Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
A
Glas Naroda
v
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.


The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.

4
TELEFON PISARNE: 79 RECTOR.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 283. — ŠTEV. 283.
NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 3, 1906. — V PONEDELJEK, 3. GRUDNA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih krogov. Zasedanje kongresa. Povišanja plače.! Danes se prične.
LEHIGH TRACTION IN WTLKES-BARRE & HAZLETON ŽELEZNICA JE POVIŠALA DELAVCEM PLAČO.
Štrajfc mašinistov pri Southern železnici. — Štrajk premogar-jev v Montani.
POMANJKANJE PREMOGA.
Hazleton, Pa., 2. dee. Lehigh Traction Company in Wilkesbarre & Hazleton železnica sta danes povišali svojim vslutžbeneem plačo. Povišanje postane pravomoeno s I. januarjem.
Washington, 2. dec. Mednarodna sveža delavcev v delavnicah in tovar nah za lokomotive zahteva povišanje plače. Ako tega ne dobi, prično nje ni člani dne 15. jan. štrajkati.
Livington, Mont., 2. dec. Ive Montana Coal & Coke Company ni hotela nekega odslovljenega delavca zopet vzeti v službo, pričelo je 400 pre-mogarjev štrajtkati. Tukaj vlada veliko pomanjkanje premoga, ktero bo vsled štrajka še večje.
je otrok. Prezgodnja smrt.
OBE ZBORNICI SE SNIDETA DA- IZREDNO IZKORIŠČANJE NEDO-NES OPOLUDNE. DELOVANJE V PRVEM TEDNU
V senatu se bode radi bližnjih božičnih počitnic le malo delalo.
PREDLOGI.
AVSTRIJSKO - NEMŠKE LAŽI O SRBSKEM PRESTOLONASLEDNIKU.
Ker je avstrijski vpliv v Srbiji popolnoma zginol, trosijo sedaj v Avstriji laži o umobol-nem prestolonasledniku.
V novejšem času postaja sovražtvo med Avstrijo in Srbijo vedno večje in tker je Avstrija zgubila v Srbiji ves svoj politični in gospodarski vpliv, si pomaga sedaj s tem, da na podii način trosi v svet najgrše laži o srbskem prestolonasledniku. Tako se sedaj zopet poroča — naravno iz Dunaja, — da kakor hitro pride prestolonaslednik v Belgradu na ulico, vsi meščani beže v hiše, samo neka mlada dama se ga ne boji. Tako je baje zvedela gospodična Mistič, da prestolonaslednik dvomi o njenej — nedolžnosti in ga je radi tega na ulici s korobačem pretepla. Dvorni zdravnik dr. Dime in jeden kraljev poboč-nik sta odstopila.
Vse to je naravno navadna nemška laž, kajti iz srbsikih virov se poroča, da prestolonaslednik ni nikdar bil in ne bode tako blazen, kakor je nemški cesar.
Washington, 3. dee. Danes točno ob 12. uri opoludne snideta se obe zbornici 59. kongresa. Zasedanje bi moralo biti sicer zelo delavno, toda tekom tega tedna tie bode delalo le malo. Predlogi za dovolitve za po-stavodajo, upravo in pravosodje morali bi priti jutri na vrsto, toda to se ne more zgoditi, ker še niso izdelani. Vsekako pa pridejo še pred Božičem na dnevni red.
V senatu se bode pred božičnimi poetnicami tudi malo delalo, ker morajo čakati, da dobe dovolitvene predloge iz zastopniške zbornice, ktera pred Božičem še ne bode gotova niti s predlogom o postavodaji.
Senat se mora baviti s še nerešenim predlogom senatorja La Follette glede uravnave delavnega časa železniških uslužbencev.
Pri današnjej sej se vrše le forma-lije z zaprisežen jem novih članov. Predsednikova poslanica pride na vrsto jutri.
RASLIH V ZJEDINJENIH DRŽAVAH.
V tem oziru zavzema med vsemi dr žavami New York prvo mesto.
NA JUGU.
USTAJA NA FILIPINIH.
Klanje Pulajanezov.
anila. 2. dec. Oddelek konštabler-jev pod vodstvom majorja Murphyja je včeraj presenečil tabor Pulajanezov imenom Pallo na otoku Samar-ju. Vojaki so umorili 11 Pulajanezov, dočim je 10 ranjenih. Glavar je ušel, toda njegovo ženo in hčer so kon-štablerji vjeli in tabor razdejali.
$100,000 za rešitev soproga.
Jefferson City, Mo., 3. dec. Semkaj je dospela iz New Yorka Mrs. Lulu N. Viekersova, ktera izjavlja, da drage volje potrosi $100,000, samo da oprosti John "W. Vickersa iz tukajšnjih zaporov. Vickers je bil v Lewis countyju obsojen v 501etno ječo, ker je bil obdolžen, da je krimi-nelno napadel neko 131etno deklico. Viekersova je prepričana, da je bil po nedolžnem obsojen in da je zločin izvršil kedo drugi.
NEPOTREBNO.
Čudno toda resnično je, da mnogo ljudi po nepotrebnem trosi svoj denar in da jih mnogo trpi, dasiravno jim je upati na pomoč. Mr. John Sonefeld iz Lansinga, Kans., trdi: "Moja žena je trpela vsled nepre-bavanja in potrošil sem mnogo denarja za zdravila brez kakega uspeha. Nijedno sredstvo jej ni pomagalo, razun Trinerjevega ameriškega grenkega vina. Porabila je samo tri steklenice in sedaj trdi, da čuti, kakor da bi bila prerojena ženska.*' Mnogo trpinov bi lahko prihranlo svoj denar in se rešilo bolečin, ako bi rabili Tri-nerjevo ameriško grenko vino. Ono ozdravi vnete želodčne mrenice ter spremeni ta organ tako, da je zopet sposoben za delo, na kar zadobi truplo kmalo pooplno zdravje in krepost. Rabite to sredstvo pri vseh želodčnih boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Dl.
Odvedli sina bančnega predsednika — v Avstralijo.
Dakota City, Neb., 3. dec. Pred 9 meseci so v Portlandu, Ore., mornarji nekega angležkega parnika odvedli Edgar Ayresa, sina predsednika tukajšnje banke, na parnik in potem odpotovali. Pri Valdivia v Chile je ukradeni sin skočil ra parnik in plaval do obrežja. Ko je prepotoval skoraj vso južno Ameriko, so ga ko-nečno spet mornarji neke španske la-dije odvedli in po 103 dni trajajočem potovanju je dospel v Somerset, Avstralija. Od tam je sedaj pisal svojemu očetu o svojih žalostnih doživljajih. V Chile, ko je ušel iz parnika, je delal pri železnici.
Ayres je star še le 22 let in podeduje premoženje v znesku $200,000. Dve leti je služil v zvezinej mornarici, potem je bil železniški delavec, pastir, natakar, igralec v cirkusu in bančni knjigovodja.
Prevare v San Franciscu.
San Francisco, Cal., 3. dec. Velika porota pronašla je v uradu audi-torja S. W. Hortona ve.ike prevare, radi česar ga bodo obtožili radi povr-šenosti uradovanja. Njegove knjige pregledujejo izvedenci, kteri set pro-1 našli, da se je mestna blagajna med 1 požarom zelo izpraznila.
Tovarna zgorela.
Vsled isker, ki so prihajale iz neke lokomotive Erie železnice, je včeraj zgorela tovarna Hygeia Brewing & Artificial Ice Company v Passaieu, N. J. Pivovarna in tovarna za ied sta do tal pogoreli. Škoda znaša 175,000 dolarjev.
Tatovi na križarki Minneapolis.
Philadelphia, Pa., 3. dee. Iz križar-ke Minneapolis, ktera je sedaj vsi-drana pri Leage Islandu, je zginolo za $4000 srebrnine in drugih predmetov. Med ukradeno srebrnino je tudi dar meščanstva mesta Minnea-poiisa. Tatvina se je izvršila dne 23. nov. Detektivi zaman iščejo tatove.
Nesreča na železnici.
Vergennes, Vt., 2. dec. Blizo tukajšnjega mesta je na Rutland železnici zavozil nek delavski vlak v o-sobni vlak. Dva vagona sta bila razdejana. Trije potniki so bili ubiti in mnogo je ranjenih.
New Rochelle, N. Y., 3. dec. Tukajšnja organizacija The People's Forum pričela je včeraj s svojimi zimskimi predavanji. Pri včerajšnjem predavanju se je razpravljalo o izkoriščanju otrok v Zjed. državah, zlasti pa na jugu.
Tam dela 50,000 otrok, večinoma majhna dekleta, k t ere si nakoplje jo večinoma v predilnicah smrtne bo lezni. Za male tovarniške sužnje ni tako dobro skrbljeno, kakor je bilo za bivše zamorske sužnje. Slednji so bili dragoceni; ako je jeden umrl, po-menjalo je to za njegovega lastnika zgubo. Otroci delajo tam, kjer si vsled prahu nakopljejo jetiko in mnogo jih umrje v najnežnejšej dobi. 50 tisoč teh sirot mora ustati vsako jutro in oditi v tovarno v času, ko bi morali biti še v posteljicah s svojimi igračami. V tovarnah morajo delati do pozne noč in zopet drugi so vso noč na delu.
Prebivalstvo na severu, ktero se je preje tako lep>o znalo zavzeti za afriške sužnje, je sedaj odgovorno za sužnje na jugu.
Tudi v državi New York je izkoriščanje otrok veliko, kajti kljub zakonom morajo otroci delati po deset in več ur na dan.
Šest mesecev je jedel, ne da bi se zredil.
Trenton. N. J., 1. dec. Edward Wheeler je imel najboljšo nado. da postane policaj, toda pred 6 meseci mu je do predpisane teže primanjkovalo še pet in pol funtov. Kadi tega je sk enii, da bode jedel kolikor mogoče in s tem eksperimentom je takoj pričel.
Naj preje je jedel z veseljem, toda po preteku enega meseca pokazal mu je telitalni stroj, da ni niti jedno unčo težji, nego je bil preje. Radi tega je obiskal zdravnika za zdravnikom. Slednji so mu svetovali, naj zajutr-kii|je krompir in ' 'cake" in zopet krompir; za lunch je moral jesti oatmeal, krompir in koruzo in za večerjo "cake", koruzo in (krompir. Mesto vode je pil mieko namešano s surovimi jajci.
Koncem druzega meseca pa zopet ni bil niti za jedno unčo težji; tertji mesec je bil celo ložji. Nek zdravnik mu je lejal, da ima prevelike skrbi.
Xa zahvalen dan se je spomnil, kako je mogoče pridobiti težo. Svojej ženi je ukazal, da mora speči mesto purana gosko, ktero je potem snedel vso razun perja. Vrhu tega je tudi s plum puddingom postopal tako neusmiljeno, da so njegovi otroci, joka ii. —
Včeraj je odšel zopet k zdravniškej preiskavi in bil je za 5 in pol funtov prelahek.
Zgubljeni sin se je vrnil po 13 letih.
Winsted, Conn., 30. nov. Včeraj zvečer se je po trinajstih letih odsotnosti vrnil sin gospe O'Connerjeve, ktera je ves čas mislila, da je njen Patrick že davno mrtev. Zgubljeni sin je ostavil svoj dom pred trinajstimi leti in od onega časa nadalje ni ne enkrat pisal domov. Ves čas je bil na zapadu in v Alaski.
Štiri vagone cvetlic.
"Washington, 3. dec. Včeraj popo-Indne so tukaj pokopali pri Sawyers, Va., usmrtenega železničnega predsednika Sam Spencerja. Tem povodom je prišlo iz New Yorka tri vagone in iz Baltimore jeden vagon cvetlic. Polovico cvetlic so poslali uslužbenci Southern železnice. Predsednik Roosevelt je poslal buke orhidej in belih vrtnic.
Zakrinkani požigalci. Požgali dve tovarni.
V PRINCETONU, KY., JE DRU-HAL NEPOZNANIH ZLOČINCEV POŽGALA DVE TOBAČNI TOVARNI.
Požigalci so prijezdili ravno zjutraj v mesto; vsestranske straže.
$170,000 ŠKODE.
Princeton, Ky., 2. dec. Včeraj zjutraj prijezdila je v tukajšnje mesto četa zakrinkanih nepoznanih mož in zažgala obe veiiki tobačni tovarni ob Illinois Central železnici. Obe tovarni sta zgoreli in škoda znaša 170,000 dolarjev. Tovarni sta bili last John Stegerja in John G. Orra, ktera slednja je pod kontrolo Imperial Tobacco Company iz New Yorka. Četa, ktera je štela 300 mož, prijezdila je v meto med 1. in 2. uro zjutraj, prijela nočnega čuvaja, nakar o došleci takoj pričeli z požiganjem. Nekoliko za krinkanih jezdecev je bilo na straži in h gorečim poslopjem se ni smel ni hče približati, dokler ni bilo vse t plamenu. Zopet drugi oddelek je stražil telefon, tako o tem ni mogel nihče javiti. Ko je bilo razdejanje popolno, je vsa četa med neprestanim streljanjem iz revolverjev in pušk odjezdila v skoku proti Hopkinsville Za jezdeci so prišli na lice mesta gasilci, kteri pa niso imeli druzega o-pravila. nego sosednja poslopja čuvati pred požarom. Pred včerajšnjim požarom so najbrže isti ljudje z dina-mitom razdejali več skladišč tobaka countyjih Trigg, Graves in Caldwell.
Cubanski kongres. Zadnje volitve.
VSLED PREDSEDNIKOVE ODREDBE SO ZADNJE VOLITVE CUBANSKIH SENATORJEV RAZ-VELJAV-LJENE.
Zastopnikom in senatorjem je o tem včeraj naznanil governer M a g o o n.
NOVE VOLITVE.
ženo, otroke
ali pa
ARo sl namen]ei|
sorodnike ter prijatelj« v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bode§ naj poštene je in najbolje postrežen. Fr. Safrser je priznani zastopnik vseh im-Kitni h. par ob rodnih dru*b
Havana, 3. dec. Vsled odredbe predsednika Zjed. držav, smatrati je zadnje izvolitve članov v cuba iski kongres razveljavljenim. O tem je danes naznanil governer Magoon 25 senatorjem in članom zastopniške zbornice, ktere je pozval v vladino palačo k posebnej seji. Sedeži senatorjev in zastopnikov so sedaj izpraznjeni in v kratkem se imajo vršiti nove volitve. Zadnje volitve ni smatrati nezakonitim, ker so bile razveljavljene na podlagi dogovora med governerjem Taftom in mirovno konferenco.
Zmerna stranka je vsled te be zelo nezadovoljna in trdi, jej dela krivica.
Zjedinjene države in vojna z Japonsko.
V ANGLIJI SE VEDNO BOLJ ZANIMAJO ZA PEREČE ŠOLSKO VPRAŠANJE V CALIPORNIJI.
Japonsko poslaništvo v Parizu tolaži javno mnenje in trdi, da do vojne ne pride.
KONZUL MILLER IN NJEGOVA IZJAVA.
London, 2. dee. Vsa javnost v Angliji se zanima za znano šolsko vprašanje, vsled kterega zamore priti do vojne med Japonsiko in Zjedinjenimi državami. Londonsko časopisje objavlja senzacijonelna poročila od ljudi, kteri so ravnokar prišli iz Japonske. Vsa ta poročila trdijo, da pride med Zjedinjenimi državami in Japonsko najbrže do vojne. Radi tega vsakdo nestrpno pričakuje predsednikove poslanice.
Paris, 2. dec. Z največjo zanimivostjo slede tmkaj položaju, ki je nastal vsled izključenja japonskih o-trok iz javnih šol v San Franciscu, med Japonsko in Zjedinjenimi državami. Večina listov trdi, da je položaj zelo resen in da je vojna neizogibna. Tukajšnje japonsko poslaništvo skuša vzrujanost nekoliko pomiriti, češ, da so vse vesti pretirane.
"Washington, 2. dec. Državni urad bode našemu konzulu v Yokohami. Millerju, dal priliko, da pojasni svojo izjavo glede preteče vojne med Zjedinjenimi državami in Japonsko. On je namreč izjavil, da sta japonska vojska in mornarica pripravljeni na vojno.
SV. ELIJA DOWIE — BLAZEN.
Trdi, da ima na razpolago vojske in mornarice.
Chicago, lil., 3. dec. Ustanovitelj zionske vere, prorok sv. Elija Dowie, je-najbrže blazen. To je dokazal pri propovedi včeraj zvečer. Tem povodom je pripovedoval, da je on velik vojskovodja in da so njegovi pristaši njegove vojske. Njegova hiša je šotor na bojišču. On si domišlja, da je ravnokar prišel iz bitke, da je njegov vrhovni poveljnik padel in da je on smrtno ranjen. Med propovedjo je tudi pokazal na Michigansko jezero, češ — tam je njegova mornarica, ki bode čuvala mesto pred sovražnikom.
Iz Avstro-Ogrske. Volilna predloga.
V AVSTRIJSKE J POSLANSKEJ ZBORNICI JE BILA VOLILNA PREDLOGA PRI TRETJEM BRANJU SPREJETA.
Pri zadnjem glasovanju so radikalni češki poslanci ostavili dvorano.
MINISTERSKE KONPERENCE.
Dunaj, 2. dec. V poslanskej zbornici so volilni predlog pri tretjem branju sprejeli. Do zadnjega tre-notka so takozvani Vsenemci protestirali, dočim so soeijalisti in anti-semitje kričali "živijo!" Pred ko-nečnim glasovanjem so radikalni Čehi ostavili dvorano, nakar se je glasilo
glasovanje.
Zelo dvomljivo je, bode-li po novem volilnem redu odpravljen prepir med Nemci in Čehi.
Dunaj, 2. dec. Takoj po končanju sedanjega zasedanja delegacij se bodo vršile na Dunaju in v Rimu važne ministerske konference. Pred vsem potuje avstrijski minister inostranili del Aehrenthal v Rim, da se posvetuje s svojim italijanskim kolegom, nakar pride minister Tittoni na Dunaj. Mogoče se bode tako odstranil nesporazum med Avstrijo in Italijo.
Budimpešta, 3. dec. V prisotnosti cesarja Fran Josipa in drugih članov cesarske obitelji, ministrov, diplomatov in parlamentarcev so včeraj odkrili spomenik grofu Juliju Andra-švju.
Budimpešta, 1. dec. Slovaški poslanec župnik Fr. Juriga je bil v Požu-nu obsojen zaradi nekega članka, v kterem je baje ščuval prtoi madjar-ski narodnosti, v dveletno ječo in globo 1200 K. Slovake, ki so po obsodbi demonstrirali pred sodiščem, je policija razgnala z golimi sabljami.
Vodja ogrskih klerikalcev, urednik dr. Gyurky, je osleparil razne duhovnike za več stotisoč kron ter pobegnil.
Razne novosti
iz inozemstva.
IZREDEN POTRES OB OBREŽJU SICILIJE; ŠKODA DO SEDAJ ŠE NI ZNANA
Nemški kepenički stotnik, oziroma čevljar Voigt, obsojen v 41etno ječo.
CICEROV GROB.
Raznoterosti.
odred-da se
Potuje v Washington, čistiti predsedniku čevlje.
Wilkesbarre, Pa., 3. dec. Zamorec David Robinson iz Scrantona, Pa., se je napotil v TVashngton z namenom, da očisti predsedniku Roose-veltu njegove čevlje.
Seboj nosi priporočilna pisma članov kongresa, sodnikov in uradnikov, tako da ni dvoma, da bi ga predsednik ne sprejel v avdijenco, to tem bolj, ker je Robinson bil v špansko-ameriškej vojni zajedno z Roosevel-tom na Cubi in sicer v bitki pri griču San Juan.
Zmrznil v gozda.
John Duffen, star 65 let, je minolo nedeljo odšel iz svojega doma v Tuckahoe, N. T., ne da bi se vrnil domov. V četrtek zvečer so ga našli zmrznjenega v gozdu med Hasting-som in Tarrytownom.
Texanski roparji.
Red Water, Tex., 2. dec. Nedaleč od tukaj so roparji oplenili ekspresni voz proti zapadu vozečega vlaka St. Louis & Southwestern železnice. Ekspresnega uradnika Crispa so roparji vrgli iz vlaka in ušli z bogatim plenom.
Za $25,000 premoga zgorelo.
V Providence, Rhode Island, je nekdo zažgal zalogo premoga New York, New Haven & Hartford železnice. Škoda znaša $25,000.
ZA BOŽIČ V STARO DOMOVINO.
S spodaj navedenimi parniki je mogoče pravočasno dospeti na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, Istrijo in Dal macijo za božične praznike:
LA LORRAINE odpluje dne 6. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
LA BRETAGNE odpluje dne 13. dec. ob 10. uri dop. iz New Yor"ka v Havre.
VADERLAND odpluje dne 5. dec. ob 7:30 dopoludne iz New Yorka v Antwerpen.
ST. PAUL odpluje dne 8. dec. ob 9:30 dopoludne iz New Yorka v Southampton.
Rojaki, kteri želijo z navedenimi parniki potovati, naj nam naznanijo svoj prihod, da jih zamoremo pravočasno pričakovati in potrebno poskrbeti za nadaljno potovanje na par-niku.
Se priporočamo spoštovanjem
Frank Sakser Oo.
Ločitev po 35 letih zakonskega življenja.
Edgar K Leverick v Peekskillu, N. Y., se hoče ločiti od svoje žene, s ktero ima 13 otrok in s kojo je že 35 let poročen. Leverich trdi, da mu je žena pred 4 leti ušla s Stef. Stroos iz Nyacka. kteri je star le 20 let. Njen ljubimec je toraj mlajši nego njen starejši sin, ki je bil rojen leta 1872.
Leverich tudi trdi, da je za svojo ženo vedno skrbel, tako da nima niti najmanjšega povoda uiti.
-"T.
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so:
Pretoria 1. dee. iz Hamburga z 2611 potniki.
Trave 1. dee. iz Bremena s 13S0 potniki.
La Lorraine 1. dec. iz Havre s 1303 potniki.
Campania 1. dec. iz Liverpoola s 1130 potniki.
St. Paui 1. dec. iz Southamptona s
755 potniki. Hudson 2. dee. iz Havre.
Dospeti imajo:
Cretie iz Genove. Finland iz Antwerpena. Furnessia iz Glasgowa. Georgic iz Liverpoola.
Odpluli bodo:
«
Vaderland 4. dec. v Antwerpen. Slavonia 4. dec. v Reko. Victorian 4. dee. v Liverpool. Oceanic 4. dec. v Liverpool. Trave 5. dec. v Bremen. Statendam 5. dec. v Rotterdam. La Lorraine 6. dec. v Havre. Cretic 6. dec. v Genovo. Pretoria 7. dec. v Hamburg. St. Paul 8. dec. v Southampton. Campania 8 dec. v Liverpool. Koenigin Louise 8. dec. v Genovo. Furnessia 8. dec. v Glasgow. Hudson 8. dec. v Havre.
London, 3. dee. Semkaj se poroča, da je bil včeraj v Milazzu na severnem obrežju Sicilije izreden potres. Podrobnosti o eventuelnej škodi in žrtvah še niso znane.
Berolin, 3. dec. Znani kopuišiki stotnik čevljar Voigt, kteri je s pomočjo vojakov izprazni- nnsino blagajno v Ivopniku (Koepnic-k) in are-toval župana, je bi. obsojen v štiriletno ječo. Ljudstvo je vse na nje-govej strani in ko odsluži svojo kazen, dobi dobro službo.
Neapolj, 3. dec. V Formiae blizo Ortes so našli važno arheologično najdbo. To je na onem mestu, kjer je bil skoraj pred 2000 leti umorjen Cicero. Tamkaj so našli arhitektonifi-ne ostanke, ktere smatrajo za grob velikega Rimljana. Grobišče je na višini ob Apiškej cesti, ki je vodila v mesto Herculanum.
Rim, 3. dec. Generalna inšpekcija železnic dobila je od papeža nalog popraviti njegov zasebni vagon, kterega papež že od leta 1S70 naprej ni rabil. Vagon je krasno izdelan in tapetovan z belim baržunom. V vagonu je tudi oltar. Papež namerava v kratkem ostaviti Vatikan.
Berolin, 3. dec. Vse časopisje se bavi z obsodbo znanega ikopniškega stotnika. Viljem Voigta. Javnost je z obsodbo večinoma zadovoljna, to tem bolj. ker sodišče priznava, da je policija pokvarila Voigtovo karijero. On je skušal večkrat preživljati se pošteno, toda policija mu tega ni pustila in ga je gonila od mesta do mesta. Na ta način je postal žrtev razmer. Vse časopisje pa kritikuje nastop državnega pravdnika, ker je predlagal, da se ga obsodi v petletno ječo.
Poznanje, nemška Poljska. 3. dec. Poljaki nastopajo v šolskem vprašanju vedno bolj odločno in izgredi proti nemškemu divjaštvu se vedno bolj množe. Prebivalstvo vedno bolj nastopa proti učiteljem, kteri pretepajo in kaznujejo otroke. Povsodi jim pobijajo cxkna in učitelji dobivajo dan za dnevom grozilna pisma. Tudi v Poznanju so Poljaki priredili lepo narodno demonstracijo povodom prihoda poljskega škofa Teodorowicza iz Lvova v Galiciji.
Portsmouth, Anglija, 2. dec. Ad-miraliteta je odredila, da se mora mornarični poročnik Bernard S. Col-ard, kteri je provzročil tukaj upor mornarjev, ker jih je zmerjal s "psi" zagovarjati pred vojnim sodiščem. Isti poročnik je rabil ta izraz že lani in je moral tedaj nekega mornarja prositi odpuščanja.
Cadiz, Španska, 2. dee. Španska oklopna križarka Prineessa de Austria je odplula v Tanger. Maroko.
Lizbona, Portugal. 3. dee. V Opor-tu so se pripetili včeraj resni izgredi proti republikanskim članom par.a-menta, kteri so napadli kralja. S policijo se je borilo 20.000 ljudi. Pri izgredih se je marljivo streljalo.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za S 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kren,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
PRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O.

"GLAS NARODA" Rumena nevarnost.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja »lo vensko tiskovno društvo
FRANK SAK-F.r^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto.......4.50
" " pol leta.......2.5<
" četrt leta...... 1.71
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
% tviupo pošiljamo ust skupno dve ___številki. _
"GLAS NA KODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day, except Sundavs and
Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the St: ite of New York.
Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se
ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov t rosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-šf e naznani, da hitreje najdemo i aslov-niK.i. Dopisom in pošiljatvam nareJite
"Glas Naroda"
I OD Greenwich Street, New York City. Telefon V27'J Rector.
Katastrofa pri Lynch-burgu.
A' New Yorku se pripoveduje, da je J. Pierpont Mur?a:i jokal, ko je zvedel o smrti svojega prijatelja Sam Speurerja, predsednika Southern železnice.
Spencer je bil velikanske vrednosti v službi Morgana, ki je kupoval Lankerotne železniice, ktere je moral potem Spencer reorganizovati. Na tem polju je bil Speaeer prava kapaciteta.
Kaka pa je tyla ta njegova spretnost ? Vse to ni bilo druzega nego t", da je borzijanom na Wall St., kateri so >i bankerotne železnice za izredno nizko ceno prilastili, preskrbel velike dividende.
Kadi tega so Spencerja na Wall St. nad vse hvalili, dočim so ga na jugu
—	kjer so proge Southern železnice
—	redno proklinjali.
Zgodovina imenovane železnice ni druzega. nego doltra vrsta nasilja in izsiljevanja. Ta železnica je razde-ja a obrt in trgovino eelih mest. samo da <•> železnieni magnati imeli dobiček, in ako so mogli obrt in trgo-viii.. kje drugod v svoj prid koncentrirati. Da >o pri tem podkupovali pot a voda je in trosili korupcijo po-v<.'di. kjer so mogli, je samo-
T.> je torej ona spretnost, ktera >«• na Wall Street vsestranski
hvali.
Naravno, da je moral Spencer, ako je hotel razdeliti dividende, pomanjšati izdatke. Ivam to vodi, o tem t>e je v petek brzojavilo iz Lyncli-burga:
"Najbržc je čuvaj signalov potem, ko je vozil Speneerjev vlak memo, zaspal, tako da proga za naslednji vlak ni bila zaprta."
Najboljši signali na svetu ne morejo preprečiti 'katastrofe, ako v«lit-žbeiu-i na svojem mestu zaspe. In Čemu spe? Najbrže radi tega. ker morajo predolgo delati, ali pa ker je njihova p'aea tako majhna, da za njo ni mogoče dobiti za tako službo zmožnih ljudi.
Spencer je postal žrtev svojega lastnega sistema, eegar naloga je bil dobiček, ne pa varnost. Najbolje bi bilo, ako bi se v vsakem vlaiku vozil kak železniški predsednik — potem bi postala varnost kmalo večja.
Deset dni pod zemljo.
Angležki častniki iz Afrike pripovedujejo. da je neki fakir prosil, naj <ra živega zakop jejo. Ušesa, in nosnice si je zamašil z voskom, zaprl oči in zasukal jezik tako, da je zaprl sapnik Kmalo nato je nehal dihati ter je zapadel v letargijo. Vrgli so ga v vreč«>. jo zaši i in zapečati.i. potem jo zabili v zaboj, ki je bil močno okovan. ter ga spustili v obzidan grob. Grob so zasuli z zemljo, na vrhu .pa posejali ječmen. Nastavili so stražo, ki je noč in dan pazila grob. Čez deset mesecev so odprli, grob. Faikirju srce ni več utripalo, samo z glave se je čutila top.ota. Potem so postopali ž njim, kakor z obešencem. Kimalo je začelo srce zopet biti in pomalem se mu je začelo vračati življenje. Ko-nečno se je fakir pretegnil, odprl oči, se zasmejal ter začel hoditi. Pravil je, da je imel vseh 10 mesecev pod zemfjo nebeške sanje.
Do vojne med našo republiko in Japonsko ne pride, saj za sedaj še ne 1, tudi ako naš generalni konzul v Yo-kohami trdi. da so Japonca radi šolske zadeve v San Franciscu tako ogorčeni, da zamore Japonska brez kaikega druzega izzivanja napovedati vojno našej republiki. Do vojne ne bode prišlo, tudi ako nekteri naši časopisi že b rs i jo meče in pišejo s krvjo. Vendar je pa vsa stvar značilna za splošni položaj.
Značilna za jingoistično nadvlado na Japonskem je to v resnici, kajti tam se zavedajo svojih moči v tolikej meri, da se upajo pričeti z vojno tudi z ameriškim velikanom. V tem ima morda generalni konzui Miller prav. Oni se čutijo tako mogočne in jake z ozirom na svojo vojsko in mornarico, da o eventuelnej vojni z Zjedi-njenimi državami govore povsem javno in z vso gotovostjo. Japonska je -edaj velesila, ktera se javno hvali, češ: ' 'Z nami se ne more nihče — pridite sem, ako si upate."
Nesrečno šolsko afero v San Fran-ciseu ni bilo mogoče taiko hitro diplo-matienim potom zatreti, kakor so v Washingtonu mislili in nativizem a-meriških jingotov, kteri se tudi sklicujejo na svoje moči, jim je prekrižal račune.
Japonci niso za prebivalce ob Pacifiku nič druzega nego Kitajci in radi tega jih vse sovraži, kajti za naše nativiste so vse narodnosti nižje vrednosti nego njihova. Sedaj bode pa nativizem uničil vso diplomatično u-metnost in RooseveUa, ikteri je na strani Japoncev, bode še glava bolela. Rusi se brezdvomno ne motijo, ako trdijo, da je vojna med Japonsko in Zjedinjenimi državami neizogibna, kajti Japonska si želi prilastiti Filipinsko in Hawaiisko otočje. In tam ter radi tega pride prej ali slej do vojne.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Iz Balkana.
Srbska akcija v Stari Srbiji in Ma-eedoniji ima vedno lepše uspehe. Srbskih čet je tam sedaj že dosti in one čuvajo srbske vasi od vsakih napadalcev. Vstaška organizacija je iz-borna. Generalni štab nadzoruje celo akcijo in potuje zato po — gorah, seveda, ne po lepih cestah! — po ce-em ozemlju, na kterem je akcija razvita. Vsaka posamezna četa, ki šteje navadno 2')—30, največ 40 mož, ima točno določen svoj rajon, na kterem deluje in iz kterega se ne sme oddaljiti brez dovoljenja generalnega štaba, ki sestavi večkrat iz posameznih rajonskih čet večjo četo — za večje operacije.
Ali pri vsem tem so nemiri, prelivanje krvi in druge take lepe reči še vedno na dnevnem redu v Stari Srbiji in Macedoniji. Na najbolje poučenem mestu sem izvedel za neke najnovejše vesti iz teh dežel in jih podajam tukaj.
V Pri.epu, nekdanji prestolnici slovitega in znanega kraljeviča Marka, na klasičnih srbskih tleh, opevanih v onih nedosežnih srbskih narodnih pesmah, je tudi srbska šola in učitelj Milan Kovačič se je hotel te dni oženiti. Ali v predvečer poroke ga je napadel neki Bolgar z revolverjem in ;ra nevarno ranil — po naročilu one bolgarsko - macedonske organizacije, ktere spirituis agens je Nemec bolgarski knez Ferdinand in ki postoji samo za to, da "iztrebijuje" Srbe v ^tari Srbiji in Macedoniji... "Bratsko" delo, kaj ne?
Turški zaptije (orožniki) so ubili I*>d vodstvom nekega svojega čanša (narednika), glasovitega arnavtskega razbojnika Etima Ramida, ki je bil strah in trepet vasem okoli Sieniča blizu Prizrena. Njegovi tovariši so zato te dni napadli pri vasi Kostanjeva tega čauša, ubili njega in deset orožnikov, ki so bili v njegovem premstvu.
Turška oblast je prepovedala prihajati v mesto D j aiko vi co pod orožjem in ker se nekteri Arnavti na to prepoved niso ozi»-a i. se je vnel pred nekterimi dnevi boj med njimi in med orožniki; bila sta ubita dva vojaka in dva Arnavta.
Poslednja dva slučaja pokazujeta, da so na Turškem Arnavti država v državi. Srbe ubijajo, kjer le morejo, in ropajo, ikjer kaj dobijo, a oblasti se ne pokoravajo. To je narod razbojnikov in divjakov brez najmanje trohioe kulture. Zverine v Človeški podobi so to — in tem zverinam razdeljuje Avstro-Ogrska puške in m-nieijo! To je frivolna ostdna poli-
tika.
S. N. '
Kje je KAROL JERELE ? V Ameriko je došel začetkom meseca julija letos. Pri odhodu od doma obljubil je sestri Katarini, da ji bode takoj po dohodu v Ameriko pisal, kar pa dosedaj še ni storil, zato so naprošeni cenjeni rojaki, če kdo ve za njegov naslov, da ga blagovoli naznaniti uredništvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York.
(1-5—12)
Vitezi svetega Grala.
— Dopis iz Poljske. —
Med petrogradskim poljskim listom il Ivrajem" in med "Varšavskim Dnevnikom" se je razvila ostra polemika radi brošure "Der Panslavis-mus". Varšavski vseueiliški profesor Kojalovič trdi v rusikem ofieijel-nem listu "Varšavskij Dnevnik", da so samo njegove vrste SlovanofLi pravi slovanski "vitezi svetega Grala", ki čuvajo slovanske svetinje, "Kraj" mu pa odgovarja, da je on, če tudi se <matra za viteza svetega Grala, pravzaprav le Midas z oslovskimi ušesi.
Gospodje se smatrajo torej za viteze svetega Grala in nazori, ktere zastopajo oni, bodo odrešili Slovan-stvo, kakor je odrešila sveta kri, katero so čuvali nekdanji bajeslovni vitezi svetega Grala človeški rod. Primera diši po bogokletju. Toda ne ozirajmo se na to, ampak ostanimo pri stvari, ktero je hotel izraziti gospod Kojalovič.
Vi hočete odrešiti Slovanstvo, toda niste zmožni, da bi dobro vodili vašo Rusijo! Po vojni z Japonsko se je vsem Slovanom vera v vaše sposobnosti popolnoma omajala. Dejstvo je, da je Rusija vojno zgubila zoper vse svoje pričakovanje, stotisoei ljudi in milijarde narodnega premoženja so bili vrženi proč. Kdo je tega kri v?
Pri vsakem podjetju se lahko prigode napake in radi tega se tudi ne bodemo izpodtikali na posameznih napakah ruskih za časa vojne j da ruska diplomacija vojne ni popred previdela in da se je vsled tega Rusija na njo ni pripravila, da se je Japoncem posrečilo prvič ruske ladije napasti nepripravljene in jim prizadeti tolikšno škodo, take in podobne reči so pogreški posameznih o sob in se lahko prigode v vsaki vojni. Tu se ne gre za take posameznosti, ampak za celoto.
Ako je bilo rusko brodovje slabej-še narejeno in oboroženo, kdo je tega 'kriv? Kdo je kriv, da se je tako brodovje sploh pustilo na pot? Ako se pa ni vedelo, da je brodovje tako slabo, kdo je kriv te nevednosti?
Ali ste vedeli, da je brodovje za nič in ste ga vseeno odposlali in potem ste strašno lahkomiselni, ali ste pa mislili, da je brodovje za kaj. medtem, ko je bilo za nič, ker niste poznali niti lastnega brodovja.
Aiko ni imel Kuropatkin dovolj vojakov, zakaj mu jih niste poslali po železnici? Saj časa je bilo dovolj? Ako je bila pa železnica za nič, kdo je kriv, da se je zidala taka železnica 1 Ako je bilo vodstvo za nič, kdo je ikri v, da imate tako slabe vojaške šole?
Gotovo je lahko včasih, vsled posebnih nesreč, tudi dober general topen, toda na tej vojni ni bilo takih nesreč. Vse se je vleklo počasi, poginoma normalno. Tu ni bilo nobene nesreče, tu ni bilo krivde nobene posamezne osobe ali gotovega števila osob. Neuspeh je bil vedno in povsod jednak in radi tega zanioremo reci: Ivriv so bili vsi. ki so imeli takrat o-sodo ruskega naroda v rotki.
Vojna je dokazala na Ruskem potrebo reform, toda teh reform ne morejo izvesti ljudje, ki so popred pro-vzročili nesrečo.
Ljudje, ki niso znali potrebam primerno urediti vojaških šol, tudi ne bodo znali potrebno reformirati dru-zih nižjih in "višjih šol.
Ljudje, ki niso znali napraviti sibirske železnice, da bi zadoščala potrebam, t-udi zdaj ne bodo znali urediti potrebnih prometnih sredstev.
Za nas, evropejsike Slovane, je to j ako jasna logika:
Vojna je bila nesrečno ker so bili ljudje, ki so imeli v rokah njeno oso-do, nesposobni.
Kdor je bil pa doslej nesposoben, ne bode na carjev ukaz postal sposoben.
Kdor jc bil popred neveden, nede-laven, nepošten, bode tdi potem ostal neveden, nedelaven, "nopopošten. In earjev ukaz veli, naj ljudje, ki
so se za časa vojne izkazali kot nevedni, nede avni, nepošteni, Lsvrše velike državne reforme.
Ako bi bil pokvarjen samo del me-rodajnih sfer, potem bi se lahko izvršile reforme naravnim potom. Po vojni bi se napravilo strogo sodišče: Kdo je kriv, di so bile ladije za nič, in da so ikljunb temn odrinile na morje, kdo je bil kriv. da so bili mornarji neizurjeni, častniki nesposobni, da železnica ni izvrševaSa svoje naloge itd- ? Izvršila bi se ostra sodba in Rusija bi stala pred očmi Evrope in druzih Slovanov očiščena. Mi bi potem še toliko bolj verjeli v njeno silo in prihod njost, ki bi videli, da ima moč se sama očistiti. Toda to se ni zgodilo. Vsi neuspehi so se imenovali "ne-dača" in pri tem je ostalo. In ti ljudje naj bodo 'evitezi svetega Grala", ki čuvajo svetinje slovanske? *
Mi ne moremo verjeti, da bi ljudje, ki so se popred izlkazali za popolnoma nesposobne, bili zdaj sposobni vladati in reformirati Rusijo in storiti kaj dobrega za Slovanstvo. -Mi tega ne verjamemo. — Ako pa niso vse vla-
dajoče sfere ž njimi solidarne, potem naj se krivci najpopred kaznujejo in iztrebijo. Šele potem bodemo verjeli, #da se na Ruskem resno delajo reforme. Čemu vse komisije, odbori, programi, ukazi itd., aiko v njih zasedajo in jih izvršujejo možje, ki so se izkazali za nesposobne, ali pa njihovi tovariši. Naj pride na krmilo Peter ali Pavel, vsecemu, kdor pride iz do-tienega kroga, moramo reči: Ti nisi vitez svetega Grala, ti nisi izmed o-nih, od kterih bode prišla rešitev Izraelu!	S—c.
Te uvele rože ..
Spisal S. M. C.
Stanovala sva s prijateljem v majhni, a zelo prijazni sobi z oknom na glavno uiieo. Zato, ker je imela soba okno na glavno ulico, je bila še veliko bolj prijazna in je imela značaj boljšega stanovanja. Dve postelji ob jedni steni, ob nasprotni visoka, dosti stara omara in umivalnik, z barvanim prtom pregrnjena miza in par stolov, to je bilo najino pohištvo. Vse je bilo ze.o prijazno in midva se ne bi bila rada ločila od nje. Navadila sva se na njo in rada bi bila dala za njo še več, kot sva dajala, samo da ostaneva.
Kaiko prijazno se je sanjarilo v tisti sobi, če je prišel človek zmučen domov; kako lepo je bilo gledati na ulico, kadar so ljudje vrveli od svojega vsakdanjega posla, ali pa tudi samo za zabavo, da se izprehodijo, ker so sedeli ves dan med prašnimi akti. Poznala sva skoraj vse ljudi — kraj namreč ni bilo svetovno mesto — posebno dobri ženski svet, ki je bil z malimi izjemami dosti lep.
Moj prijatelj je bil zelo zaljubljene nature, zato se je p°sebno zanimal za boljše polovice našega žitja in bitja. Imela sva izbrane, ki sva jim posvečala posebno pozornost...
"Franci, pazi, če gre Olga, zaigral bom lepo pesem na klavir in glej, če se bo ozrla gori..."
"Kakor želiš!"
Prijatelj je sedel h klavirju in čakal. Kadar sva namreč bila bolj pri denarju, izposodila sva si za par mesecev klavir, kadar je rok potekel, vrnila sva ga in tako vedno imela dvojne stroške s prevažanjem.
"Igraj, Olga gre!"
In igral je lepo pesem in prišla je Olga ter se ozrla gori. Povedal sem mu in njegova duša je bila vesela. Olgia je bila prijateljeva ljubica...
Ko sva hodila na posete k neki znani rodbini, sva se s|>oznala tudi z Olgo. Ker je bila Olga prijazna in lepa deklica, a moj prijatelj zaljubljene nature, se je za jubil v njo in tudi ona ga je imela rada. In tako se je zgodilo, da sem pazil na oknu, če gre Olga in je prijatelj igral klavir. Potem. ko je odšla Olga, sva čakala njene prijateljice Tili in ko sva videla, da gre, igral sem jaz veselo in lepo pesem na gosli in Tili je pogledala gori. moja duša pa je bila zato vesela. Ljubil sem namreč lepe njene oči, lepe njene ustne in lepe lase, ali čez vse sem ljubil njeno krasno dušo. Bodi mi odpuščeno — ljubil sem že več deklic in tudi pustil sem jih, ali pa obratno, ali deklice s tako lepo dušo nisem našel. Ona je bi/a vzor pohlev-nosti, dobrote, vseh Čednosti, ki krase dušo mlade device. In to je bilo na nji, kar sem ljubil čez vse___
Tako je bilo najino življenje zasla-jeno z ljubeznijo, ki se povrača v tisočerih spominih vedno nova in bla-žilna. Pridejo težki trenotki v življenje mladega fanta, ali pride spomin od bogve kje, spomin o ljubezni in človek se potolaži, težke in nelepe skrbi izginejo, zamišljene oči se nasmehnejo in ustne zadrhte, kot da so se spomnile poljuba ob tihem večeru in na samem...
Prešli so meseci in midva sva bila zadovoljna in nisva čutila samote, kakor jo čutijo nekteri zapuščeni ljudje.
Zahajala sva v posete in sva občevala z najimi deklicami. Prešli so meseci in takrat sva izvedela na po-setu, da je obolela Olga. Prijatelj se je prestrašil in prebledel je, dušo njegovo je stisnila skrb za Olgo, za veselo ljubico... Takrat sva kmalo odšla domov, »kjer sva zaklenila vrata, da naj nihče ne moti ob žalostnem premiš.jevanju. Tudi okno sva zaprla in luči nisva prižgala. Tako je bilo v sobi kot na pokopališču. Bilo je popolnoma tiho in samo glasovi z u-lice gori so naju motili v tihem raz-mišljevanju... Prijatelj je vzdihnii in meni je bilo obenem ž njim žalostno v duši...
"Pomisli, kako sem žalosten, ko vem. da mira Olga."
"Morebiti ni tako hudo, nihče ni rekel, da umira___"
"O, rekel mi je, zunaj na hodniku mi je rekel Anton. Vedo za mojo ljubezen, pa me niso hoteli žalosti ti."
"Mlada je in gotovo preboli to bolezen Ln potem bode zopet vesela in ljubezniva tvoja Olga in žalost izgine s tvojih očij..
Ni me poslušal...
"Nekdo je potrkal na okno; kaj nisi slišal?"
"Ne, dragi moj."
"To jo bila Olga, njen zadnji pozdrav."
"Ne sanjaj, prijatelj, veter je zunaj in je zaropotal z okni."
"Ali se ni posvetilo v sobi? Olga me pozdravlja, prišla je po slovo v najino sobo."
"Zasvetilo se je iz ulice, rolete niso dobro zagrnjene."
"Ali ni zašumelo tu poleg mene? Olga je prišla po zadnji poljub."
"Zašumei so kostanji na ulici in slišal si njih tiho govorico."
"Poglej, sklonilo se je na oknu in je izginilo."
"Zamajala so se zagrinjala od večernih sap."
Prijatelj je molčal. Zunaj je nara-stel hrup. ker je bila ura, ob kteri se vračajo ljudje od svojega dela. Prižgal sem luč. Prijatelj je sedel na postelji, globoko sklonjen, z glavo med rokami...
"Sedi h klavirju! in zaigrajva, da se razveseli tvoja duša."
"Nocoj igram samo žalostne, težke melodije, ni razpoloženja za veselo glasbo."
In igrala sva. Tako žalostno, tako težko, kakor ob pogrebu. Kmalo sva prenehala, ker nobenemu ni bilo lag-Ije pri srcu ob otožnih melodijah...
Tisti večer nisva šla na izprehod kot po navadi, zjutraj pa nama je prinesla gospodinja obvestilo, da je Olga — umrla tisto noč... Mera je bila polna. Ko je odšla gospodinja, je pričel prijatelj jokati in tudi meni so lezle po licih solze. V sobi je postalo tajko tesno, strahopolno, kakor ob jesenskem večeru, ko zunaj buči morje in buta ob bregove...
"Ah, Olga, Olga!"
Prijatelj je ponavljal samo te besede in.plakal, plakal, da se mi je smilil v srce in sem premišljeval, kako bi ga potolažil— V mizniei so ležale nektere posušene cvetke — skomini na Olgo,, mogoče tudi nekaj mojih spominov. ..
"Poglej, tu so spomini na njo, ki je nocoj umrla, tolažile te bodo te uvele rože, sušile tvoje solze..."
Prijatelj je vzel cvetove v roke in jih gledal. Žalostne so bile njegove oči in polne vzdihov njegove prsi___
"O, Bog, kako so to lepi spomini, ki se dvigajo iz globin pri pogledu teh invelih rož! Ko mi jih je dala. se je veselo in poredno smejala in bila je zdrava. Zdaj leži med svežimi rožami, samo ona uvela in njene oči se ne ozirajo name; zaprte so, da me ne pozdravijo niikoli več... nikoli več."
"Znaj, prijatelj, prevelika žalost ti škoduje, poglej jutro, kako je lepo in solnčno. Pojdiva na izprehod, da se pomiriš."
Sla sva, ali ne po starem potu mimo Olginega stanovanja, nego v nasprotno smer. Prišla sva mimo pokopališča. Bilo je še zaklenjeno, ali ravno je prihajal grobar in je odklenil. Stopi!a sva na božjo njivo, grobar pa je šel par koraikov za nama. Grobar je bil zelo podoben tistemu iz Hamleta, ki je eelo kraljeviča hotel nadmodriti in je v tako imenitnih stavkih povedal, da koplje grob za bivšega človeka. Najin grobar je bil poln sofizmov in komaj sva izvedela od njega, da bode ikopal grob za Olgo. ..
"Za človeka, ali zdaj ni več človek, samo njegovo truplo je, kar pa ga je delalo človeka, je odšlo odtod..."
"Ali kdo je bil ta Človek: možki ali ženska?"
"Gospodična je bila, ali smrt ni
vprašaJa, 'kaj je in koliko je stara___
vzela jo je seboj___"
Naposled je povedal infe in tedaj sva vedela dosti... Odšla sva iz pokopališča domov. Prijatelj je molčal eelo pot in tudi doma ni govoril. Gledal in poljubljal je uvele rože — edine spomine na Olgo.
lovenskj katoliško

podp. društvo
j
svete Barbara

za ^jedinjene države Severno Amerike.
Sedež: Forest Citj^, Pa.
'MkurpoHrono dno an januarja 1902 v držav* Pennayt*^^tt^
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. v Trestle, Pa., se naznanja, da bode v torek dne 4. decembra 1906 ob 9. uri dopoldan peta sv. maša v slovenski cerkvi na Butler ulici v Pittsburgu, Pa. Draštveniki naj se zberejo ob 9. uri v dvorani pod slovensko cerkvijo. Udeležili se bodemo sv. maše z društveno zastavo in z regalijami ter pričakujem, da se polnoštevilno udeležiti.
Nadalje se vam naznanja, da bode v nedeljo dne 9. decembra ob 1. uri popoldan letno zborovanje in volitev novega odbora. Vsi člani, kteri niso 6 milj oddaljeni, se morajo gotovo udeležiti.
Frank Sebifrar, P. O. Box 26, Trestle, Pa.
(26-11—3-12)
Iščem MABIJO VRŠČAJ, doma iz fare Sv. Duh pri Krškem, Dolenjsko. Ona biva v Clevelandu, O., ali pa nekje v Pennsylvaniji. Za njen naslov bi rada zvedela sestra: Angela Vrščaj, S19 Chestnut St., Johnstown, Pa.	(1-5—12)
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALA_R ml-, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Kun, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJP1J ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City,"Pa.
NADZORNIKI : • IVAN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. " ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 9. Box 887, 9 rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Iščejo se
AGENTI
v vseh ameriških mestih s stalno plačo in provizijo. Ni treba znati an-gležko, temveč zadostuje poznanje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Dobra plača, delo lahko. Pišite na:
Room 1, 67 W. 67th St.,
New York, N. Y.
(v d do prekl)
DELO! DELO!! DELO!!!
Potrebuje se 200 delavcev za delo v šumi v Richwoodu, W. Va. Delo je dobro in stalno za več let. Plača je od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa po $2 na dan.
Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Richwood, W. Va.
(6-11—6-1-07)
'ti in
« 1
i
** ****** 'iVnWinAAft
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IS NAJGENSJ&E DNEVNIKI
KOGA MI ŽELIMO.
Mi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo, kateri trpijo na kroničnim, zastaranim in akutnim boleznini, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsini tistim kateri so bolni in da jim ni mogoče najti zdravnika kateri bi jili ozdravil, dajemo svet in povduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdra\itil In veste zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenci služijo svoj kruli veMnoma s prostim iu teškim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razno bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter hodijo k zdravnikom kateri jili ne zastopijo in tudi nemarajo veliko za naši Narod. ZATO S3IO MI t STA-NOVILI ODDELJEK ZA SLOVENCE. V KATEREM DOBIVAJO NAŠI ROJAKI DOBRO POMOČ IN BEA-TOV.SKI SVET. TORAJ PREDNO SE D V STE PRI KATEREM ZDRAVNIKU ZDRAVIT PIŠITE NAM DA VAM SVETUJEMO!
Hočemo Vam naznanit kakšna zdramila pošiljajo naši zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične in zastaram- bolezni že skoz mnogo let ter skoz njihovo dolg«.) praks-, so prišli do prepričanja da s<> te i»>lc/.iii naj bolje za < zdraviti s zdravili kateri s> pripravljeni ].-> predpisih katere so ustanovili li ij l),»]j slavni zdravniki cd celega sveta. Ali veste d i j:; mnogokrat vzelo mnogo i t mnogo let in tuli eelo živi j - ilj o l engn človeka da ji- i:'.naj«lil s: no za ena 1> »lezcu z.li-uvil > po kateivnu se je tista bolezen gotovo ali P i vs ij 11 ijl) >:; • ozdravila. Al... tako kakšen zdravnik znajde zdravilo z:i bolezen, katero nil-:do ni liu poprej za gotovo ozdraviti, potom postane on poznan slaven po celem svetu kjer On je dospel do tega. <la se bolnika s tako bolezen sedaj zamore ozdraviti. Naši zdravniki imajo za vsako bolezen poselmo in stanovitno zdravilo, kjer ta zdravila so pripravljena točno po pr«-dpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo to zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav, korenin in vee drugih tvarin ter se rabijo po vsili državnih bolnišnicah in posebno v slučaju vojske. Toraj bolniki kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji in naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskuseni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazale te zdravila vedno za naj boljša in iz naj večjim uspehom.
* * Vsim bolnikom sledeče na znanje!
NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA.
Kjer smo gotovi <la na&i zdravila v vsaki bolezni pomagajo. Vam moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako se Vi pet dni j>osli ' ko ste dobili na So zdravi la ne čutite bolje, in ne opazite da Vam iiaSi zdravili hočejo pomagati, pošlite nam jili po expressn plačano s dovoljenjem pregledauja m ako niste porabili od njih več od jedne tretinje, Yam hočemo povrniti brez kakšne okolnosti Vaši denar katerega ste nam dali nazaj. To Yum garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Cr. ROGF, Cr. SCH13H in Dr. KI.'IGHT!
ALI VAM MORE KED0 DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI, KATERI JE GOTOV DA VAM MORE POMAGATI.
Vidite, vpraialte in prepričajte se sami, posebno tisti kateri so v New Yorku.
?.Ii n-? d a; cm o v časopis" 1 fmivo pisma s podpisom od ljudi katerih še ni. Vi kateri stanujete v Xev Vorku poznate gotovo gospoda Hudimi, samo pišite na nj;>ga ali ga pa vprašajte osebno. Bjrite kakšno pismo nam je dal.
Yelecenje:ii zdravniki od
cAMERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Veleueeni gospod !
Prav navdušen sem od Vašega uspeha katerega ste pokazali pri moji bolezni, katera me je trpinčila celih p«-f let in od katere me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Vaša zdravila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem imel na prsih, izgubil sem bol«-čine in ne da bi se samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite to pismo, da bodo tndi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila in s-- pustili od Vas zdraviti kakor se:-.i se jest pustil iti da s<- nebodo iLdi premotit od drugih zdravnikov kakor seje z menoj godilo. Hvala bogu sedaj sem zdrav ali Vam želim da živite tisoče od let v korist bolnikom.
Bratje slovenci, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku, in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni jest Vam hočem vsem svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od Amerira Europe Companije kjer to bode v YaS korist. — Za vedno Yam se zahvaljujem.
Ivan Hudin.
\ New Yorku, dne 2. Septembra 1000. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA, IN KEDO NE VERJAME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDIN A!
Pošlite nam ^ aši naslov da Vam takoj pošljemo našo inalo knjigo: Toraj vsi kateri hočete du Vas ozdravimo pišite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
i* AMERICA-EUROPE Co.
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče ^utraj med deseto in dvanajsto uro.
m
E i
Jugoslovanska
Katol. Jednota.
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi« Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7th St., Ca!umet, Micn., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57. Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn-
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B. x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4S24 Blackberrv St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich.
JOSIP PEZDIRC, III. ix>rotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. VEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in driiL-e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in n> benem drugem.
Denarne pošiljatve naj jx>šiljajo krajerna druStra na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake požiljatre tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe.	^
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
OROBNGSTi
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 17. nov. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljub- j Ijano v Ameriko 10 Hrvatov in 4 Slo- ; venci.
Umrli so v Ljubljani: Jožefa Ma-
rinšek, strežnica. 64 let, Radeckega j cesta 11; Terezija Kratochvil, zaseb-nica, 60 let, liadeekega cesta 11; An- | tonija Potokar, nadstražnika hči, 11 , mesecev, Krakovski nasip 10; Josip j Bernard, delavec, 53 let.
Nezgoda na mitnici. Občinski svet- , nik Grošelj v Ljubljani je naročil 392 | litrov špirita. Ta je bil določen, da gre transito v Grošljevo skladišče. Na mitnici je pa neki vžitninski paznik utaknil v ta transito svoj nos in videl, da je med vožnjo špirit ostal v Ljubljani na Poljanah, v sodu pa da se pelje — vuda. Voz so ustavili in je > celi dan .-tal na mitnici, ker so mnenja, da se špirit ni izpremenil v vodo iz kakih abstinenčnih razlogov, ampak iz popolnoma drugih namenov. Kakor se govori, je Grošelj založil 300 kron, da so na mitnici izpustili zaplenjeni , voz.--j
Nesreča na železniški postaji Dovje. Dne 3U. aprila t. 1. je dospel na postajo Dovje to\orni vlak št. 1784 ob 3. uri in 46 minut iz Jesenic ter postal na tiru št. 3. Postajenačelnik Iv. j Sokli'" je pregledal premikalnike. Ko , je videl, da je vse v redu, dal je to- , vornemu vlaku št. 17ft7. ki jc prihajal iz Kranjske gore na Dovje, znamenje, da je pot prosta. Ob 3. uri 49 minut privozil je vlak nič hudega sluteč na postajo, in ko je prišel do premikalni-ka št. 1, zcpazil je strojevodja Ivan Ko.nc, da premikalnik ni postavljen na tir št. 1. Prizadeval si je z vsemi možnimi sredstvi vlak ustaviti, a bilo je zaman, za vozil je na tir št. 3 ter s j tako močjo trčil v na temu tiru stoječi vlak, da je bilo strto več voz, j vlakovodja France Pražen pa tako po- | £ ko do van, da je takoj umrl. France | Rabič, železniški čuvaj, je bil obtožen, i da je s svojo malomarnostjo zakrivil to nesrečo s tem, da ni nadzoroval i premikalnika št. 1. Sodni dvor mu je priznal za kazen šest tednov strogega zapora.
Nesreča v Borovnici. 631etni kočar-jevi ženi Tereziji Tišler je pri jema- j nju zelja iz kadi padel težek kamen na nogo in jo tako težko poškodoval, j
da so jo morali prepeljati v deželno j
bolnico.
Žrtev alkohola. I>ne 15. nov. so v Dobrunjah neke<ra ISlctnega fanta v gostilni pripravili do tega, da je spil celi liter žtranja. Ko so se razhajali, tožil je, da mu je mraz in da se ne upa Bani domu priti. Spravili so pra na ne- i ki pod v seno in pustili zraven njega nekega drugega fanta za varuha. Ker je bil ponoči občutljiv mraz, šel je ta spat v hlev. Ko so pa drugi dan zjutraj šli gledat, kaj je z opijanjenim, *o ga dobili zmrznjenega na mrvi. Sedaj so ga pokopali. Ne moremo si kaj, da ne bi o tej priliki izpregovorili par besedi o tej stvari. Med našim ljudstvom še vedno prevladuje mnenje, da žganje greje. A vendar je ne-pobitna resnica, da je med zmrznjenimi največ — žsranjarjev. Prav pa bi tudi bilo, da bi dajali koncesije za gostilniški obrt le res zanesljivim ljudem, take pa. ki mlade ljudi v nepopisni lahkomiselnosti silijo s pijačo, zlasti z žganjem, pa občutno kaznovali. Tako bi ne bilo toliko naglih smrti in tudi ne toliko telesno in umsko degeneriranih ljudi.
Požar. Dne IS. nov. ob 11. uri ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje A. Orla v Vel. Mengšu. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kozolec in svinjak. Gospodar je bil zavarovan le za malo svoto. Ogenj je zapalil sedemletni sinček, ki je ostale zbudil. Ker zažigalec ni mogel seči do strehe, je šel po kozo, na kteri se drva žagajo, da je nanjo stopil in zažgal streho.
Tatvini v Ljubljani. Dn6 1. nov. so
bili neki dami ukradeni zlati uhani z briljanti, vredni 300 K. — Dne 19. novembra dopoldne je bila gostilni-čarki Heleni Boštjaneičevi na trgu ukradena iz žepa denarnica, v kteri je imela do 85 kron denarja.
PRIMORSKE NOVICE.
Obravnava proti tržaškim vlomilcem pred goriško poroto je končana.
Scherovitz je obsojen na 2 leti, Scar-bonzin na 5, Henrik Sbisa na 5, Sla-taper na 4. Malorabra na 6, Filippini , na 6 let ječe. Petie, Zegler, Zallina,! 1'inter in Ernest Sbisa so oproščeni.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nezvesta žena. Kleparski mojster Anton Cizl z Vranskega je živel že dolgo let v vednem prepiru s svojo ženo. Povod prepirom je dalo moževo prepričanje, da mu je žena nezvesta. Hotel se je že opetovano od nje ločiti, a se je stvar vedno še poravnala. Dne 5. oktobra šel je Cizl v Celje, da s pomočjo odvetnika svoje družinske razmere pri sodišču uredi. V Celje priše^ši, se je mož premislil in sklenil /eno na ta način k zvestobi prisiliti, da jo priklene na dom. Zato si je kupil revolver in potrebnih patron. Po poti proti Vranskemu nazaj se je učil streljati. Doma je napravil ženi lepo pridigo in jo zopet opominjal k zvestobi. Ker pa mu je le surovo in posmehljivo odgovarjala, ji je ustrelil dvakrat pod noge, češ, da bo na ta način vsled poškodbe prisiljena doma ostati.
Zasačen tat. Okrajno sodišče v SI. Bistrici zasleduje nekega Karola Potiska zaradi hudodelstva tatvine. Prišel je v roke mariborski policiji, ki ga je izročila okrožnemu sodišču.
Nesrečna družina. Nedavno je našla posestnica Geister v Konjicah svojega komaj 181etnega sina Petra obešenega na podu. To je v družini že peta velika nesreča. Oče obešenca je umrl v blaznici v Feldhofu, en brat se je pred dvemi leti obesil in dva druga brata sta še prej umrla ne-n ravne smrti.
Ker je hotel imeti bicikelj — umoril mater. Iz Gradca poročajo, da je v Raassu 1 file t ni sin posest nice Kalcher umoril svojo mater, ker je z denarjem 120 kron, ktere je mati hranila, hotel kupiti bicikelj.
KOROŠKE NOVICE.
Železniški stroj iz tira skočil Na
postaji Scheifling je v noči od 14. ' do 15. novembra vsled napačno postavljenega zamenjalnika, skočil iz ' stroj. Pri tem je pa .stroj s tako silo i zadel v leseni odpor, da ga je predrl! ter se je premogovni voz stroja dvig- j nil čez odpor in se zaril v čuvajnico. K sreči se ni zgodila nobena nesreča, j samo čuvajeva družina je bila vsa preplašena, misleč, da se bode Čuvajnica podrla. Ko bi se podnevi kaj tacega prigodilo, bi bila seveda kaka večja nesreča neizogibna.
V Celovcu streljajo! Iz Celovca, 18. nov. Pravo pravcato lopovstvo se je tu zgodilo zadnjo noč. Ko se je ob 10. uri vračal "senior" rokodelskih pomočnikov iz društvene hiše, je petkrat ustrelil za njim neznan lo-
pov. Po strelih se je v ozkih ulicah kmalu zbrala množica ljudi, a o strelcu ni bilo sledu. Pol ure pozneje pa je gotovo isti lopov streljal na vrtu bližnjega nekdanjega benediktinskega samostana v sobo nemškega krščansko-socijalnega društva, kjer je še delal tajnik kršč. bolniške blagajne Gašperšič. Ustrelil je trikrat prav hipoma. Drugi strel je zadel Gašperšiča v lice in ga znatno po-škoaoval. O storilcu ni sledu. Slavna celovška policija se za ta čin lopov-stva ni dosti zmenila.
Cerkev na Žihpoljah pogorela. Poročali smo že 19. nov. v "G. N." o požaru v Žihpoljah. Došli nam slov. listi poročajo o tem: Grozna nesreča se je danes v nedeljo IS. nov. pripetila na znani božji poti koroški, v Žihpoljah. Pogorela je tamošnja romarska cerkev Marije Device. Malo pred opoludnem je nastal požar v gospodarskem poslopju gostilne, ki stoji tik cerkve. Ogenj se je kmalu razprostrl na streho cerkve, ki je bila krita s škodljami. Neznansko hitro se je ogenj razširil na vse strani in na obadva stolpa. Le-ta sta se kmalu sesula in sicer eden na pokopališče, drugi na cerkveni obok. V cerkev samo požar ni posegel. Seve pa je tudi stavba sama vsled dima itd. zelo trpela. Najsvetejše je župnik Fr. Mihi prenesel v župnišče, ki, da-siravno stoji blizu omenjene gostilne, ni bilo poškodovano. Ogenj je nastal menda vsled nepaznosti nekega gosta. Požarne brambe so prihitele na pomoč iz bližnje okolice in tudi iz Celovca, kjer so požar naznanili s strelom na mestnem stolpu. Varstvena dela je vodil iz Celovca takoj na lice mesta došli komisar dr. Fer-jančič. Škoda je kajpak zelo velika in tembolj občutna, ker se bliža zima. V cerkvi je tudi več slik slovitega koroškega slikarja Fromilerja, ktere so pa obvarovali pogina. Trije manjši zvonovi so uničeni, večji je obvisel med zidovjem. Patron cerkve je cesar.
HRVATSKE NOVICE.
Hrvatski sabor je imel dne 17. novembra sejo, na kteri je vložil Star-čevičanec dr. Petričič nujni predlog, tičoč se splošne in enake volilne pravice. Po njegovem načrtu bi bilo na Hrvatskem 112 volilnih okrajev. Volilna okrožja so sestavljena seveda tako, da bi " Starčevičanska stranka prava" imela od tega največ koristi. Ker se predlog v bistvu vjema s predlogom dr. Lorkoviča, se je sklenilo, da se razpravlja o njem zaeno z Lorkovičevim predlogom. Nato je dobil besedo dr. Petričič, da utemelji svoj predlog. Dr. Petričič je v svojem govoru polemizoval s koalicijskimi poslanci ter jim očital, da ne mislijo resno z uvedbo splošne in enake volilne pravice. Med njegovim govorom je prišlo do osti-ih spopadov med Stareevičanci in koalicijonaši. Ko je Petričič končal, se je nadaljevala razprava o predlogu dr. Lorkoviča. Govorili so Srb dr. Popovič, Fran Supilo in Starčevičanec dr. Bošnjak. Kasneje se bo nadaljevala razprava o predlogu dr. Lorkoviča in dr. Petričiča ter sklepalo o predlogu Starčevičanca Paveliča o raz-' veljavljenju naredbe, s ktero se pre- ■ poveduje, imeti koze v Liki in o po-I ročilu pravosodnega odseka o zopet-' ni uvedbi porote.
BALKANSKE NOVICE.
Nemiri v Macedoniji. Carigrad, 18. novembra. Glasom statistečnega izkaza, ki ga je sestavila turška vlada, vznemirjajo macedonske vilajete sledeče ustaške čete: v solunskem vilajetu 30 bolgarskih in 14 grških čet; v skopeljskem vilajetu 14 bolgarskih in 6 srbskih in v bitoljskem vilajetu 17 bolgarskih in 6 srbskih čet. Razen tega je v bitoljskem vilajetu v gorovju Kajmak-Čalan več grških čet, ki tukaj niso vračunjene. — Sofija, 18. nov. Ako je verjeti turškim poročilom, je bila nedavno v gorovju Džilovo in Čerešnovo velika bitka med srbskimi četami pod vodstvom poglavarjev Josif, Dušan, V. Stjepan in Smilko in bolgarskimi četami pod vodstvom načelnikov Va-sil, Dačo in Razvirigorov. Izgube na ot>eh straneh, posebno pa pri Srbih, so bile zelo velike. Razvirigorov je tudi . obležal mrtev. Pri PeČišti (bi-toljski okroj) pa je bila bitka med srbsko in bolgarsko četo. — Carigrad, 18. nov. Novo ustaško gibanje so provzročile grške čete, ki so zadnje čase morile in plenile po bolgarskih vaseh. To je zbudilo bolgarske čete k novi akciji, da se maščujejo. Bolgarski odbori so se preskrbeli z denarjem, .puškiami in strelivom. Sestavljajo se nove čete in nektere so že prišle preko meje. Pripravlja se tajni shod voditeljev čet.
RAZNOTEROSTI.
Usoda enega milijona ljudi je po
računih angleškega statistika dr. Far-ra sledeča: Izmed milijona otrok, ki se rode enega leta, jih umrje prvo leto 150,000; leto pozneje jim sledi nadalj-nih 53,000. Koncem tretjega leta se je število zmanjšalo še za 28,000. V nadaljnih desetih letih niso smrtni
slučaji tako pogosti ter umrje do 13. leta le 4000 otrok. Od 13. do 45. leta jih umrje 500,000. Koncem 60. leta jih je od milijona še živih kakih 370 tisoč. Osemdeseto leto jih dočaka 37 tisoč. Na koncu 95. jih živi še 233, a od tega leta se njih števiio naglo krči, tako da z letom 108. izgine zadnji človek celega milijona s sveta.
Kje je MAT. KAMBIČ? Doma je iz Metlike. Pred dvema leti je bil v Napa, Cal. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga b:agovoli naznaniti: Louisa Kambieh, 530 Elm St., Leadvi'.le, Colo. (2S-11—4-12)	R
Kje sta MAT. TOMŠIČ in JAKOB TOMŠIČ? Doma sta iz Knežaka. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti bratu: Josip Tomšič, Box 314, Primero. Colo.
Kje je LUKA GRUDEN? Doma je iz Stare Oselice nad Skofjo Loko. Pred letom dni je bival v Murray, Utah. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Martin Kumar. Box 4, Unity Station, Pa.
(28-11-^1-12)
Kje so IVAN CTVAR, LUKA MESO- |
JEDNIK, FRAN SKRABER in!
IVAN GODINA? Prva dva mej
dobro poznata od tukaj, zadna dva 1
pa iz Ivansasa. Vsim štirim sem'
i
bil najboljši prijatelj do gotovega časa, toda sedaj pa že več let ne' vem, kje so. Kdor izmed rojakov' ve za kterega izmed teh, naj mi bla- j govoli naznaniti njegov naslov. —' John "Widergar, Box 13, Mackay, King Co., Wash. (1-4—12)
POZOR, ROJAKI!
Podpisani opozarjam rojake, da se varujejo pred mojo ženo ALOJZIJO TOMAZIN, ktera je zgoraj naslikana. Stara je 20 let in ima jednega otroka. Doma je iz Medvode pri Ljubljani ter se je pisala preje PETAČ. Bila je svoječasno v Kemery, Ohio. Ker pa ne vem. kam je zginila in kje je otroka pustila, prosim cenjene rojake, če kdo zve za nje naslov, da ga mi blagovoli naznaniti.
Joseph Tomazin, Box 123, Saxman, Cambria Co., Pa.
(27-11—5-12)
0Z0R ROJAKI!
Nikdar niste pili tako dobrega zganja in likerjov, kakoršne lahko secaj pijete. kjer naši e-rtrakti in iikeri iz so odiikovanega laboratorija Orosi v Milanu.	\
Te fini in dobri likt-ri so narejeni iz Orosi izvlečkov katere mi predajamo trgovcain, oil katerili Vi kupujete žganje za drag denar.
Da pokažemo vsim ljudem izvrstnost tegu žganja, smo se odločili vsakemu za poskusnjo poslati za dvanajst litrov izvlečka samo za tri dolarje. Mi smo zagotovljeni da Loče vsaki kateri samo jedan pot od nas naroči vedno od nas kupovati, posebno ko se bode prepričal da bo liali žganji napravljeni iz teh ei-truktov bolji in finejfii kakor marsikateri drugi v Ameriki.
Kjer mi to samo z.i poskuSnje pošiljamo, prosimo da se nam pošlje tri dolarje naprej po money orderju ali pa v registrirt pismu.
Ne zamudite te priložnosti ter se prepričajte v naših žganjib.
Pišite na:
AMERIKA EUROPE Co.
161 Columbus Ave.	New York.
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE
££
Novih 50.000
se zastonj razdeli
med Slovence
Knjiga „ZDRAVJE"
Katera v kratkem izide <><1 slavnega im obee znane«>a:
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Velespostovani Dr. H. C. Collins M. 1.
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za Vaša zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vain rečem, da takega zdravnika na ni. kakor ste Vi in Vaša zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dusti prizadeval pri drozih zdravnikih. pa mi niso nič pomagali. Toraj. kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen
zdravnik, da taceca nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladneea
trroba.
ANTON* MIHELIČH 12 E. 39th St. N. E.
Clevelan, O.
Jaz se Vam naiprvo lepo zahvaljujem za Vaia zdravila in Vam ve. selo sporočnjem. da sein zdrav, ne čutim nobenih bolečin več in tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti k	d.i jaz sem po
Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč na/.a;, l;.ir se nisem trostal. ker jaz sem se poprei 4 mesce zdravil pri druzih rdravni'
kih; vsaki mi je obljubi!, da me ozdravi, a je bilo v*L- za;na.i samo
da so mi žepe praznil:. Sele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne morejo pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolniku priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vaš iskreni prijatelj J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte nas za svet, predno se obrm-te na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sltdcči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
140 WE8T 3-4111 ST.,
>i:w voiJK.
A . V.
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	i
Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure
popoludne. popoludne.
V torek, sredo, četrtek in petek tudi od 7—S z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1
Kje je PETER MEDVED 1 Pred petimi meseci je bil nekje v Coloradu. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Jakob Medved, 277 Grove St., Milwaukee, Wis. (1-5—12)
LEP KOLEDAR ZASTONJ.
Že četrt stoletja izhaja SEVER-JEV SLOVENSKI KOLEDAR,, kteri je jeden najboljših te vrste. Sedaj je izšel koledar za 1. 1907, kteri je večji in boljši nego poprej in obsega 95 stoprav zanimivih informacij ra-zun 12 stranij kalendarija in ravno toliko stranij za zapiske. V njem je mnogo stvarij za vsakogar, kratki zdravnišiki nasveti za razne bolezni, štatistike, za trgovce, farmerje, gospodinje itd. Humoristične povesti in smeŠniee, zgodovinski dogodki, prorokovanja o vremenu itd. Ta KOLEDAR DOBITE BREZPLAČNO, ako ga zahtevate v lekarnah, ali pa izpolnite dolenji blanket in poveste, v kterem lista ste čitali naš oglas. Pisma naslovite: W. F. Severa Company, Cedar Rapids, Iowa.
Napišite Vaše ime in naslov na te vrst«:
(30-11—6-12)
POGODBA U UDELOVAJfJ9 ooa
Mi kupujemo in Izdelujemo pui»«». m francoska dag« in u dog« s* iM Posodim« tudi potrebni denar » 1» delovanje dog. Ako imate dog• n* »r* daj, pilite nam, mati pogoji so agodu FBIBDLAEIfDEB * OLJ. VEJI 00 ■krereport. La. P. O. Bos Ml
v
i
in NOVO LETO pošiljajo Slovenci kaj radi
ZA BOZIC
darila svojcem v staro domovino in iz Zje-dinjenih držav zgolj gotov denar; to pa najbolje, najceneje in naj Hitreje preskrbi
FRANK SAKSER CO.,.
10* QREENYICH ST., NEW YORK, N. Y.
«04 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, OHIO.
k ^
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANEJ CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do L marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se pošlje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila se toplo priporočam.
Frank StefanlcH,
posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL
-AlHICAI LINE
Regularni potni parniki
"QHRTY" "GIULIA"
"FRANCESCA' o. januarja. 6'Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja.
-vo*ljo med New Yorkom, Trstom In keko.
odpluje 15. decembra.
31. decembra. 99
Sajpripravnejša 111 najcenejša parobrodiia črta v Ljubljano in splob na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potuiki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. Č&, Co., General Agents,
3 Washington St., New York.1


"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
9 9
(Nadaljevanje.)
Captain ustane in gre polagoma proti hiši. Tovariš ga imenuje captain; to ime in pogovor znaei, da je njih vodja. Druzega se je zvalo za 'Locksmitha\ To je po naše ključavničar. Mogoče se tako piše; najbrž je pa res ključavničar, ker je rekel, da zna odpirati vrata s ponarejenimi ključi. Prar zdaj se malo zgane in zarožlja. Ima torej res ključe. Iz tega premišljevanje me zdrami lahno trkanje na mojo nogo. Old Death je za menoj. Primaknem svoj obraz k njegovemu; vpraša me, če sem razumel vse, kar se je govorilo. Jaz pokimam.
"Potem veva, pri čem sva. Jaz hočem tem falotom zaigrati jedno, da jo bodo še dolgo pomnili. Če bi se le mogel popolnoma zanesti na vas!"
"Pa poskusite enkrat. Kaj naj pa storim I" vprašam.
"Zgrabite jednega za goltanec."
"Well, Sir, to se zgodi!"
"Dobro! Da pa se prav gotovo posreči, vam hočem povedati, kako de-lajt«. Čujte! Menda vendar ne pride za kup!"
Captain se vrne od hiše. K sreči sede takoj.
Old Deathu se ne zdi vredno, zalezovati jih še dalje. Zato mi pravi:
"Jaz ram hočem torej povedati, kako ga morate zgrabiti. Vi se splazite k njemu in ste torej za njim. Ko vam polglasno zaklieem, objemite ga okrog vrata, a pošteno, razumete? Oba palca morata priti na jabolku skupaj, z vsemi drugimi prsti pa primite za goltanec. Stisnite ga, kolikor morete!"
"Pot«m ga, pa zadušim ! "
"Neumnost! Zaduši se ne tako kmalu. Lopovi, falotje in podobni adutje spadajo med tiste zveri, ktere imajo izredno trdno življenje. Kadar
ga zgrabite, poderite ga na tla, ker imate potem dosti več močij; a glejte da pade prav tako, kot sem vam rekel; bodite vi za njim, ne smete ga potegniti k sebi, ampak na stran. Pasti mora polagoma. Kadar je popolnoma na tleh, spravite se vi nanj. Tako bode najboljše. Ker niste navajeni umetnih prijemov, se mu mogoče posreči spraviti kak glas od sebe; no, to bode k večjem kak obupan 'be'. Potem obmolkne, vi ga pa držite toliko časa, da pridem jaz do vas. Ali izvršite to?"
"Gotovo. Saj sem se nekterikrat pretepal v prejšnjih časih."
"Pretepal!" zagodrnja stari. "S tem ni še prav nieesa povedanega! Vi morate vrh tega pomisliti, da je captain večji od vas. Napravite čast svojemu učitelju, Sir, in ne dajte, da bi vas izsmehavali ti-le ljudje! Naprej torej! Čakajte na moj klie!"
On se splazi preč, jaz pa tje, kjer sem bil prej; še celo bližje grem in pote^-nem in potegnem noge pod se, da bi v pripravnem trenutku takoj
skočil	-< * "'i+HtiOM
Oba Kukluksa se pogovarjata nemoteno. Jezita se, da morata s tovariši vred tako dolgo čakati. Nato omenjata naju in se potolažita s tem, da bode že 'Polž' zvedel, kje tičiva. Zdaj, zaslišim polglasno govorjenje Old Deatha:
"Saj sva tukaj, Messrs. Pazita vendar!^'
Hitro se zravnam za captainom in mu denem roke okrog vrata, kakor je povedal scout. S prsti ga zgrabim za goltanec, porinem na stran ter ga sunem še s kolenom tako, da leže na obraz, na kar mu jaz pokleknem na hrbet. Nobenega glasu ne da od sebe; parkrat strese krčevito z rokami in nogami ter obleži. Potem se stegne dolgo Old Deathova postava k meni. Captaina udari z revolverjem enkrat po glavi in pravi potem:
"Le spustite ga, Sir, drugače ga res zadušite! Kot začetnik ste opravili dobro. Vi imate lepe zmožnosti; jaz mislim, da postanete ali velik falot ali pa izvrsten westman. Primite ga in pojdite!"
On vzame jednega, jaz pa drugega na pleča in greva v smislu dogovora k vratom. Old Death popraska; Lange nama odpre.
"Kaj pa neseta tukaj?" vpraša polagoma, ko zapazi kljub temi, da. sva z nečem obložena.
"Bodete že videli," odvrne Old Death veselo. "Zaprite in pojdite v sobo!"
Kako ostrme, ko zvaliva najina bremena na tla.
"Vsi zlomki!" pravi mož s sivo brado. "To sta dva Kukluksa! Ali sta mrtva ?''
"Mislim da ne," odvrne scout. "Zdaj vidite, kako je bilo prav, da sem vzel tega mladega Mastra seboj. On se je obnesel izvrstno in je potolkel tega-le captaina."
"Vodnika? Ah, to je imenitno! Kje so pa drugi? Zakaj prinašata
ta dva notri?"
"Ali se vam mora šele povedati? To se vendar lahko ugane.^ Jaz m ta mladi Sir se oblečeva v njih obleko in zvabiva ostalo četo v hišo; ta je
skrita za hlevom."
"Vi ste od vraga! Vidva tvegata življenje. Ce pa spoznajo, da nista
prava Kukluksa?"
"Ne bodo spoznali," odvrne stari zadovoljno. "Old Death je prebrisan; ta mladi Master pa tudi ni tako neumen kot izgleda."
Old Death pripoveduje, kako sva jih zalezovala in pojasnuje potem svoj načrt. Jaz naj grem kot Locksmith za hlev in zvabim Kuklukse. On se hoče napraviti kot captain in prevzeti vlogo vodnika.
"To ie umevno, da govorimo le potihoma," dostavi še; "pri šepetanju
so pa vsi glasovi jednaki."	»	.
"Če si upata, pa jo izpeljita!" pravi Lange. "Saj zastavita svoje
življenje in ne našega. — Kaj naj pa mi počnemo med tem?"
"Najprvo pojdite tiho ven in preskrbite močne kole; s temi hočemo zapreti vrata, da se ne bodo mogle odpreti od znotraj. Potem pogasite luči in skrite se v hiši. To je vse, kar morate storiti. Kar se bode zgodilo potem, se ne da prej določiti."
Oče in sin gresta na dvorišče, da preskrbita kole. Medtem slecemo oba jetnika. Obleke so črne, našite z belimi znamenji. Captainova obleka ima na glavi, prsih in nogah našita bela bodala; Locksmith ima prav tako našita znamenja, a ne bodal, ampak ključev. Bodalo je torej znamenje vodnika Oni, kteri mora zvohati, kje tičiva midva, se imenuje Polz . On mora torej imeti po pomenu besede polže našite. Baš ko vlečemo captamu hlač« zelo ozkega kroja, se zbudi. Pogleda zmedeno in začudeno ter poseže ko proti pn-u, kjer bi imelo biti spravljeno orožje. Old Death ga hitro iči na tla, nastavi mu na prsa volovski- nož in žuga:
"Mirno, mladič! Le jeden nedovoljen glas ali gibljaj, pa ti zapodim
• i i »t > lo jeklo v prsa!	.
Kukluks je bil Človek kakih triJesetih let z vojaško pristriženo brado, tro črtani, temni in precej izžeti obraz kaže, da je rojen v južnih deželah. Z rokami se prime za glavo, koder jo je dobil in vpraša:
"Kje sem? Kdo ste?"
''Tukaj stanuje Lange, kterega ste hoteli napasti, boy. Jaz in ta mladi Master sva pa tista, za ktera mora pozvedeti 'Polž'. Zdaj vidiš, da
si tam, kamor si si želel."
Mož stisi.i; ustni in pogleda divje, a prestrašeno okrog.
nutku pride Lan«?c zanje je vsaj za dvajset mož
"Dajte ga sem najprvo za ta dva."
"Zvezati se ne pustim!" zakriei captain in poskuša ustati.
mu nastavi Old Death nož in pravi:
•'N- p« - u~;ij u-tajati! Vsekakor so pozabili povedati ti, kdo sem.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z
| j Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu. sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
nam i &
^r i
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
Za bližajoče se božične praznike priporočamo rojakom
krasne božične razglednice
Cenik: knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK.
MOLTVENXKL
Sta. Claus, Zvonovi, Angelji, i Božje drevce, itd. itd.
!?;Cena: »n ena 3c, tucat 30 centov.
FRANK SAKSER C0.~
1109 Greenwich St., New York, N.Y.
Kje je MATEVŽ BENEDIK, po domače ŠIMNOV1 Doma je iz Mo-šenj pri Radovljici na Gorenjskem. Pred S. leti je bival v Coloradu in sedaj se nahaja nekje v New Mexico ali Arizoni. Za njeg-ov naslov bi rade zvedele njegovi sestri. Kdor izmed rojakov zna za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Uredništvu "G'asa Naroda", 109 Greenwich St., New York City. (30-11—3-12)	4g
Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15. marca 1906 odprl
LEPO UREJENI
SALOON
S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
Za obilen obisk se priporoča
FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Mali duhovni zaklad, v polusnje vez., zlata obreza 80c.
Nebeške iskrice, platno 40 cv, izlata obreza 60c.
Otroška pobožnost, platno, rodeča
obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00.
Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00.
Rajski glasovi,»platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40e. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje, zlata obreza S0c., usnje, fino vezana $1.50.
Vrtec nebeški, platno 70c,
Zlata šola, zlata obreza, $1.00.
i. - -	tirm^wh
PESML
A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno ve zano, $1.25.
F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c
Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
z r
pot
Njegov
svojim sinom. Prineseta kole in žago. *s »> pravi prvi.
V tem tre-Lesa za ve-
A takoj
Ime sem
kaj pomeni to. Ali mogoče misliš, da
prijatelj suženjstva in Kukluksov? nni^ _ nni T)Aflth ste vi!" ieclja
žgati popo
Old — Old Death ste vi!" jeclja captain zelo prestrasen.
l)a, !> I: .lir, to sem jaz. Zdaj si ne bodeš nič več domišljav al. Jaz la'hof-et mladega Lan-a obesiti, starega pretepsti do krvi, hišo pa za-('-e hočeš, da ti skažemo milost, dosežeš to samo s tem, da se udaš
loma v svojo usodo." "Old Death, Old Death!" ponavlja mož, smrtnobled- Potem sem
zgubljen!"	.	. v
"fce ne Mi nismo morilci, knt vi. Mi vam hočemo prizajiesti, ce se
udaste brez boja. Če ne, pa pomečemo jutri vaša trupla v reko. Jaz ti povem zdaj svoje mnenje. Če se strinjaš s tem, potem zapustiš takoj to zemljo ineeloT«as. Če se ne strinjaš z menoj, potem je konee z vami. Jaz erenl zdai po tvoje ljudi. Te hočem pravtako vjeti kot tebe. Zapovej jim, naj se udajo. Če tega ne storiš, vas postreljamo kot golobe na drevju.
Knkluk.az vežejo in mu denejo robec v usta. Drugi se tudi zave, a molči. Tudi njega zvežejo in mu zamaše usta. Potem nesejo oba na postelj, kjer spita po navadi Lange in njegov sin. priveze jo jih in zakrijejo n odejo do vrata.
(Dalje pr hodnjič.)
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
kiobase, rebra, jezike, sunke itd.
Govorim v vseli slovanskih
t obilni obisk.
Zlata ali niklasta ura z verižico
X 2 zastonj S S
Ameriško uro z solidno pozlačenim ali niklastim pokrovom , jamčeno da kaže pravi čas, jednaka uram po $10, dobe brezplačno dečki in dekleta, oziroma vsakdo kdor proda 24 komadov naše zlatnine po 10 centov komad. Pošljite Vaš naslov in mi Vam pošljemo zlatnino po pošti. Ko razprodate, pošljite nam $2.40 in mi Vam pošljemo uro in verižico, ali kako drugo aariJo. CROWN JEWELRY CO., Dept. 173. 163 E.Randolph St., Chicago, 111.
POZOE. SLOVENCI IN HRVATI
Podpisan: pr.poročam vt>e/_n potuju din; rojakom v Chicagi, III., in okolici svoj dobro urejeni
—: SA,L O O K. :— Na razpolago imam tudi lepo Ijisča. Točim vedno »veže in dob m Seip pivo, jako dobro domače vino razne l.kerje ter prodajam tine smo« ke. Postrežba solidna
Preda jem tudi in preskrbujem paro brodne listke za vse prekomorske ertc po izvirnih cenah Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim po ton-po dnevDem kurzu. V zvee^ sem a banko Prank Sakser v New Yorku. Svoji k svojimi Z veles pošto van jem
JOSIP KOMPAS* 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, HI
TT^UT za hrzoparnik dobiš za
1 li\iJ 1 ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-lidneje poetrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato nai se vsak Slovenec na ujega Obrne
POVESTI IN ZGODOVINA. Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20e. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, lOe. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Bor ograj ska, 20c. Cvetke, 20c. Čas je zlato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Predjamski, 15c. Eri. 20c. Evstahija, loe. General Landon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20e. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15 e. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči poBkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30e. Mirko Pošten j ako vie, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c.
Naseljenci, 20e.
Naselnikova hči, 20c.
Naš dom. Zbirka povesti. Po 20c.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20c.
Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Favliha, 20c.
Pod turikim jarmom, 20c.
Poslednji Mehikanec, 20c.
Potovanje v Liliput, 20c.
Povesti (Kalan), 20c.
Pravljice (Majar), 20c.
Pred nevihto, 20c.
Princ Evgen, 20c.
Pripovedke, 3 zvezki po 20«.
Pri Vrbovčevem Grogi, 20«.
Prst božji, 15c.
Repoštev, 20c.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40«.
Rodbina Polanegkfli, 3 sverin $2J50.
Roparsko življenje, 20c. Senilia, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezika po 20c. Spisje, loc.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c.
Stric Tomova koča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povesti j, 20c. Šaljivi Jaka, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Pilomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30e. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, 25c. Zgodovinske povesti, 3
40c.
Znamenje štirih,
12 centov. Žalost in veselje, 40e. Ženinova skrivnost, 20c.
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c. Angleščina brez učitelja, 40c.
Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan 50c.
Žepni hrvatsko-angleški 40c.
Coiripapie Generale Transallantliue
(Francoska parobrodna družba.l
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE.
POSTNI PARNIKI SO:
"V* frov?nce" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,000 konjskih mo«.
LaSavoie „ „ ...................12,0lH) „ 25,000
La Lorraine" „ „ „ .................12,ooO 25>K)
ii'f* "raine » " »» .................10,000	12^OO.I
L'Apuitaine" „ „	.................lrt (!,0 " . »
LabretanSe"................................ 8,000 , • o
^hamqaKne" ............................ g,000 „ 9 noo
La Gascogne"............................... s.ooo „ d.uuo
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki od pl njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopoludne iz pristanišča št. 4 2 XortliKiver, ob Morton St., N.Y.
•LA LORRAINE	6. dec. 1906. La Breta-ne	10. jan. 1907.
La Bretagne	13. dec. 1906. *LA SAVOIE	17. jan. 1907.
•LA TOURAINE 20. dec. 1906. *LA TOUEAIXE 24. jan 1907 •LA PROVENCE 27. dec. 1906. *LA LORRAINE 31. jan 1907 •LA LORRAINE	3. jan. 1907. La Breta-ne	7. febr. 1907.
Par n i ku z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
W« K«zminski, goneralui a-ent za znpad.
Ocstifcjoi-n St., Chicago, III.
zvezki, vsak zanimiva povest,
razgovori,
Za nemški jezik:
Grundriss der slovenischen Sprache,
vezan $1.25. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40e.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15c.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50e. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šol, 30c.
razne druge knjige.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c.
Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivee, 20c. Spretna kuharica, broširovano 80e.,
vezano $1.00. Sto1 etna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bukve, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisen 30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEML.'TVIDI:
Evropa, 25e. Kranjska dežela, 20c. Rusko-japonske vojske, 25c. Zemlja, 25c. Z j edin j ene države, 25c.
AZGLEDNICE:
Ljubljanske, newyorske, s cvetlicami
in razne druge po 3c., ducat 30c. Razne svete podobe, komad 5c. Ave Marija, 10c.
UMA
P^RiNIKI PLUJEJO iVIEO
TRSTOM, REKO iN NEW TORKOM.
PARNIKIIMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA IUZKEDA.
NA
odpluje iz Xew Yorka dne 4 decembra.
odpluje iz New Y »rka dae 5. januarja.
TTLT0NIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na duii pri mizi jwstrez na.	1
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni a^entje in
Tie Cierfl SteamsliiD Co., M,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:
12<5 State St. ..Guaranty Building. 67 Dearborn St.
21-24 STATE ST., NEW YORK.
MARKO KOFALT,
249 So. Front St.,	Steelion, Pa.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali poinomoči Volluuicht; in drugih v notarski po^el spadajočih st\ari, ktere točno i:i po ceni izvršujem.
Dalje prodajem pa:obrodnc listtce za v stari kraj za vse boljše parnike in p„robrodne proge ter pošiljam cJemtrje v staro domovino po najnižji ceni.
Air-. JVIai-ko Koialt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO. i
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega brnela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
L_els>' pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TraMiikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.

Telefon 2034.
Frank
Waukegan, 111.
714-218 Market Street
priporoča rojakonTsvoj
^ S A L O O IN,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže grocery© po nizkib cenali.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakser jeni v New Yorku.	«§
4
■bAAAA	„rt3h. nfl'Jii"nrtžv l^mb" "<tlnaii