, ako trdim , da sv. N ikolaj v Banjolah tako stilistično k ak o r tudi po času p o trju je tiste pisce, ki vidijo v Istri pokrajino, iz k atere so v karolinški dobi p rih ajali v Spodnjo P anonijo m ojstri gradbene in tudi kam noseške obrti.4 2 Risba 11. Pogled na stranska v rata m I I . Najdbe V apsidi in pred glavnim vhodom v cerkev so bili n ajd en i izpod kam nitega pločnika v sloju zem lje, ki je bila pom ešana z m anjšim in večjim neobdelanim kam enjem , odlomki na lončarskem kolesu izdelane keram ike (inv. št. S 2865 do S 2891), za katero je s pločnikom verjetno dan term inus post quem vsaj s sredino VIII. stoletja. Za vso najdeno keram iko je značilno, da so glini prim ešani drobci apnenca in kvarcitnega peska. N ajštevilneje so zastopani lonci rdečkaste, rjav k a ste in rjavkastordeče barve. Stene loncev so tanke, na zunanji površini pa so m ed vratom in najširšo p eriferijo okrašeni s pravilno izvedenim i enočrtnim i valovnicam i v eni (tab. V, 1—4, 6) ali v dveh vrstah (tab. V, 5). M etličasti okras se ja v lja samo en k ra t (tab. V, 7). U sta navzven zavihanih ustij so različno oblikovana: v enem prim eru so preprosto zaključena (tab. VI, 5), v ostalih prim erih pa so na zunanji stran i zaobljeno ojačena (tab .VI, 1—4). U stja so ostro odvojena od vrata. N ajden je tudi odlom ek kotliča z okroglo lu k n jo pod samimi usti (tab. VI, 9). Med sko­ delicam i je zanim iv odlomek z inv. št. S 2872 (tab. VI, 7) s plastičnim i vodo­ ravnim i rebri ki krožijo pod usti. Usta so na zu n an ji strani zaobljena, na n o tran ji pa rahlo užlebljena in postrani odsekana pro ti n o tran ji površini. 4 1 T. Bogyay, Izkopavanja v Zalavâru in njihova zgodovinska razlaga, Zbornik za um etnostno zgodovino, N. V., 1 . II, L ju b ljan a 1952, str. 230, 231, sl. 49 na str. 215. 4 2 T. Bogyay, n. d., str. 235; glavna literatu ra za navedeno vprašanje je po­ dana v istem spisu in v članku L. K aram ana, A propos de l’église de P ribina a B latnograd-ville de Balaton, A rchaeologia Iugoslaviea I, Beograd 1954, str. 91 sl. O dlom ek z inv. št. S 2883 je okrašen z enočrtno pravilno valovnico (tab. VI, 8). U sta skodelice z inv. št. S 2867 (tab. VI, 6) so preprosto zaobljena, pri inv. št. S 2883 (tab. VI, 8) pa vodoravno zaključena. O dlom ki keram ike (inv. št. S 2892—S 2902) so bili najdeni tudi v D račicah — tak o se im enuje zem ljišče na vrhu pobočja, ki se od K analiča dviga proti n o tran jo sti (risba 4), v ruševinah srednjeveške naselbine4 3 in starega K onventa (po ljudskem izročilu). U sta loncev so tudi tu navzven zavihana in konično o d rezana (tab. VI, 10) ali skoraj vodoravno zaključena (tab. VI, 11). O dlom ek z inv. št. S 2879 (risba 12) je na ram enu okrašen z ritm ično izvedeno enočrtno valovnico. Skoraj vodoravno zaključena in rahlo ojačena usta so na zunanji strani pod robom užlebljena. Z valovnico je okrašen tudi odlom ek ostenja z inv. št. S 2898 (tab. V, 8). U sta skledic so preprosto (tab. VI, 12) ali vodoravno (tab. VI, 14) zaključena. V enem prim eru so usta odebeljena in ostro oddvojena od stene. RIASSUNTO Due monumenti d’architettura dell’alto medioevo nellTstria meridionale L’au to re si occupa prim a della chiesa di San Niccolò aP ula che era situata tra l’antico Foro e il complesso degli edifici conventuali intorno alla basilica di S anta M aria Form osa (fig. 1). D al principio del secolo XIX e fino alla fine della seconda gu erra m ondiale, il fabbricato serviva a scopi profani. Alla fine della seconda g uerra m ondiale però subì cosi gravi danni da dover essere, n ell'au tu n n o 1953, definitivam ente distrutto. A quest' occasione e nel corso degli scavi di protezione vennero alla luce, oltre al pavim ento di mosaico e ai 4 3 AeM, v. XXXIX, f. 2, Poreč 1927, str. 341. fram m enti dell’arredam ento chiesastico in pietra, anche i m uri di fondam ento d’una costruzione antica e num erose spoglie antiche. La chiesa di San Niccolò (fig. 2) era un edificio a una navata con l’abside collegata alla navata nella sua larghezza intera. D alla p arte esteriore, l’abside era di form a pentagonale, m entre nell’interno, nella sua prim a fase, era di form a sem icircolare che poi, più tardi, venne alquanto prolungata oltre alla m età del circolo. E ra costruita esattam ente nella direzione ost-ovest. I m uri longitudinali erano rinforzati con lišene di uno spessore di 20 m (fig. 6 a 9), m entre i m uri sulla linea di congiunzione dei m uri di facciata con quelli longitudinali erano anche più rinforzati (fig. 1), P erchè i m uri di fondam ento avevano uno spessore di 70 cm, le lišene decorative erano applicate direttam ente ai m uri di fonda­ m ento; esse raggiungevano l’altezza stessa dei m uri. F ra le lišene si trovavano larghi finestroni sem icircolari a transenna in p ie tra (tav. L, 8). I m uri di fondam ento erano costruiti in p arte con delle spoglie antiche (tav. I, 1 a 5) e in parte, p er la loro construzione sono stati adoperati i grossi m uri dell’antica costruzione di una pianta quasi quadrata (fig. 2), con un a cisterna adiacente (fig. 10) e u n ’ap ertu ra rettangolare nel m uro stesso. Secondo l’ opinione dell’au ­ tore, questo edificio parallelo al m arciapiede scoperto nella D ekum anska ulica, aveva servito prim a a scopi di difesa (la torre), e più tardi, nell’epoca della pacificazione, a scopi publici in relazione al Foro vicino. N ell’ abside della chiesa fu trovato un pavim ento in mosaico m ulticolore a ornam enti geom etrici (fig. 2 a 4). Le sue fondam enta (profilo A—B) sono form ate da un strato di 10 cm di m alta ben purificata e da una strato di 12 cm com posto di pietre posate di sbieco, di fram m enti di antiche tegole e di pietre m arine tondeggianti, il tutto fortem ente collegato m ediante u n ’abbondante riem pitura di m alta. Il mosaico è ap p aren tato ai pavim enti in mosaico della basilica settentrionale a Vizače- Nesactium , della basilica fu neraria di Santa Felicitas a P ula (fig. 5), della basilica preeufrasiana a Poreč e sopratutto a quello della basilica cattedrale a Pula. L ’autore lo colloca alla fine della linea evolutiva dei mosaici a disegni geo­ m etrici dei quali il motivo ornam entale fondam entale fu il cerchio. Se i disegni dei mosaici a Vizače-Nesactium, a Santa Felicitas e nella basilica preeufrasiana appartengono ancora al tipo dei disegni geom etrici che quasi m eccanicam ente ripetono i disegni dei palazzi antichi del secolo I, II e III, secondo l’opinione dell’autore invece gli influssi e i modelli p er il pavim ento in mosaico a San Niccolò e nella basilica cattedrale a Pula vanno cercati n ell’arte del Prossim o O riente che, sopratutto nel secolo VI, ispirò con questi stessi disegni la deco­ razione dei tram ezzi di p ietra e i sarcofaghi a R avenna e nella F rancia M eridionale. Al di sotto delle fondam enta del mosaico, c’era l’argine III che aveva uno spessore di 46 cm (profili A—B e C—D) con m inuto m ateriale archeologico appartenente all’antichità, all’antichità avanzata e all’alto medioevo (tav. IL, 1 a 15, ta v .'III, 1 a 7). Lo spazio di tem po che corre fra il prim o e il secondo livello dell’abside non è poi tanto grande. Il tram ezzo m urato (fig. 3) che se­ parava l’abside dalla navata destinata ai fedeli, era organicam ente congiunto con i m uri longitudinali, m entre la rotonda base m u rata è costruita nella stessa tecnica dello strato inferiore della base del mosaico. Anche il m uro m eridionale-orientale dell’antica costruzione è adoperato p er il livello prim itivo (fig. 3). F ra il livello prim itivo dell’abside e il pavim ento antico in m alta, c’è l’argine II di uno spessore di 100 cm (profilo A—B) con m inuto m ateriale archeologico preistorico (tav.lV ), come anche quello dell’an ti­ ch ità (tav. Ili, 8 a 10) e dell’antichità avanzata. Q uando il livello dell’abside fu sollevato, fu construito anche il tram ezzo nuovo composto di colonne (tav. I, 6) e di plutei di pietra (tav. I, 7). P erchè la chiesa di San Niccolò, evidentem ente costruita sotto l’influsso delle basiliche di Ravenna, corrisponde, secondo la pianta e la transenna delle finestre, alla basilica di Santa M aria Formosa, l’autore colloca il prim o periodo d i sua costruzione, nell’epoca della vivace attività edile, qundo l'arcivescovo di R avenna, Massimiano, construisce la basilica di Santa M aria Formosa. Il m o­ saico del pavim ento fu posato alcuni decenni più tardi, ad ogni modo però p rim a dell’anno 600. N el seguito dell’articolo, l’autore si occupa della chiesa di San Niccolò a B anjole presso Pula (fig. 4). La chiesa di San Niccolò a B anjole (fig. 6, 7) è un m inore fabbricato a una navata con un’abside sem icircolare collegata alla n av a ta nella sua larghezza intera. D alla p arte esteriore, i m uri longitudinali e ’abside erano rinforzati di lišene (fig. 8). Anche dell’interno, al passaggio d alla n av ata all’abside, c’era una lišena a ognuno dei due m uri laterali, Q ueste d u e lišene portavano l’arco trionfale, sopr il quale era construita una p arete tran sv ersale; questa parete con quella della facciata anteriore sosteneva il tetto a due spioventi con tra v a tu ra aperta. Le due lišene furono rinforzate secon­ d ariam en te quella settentrionale persino doppiam ente (fig. 9), ciò che testim onia degli interventi di ristorazione nel secolo XVI, conosciutici anche da docum enti scritti. È probabile che l’abside sia stata sorm ontata da una mezza cupola. La chiesa aveva due entrate: quella principale che si trovava quasi nel mezzo del m u ro di facciata, e quella laterale, nella m età occidentale del m uro m eridionale. P e r le soglie dei due portali furono adoperate delle spoglie antiche. D ell’a rre ­ dam ento chiesastico in p ie tra sono stati trovati due fram m enti di due colonnette rotonde, un acroterio in form a di pigna a base q u ad rata (fig. 13) e due capitelli p erfettam en te uguali (fig. 5) che non rassom igliano affatto ad alcun esem plare dei num erevoli capitelli dell’alto medio evo trovati in Istria. Essenzialm ente, q u esti due capitelli possono essere clasificati fra i cosidetti capitelli cubici prelom bardi appartenenti al periodo che va dalla fine del secolo VII alla m età del secolo VIII. N elle rovine della chiesa furono tro v ati i seguenti m onum enti an tich i: il torso di una statu a d’uomo panneggiata, una testa d’uomo d’esecuzione ru stica e una p arte dell’arch itrav e con il fregio (fig. 12). N ell’abside e davanti a ll’en tra ta principale furono trovati, sotto il pavim ento in pietra, fram m enti di ceram ica (tav. V, 1 a 7, tav. VI, 1 a 9), per la quale il m arciapiede ci perm ette di stabilire il term inus post quem con la m età del secolo V ili. D ella ceram ica a p p a re n ta ta (tav.VI, 10 a 14, fig. 12) fu trovata anche nelle rovine della colonia m edievale in cim a alla collina al piede della quale è situata la chiesa. A lla fine dell'articolo, l'autore classifica la chiesa di San Niccolò come a p p a rten e n te alle costruzioni dell’arch itettu ra ecclesiastica prim itiva in Istria, co stru ite dal principio del secolo VII fino alla m età del secolo VIII. Vi fu indotto dal pavim ento in pietra, invece in mosaico, e dalla pianta che rassom iglia alla n av ata destra del palazzo episcopale di Eufrasio, costruita circa l’anno 550. In quanto alla sua genesi, la pianta è collegata alle cappelle funerarie dei prim i secoli del cristianesim o (Solin, cim itero a M anastirine, cappella XI; Poreč, ci­ m itero paleocristiano a Cim areo, cappelle I a V) e, attrav erso queste, all’antica a rc h ite ttu ra pagana. llSiFï 1 * |! M r | ? W ■ ' ' ■ ' ? ’ ■ '' m 1W L E L . f 1 v ' l ■ . ■ -.fr. J 1 ' __i M Î W - ^ v . jVikolai, profila c-D m a -b Legenda m r e c e n tn a ru še u in a [ H l a n tik n i m a tte ra i p o d n a s ip I EEE m ozaični pod S S lI M l m a lte r n a podloga m m a n tik n i p lo čn ik . ■ S 3 z id i n a p o dloga m o z a ik a n a s ip I a p n o a n tik n i z id ÏÏ u f u n d a m e n tu Ë É a n tik n i z id ïï m m a n tik n i z id T ■ b iz a n tin s k a cepkav l£2r] n e p n c k o p an o n a s ip S Priloga 1