Za poduk iu kratek oas. Socijalist. (Spisal Ant. Solnoe.) II. To je bilo gibanje in življenje pri Vaupotiču! Natakaiji in nalakarice so švigale po sobah, veži in kuhinji kakor pisani metulji po toplem pomladanskem vzduhu; Vaupotič sara pa je zapovedoval sedaj temu, sedaj onemu ter oblastno hodil od sobe do sobe in od mize do mize, motreč s svojim zvedenim očesom, kako izpolnjujejo pokorni mu duhovi njegove stroge ukaze. Danes po večernicah se je imelo vršiti pri Vaupotiču ljudsko zborovanje, ali kakor se je izražal Anton Fajs, slovenščina. Bogatašev študent jo prevzel vso potrebno skrb za zborovanje. Vroči poletni dan je bil kaj ugoden za današnjo uprizoritev. Tam v zadnji hiši je že sedel mladi Bogataš s svojimi tovariši pri pijači ter čakal, da pridejo Ijudje od večernic. Potem se ima takoj začeti zborovanje. — »Dolgo trpi«, izpregovori Bogatašev študent ter si popravlja rudečo zavratnico in dopadljivo pogleda rudeči klinček v suknjini luknji. Mlajši dijaki mu s kimanjem in s prisiljenim nasmehom potrdijo njegove besede, slarejši pa, Bogaiaševi sovrstniki na vseučilišču, se začnejo lecati in iztegovati roke ter noge, kazajoč, da je tudi njim dolgočasno čakati. Fiogataš potegne uro iz žopa ter začne računiti: »Vsaki čas bo gotovo. Ti, gledaj pri oknu, kdaj bodo začeli ljudje prihajati iz cerkve.« — Jeden izmed mlajših dijakov, kateremu je Bogataš namignil, stopil je k oknu. Drugi pa so ostali pri mizi. Tu in tam je naredil kateri kako opazko. Ni jim bilo sedaj za govorjenje, vsi so že nestrpljivo čakali na začetek zborovanja. »Zdaj gredo!« vsklikne veselo čez nekoliko časa mladi opazovalec pri oknu. V hipu je bilo celo omizje na nogah ter priskoeilo k oknu, da se prepriča, ali se tovariš ni zmotil. Nato pa so jo popihali iz sobe tor se postavili pred hišo, da bi Ijudstvo videlo, kako željno je pričakovano. — Počasi so se napolnili prostori Vaupotičeve gostilne z radovednimi poslušalci. Veliko žensk niti ni našlo prostora v sobah, zato so se postavilo zunaj pred okna, da uiamejo vsaj lara kako bescdo. Anton Fajs še ni bil navzoč. Gvrk je povedal župaou, ki ga je vprašal, da še sedi pri njem ler pije svojo osminko. Bogataš otvori zborovanje s kratkim, cifrastim pozdravom. Nalo so dijaki zapeli pesem. Potein naslopi jeden vseučiliščnik, tudi z rudečo zavralnieo in rudečim klinčkom v suknji ter v drznih potezah slika bedo in uboštvo sedanjih časov. Zopet pesem. Med tem se je priril tudi Anlon Fajs v sobo, kjer se je zborovalo. Ko se je pesem odpela, stopi mladi Bogataš na govorniški oder. Zmagovito se ozre po ljudstvu, si popravi lase, se odkašlja, prikloni ter začne govorili: »Predrago ubogo ljudslvo obojega spola! (»Vrag, ta zna!« pošepnil je Fajs zadovoljno svoiim sosedom ter pulinil v nje neprijetni žganjični duli, da so se nekateri nevoljno umaknili njegovi bližini.) Moj sodrug in predgovornik Vam je z živiini besedami naslikal uboštvo in bedo, "ki razjeda sedanjo človeško družbo. Po tem, kar smo slišali, je vsebina mojega govora jasno začrtana. Človeška družba |e bolnik, ubog bolnik. Treba ga je torej ozdraviti. A kdo ga naj ozdravi? Ali veste povedati zdravnika? Nič ne de, če še ne poznate njegovega imena, zdravnik še je mlad. Imenuje se soci- jalizem « Govornik je za trenotek postal, da bi opazoval utisek svojih besed na poslušalce. Fajs je z odprtimi ustrai čakal, kedaj se omeni delitev. Govornik nadaljuje: »Socijalizem bo ubožano in osiromašeno človeštvo rešil pretečega pogina. Toda, vidim Vam na obrazih, da bi radi vedeli, kako bo neki zdravil ta čuden mož. Predrago ubogo ljudstvo obojega spola! Socijalizera bo zdravil po receptu: Bratstvo, jednakost in prostost! Kadar bo socijalizem dobil človešlvo v svoje roke, tedaj si bomo ležali vsi ljudje med seboj v bratskih objemih ler se nerazrušljivo ljubili kakor bratje in sestre. (Fajs se je držal čudovito resno.) Ka- dar bo socijalizem zavladal med ljudmi, tedaj si bomo vsi jednaki, tedaj bodo ubožci izginili, kajti med vse se bosta denar in posestvo jednako razdelila. (Fajs je veselo zaprl usta ter dregnil svojega soseda med rebra, češ: poslušaj!) Kadar bo socijalizem prešinil vse Ijudi celega sveta, tedaj bo ubogemu človeštvu zasijala tudi prostost. Vsak bo lahko prosto delal, kar bo hotel. Danes bo gospod, jutri kraet, danes kmet, jutri gospod. (Tudi Fajs se je neverjetno nasmejal.) Socijalizem bo tako preobrazil človeško srce in um, da bo vsakdo za vse sposoben. (Fajs je postal zopet resen.) Predrago ubogo Ijudstvo obojega spola! Okleni se socijalizma, ako hočeš izboljšati tužno svoje stanje. Postanimo socijalisti in socijaUsti in zopet socijalisti! (Fajs je ponavljal v duhu to besedo in si jo — zapomnil.) Kadar bo nas zadosti lepo število, tedaj se bodo izdale nove postave, ki bodo prinesle človeštvu polno srečo. (Fajs je iskal z očesom župana.) Zato pa pomagajte danes tudi po svojih skromnih moeeh, da se povsod lahko razširi osrečujoči socijalizem. Da se podpirajo oznanjevatelji socijalizma po drugih deželah, v ta namen se bo namreč danes pobiralo. Pokažile, da socijalizem ne ljubi samo praznih besed, ampak tudi dejanja! Z željo, da bi se mnogo nabralo, sklepam svoj govor!« (Konec prih.) Smešnica. Noe usadi trto. Pride satan in jo poškropi z jagnjelovo, levovo, opičino in svinjsko krvjo. »Kaj pa to pomeniV« vpraša Noe. Satan mu odgovori: »Ge boš vina spil eno mero, boš nedolžno-vesel kakor jagnjc; če dve meri, srčen kakor lev; če tri, norčav kakor opica; če pa štiri, potem pa boš lak, kakor svinja!«