leto xxxv., št. 38      Ptuj, 30. Septembra 1982      cena 8 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uu dstva
IZ VSEBINE
Kako pridelati več pšenice (stran 2)
Program ob Tednu otroka (stran 5)
Piknik starejših (stran 6)
Delo kluba mladih (stran 8)
Šport (stran 9)
SKUPNO ZASEDANJE ZBOROV SO PTUJ
Vprašanje časti, morale in odgovornosti
Delegati vseh zborov ptujske občinske
skupščine, ki so se sestali v ponedeljek, 27.
septembra, na skupnem zasedanju, so razpra-
vljali o doseženih gospodarskih rezultatih v
prvem polletju tega leta, pa tudi o najnovejših
podatkih gospodarjenja v juliju in avgustu le-
tos. Vrednostni kazalci so tako v organizacijah
gospodarstva kot v družbenih dejavnostih do-
segli republiške poprečne stopnje rasti. To velja
za celotni prihodek, porabljena sredstva in za
dohodek. Ob tem se v gospodarstvu, še bolj
izrazito pa v negospodarstvu, nadaljuje hitrejše
naraščanje porabljenih sredstev od rasti celo-
tnega prihodka. Vzrok za to ni le v povišani
stopnji amortizacije, pač pa tudi v naraščanju
stroškov za surovine, material, energijo, pre-
vozov na delo in tako dalje. Pričakovati je, da
bodo stopnje rasti v drugem polletju tega leta
nižje kot v prvem, saj se pogoji gospodarjenja še
nadalje zaostrujejo.
Delegati so v svojih razpravah opozorili na
nekatere nedoslednosti, kijih še zmeraj nismo
odpravili, pa naj gre za produktivnost, odnos
do dela, tehnologijo in organizacijo dela.
Uresničevanje resolucijskih ciljev in druž-
benih usmeritev je vprašanje časti, morale in
odgovornosti, je dejal eden od delegatov, ko je
opozoril na napake pri planiranju, na neiz-
polnjevanje obveznosti in na neodgovoren
odnos do dela tako vodilnih in vodstvenih kot
samoupravnih organov.
Izgube so se v tem času vrednostno povečale,
vendar je v občini manj organizacij združenega
dela, ki poslujejo z izgubo. Izvršni svet je podal
tudi natančno poročilo o izvajanju predsana-
cijskih in sanacijskih postopkov v organizaci-
jah združenega dela. Ob tem so delegati ugo-
tovili, da vodstva delovnih organizacij, katerih
sedež je izven ptujske občine, pogosto zapo-
stavljajo dislocirane temeljne organizacije v
občini. Od šestih organizacij združenega dela,
ki so lani izkazale izgubo, so v treh uspešno
uresničili sanacijski program. To sta temeljni
organizaciji Gumama in Velika oprema v
Agisu in temeljna organizacija Mizarstvo in
žaga v Kmetijskem kombinatu. Še vedno pa se
otepajo z izgubo v temeljnih organizacijah
Ptujske Toplice, Vinogradništvo Haloze in
Elektronika Ptuj.
Polemična razprava se je razvila tudi ob
obravnavi poročila o uresničevanju družbe-
nega plana občine na področju kmetijstva, v
kateri so delegati menili, da je treba zemljo
bolje obdelovati, varovati kvalitetne kmetijske
površine in pridobivati nove, da bi lahko ure-
sničili zastavljene cilje v pridelavi hrane.
K poročilu o uvajanju samoprispevkov v
občini Ptuj je delegacija občinske organizacije
zveze komunistov predlagala, da bi naj v bo-
doče uvedli samoprispevek enotno ob začetku
srednjeročnega obdobja.
Ostale točke dnevnega reda, obenem z vo-
litvami in imenovanji, so bile sprejete brez
pomembnejše razprave.
Ob koncu naj zapišemo, daje bila udeležba
na zasedanju zborov zadovoljiva. V zboru
združenega dela je bilo od 55 prisotnih 47, v
zboru krajevnih skupnosti od 35 prisotnih 29 in
v družbenopolitičnem zboru od 30 delegatov
prisotnih 23 delegatov. Po skupnem zasedanju
so se na ločenih sejah sestali še delegati zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
N. D. in F. F.
Prevzem in cena grozdja
Kot smo že poročali, bo priče-
tek trgatve srednje poznih sort 5.
oktobra, datum trgatve poznih
sort pa bodo določili po strokov-
nem mnenju Kmetijskega zavo-
da Maribor. Z dnem začetka
trgatve prične Kmetijska zadru-
ga Ptuj tudi s prevzemom groz-
dja, predelovalni center Kletar-
stva Slovenske gorice pa s prede-
lavo. Kmetijska zadruga bo pre-
vzemala grozdje na običajnih
mestih in sicer v Podlehniku,
Leskovcu, Cirkulanah, Zavrču in
Juršincih dnevno od 7. do 18.
ure, vinogradniki pa lahko groz-
dje dostavijo tudi neposredno v
predelovalni center v Ptuju vsak
dan od 7. do 20. ure, v tem
primeru morajo pripeljati groz-
dje na prekucnih prikolicah.
Verjetno ni potrebno posebej
opozarjati, da grozdje ne sme biti
zmečkano, med grozdjem pa ne
sme biti kovinski predmet ali
kamen, ki bi poškodoval stroje in
povzročil zastoj v predelavi.
Za. prevoz grozdja do predelo-
valnega centra prejme prevoznik
0,40 dinarja za kilogram, prevoz
od zunanjih prevzemnih mest pa
bo opravila kmetijska zadruga.
Določene so tudi cene za
letošnje grozdje, cene so za
pogodbene pridelovalce akonta-
cijske, za nepogodbene pa do-
končne. Cene so določene za
Grozdje bo letos sladko - vino dobro
foto: 1. kotar
osnovno sladkorno stopnjo, za
vsako višjo ali nižjo sladkorno
stopnjo se doda ali odvzame 50
par.
Cena za grozdje v prvi skupini,
sem prištevamo rumeni muškat s
15 odstotno sladkorno stopnjo,
renski rizling (17 %) in traminec
(17 %). bo 26,22 dinarja. Za beh
borgundec (17 %), modri borgun-
dec (18 %) in sovinjon (16 %) je
določena cena 21,66 dinarja.
Cena za laški rizling, šipon.
modro frankinjo (stopnja slad-
korja še ni določena) je 19,95
dinarja, za rizvanec, neuburgo-
vec, veltiinec. žametno črnino in
mešano grozdje (stopnja sladkor-
ja še ni določena) je cena 18,24
dinarja.
Za peto skupino grozdja, sem
sodijo slankamenka, kraljevna in
lokalne sorte, pa je cena 15,96
dinarja. V te cene so vključeni
stroški organizatorja proizvod-
nje, ki znašajo 1.20 dinarja, od
tega odpade 0,40 dinarja za
prevozne stroške. JB
Največje povrHne v ptujski občini so posejane s koruzo
Foto: Ciani
Letina,
Id jo bomo
pomnHi
Ocene strokovnjakov in kme-
tovalcev kažejo, da lahkp govori-
mo o rekordni letini v poljedelj-
stvu, vinogradništvu in sadjar-
stvu. To nas seveda veseli, nelca-
terim pa povzroča tudi precejšnje
skrbi, predvsem kam z obilnim
pridelkom. V prvi vrsti velja to za
pridelovalec takoimenovanih in-
dustrijskih jabolk. Teh je letos
toliko, da kljub prizadevanjem
zadrugi ni uspelo najti kuncev za
več kot dve tretjini pridelka. Kar
okoli 1500 ton jabolk bo tako
segnilo, čeprav so jih nekoč v
»aobrih starih časih« kmetje tudi
mleli, stiskali in če ne drugega iz
tega sadja pridobili kis. Na srečo
s prodajo drugih pridelkov ni
problemov. Krompirja bo kot
kaže premalo, čeprav  le bila
narava letos več kot naklonjena \
pridelovalcem. Na drugi strani so \
bili  ugodni  pogoji  za  razvoj j
plesni, svoje je pa naredila še 1
neustrezna za"sčita. Tisti, ki so
izdatno  škropili   in   imeli  na
hektaru 2 ali 3 tisočake več
stroškov, si sedaj manejo roke.
Pridelek je obilen, cena krompir-
ja pa zelo ugodna. Ko bi se
tokrat vsaj zadnjič učili na napa-
kah! ja
POZNATE
BLIŽNJO
OKOLICO?
Nagradno vprašanje
na strani 6!
Več konkretnosti
pri stabilizaciji
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj, ki se je sestalo v preteklem
tednu, je dopolnilo razprave občinskih odborov sindikatov dejavnosti,
svetov in komisij, ki so na sejah v mesecu septembru razpravljali o
polletnih gospodarskih rezultatih, povezano s pripravami na kongres
slovenskih sindikatov, ki bo 11., 12. in 13. oktobra v Ljubljani. Osnovna
ugotovitev je, da se sindikat kot najširša organizacija delavcev ne more
ustavljati na strokovnih rešitvah problemov gospodarjenja, temveč na
ustvarjanju družbene klime pri pripravljanju in sodelovanju v
samoupravnih določitvah.
Na že sprejete zaključke je predsedstvo dodalo določena staliSča, ki so
akcijsko podkrepljena. Tako je bilo predlagano, da bi člani kriznega
štaba pri IS SO Ptuj obiskali delovne sredine, kjer imajo najizrazitejše
težave. Veljalo bi pregledati stabilizacijske programe, ki so ponekod zgolj
politične deklaracije in ne vsebujejo zahtevanih konkretnih podatkov
oziroma usmeritev z roki in odgovornostmi.
Krizni štabi so organizirani tudi v združenem delu, ponekod sicer samo
na papirju, sindikat pa naj bi bil spodbujevalec aktivnosti le-teh.
Dosledno pa si je potrebno prizadevati, da se stabilizacijski programi
izdelajo v sleherni delovni sredini.
Tudi v .ptujskih sindikatih ugotavljajo premajhno zavzetost za
dosledno uresničevanje sprejetih odgovornosti. Pogosto je pri
uresničevanju le-teh prisotna ležernost in velika mera neodgovornosti.
Predsedstvo Je tudi ugotovilo, da smo uspeli le uresničevanju
družbenega dogovora o delitvi osebnih dohodkov, povsod drugje pa smo
izgubili vajeti.
Večja proizvodnja in več izvoza bi morali biti glavni nalogi sleherne
organizacije združenega dela. Njuno uresničevanje bi nas tudi pripeljalo
iz težav. Obojega pa ne dosegamo iz subjektivnih in objektivnih vzrokov.
Sepa organizacija dela, tehnološka disciplina, veliko je izostankov z dela;
vse preveč je primerov, ko se v popoldanskem času prepušča proizvodnja
preddelavcem, strokovnih delavcev pa ni nikjer.
Posebno poglavje so predsanacijski programi, ki so v glavnem pisani
tako: izboljšali bomo poslovanje, izboljšali kvaliteto, znižali stroške, cene
so krive in tu se konča . . . Nikjer pa ni besedi o nalogah, nosilcih in
učinkih. Zato bi takim pripravljalcem oziroma sestavljalcem priporočali,
da naj čas, ki bi ga porabili za tako in podobno sestavljanje pred-
sanacijskih programov, porabijo za konkretno delo.
MG
ZA VEČJO IN BOLJŠO
PRIDELAVO HRANE
»Usmeritev srednjeročnega družbenega plana za
področje kmetijstva je k povečanju proizvodnje
hrane, da se bomo lahko v čim 'Večji meri sami
oskrbovali z vsemi pomembnejšimi kmetijskimi
proizvodi. Temu cilju mora biti podrejena vsa naša
družbenopolitična dejavnost, v to morajo biti
usmerjene naše strokovno-kadrovske in materialne
zmogljivosti.
V teh dveh stavkih je praktično zajeta srž vsebi-
ne seje Občinske konference SZDL Ptuj, ki se je
sestala v petek, 24. septembra in pod predsedstvom
Marice Fajt razpravljala o izvajanju družbenega
plana na področju kmetijstva v ptujski občini v
letih 1981/82. Na seji je sodeloval predstavnik RK
SZDL Slovenije Slavko Glinšek in 48 delegatov
OK SZDL, kar pomeni, da je ^ila 57 odstotna
udeležba.
Po uvodnem poročilu Janeza Vrečerja, podpred-
sednika OK SZDL in predsednika sveta za družbe-
no ekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi se je
razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo kar
14 govorcev. Za razpravo lahko rečemo, da je bila
resnično bogata, saj je obsegala veliko besed, že
večkrat ponovljenih in znanih resnic in dejstev,
precej ostrih in kritičnih besed, nasvetov, vprašanj,
ki jim je težko dati odgovor, pa tudi zagovarjanja
posamičnih interesov, sektorjev in skupin proizva-
jalcev.
Kljub temu je konferenca soglasno sprejela
staUšča, sklepe in naloge, ki so jih pripravljalci seje
pripravili v osnutku in kijih bo treba le tu in tam
dopolniti s predlogi in usmeritvami iz razprave. V
osnutku je poudarjeno, da v usmeritev v kmetijstvo
pomeni uresničevanje osnovnih ciljev gospodarske
ustalive, saj s samooskrbo zmanjšujemo našo
odvisnost od zunanjega trga in s tem sproščamo
prepKJtrebne devize.
Ob analizi izvajanja plana OK SZDL ugotavlja,
da kmetijska proizvodnja v ptujski občini zaostaja
za predvidevanji v srednjeročnih planih, — tako
pri povečanju proizvodnje kot pri strukturnih
^remembah. Zaostajamo pri izvajanju melioracij
in komasacij, kar je podlaga za gospodarno rabo
zemlje in sodobne tehnologije. To zaostajanje je
pogojevala kasnitev zagotavljanja družbenih fi-
nančnih sredstev, pomanjkanje kadrov, zlasti v
zadružnem sektorju, kjer je zaostanek največji in
nckakovostno izvajanje nekateerih dosedanjih
melioracij. Prav zato je treba združiti kadrovske
zmogljivosti obeh sektorjev zemljiške skupnosti in
jih okrepiti. Na melioriranih zemljiščih je v bodoče
treba zagotoviti družbeno organizirano tržno
proizvodnjo.
Poleg pridobivanja površin za intenzivno kmetij-
sko proizvodnjo je pomembna tudi zaščita obstoje-
čih kakovostnih kmetijskih zemljišč, ki jih cesto
nesmotrno pozidavamo, na njih gradimo infra-
struktume objekte in jih s tem trajno odtrgamo
proizvodnji hrane. Zato je nujno čimprej uresničiti
določilo v družbenem planu o izdelavi prostorske-
ga načrta občine in agrokarte, kar bi zagotavljalo
gospodarno rabo zemljišč. Ob tem zagotoviti pri
vsaki spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč
interese varstva teh zemljišč.
Povečanje proizvodnje žitaric in industrijskih
rastlin zahteva urejen, strokovno izpeljan kolobar.
Setveni programi za organizirano tržno proizvod-
njo morajo biti izdelani za vsako krajevno skup-
nost do posameznega nosilca proizvodnje. Setev
1000 ha pšenice in 460 ha sladkorne pese v družbe-
no organiziranem zasebnem sektorju za leto
1982/83 pomeni obvezo za organizatorje proizvod-
nje. To nalogo morajo ob pomoči DPO in svetov
krajevnih skupnosti izpeljati brez izgovorov, da bo
zaradi tega zmanjšana živinorejska proizvodnja,
saj ima ta dovolj rezerve v intenzivnejši pridelavi
hrane.
Upravni organi občine Ptuj morajo v sodelova-
nju z republiškimi organi z ukrepi zagotoviti
intenziviranje proizvodnje na vseh kmetijskih
pKKlročjih kjer so sedaj nizki poprečni pridelki.
V organizacijah združenega dela in v občini je
treba zagotoviti materialno osnovo za zadostno
število in kakovostno delovanje strokovnega ka-
dra, kar je tudi osnova za izvedbo z družbenim
planom zastavljenih ciljev.
Na področju živinoreje je treba povečati stalež
plemenske govedi, prirejo mesa in mleka. Zato
potrebno izvesti rajonizacijo kmetijske proizvodnje
v občini, saj doslej slabo izkoriščamo travinje.
V vinogradništvu in sadjarstvu je potrebno
zagotavljati obnovo večjih kompleksov na površi-
nah, ki so za to proizvodnjo ustrezna, za drugo
proizvodnjo pa manj primerne.
Združevanje zemlje, dela in sredstev (proizvod-
ne skupnosti) kot obliko razvoja socialističnih
odnosov na vasi, je potrebno razvijati in uveljavlja-
ti ob vseh akcijah za povečanje proizvodnje hrane.
Ker je proizvodnja hrane posebno pomembna,
je treba zagotoviti pravočano spravilo pridelkov.
Zato morajo delovne organizacije s področja
kmetijstva pravočasno pripraviti operativno akcij-
ske programe v sodelovanju z DPO in samouprav-
nimi organi v krajevnih skupnostih. Ob tem je
treba pravočasno načrtovati potrebe po širši
družbeni akciji, v njej morajo sodelovati delavci v
združenem delu, mladin in občani v KS.
Občinska konferenca SZDL je tudi zadolžila
izvršni svet in komite za kmetijstvo občine Ptuj. da
v skladu z opredeljenimi nalogami pripravita
konkretni operativni program z nosilci in rokom
izvedbe. Prav tako se morajo v uresničevanje teh
nalog aktivno vključiti družbenopolitične organi-
zacije v občini in v krajevnih skupnostih.
FF
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
30. september 1982 - XEDNIK
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Kljub težavam
optimisti
v TOZD Proizvodnja aluminja TGA Kidričevo so kljub nekaterim
težavam zadovoljni s proizvodnimi rezultati, ki so jih dosegli v prvi
polovici letošnjega leta. Direktor tega tozda, Marjan GorSenko je o tem
dejal:
,,V primerjavi s planom smo v obeh elektrolizah dosegli za 684 ton
večjo proizvodnjo, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 209 ton.
Zanimivi so tudi podatki za prvih 8 mesecev letošnjega leta, ki govore, da
je v primerjavi s planom proizvodnja večja za 865 ton, med tem ko je v
primerjavi z lanskim enakim obdobjem večja za 405 ton."
Kaj pa kvaliteta dela?
,.Mislim, da smo tudi s kvaliteto lahko zadovoljni, tako ob polletju
kot v 8 mesecih, saj so rezultati boljši od planiranih in od dosd^enih v
enakem obdobju lani."
Torej lahko mirno pričakujemo, da boste ob zaključku leta svoje
delovne plane izpolnili?
,,Lahko govorim le o količinskih podatkih proizvodnje — glede
vrednostnih podatkov nam danes Se ni znano kako bo ob koncu leta.
Pričakujemo seveda probleme z električno energijo, hujši problem so Se
uvozne surovine, ki jih zelo težko dobimo. Za te surovine menim, da smo
se v zadnjih letih preveč zanašali na uvoz in dosti premalo storili, da bi
vsaj nekatere surovine začeli izdelovati ali pridobivati v domovini. Ce ne
t»o hujših zastojev sem prepričan, da bomo zastavljene plane dosegli, Ce
že ne presegli.
Poglejte, letos smo v obratu anodne mase bili prisiljeni ustaviti
proizvodnjo za 14 dni, ker nismo imeli surovine, predvsem gre za
elektrodno smolo. To smo sicer že uspeli dobiti, vendar nam količine ne
'Zadostujejo za proizvodnjo anodne mase do konca leta. Dodati je treba,,
da ie atiodna masa ena od osnovnih surovin za proizvodnjo aluminija. Če
pride 010 izpada te proizvodnje, potem zagotovo priae tudi do izpada
elektroEze. Tega pa si nihče ne želi."
In kžlio je z delovanjem družbeno političnih organizacij v TOZD
Prjoizvodiga aluminija? Sektretar OOZKS Boris Gajser je o tem dejal:
,iTudi aktivnosti družbeno političnih organizacij tečejo v tej smeji, da
bi dosegli rezultate, ki smo si jih zastavili in za katere smo se dogovorili.
Pri naših prizadevanjih pa naletimo na kup težav. Ob znani invalidnosti v
naši proi?v^4nji in ob pomanjkanju delovne sile v elektrolizah je to Se
posebej p««Č problem. V dobršni meri nam uspeva premagovati težave s
povečano aktivnostjo družbeno političnih organizacij.
Ce primerjamo stanje s prejšnjim obdobjem, ugotovimo, da so
doseženi premiki na bolje. Vidimo še precej rezerve, ki bi jo v sklopu
celotne delovne organizacije TGA tudi morali izkoristiti."
V zadnjem času so se težave Se povečale. Precej vroče krvi je med
delavci TGA povzročila odločitev delavcev TOZD Proizvodnja aluminija,
da odstopajo od samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih pri
doseganju in razporejanju skupnega prihodka in dohodka v delovni
organizaciji. Kako so se v ^em primeru angažirale družbeno politične
organizacije v vašem tozdu, da bi problem rešili?
,,Res je, da obstajajo določene kritike na ta sklep, vendar potekajo na
nivoju delovne organizacije številne aktivnosti, ki bi naj omogočile
čimprejšnjo rešitev tega problema. V torek, 14. septembra je recimo bila
razprava ob prisotnosti člana CK ZKS Iva Marenka, kjer smo vso stvar Se
enkrat pretehtali in razčlenili vzroke. Dogovorili smo se za določene
aktivnosti, ki morajo poteči v 14 dneh. Kljub vsemu je treba reči, da smo
pozabljali na nepravilnosti, ki izhajajo iz tega samoupravnega sporazuma-
že več kot dve leti. Na to smo posebej opozarjali ob zaključnem računu
za leto 81 in še prej. Nakazali smo tudi na tiste točke, za katere v našem
tozdu menimo, da bi jih morali spremeniti. Skozi aktivnosti družbeno
političnih organizacij smo to skušali nakazovati in dokazovati, vendar pri
naših prizadevanjih nismo naleteli na pripravljenost ostalih organizacij v
drugih tozdih, da bi naše pobude in zahteve rešili. Dodajam, da smo
omenjeni samoupravni sporazum sprejeli pod pogojem, da se opravijo
določene dopolnitve — to je bilo leta 1980. Vendar do teh dopolnitev ni
prišlo, zato smo zahtevali, da strokovne službe v najkrajšem času to
opravijo.
Res je, da je največ kritike, češ, zakaj iščemo rešitev na sodišču,
vendar poudarjam, da smo ubrali vse samoupravne poti, ki jih naSa
družba priznava, vendar skozi te poti nismo uspeli doseči, da bi naše
pripombe upoštevali. Povedati moram, da posluje delovna organizacija
brez plana, oziroma po dogovorjenem začasnem planu, da pa so rezultati,
ki se kažejo ob polletju prav zaradi tega vprašljivi. To po mojem niso
rezultati, ki bi izhajali iz dela. Kljub vsem travam, pa menimo, da bomo
s strpnim življenskim pristopom vseh delovnih ljudi in družbeno
političnih organizacij te probleme rešili v pravem času."
M. Ozmec
MESO NA BONE?
Na zadnji seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj so člani izredno
kritično in poglobljeno razpravljali o preskrbi, zlasti Se s kurjavo in
mesom. Jasno in glasno so povedali, da bomo pomanjkanje slednjih čutili
tudi na rezultatih dela. Ni pričakovati, da bo delavec, ki se bo ubadal s
problemi kurjave in prezebal, dobro delal tudi na delovnem mestu. Ni
moč oporekati, da delavec ni pripravljen zavezati pasu. Je, vendar samo
takrat, ko bodo stabilizacijska bremena enakomerno porazdeljena. Poleg
pa je pri preskrbi še vedno veliko lukenj, skozi katere se bolj kot kdajkoli
prej uveljavljajo linije VIP (veze in poznanstvo)! -
Posebno poglavje je oskrba z mesom. Kljub temu, da v občini spitamo
veliko živine, mesa ni. Dajemo kompenzacije prodajalcem mesa, ne
proizvajalcem, celo več kot v ostalih občinah, mesa pa nimamo! Drugje
ga imajo več, pa nimajo takega zaledja. Primer je Maribor.
Tako pa je pri nas že kar običaj, da pridejo nekateri privilegiranci —
beri tovarišice v mesnice, kjer se kavlji svetijo, na njih mesa ni — po
svoio mrežo in mesarjijih pridno izročaio, toda samo nekaterim.
Med delavci ptujske bolnišnice in ne samo tam, je zaradi tega veliko
negodovanja. Osnovna organizacija sindikata ptujske bolnišnice bo tako
v kratkem poslala na sindikat zahtevo, da se uvedejo boni za meso.
Podobno razmišljajo tudi v drugih sredinah.
Težave, ki nas spremljajo in ki se bodo v prihodnjih mesecih stopn-
jevale, bi nas morale enotiti, v nas vnašati določeno mero strpnosti, ne
pa, da se razhajamo. Tudi sindikat se v sedanjem obdobju preveč ukvarja
s problemi gospodarjenja, premalo pa s problemi socialne varnosti
delavcev.
MG
11 organizacij z najizrazitejšimi motnjami
Na prvi seji v novem mandatu se je v
prejšnjem tednu sestal komite za družbeno-eko-
nomski razvoj in planiranje občine Ptuj, ki ga
vodi Anton Ilec. Razpravljal pa je o informaciji
o temeljnih organizacijah, ki so imele motnje
pri poslovanju v obdobju januar—junij 1982 in
ugotovil, da je v tem obdobju bilo v občini 11
temeljnih organizacij z najizrazitejšimi motnja-
mi in v teh so dolžni pripraviti predsanacijski
program. Komite je razpravljal tudi o spre-
membi rokovnika in o odloku o spremembi
odloka o pripravi in sprejetju sprememb in do-
polnitev družbenega plana občine Ptuj v ob-
dobju 1981—85 ter ugotovil, da je spremembo
rokovnika potrebno sprejeti iz že znanih razlo-
gov, pri tem pa ni nujno sprejeti tudi spremem-
be odloka, ki je zgolj formalnost.
Posebno pozornost je komite namenil
obravnavi predloga dela izvršnega sveta na pri-
pravi dolgoročnega programa dela za obdobje
1986—1995 oziroma do leta 2000 glede na to,
da tega plana nimamo. Realno bi bilo pričako-
vati, da se pripravi do prvega četrtletja leta
1984.
V delovnem gradivu sklepa o obvezni pripra-
vi dolgoročnih planov nosilcev družbenega
planiranja, ki ga je pripravil komite za družbe-
no-ekonomski razvoj in planiranje, so
opredeljeni nosilci družbenega planiranja, ki so
dolžni pripraviti dolgoročne plane. Pri
samoupravnih organizacijah so to: DO TGA
Kidričevo, Kmetijski kombinat, Perutnana,
AGIS, MIP in Kmetijska zadruga Ptuj; pri
samoupravnih interesnih skupnostih vse
skupnosti s področja materialne proizvodnje ter
samoupravne interesne skupnosti s področja
družbenih dejavnosti, zlasti Se s področja so-
cialnega varstva in izobraževanja. Poleg
omenjenih pa še temeljne in delovne organizaci-
je, ki so pomembne za razvoj občine: Elkom
Hiko 0'ga Meglic Ptuj, Emona — Merkur, La-
bod — TOZD Delta Ptii} in Gorenje—TOZD
Elektronika Ptuj.
Komite je razpravljal tudi o izvajanju
družbenega dogovora o pospeševanju razvoja
drobnega gospodarstva v občini Ptuj za ob-
dobje 1981—85 ter menil, da je poročilo
potrebno dopolniti še z razpravo odbora za
drobno gospodarstvo pri IS SO Ptuj. Se
posebej, ker se dogovorjene aktivnosti v celoti
ne uresničujejo. Tako bo potrebno opredeliti Se
ekonomski vidik drobnega gospodarstva,
koncentracijo obrti in družbeni interes pri
nadaljnjem razvoJTr.
V posebni točki je komite razpravljal tudi o
realiziranih sredstvih samoupravnih interesnih
skupnosti do konca leta 1982 na osnovi
mesečne realizacije in ugotovil, da so interesne
skupnosti družbenih dejavnosti ob polletju
izkazale presežke in je izvrSni svet skupščine
občine Ptuj pristopil v skladu z usmeritvami k
spremembi prispevne stopnje. Skupno je bilo
teh presežkov 16 milijonov 130 tisoč dinaijev.
Izvršni svet tudi podpira staliSCe, da se viSki teh
sredstev združijo, istočasno pa ugotavlja, da
bomo precej več odvedli, kot bomo dobili
nazaj.
Komite tudi ocenjuje, da težav zaradi znižane
prispevne stopnje do konca leta ne bi smelo biti.
Ce bi se pa ob 9-meseCju pojavile, bo potrebno
prispevno stopnjo popraviti.
Ob koncu je komite za družbeno-ekonomski
razvoj in planiranje razpravljal Se o izročilu o
izvajanju usmerjenega izobraževanja v občini
Ptuj in predlagal, da se poročilo dopolni s
podatki o kadrovskih potrebah v združenem
delu in s tem koliko teh kadrov bomo pozneje
tudi lahko zaposlili. Že sedaj pa vemo, da se
izšola veliko preveč določenega kadra, katerega
pa združeno delo ne potrebuje^
MG
KAKO BOMO PRIDELALI VEČ PŠENICE
Površine, primerne za kmetijsko proizvod-
njo so omejene, nove pridobivamo z meliora-
cijami, na drugi strani pa jih z urbanizacijo
izgubljamo. Jasno je torej, da pšenice in
drugih krušnih žit ne bomo mogli iz leta v leto
pridelovati na večjih površinah. Velika rezer-
va pa je v količini pridelka na hektar. Na tem
področju lahko dosežemo izredno dobre
rezultate, na hektar tudi 6 ton in več pšenice.
Tako bo pridelovanje pšenice ekonomsko
zanimivo, z večjimi pridelki pa bomo znatno
zmanjšali našo odvisnost od uvoza pšenice.
Pridelki pšenice v Sloveniji v zasebnem
sektorju so še izredno nizki. S skupnimi
močmi, s sodelovanjem med storokovno
službo zadruge in pridelovalci pšenice, je
mogoče te pridelke bistveno povečati (v
mnogih primerih celo podvojiti). Seveda je ob
tem nujno, da pridelovalec dosledno spoštuje
tehnologijo pridelovanja.
INTENZIVNA TEHNOLOGIJA PRIDE-
LOVANJA PSENICE
Pšenico lahko sejemo na isto njivo le vsako
tretjo do četrto leto. Pomembno je, da pred-
kultura pravočasno v jeseni zapusti njivo.
Dobre predhodnice za pšenico so: krompir,
koruza predvsem za silažo, oljarice in druge.
Njivo za setev pšenice preorjemo 20—25
cm globoko in lo vsj 7 do 10 dni pred setvijo, ■
da se zemlja primerno sesede. S tem je mogo-
če doseči enakomeren vznik rastlinic Na
preorano njivo potrosimo 600 do 800 kg
mtrofoskala (9—18—18: 11-11 —16 ali dru-
gim NPK gnojilom, ki vsebuje manjše količi-
ne dušika). Dokončno njivo pripravimo za
setev s predsetvenikom.
V primeru, da želimo sejati pšenico za
koruzo za zrnje s podorom koruznice, je
nujno, da koruznico zrežemo ter po njej pred
oranjem potrosimo 150 do 200 kg nitromon-
kala (KAN-A). Takšen postopek je nujen, ker
povzroča hitrejši razkroj koruznice.
Pravočasna strojna .setev med 5. in 20.
oktobrom omogoča dober razvoj posevka do
/ime ter večjo odpornost le-tega na mraz. Na
1 ha posejemo 250 do 270 kg semenske
pšenice. Za setev uporabljamo le zdravo, čisto
in razkuženo .seme. zato je nujno, da seme
zamenjamo. V poslovalnicah zadruge je na
ra/polago dovolj semenske pšenice naslednjih
sort:
MAČVANKA:
je intenzivna, srednjerana sorta pšenice s
srednje nizko rastjo, kije dobro odporna proti
boleznim listov. Ta sorta je primerna za setev
v ravninskih predelih ptujske občine.
BARANJKA:
je zelo intenzivna rana sorta pšenice, nizke
rasti, ki je dobro odporna proti poleganju in
zelo odporna proti boleznim listov. Priporoča-
mo jo za setev na celotnem območju ptujske
občine.
SUPERZLATA:
je srednje rana, srednje nizka sorta pšenice,
kije dobro odporna proti polegaju in bolezni
listov. Za setev jo prav tako priporočamo za
celotno območje ptujske občine.
ZLATOKLASA:
je srednje rana, nizka, intenzivna sorta
pšenice, ki je dobro odporna proti poleganju
in manj odporna proti boleznim listov. Tudi
ta sorta je primerna za setev na celotnem ob-
močju ptujske občine.
LIBELULA:
je ekstenzivna sorta pšenice, ki smo jo v
zadrugi Ptuj naročili manjše količine semena.
Sorta je namenjena za ekstenzivno nepogod-
beno proizvodnjo pšenice v slabših pogojih
pridelovanja t. j. Haloz in Slovenskih goric.
Vse sorte, navedene v teh navodilih, razen
libelule .so genetsko sposobne, da obrodijo 6
in več ton pridelka na 1 ha.
GNOJENJE
Pšenico praviloma s hlevskim gnojem
direktno ne gnojimo. Saj ta kultura v kolobar-
ju sledi okopavinam, ki so bile gnojene s
hlevskim gnojem.
Z mineralnimi gnojili gnojimo pred setvijo
v jeseni s 600 do 800 kg NPK gnojil, ki jih
pred setvijo zabranamo.
DOGNOJEVANJE
Prvo dognojevanje opravimo ob koncu
zime, to je v drugi polovici februarja ali v prvi
polovici marca. Dognojujemo z dušičnimi
gnojili in to z 200 do 300 kg KAN-a na ha.
Večje odmerke gnojil lahko damo le posev-
kom, ki so slabo prezimili. To prvo dognoje-
vanje je zelo pomembno za dosego visokih
pridelkov, saj z njim dosežemo primerno
razraščanje posevka.
Drugo dognojevanje z dušičnimi gnojili
opravimo v času kolenčenja pšenice to je v
drugi polovici aprila z 200 do 250 kg KAN-
A/ha. To dognojevanje vpliva, da se v zasno-
vah klasov razvije več zrnja.
Tretje dognojevanje opravimo prav tako z
dušičnimi gnojili s 150 do 200 kg nitromon-
kala na ha. S tem dognojevanjem dosežemo,
da se formirajo v klaskih klena zrna z večjo
hektolitersko težo.
Ob tako intenzivnem gnojenju in dognoje-
vanju z mineralnimi gnojili, je nujno, da
posevek obvarujemo pred poleganjem in da v
ta namen v aprilu poškropimo s ŠTABI LA-
NOM 2 do 3 litre/ha. Prav tako je potrebno
posevek obvarovati pred okužbami z glivični-
mi boleznimi. V ta namen škropimo v začetku
aprila /ob pojavu prvega obolenja) z Bayleto-
nom WP 25 1 kg/ha. Sočasno z Bayletonom
uporabljajmo tudi Orthodifolatan 2 kg/ha.
Ta preparat preprečuje glivično poleganje.
V primeru, da opazimo v času vegetacije,
da je posevek napaden z listnimi ušmi ali
drugimi škodljivci, je nujno, da ga poškropi-
mo z Lebaycidom ali Metasystoxom po
priloženih navodilih proizvajalca.
ZAŠČITA POSEVKA PRED ZAPLEVE-
LJENOSTJO
Na njivah, kjer se pojavljajo travnati pleveli
(srakoperec ali paholka. lisičji rep ter ostalijje
nujno, da posevek takoj po setvi, najpozneje 4
dni po setvi, poškropimo z herbicidom Tribu-
nil 70 WP ali mešanico herbicida Dicuran 500
3 litre/ha + Faneron 50 3 litre/ha. V primeru,
da se v posevku pojavljajo le širokolistni
pleveli za zatiranje le-teh spomladi uporablja-
mo hormonske herbicide kot so Dicufluid,
Dicufluid combi MP, Aniten in drugi.
Kmetovalci! Priporočamo vam. da se z
vsemi vprašanji glede pridelovanja pšenice in
z vsemi problemi v tej zvezdi obračate na
strokovno sužbo zadruge t. j. na vodjo vaše
zadružne enote.
Ing. Alojz Valenko
KZ Ptuj
Z DRUGEGA OBČINSKEGA TEKMOVANJA
KOVINARJEV
PREMAJHNA
UDELE2BA
Drugo občinsko tekmovanje
kovinarjev občine Ptuj, ki je
bilo v soboto, 25. septembra in
ga je organiziral občinski svet
ZSS Ptuj ob sodelovanju ob-
činskega odbora sindikata de-
lavcev proizvodnje in predelave
kovin občine Ptuj, ima več zna-
čilnosti. Predvsem je potrebno
poudariti, da je bilo premalo
tekmovalcev. To se je odrazilo
na kakovosti tekmovanja in iz-
delkih, v katerih pa se zrcalijo
različni načini dela po
organizacijah TGA, Agis in
Olga Meglic, kjer je tekmova-
nje tudi potekalo. Manjša ude-
ležba je vplivala tudi na tekmo-
valni duh, zmanjšala se je želja
po uspehu. Lahko pa bodo ob-
like stimulacije (priznanja, na-
grade — pokali in denar) vpli-
vale na boljšo udeležbo v pri-
hodnjih letih.
Rezultati po posameznih di-
sciplinah tekmovanja: orodjar-
ji; 1. Stanko Vrtič, 2. Stanko
Krajnc in 3. Dani Bezjak; rez-
kalci: 1. Stanko Ivančič, 2. Ja-
nez Lačen in 3. Martin Potoč-
nik; plamenski varilci: 1. Franc
Majcen, 2. Alojz Forstnarič in
3. Anton Meško; strugarji: I.
Maks Medved, 2. Janez Vršič
in 3. Stanko Koren in varilci
C02: I. Štefan Herceg, 2.
Anton Jurgec in 3. Marjan
Kelc.
MG
Najbo^Si udeleženci po posameznih disciplinah
Tekmovalec - orodjar pri oblikovanju izdelka foto: Ivo Preac
Več pozornosti ozimnici
v Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica
ugotavljajo, da bodo v letošnjem leti^ zbrali okoli 100
vagonov jabolk, pred nedavnim pa jim je že uspelo
prodati pet vagonov hrušk.
Rezultati lanskega leta so kolektiv spodbudili, da
bo tudi letos prodajal najboljše sorte jabolk, med
njimi še posebej vrste jonagold, rdeči in zlati delišes,
jonatan, idared in gloster. Določili so tudi cene
jabolk za ozimnico. Tako bo potrebno za kilogram
jonatana odšteti 15 dinarjev, 16 dinarjev bodo plačali
kupci za zlati delišes, medtem ko bo cena drugih vrst
sortnih iaboik        ifi ir, tr\ Hinarii 7.a kilogram. V
delovni organizaciji so tudi poskrbeli, da bodo
občani lahko na prodajnem mestu kupili tudi
potrebne zaboje.
V Kmetijskem kombinatu Slovenska Bistrica so
prepričani, da jim bo kljub dobri letošnji letini uspelo
pridelek v celoti prodati. Velik del tega pridelka bodo
kot prejšnja leta, prodali tudi mariborski TIMl in
celjskem Mercalorju. Kolektiv pa se vse uspešneje
vključuje tudi v izvozna prizadevanja. Letos bodo
izvozili 200 ton sadia.
Viktor Horvat
TEDNIK - 30. september 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Krepitev samoupravnega položaja delavca
Med šestimi deiegaii iz občine
Slovenska Bistrica za 10. kongres
Zveze sindikatov Slovenije je tudi
Viktor HORVAT industrijski obli-
kovalec v DO Steklo Slovenska
Bistrica. Poleg tega, da je dober
delavec na delovnem mestu, je
Viktor Horvat tudi aktiven sindi-
kalni in SirSi družbenopolitični de-
lavec, povrh tega pa še naš redni
zunanji sodelavec za območje ob-
čine Slovenska Bistrica. Zaprosili
smo ga, da nam kot delegat za 10.
kongres slovenskih sindikatov
odgovori na nekaj vprašanj.
Kaj menite o pomenu 10. kon-
gresa ZSS in kaj od njega pričaku-
jete?
„Težko je v nekaj besedah opi-
sati vso širino pomena in pričako-
vanj bližnjega 10. kongresa sindi-
katov Slovenije, Od njega prav vsi
delovni ljudje pričakujejo veliko,
na mnogih področjih tudi korenite
spremembe, ki jih verjetno ne bo
čutiti že takoj po kongresu ampak
bo prav kongres postavil temelje
za dolgoročnejšo jjsmeritev in dal
trdnejšo osnovo za nadaljnje delo-
vanje."
Kako so konkretno v občini tek-
le priprave na kongres?
,,V občini Slovenska Bistrica
smo se na 10. kongres skrbno
pripravljali. Največje aktivnosti pa
so potekale prav v bazi, to je v sin-
dikalnih skupinah in drugih orga-
nih sindikata v delovnih organiza-
cijah, organizacijah družbenopo-
litičnega življenja in tudi drugih
področjih. Da so ob tem bile
izkoriščene prav vse možnosti akti-
vnega vključevanja neposrednih
prcAvajalcev in vseh članov sindi-
kata v oblikovanju predkongresnih
gradiv, dokazuje tudi veliko število
pripomb in predlogov, ki so prišli
na občinski sindikalni svet Solo-
venska Bistrica v času predkongre-
snih razprav, pa tudi iz delovne
organizacije Steklo od koder
izhajam kot delegat za področje
kemične in bazne industrije občine
Slovenska Bistrica."
To brez dvoma potrjuje, da se je
občinski svet ZSS v Slovenski Bi-
strici dobro pripravil na predkon-
gresne razprave, obenem pa to na-
laga vam, delegatom odgovorne
naloge, da vse to prenesete na
kongres. Katera mnenja, pripombe
in stališča so se oblikovala v
predkongresnih razpravah?
,,V naši občini so se izoblikovala
stališča, da bi na 10. kongresu
delegati fHJvdarili predvsem vlogo
krepitve samoupravnega položaja
delavca znotraj združenega dela,
stabilizacijska prizadevanja gospo-
darstva. Oceniti bi veljalo tudi
ustreznost sedanje organiziranosti
znotraj sindikata in njegovega de-
lovanja. Med ugotovitvami za ka-
tere menijo, da bi moral 10. kon-
gres ZS Slovenije reči odločnejšo
besedo pa so tudi spoznanje, da
delegatski sistem do danes še ni
opravil svoje naloge, kar velja še
posebno za sistem znotraj OZD in
TOZD pa tudi v krajevnih
skupnostih. Delavec še vedno
premalo vpliva na odločitve delitve
sredstev, ki jih namenja za širšo
družbeno skupnost.
V občini Slovenska Bistrica tudi
ugotavljajo, da je v gospodarstvu
še vedno premalo smelosti za vla-
ganja v večje objekte industrijske-
ga značaja, kjer bo nujno preseči
ozke lokalistične težnje znotraj
delovnih organizacij, občine pa tu-
di med občinami in republikami.
Posebno področje predkongre-
snih razprav v bistriški občini pa je
bilo nagrajevanje po učinkovitosti
in rezultatih dela, kjer ugotavljajo,
da je za neposredne proizvajalce že
veliko kriterijev s katerimi lahko
Viktor Horvat je tudi eden naših
najprizadevnejših dopisnikov.
ocenijo njihov delovni učinek,
veliko manj pa je ta postopek raz-
vit za ugotavljanje učinkovitosti
dela v skupnih in družbenih
službah. Da je premajhna učinko-
vitost samoupravnih delavskih
kontrol tudi v občini Slovenska
Bistrica povzročala nemalo gospo-
darskih težav pa tudi prestopkov,
govori tudi spoznanje, da so se v bi-
striški občini odločili naj bi delegati
na 10. kongresu odločneje sprego-
vorili tudi o tem področju. Pa ne
samo spregovorili, postaviti bo po-
trebno trdnejše temelje za delo teh
komisij.
Velike gozdne površine predsta-
vljajo v gospodarstvu bistriške
občine pomembno postavko.
Premajhna urejenost in počasno re-
ševanje težav na tem področju bo
prav tako gradivo delegatov iz
bistriške občine s katerim se bodo
tvorno vključili v delo kongresa.
Širše pa nameravamo osvetliti tudi
področje delovanja SOZD-a v
odnosu do OZD in TOZD."
Kaj osebno menite, kakšen bo
praktični učinek predkongresnih
razprav, razprave na samem kon-
gresu, resolucije in sklepov?
,,Osebno menim, da bodo vse
dosedanje predkongresne priprave
kot tudi resolucija in sklepi 10.
kongresa ZS Slovenije imeli svoj
pravi učinek samo ob popolnem
uresničevanju vloge obveščanja v
združenem delu, z zato bi moral
kongres temu področju posvetiti
enega najvidnejših mest tako v
razpravi kot tudi v sklepih kongre-
sa. Čeprav na samem kongresu
prav gotovo ne bo mogoče izreči
vseh želja in pričakovanj zaposle-
nih v združenem delu, pa bodo ta
morala najti svoje mesto v
uresničevanju kongresnih sklepov
in usmeritev po njem, v vsakodne-
vnem ustvarjanju na delovnem
rnestu in tudi zasebnem življenju v
krajevni skupnosti ter njihovih or-
ganih samoupravljanja."
DELEGATI 10. KONGRESA ZS SlOVEAfiJE
KMETIJSTVO v VEČJI IZVOZ
TONE TAOiGA
,,Predkongresna aktivnost je v
vseh TOZD KK Ptuj prisotna že ne-
kaj mesecev. Razprave o gradivih
za 10. kongres so pokazale, da se
delavci zavedajo pomembnosti
sklepov, ki bodo sprejeti na
kongresu in katere bodo morali do-
sledno izvajati. Bitka za stabilizaci-
jo in ustvarjanje večjega dohodka v
TOZD je ena osnovnih nalog vseh
zaposlenih v KK. lo so pokazale
razprave v osnovnih organizacijah
sindikata in konferenci osnovnih
organizacij na nivoju DO.
Posebej smo v naših razj>ravah
izločili vprašanje prestrukturiranja
Tone Taciga
foto: OMi
ostale kmetijske organizacije v ob-
čini. Velik poudarek izvozu daje
predvsem Mesokombinat Perutni-
na, ki namenja izvozu polovico ce-
lotne produkcije.
Delegata 10. kongresa ZSS iz KK
Ptuj imava zadolžitev, da na konfe-
renci spregovoriva o problematiki
izvoza v kmetijskih organizacijah v
občini. Nakazati želiva probleme in
tudi možnosti, da se kmetijstvo lah-
ko v večji meri vključi v izvozna
prizadevanja in s tem prispeva k
večji stabilnosti našega gospodarst-
va," je povedal Tone Taciga, vodja
skladišča v TMK KK Ptuj, sicer pa
delegat 10. kongresa slovenskih sin-
dikatov in dolgoletni aktivni sindi-
kalni delavec.
Pripravila: MG
V obrti je še veliko problemov
DUŠAN GABROVEC
Tudi delavci pri zasebnih deloda-
jalci!! bodo imeli svoje predstavni-
ke na 10. kongresu ZS Slovenije.
Skupno bo na kongresu 8 delega-
tov obrti, ptujske pa bo predsta-
vljal Dušan Gabrovec. Dogovorje-
no je bilo, da o problematiki de-
lavcev, zaposlenih pri obrtnikih, v
imenu ostalih spregovori, delegat
iz Celja. Za to je bilo več razlogov,
predvsem pa, ker imajo delavci za-
posleni pri zasebnikih podobne
probleme. Zato Dušan Gabrovec
ne bo imel posebne razprave. Ce bi
jo imel, bi to moral prej uskladiti z
republiško konferenco sindikata
delavcev, zaposlenih pri zasebnih
delodajalcih.
Od kongresa pa bu.šan Gabrovec
predvsem pričakuje, da ne bo po-
navljal fraz, da bo akcijsko narav-
nan in da bo silil k delu. Delati pa
bodo morali vse, ne samo delavci,
ki že dovolj delajo. Pogledati bo
potrebno tudi v pripravo dela, or-
ganizacijo dela, tehnološko disci-
plino. Tu so še rezerve, ponekod
so jih že našli, ponekod pa jih še
ne poznajo.
Čeprav je osnovna organizacija
delavcev, zaposlenih pri zasebnih
delodajalcih v zadnjem obdobju
veliko naredila, ima še nekaj vital-
nih problemov, ki jih bo morala
razrešiti, če želi uspešneje delovati.
Glavni problem je udeležba na se-
jah. Za vsako sejo se pošlje okrog
.350 vabil, pride pa samo 20 delav-
cev. Sedaj, ko tesneje sodelujejo z
obrtnim združenjem Ptuj, so delno
Dušan Gabrovec
rešili tudi problem plačevanja čla-
narine za zvezo sindikatov.
Najbolj pereč problem delavcev,
zaposlenih pri zasebnih delodajal-
cih, je stanovanjski problem oziro-
ma sredstva za reševanje le-tega.
Radi bi namreč sami dodeljevali
sredstva za te namene. Zato pa bi
morali dobiti naz^aj del združenih
sredstev. Ta problem jih toliko
bolj muči, ker so ga v drugih obči-
nah znali dobro rešiti, le v Ptuju
ne. Osnovna organizacija pa je že
posredovala stanovanjski skupno-
-sti občine Ptuj, doslej žal brez
uspeha.
Na kongresne dokumente so ime-
li delavci, zaposleni pri zasebnih
delodajalcih več pripomb. Osno-
vna pa jc ta, da bi morali v kon-
gresnih dokumentih več napisati o
osnovnih organizacijah delavcev,
zaposlenih pri zasebnih delodajal-
cih glede na to, da se obrti daje
vedno večji poudarek in da pred-
stavlja v tem obdobju pomemben
vir zaposlovanja. MG
Za izboljšanje delovnih pogojev
LUDVIK GAJSKI
V TG\ Kidričevo - TOZD Pro-
izvodnja aluminija so se po zatrje-
vanju Ludvika Gajskega, vodje
izmene v elektrolizi B, dobro lotili
predkongresnih razprav. Kljub te-
mu pa niso imeli konkretnih pri-
pomb na kongresna gradiva. V na-
črtu pa imajo še dve sF>ecializirani
razpravi in sicer o reviziji na po-
dročju beneHciranih delovnih mest
in na temo razvoj samoupravljanja
' oziroma družbeno-ekonomskih
odnosov, utrjevanje položaja de-
lovnega človeka v združenem ddu.
Na kongresu bi Ludvik Gajski
želel razpravljati o izboljšanju de-
lovnih pogojev v obeh elektroli-
zah, še posebej hali A. Pogoji so
zares kritični, zato ima tovarna tu-
di vzdevek ,,tovarna invalidov". V
tovarni morajo .sedaj napeti vse si-
le, da pride do realizacije progra-
ma modernizacije proizvodnje pri-
marnega aluminija. Rešiti morajo,
kar se rešiti da in to z manj sred-
stvi. Kot pravi Ludvik Gajski, si
delavci v tovarni ne morejo zami-
sliti, da bi gigant na Dravskem po-
lju za v^ej zapri vrata.
,,V razpravi v okviru osnovne
organizacije v TOZD Proizvodnja
smo nakazali probleme, ne samo
probleme lastne TOZD, temveč
Ludvik Gajski, foto: OM
probleme celotnega TGA. Vendar
so zadeve takšne, da presegajo ok-
vire temeljne organizacije. Glavni
krivec za takšno stanje pa je ne-
enotnost med družbeno-politični-
mi organizacijami. Prvi pogoj za
razreševanje problemov je uskladi-
tev med DPO, skupen pristop k
razreševanju težav. Potrebno je
doseči, da se upoštevajo težave
vseh temeljnih organizacij, poslo-
vodne strukture pa morajo bolj
odgovorno pristopiti k razreševa-
nju že omenjenih težav. Enotnost
v akciji pa je tudi zagotovilo, da
ne bo socialnih problemov zapo-
slenih glede na sedanji gospodar-
ski položaj," je povedal Ludvik
Gajski.
MG
S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ
ZA BOLJŠE
GOSPODARJENJE
Neenoten informacijski sistem v občini, republiki in zvezi ne prispeva
ravno k ustvarjalnemu vzduSju za razreSevanje težav gospodarske
stabilizacije, so ugotovili člani komiteja OK ZKS Ptuj na seji, ki je bila
pretekli torek. Podatki o gospodarjenju, ki jih razne ustanove zbirajo po
različnih metodologijah, lahko mimogrede ustvarijo zmedo in z različnim
prikazovanjem resnično vplivajo na negativne odnose med delovnimi
ljudmi in občani. Sicer pa so rezultati gospodarjenja Se kar zadovoljivi.
Reproduktivna sposobnost gospodarstva ptujske občine se krepi, rast
industrijske proizvodnje je bila v prvem polletju letos 2,4 odstotna, v
avgustu pa 1,8 odstotna. Ti podatki povedo, da še vedno zaostajamo za
resolucijskimi predvidevanji. Vrednostno so se izgube povečale, vendar je
manj organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali na robu
rentabilnosti. Omenjeno je bilo tudi, da vsi sanacijski programi niso dovolj
konkretni in realni, čeprav so v OZD, kjer imajo izgube, prizadevanja za
sanacijo stanja precejšnje. Ekonomski odnosi s tujino so se spremenili, pa
vendar v občini še ni doseženo pokrivanje uvoza z izvozom. Ugotoviti je
treba, katere organizacije združenega dela izvažajo manj kot bi lahko in
katere se, kljub možnostim, še ne vključujejo v izvoz. Glede na doseženi
osebni dohodek na delavca je v občini 28 organizacij združenega dela
oziroma skupnosti, ki so kršile dogovor o razporejanju in delitvi dohodka.
Člani komiteja so menili, da bi morali v teh okoljih razmišljati predvsem o
tem, kako izboljšati ali ustvariti pogoje za boljše gospodarjenje, da ne bi
bilo treba zmanjševati osebnih dohodkov. Treba je Se dodati, da ptujsko
gospodarstvo v celoti ni Jcršitelj omenjenega dogovora.
Člani komiteja so ob ocenjevanju gospodarskih gibanj in politične j
situacije spregovorili tudi o razmerah v TGA Boris Kidrič Kidričevo, j
Strinjali so se, da naj v dogajanja v tej delovni organizaciji poseže delovna j
skupina CK ZKS in poskuša skupaj s komunisti, sindikatom in mladino v j
TGA oceniti stanje ter pripraviti akcijo za spreminjanje obstoječih razmer. ,
Člani komiteja so zatem na podlagi stališč in sklepov 3. seje CK ZKS
in omenjene razprave sprejeli akcijski program, ki mu je treba prilagoditi
tudi delovne metode v posameznih okoljih. Dogovorili so se za sklic
posvetov s sekretarji OO ZKS po posameznih področjih dejavnosti. Na
posvetu se bodo dogovorili, da naj vse osnovne organizacije ZK v občini do
5. oktobra pripravijo temeljite ocene dela v svojih okoljih in izdelajo
akcijske programe. Osrednjo pozornost bi naj namenili uresničevanju go-
spodarske stabilizacije in v zvezi s tem prizadevanjem za povečevanje
izvoza.
Komite občinske konference ZKS bo na podlagi teh analiz izdelal
informacijo in jo posredoval v obravnavo občinski konferenci. Ta pa naj
oceni, zakaj in kje se sprejete usmeritve v združenem delu ne uresničujejo.
Določene naloge bodo morali opraviti tudi komunisti v upravnih organih,
interesnih skupnostih in ostalih ustanovah, predvsem v zvezi z
uresničevanjem planov.
Preveriti je treba tudi pokongresno aktivnost, za katero so bili sprejeti
dogovori na slovenskem in jugoslovanskem kongresu Zveze komunistov.
Obenem so člani komiteja opozorili, da se socialistična zveza delovnega
ljudstva in krajevne skupnosti premalo aktivno vključujejo v razreševanje
problemov kmetijstva.
N. Dobljekar j
SLOVENSKA BISTRICA
naših proizvodnih zmogljivosti in
vključitev večjega števila proizvo-
dov v izvoz. Lanski napori in tudi
letošnji so dokazali, da se da izvozi-
ti tudi blago, za katerega smo meni-
li, da ni primerno in zanimivo za iz-
voz. To so jabolka, povrtnine, vi-
na, meso in proizvodi stilne opre-
me.
Dejstvo ie. da z izvozom še ne
pokrivamo uvoza. To nam povzro-
ča velike težave pri zagotavljanju
raznih repromaterialov in opreme
b. uvoza, ki pa jih nujno potrebuje-
mo za nemoteno proizvodnjo.
Podobne probleme imajo tudi
Sindikati
o pripravah na kongres
Pred dnevi so se v Slovenski Bistrici sestali člani občinskega sin-
dikalnega sveta in ocenili dosedanje aktivnosti o pripravah na 10. kongres
zveze sindikatov Slovenije. Ob tej priložnosti so potrdili oceno
dosedanjega dela in priprav za kongres ter usmeritve dela za prihodnje
obdobje. V sindikatih občine Slovenska Bistrica ugotavljajo, da so bile
priprave na 10. kongres ZS Slovenije skrbno izdelane in tudi izvedene.
Kongresna gradiva so obravnavali na vseh izvršnih odborih in osnovnih
organizacijah ZS ter v sindikalnih skupinah.
V vseh sredinah sindikatov, kjer so gradiva 10. kongresa obrav-
navali, je prevladovalo prepričanje, da so dobro pripravljen^, kljub temu
pa so v posameznih sredinah izoblikovali mnenja in predloge za
dopolnitev gradiv. Predvsem pogrešajo oceno in ugotovitve, zakaj in kje
slovenski sindikati v preteklem obdobju niso pokazali zadostne
učinkovitosti in kako jih bodo v prihodnjem obdobju odpravili.
Zaposleni v združenem delu bistriške občine se tudi zavzemajo, da bi
morali na kongresu odločneje spregovoriti o nadaljnjih akcijah za
zaustavitev inflacijskih gibanj in padanje življenskega standarda.
Odločnejše korake so v bistriški občini želeli tudi na področju socialne
varnosti zaposlenih, davčne politike, zaposlovanja, nagrajevanja po delu
in rezultatih dela ter na področju kadrovske in štipendijske politike, kjer
bi bilo potrebno doseči tesnejšo povezovanje izobraževalnih institucij z
združenim delom, predvsem pa njegovimi potrebami po kadrih. Potrebno
bi bilo dati večji povdarek odnosu do družbene lastnine, s tem pa tudi
zagotoviti učinkovitejše delovanje samoupravne delavske kontrole.
Premalo je obravnavano tudi področje kulturnega življenja v združenem
delu. Več pozornosti pa bo nujno posvetiti tudi Icvalitetnejšemu in
sprotnejšemu obveščanju zaposlenih o rezultatih gospodarjenja.
V kongresnih gradivih bi morali konkretneje povdariti tudi mesto
kmetijske proizvodnje in pravno organiziranost v sindikatih. Se vedno
piemajhen pa je tudi povdarek vlogi razvoja drobnega gospodarstva.
Iz občine Slovenska Bistrica se bo 10. kongresa ZS Slovenije udeležilo
šest delegatov iz posameznih delovnih področijih, ki bodo kongresu
prinesli stališča in sklepe svoje sredine.
Viktor Horvat
Sindikat v precepu in
v preizkušnji
Tako je na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, ki je bila v pre-
teklem tednu, razpravljal eden izmed udeležencev seje in dopolnil, da se
sindikat v sedanjem trenutku preveč ukvarja s problemi gospodarjenja,
premalo s vprašanjem socialne varnosti zaposlenih, in izboOšanja pogojev
dela na delovnem mestu.
Prcdkongresrio obdobie, v katerem ocenjujemo in primerjamo dejan-
sko stanje s stanjem v doKumentih, terja od slehernega člana sindikata,
konkretnost v vsakem primeru. Kljub temu, da je s predkongresnimi raz-
pravami zaključila že večina osnovnih organizacij, ni bilo na kongresne do-
kumente konkretnih pripomb.
Čutiti je, kot da ni nobenega izhoda iz sedanjih težav. Ptujski delegati,
teh je 15, bodo na kongresu sodelovali s petimi specializiranimi razprava-
mi, v katerih ne sme manjkali poročilo o uresničevanju vseh treh sindikal-
nih konferenc, kolikor smo jih imeUmed dvema kongr^soma.
Kongres tudi ne more biti splošna ocena stanja ne da bi nakaza! vsaj
nekaterih rešitev.
MG
4 - IZ NASlH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
30. september 1982 - TE|K|[^IK
Tovariško
slovo
v prostorih doma JLA v Ptuju je bik) v petek, 17. septembra
tovariSko srečanje starešin in civilnOi oseb gamizije Dušana Kvedra v
Ptuju, na katerem smo se poslovih od svojih dolgoletnih članov kolek-
tiva, ki so odšli na opravljanje novih dolžnosti.
Ko smo se od njih poslavljali, je mnogim govomikom-njihovim
sodelavcem in prijateljem zastala beseda v grlu, kajti vsako slovo od
tovariša in prijatelja je težko. Vgamiziji Dušana Kvedra smo ponosni na
tovariše, ki so odšTi, saj se U T^ko z dvignjenim obrazom spominjajo
svojega dela in delovanja v svoji delovni sredini, v krajevni skupnosti,
kjer so živeli in navse zadnje tudi v občini Ptuj.
Po deset in več letih ni lahko zapustiti mesta, v katerem so vojaki in
ostali občani tesno povezani, kot da bi bili tu že od nekdaj, čeprav se
vojaki in starešine večkrat menjujejo. Vsi se zavedajo, da so njihovo
življenje, delo in načrti tesno vezani z delom in življenjem ostalih
občanov. V tem delu izgrajujemo samega sebe in vse pridobljene iz-
kušnje prenašamo na svoje vojake. Vsi iz ptujske gamizije pričakujemo,
da bomo še naprej sodelovali s tovariši od katenb so se poslovili.
Poslovili smo se od svojega tovariša Zdravka Dordeviča, kije svoje
starešinske dolžnosti opravljalz veliko ljubeznijo. Rojenje bil leta 1947,
v manj ši vasi p ri N išu m že s 15 leti se je odločil za poklic starešine JLA.
Po zaključku vojne šole je leta 1%3 naša armada dobila mladega in
sposobnega delavca, ZKJ pa tri leta pozneje primernega in vdanega
Starešina Zdravko Doidevič
Staucan Mleta MnoSevIč
člana. S svojim starešinskim službovanjem je tovariš Dordevič pričel v
Škofji Loki, v ptujsko gamizijo pa je prišel leta 1970. S svojim primernim
delom in marljivostjo je v novem kolektivu kmalu osvojil simpatije
sotovarišev. V zgodovinskem mestu Ptuju, mestu, ki po njihovih besedah,
s svojo lepoto in dobrosrčnostjo prebivjjcev osvaja ljubezen prišlekov, je
tovariš Dordevič s svojo soprogo Živomirko ustvaril svojo družinsko
gnezdo. Nikoli mu ni bilo te^o, nikoli ni odbil pomoči ali nasveta svojih
sotovarišev. Želimo mu, da ostane tak, kot je bil tudi v novem kolektivu
in, da se bi mu uresničile vse osebne in družinske želje.
Na novo dolžnost je iz naše sredine odšel tudi tovariš Mileta
Miloševič, starešina in piijatelj, ki ie z nami živel in delal nad 18 let. Rodil
seje leta 1932 v vasi pri Titovem Užicu. Pot njegovega dela in življenja
je dolga in težka. Jeseni leta 1954 je kot mlad starešina pričel delati v
gamiziji v Varaždinu, leta 1964 pa je bil premeščen v ptujsko gamizijo.
S svojim prizadevanjem in tovariSkim obnašanjem se je v novem ko-
lektivu izkazal že ob prihodu in se vsem priljubil. S svojimi izkušnjami pri
delu v ZK, znanjem m delom je pomagal vsem, zadnja leta pa je uspešno
opravljal dolžnosti sekretarja komiteja ZKJ v ptujski gamiziji. Kot član
aCJ je več kot 28 let izpolnjeval svoje naloge dosledno m uspešno, na kar
je lahko ponosen. Prav zaradi te^a smo ga vsi ^>oštovali, saj je v nas vlival
veliko samozaupanja in trdnosu.
Zmeraj je bil pripravljen na prijateljski pogovor in vsi smo ga
poznali po tem, da je unel vedno pripravljen tovariški nasvet ali celo
svojo pomoč. Njegovo delo mu je zaradi tega na široko odprlo vrata
povsod koder je pnšel in delal. Tako v krajevni skupnosti kjer je živel, kot
v šoli v katero je zahajal pod delu in v organih SO Ptuj, s katerimi je tesno
sodeloval.
Ob slovesu naših tovarišev Mileta Mik)Seviča in Zdravka Dordeviča
so mnogi tovariši in sodelavci želeli s spominskimi darili in izbranimi
besedami povedati to kar čutijo, tesnobo v srcu. Človeška slabost, čustva
ob slovesu pa jim niso dali dosti besed, temveč najpogostejše: »Hvala
vam tovariši za vaše dobro delo, za tovarištvo in veliko prijateljstvo s
katerim ste nas zadolžili.!« Generacijam za vami bomo prenesli te
besede, vse vaše uspehe in vaš način dela, srečni in zadovoljni smo, ker
ste bili v kolektivu z nami in, da smo mi delali z vami. Naj vas sreča in
delovni uspehi spremljajo tudi v novih delovnih sredinah!
V. MUetič
Pred slovesom tovarfiev Se zadnji spominski posaet€k z najoi^iral sodehv-
d.
Komandant tabora Marjan Kokol      Vesna Koser iz Janezove
Martin Emeiiič iz Gerečje vasi
Zinka Vil^aik iz Destraika
OBISK V TABORU OBRAMBNE
VZGOJE MLADINE V DORNAVI
Brigadirski dom v Dornavi pri
Ptuju ni ostal prazen. Takoj po
odhodu brigadirjev, v ponedeljek,
6. septembra so v dom prišli mladi
udeleženci tabora za obrambno
vzgojo mladine. Komandant tega
tabora je tudi letos Marjan Kokol
iz oddelka za ljudsko obrambo
SO Ptuj. O poteku obrambne
vzgoje mladine je dejal:
,,Osnovni namen tabora je
usposobiti mladince, ki so po
osnovni šoli ostali doma, oziroma
niso      nadaljevali      šolanja.
Usposabljamo jih v znanju o voja-
ških veščinah in obrambi in tako
poskušamo nadomestiti tisto zna-
nje, ki jih njihovi kolegi
pridobivajo v srednjih in poklicnih
šolah. Letos izobražujemo mlade
po novem učnem načrtu, ki ga je
predpisal zvezni sekretariat za
ljudsko obrambo, razlika od lan-
skega tabora pa je tudi v tem, da
imamo zbrane mladince v eni
skupini — torej ne ločeno na
dekleta in fante, kot lani. Sam
učni program prinaša precej nove-
ga, bistvo pa je v tem, da je sedaj
veliko manj teorije in precej več
praktičnega dela na terenu. Med
učnim procesom predavatelji spro-
ti preverjajo znanje vsakega
posameznika, ob koncu tabora pa
smo znanje dokončno pre\'erili še s
testiranjem. Krona vsega tega pa je
bilo streljanje z vojaško puško na
redni številki I. in II. Po 20 dneh
vzgoje so se mladinci poslovili 25.
septembra."
In kaj menijo mladi udeleženci
tabora?
Vesna Koser iz Janežovec:
..Zaposlena sem v Zaščiti v Ki-
dričevem in moram reči, da se mi
tehle 20 dni kar prileze. Življenje v
taboru je dobro urejeno, tudi
usposabljanje ni pretežko. Zdo
zanimivo je. sicer pa imam tukaj
še dve sosedi, tako. da mi splcdi ni
dolgčas. Spoznavamo orožje,
puške, mine in bombe, zvemo pa
vdiko novega, tako, da vemo kako
se obnašati, če pride do česa."
Martin Emeršič iz Gerečje vasi:
..Ostal sem doma na kmetiji, zato
mi to usposabljanje pride kar
prav. Pa ne zaradi dela, ki ga je
prav sedaj največ, ampak zaradi
znanja, ki ga bom tukaj pridobil.
Prav je, da tudi nam povedo kako
in kaj storiti v primeru agresi' ^ ali
vojne. Seznanjajo nas z orožjem in
s svetovno politiko. Všeč mi je, da
smo v uniformah, da smo kot
vojaški kolektiv, da vlada določen
red, skratka prijetno je tukaj, zbo-
gamo se."
Zinka Vilčnik iz Destrnika: ,,Vsi
se že dobro poznamo in navajeni
smo na red in disciplino. Na to-enu
je veliko bolje kot v učilnicah. Z
manevrsko minudjo smo že stre-
ljali, malo p>a me je strah tistega
pravega streljanja s pravimi bojni-
mi naboji. Sicer sem zadovoljna s
hrano in tudi z bivalnimi prostori.
Je pač kot v pravi vojašnid, živi-
ino v uniformah, nosimo orožje,
saj smo pravi mladi vojaki in tudi
z nami že lahko računajo, če bi bi-
lo treba . . ."
Milan Erhatič iz PolenSaka:
,,Doma nas je Sest, imamo pa kar
precej dela na kmetiji, zato nismo
bili preveč veseli tega vabila za
vojaški tabor. Amp>ak kar je po-
trebno je pač potrebno in sedaj
sem tukaj. Moja odsotnost se bo
doma pravgotovo poznala, pa kaj
češ. Tu se bom vsaj kaj pametnega
naual. Po dopoldanskem delu na
tCTenu ali v učilnicah smo popol-
dan tudi nekaj časa prosti, takrat
pa zaživijo špjortne aktivnosti."
Jerica Cafuta iz Strmca: ,,Lepo
mi je v taboru. Vstajamo ob 6.
zjutraj, spat pa gremo ob 21. uri.
Po obuki imamo prosto, zatem je
na vrsti čas za učenje, zvečer pa se
dobimo skupaj in se malo povese-
limo in pogovarjamo. Predavatelji
nas že tudi sprašujejo, tako, da bi
sedaj že znala storiti marsikaj ko-
ristnega za domovino v primeru
agresije. Aktivni smo tudi na in-
teresnih področjih, izdali smo že
svoj bilten, tako, da smo tudi in-
formirani o poteku tabora."
Boris Cdi iz Dragoviča pri Jur-
šincih: ,,Na pouk obrambe in
zaščite so me poklicali, da bi se ne-
kaj naučil. In kot vidim, bom zna-
nje res pridobil. Veliko novega
smo spoznali, zame je bilo najbolj
zanimivo predavanje o, atomski
bombi in modemi oborožitvi v
svetu. Sicer sem tukaj spoznal do-
sti novih jMijateljev in prijateljic,
tako, da bo slovo pravgotovo
težko."
M. Ozmec
Milena Erhatič iz PolenSaka
Jerica Cafuta iz Strmca
Bcris Ceh Iz Dragoviča
Vrhunec Ubora Je bflo stre|}«oje z vojaško paško.
AKCIJA NNNP V PTUJSKIH KS
ČIŠČENJE KLETNIH IN
PODSTREŠNIH PROSTOROV
v preteklem tednu so se sestali predsedniki komitejev za SLO v KS
mesta Ptuj. predsedniki KJC SZDL, poveljniki štabov za civilno zaščito,
predsedniki osnovnih organizacij ZSM S viCS mesta Ptiij in predstavniki
občinske gasilske zveze Ptuj, da se dogovorijo za zaključne aktivnosti ob
letošnji akciii NNNP v ptujskih krajevnih skupnostih.
Odločili so se za predf>ostavko izvajanje p>ožamo preventivnih ukre-
pov odstranitve vseh gorljivih in požarno nevamih snovi iz kletoih in
poasire.snin prostorov vsen zgradb na območju K.S mesta Ptuja ter
pregled in oceno stanja vodnjakov na tem oBmočjij. Na podlagi te
predpostavke so krajevne skupnosti dolžne pripraviti operativne piane.
Pri^n^ravi le-te pa sodelujejo vodstva DPO, civilne zaščite in komitejev
Koordinacijski odbori za LO pri KK SZDL bodo sprejeli tudi
posebne sklepe o vključevanju občanov v akdjo z namenom, da se
doseže najmnožičnejse sodelovanje občanov. V predelih, kjer prevla-
dujejo zasebne stanovanjske hiše pa se bodo občani louli čiščenja okolja
in nekaterih družbeno pomembnih objektov.
Akcija bo predvidoma 23. oktobra in sicer v pop)oldanskem času od
14. do 19. ure. V okviru priprav na akcijo je f>otrebno pripraviti še
informacijo o pozami varnosu, to nalojso je prevzela fX)žama inšf>ekdia,
v kateri bodo zabeleženi ukrepi, ki im morajo izvajati stanovalci. In-
formacijo bo prejelo sleherno gospodinjstvo. j^G
Uskladiti
informacijski
sistem
Danes dopoldan bo v Maribo-
ra posvet na to temo, sklicuje pa
ga svet skupnosti podravskih
občin. Ta medobčinski organ bo
v oktobm razpravljal o uskladitvi
informacijskega sistema v smislu
radonahiega in celovitega zbira-
nja, obdelovanja in publidranja
informacij o družbenem in go-
spodarskem razvoju Podravja in
o problematiki raziskovalno raz-
vojnih storitev. Omenjeni p>osvet
bo pripomogel k pripravi ustrez-
nega gradiva za to sejo.
N. D.
NA
LISCI
Zgodaj zjutraj, ko sem se zbu-
dila, sem se oblekla, najedla, na-
ložila nahrbmik in se poslovila od
mamice in atija. Prišla sem k pošti.
Tam smo počakali na avtobus
številka dve. Po poti smo se po-
govarjah. Avtobus nas je pripeljal
pod Lisco. dalje smo nadaljevali
pot p>eš. Hodili smo po gozdu. Pot
je bila naporna, toda kratka. Cez
nekaj časa smo prišli na vrh Lisce.
Na vrhu je že igrala godba. Po-
iskali smo si prostor ter posedli na
puloverje in jopice. Najedh smo se
in napili m žeje bila proslava. Čas
igre je hitro mineval in morali smo
se posloviti. Navzdol je šlo kar
hitro. Prišli smo do našega avto-
busa in se odpeljali proti domu.
Med potjo je vsak izmed nas mo-
ral kaj zapeti ali povedati šalo, da
je dobil značko. Potem smo imeli
tekmovanje. Odgovarjali smo na
vprašanja in za nagrado dobili
čokolado. Že v temi smo se ustavili
^pri bifeju, kjer smo lahko izstopili.
Po počitku smo nadaljevali pot.
Ob ol osmih smo prispeli v Ptuj.
Mateja Gotob, 3/a,
OS Tone Žnidorič, Ptuj
OBRAMBNI DAN V KS VELIKA NEDELJA
že naslov pove, da bomo govorili o obrambL Toda tokrat •
ne samo o obrambi ljudi, temveč tudi o varstvu našega
okolja.
Obrambni dan smo izvedli 11. septembra. SkfKaj vsak
občan je žrtvoval prosto soboto in se udeležil akciječiSčenja
okolja. V vsaki vasi smo posekali grmovje, kije segalo na
ceste in oviralo varno vožnjo. Pokosili smo trnje in počistili
druge onesnaževalce našega oko^ V >^čancžh so občani
Širili cesto. Tudi v Vel^ Nedelji so bili zdo aktivni, saj so
položili kar precej kanalov. Tudi gasilci so se udeležili akcije
in so pregledali hidrante. Očistili so mlake, da bo v njih voda
ob morebitnem pozam. Učenci OS Velika Nedelja smo z
veseljem priskočiH na pomoč. Zbrali smo jje ob 7. uri zjutraj
v razredih. Ob zvoku za preplah smo se hitro umaknili v
gozd. Učenci nižjih razredov so potem očistili kar velik del
Velike Nedelje. Pobirali so smeti, ki nočejo in no&io same
v koš. Učenci 8. razredov pa smo se akcije udeležili s srpi in
sekirami in pomagali starejšim pri sekanju ir čiščenju. Po
končanem delu smo si ogledali film v zadmžnem domu.
V petek zvečer smo izvedli polurno zatemnitev, ki so jo
naznanile sirene z zvokom zn^i napad.
Akdja je uspela, saj so jo vzeli občani resno in ^ očistih
skoraj vsak kotiček naše krajevne skupnosti. Izjem^ri delu
so bili prebivalci gradu, ki se v večini akcije sploh niso hoteli
udeležti.
Milena Vajda, OS Velika Nedela,
novinarski krožd:
TEDNIK -30. september 1982
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
TEDEN OTROKA BO 00 4. DO 10. OKTOBRA 1982
»MESTA IN OTROCI"
Mednarodna organizacija UNICEF opre-
deli vsako leto nosilno temo iz obvezne vsebine
celovite skrbi za otroke, ki jo posreduje med-
narodni javnosti. Letošnja tema je namenjena
otrokom v mestih.
Letošnji teden otroka obeležujemo v izredno
zaostrenih pogojih gospodarjenja in težav,
vendar to ne sme biti vzrok, da se ne bi vsi
skupaj — kot družba in posamezniki-trudili, da
bomo izboljšali družbeno skrb za otroke na
vseh ravneh in z vsemi strokovnimi, družbe-
nimi in okrepljenimi prostovoljnimi močmi
delavcev. Otroci s svojim odraščanjem ne ča-
kajo! Jutri bodo že poštah nosilci razvoja naše
družbe, zato ni vseeno, kako bodo odrasli in v
kakšne osebnosti — samoupravljalce se bodo
razvili.
Akcijski program tedna otroka je skupni
dogovor med vsemi zainteresiranimi organi-
zacijami in društvi, ki naj prek svojih občinskih
in krajevnih organizacij prispevajo k še večji
skrbi za otroke. Zveza prijateljev mladine v
občini in DPM v krajevni skupnosti morajo biti
pobudniki in koordinatorji akcij, upoštevajoč
potrebe otrok in družine v različnih okoljih.
OTROK NAJ RADOSTNO PREŽIVI TE-
DEN OTROKA V SVOJEM OKOLJU - v
vsaki vzgojnovarstveni organizaciji, osnovni
šoli in v krajevni skupnosti pripravimo skupaj
s starši in otroki kulturne programe in akcije s
ciljem, da se otroci vesele svojega otroštva z
delom in igro in da spreminjajo svoje okolje v
še lepše in privlačnejše.
ORGANIZIRANE PREDŠOLSKE
VZGOJE NAJ BO DELEŽEN VSAK
OTROK — pobuda SIS za otroško varstvo o
vključevanju otrok od 3 let dalje v vzgojnih
programih je velik premik v družbenoorgani-
zirani vzgoji, zato je potrebno v sleherni kra-
jevni skupnosti ustvariti pogoje za uresniče-
vanje te naloge. Pripraviti je potrebno osnovne
smernice za izvajanje vzgojnih programov in
osveščanju staršev o vrednosti zgodnje pred-
šolske vzgoje.
OTROCI PRISPEVAJO K RAZVOJU
SVOJEGA KRAJA — ko izhajamo iz gesla JPI
v letu 1982/83 — »Pionirji, veselo na delo!«
lahko izvajamo nešteto akcij v katerih bodo
pionirji aktivno sodelovali in prispevali k raz-
voju svojega kraja in širše družbene skupnosti.
Pridobivanje prostorov za organizirane ob-
like prostega časa otrok in organizirano re-
kreacijo, vsebinska bogatitev programov za
otroke in mladino v vzgojnovanstvenih in izo-
braževalnih organizacijah in ustanovah, na-
daljevanjeakcijezaizgradnjopionirskegadoma
v Dolenjskih toplicah, proučevanje telesnega
in duševnega razvoja otrok in mladine, ocena
socialne varnosti otroK z vidika realizacije so-
cialnih korektivov v času stabihzacijskih
ukrepov in preprečevanje »štednje« na raz-
vojnih programih otrok — je le nekaj nalog, ki
jih naj ob tej priložnosti spodbudimo, ko naj o
njih intenzivneje raznišljamo in ne le razmi-
šljamo — tudi realiziramo, da nam ne bo nekoč
žal.
Občinska ZPM v Ptuju pripravlja v okviru
tedna otroka razgovor z vsemi dejavniki, ki se
ukvarjajo z varstvom in vzgojo otrk: SOV, IS,
VVO, Centrom za socialno delo, OS Ljudevita
Pivka, Srednješolskim centrom, DPM in DPO
— o problemih otrok in mladine ter možnostih
za izboljšavo obstoječega stanja. 29. septembra
je bila tudi občinska pionirska konferenca v
domu Franc Kramberger, nakar so si mladi
delegati ogledali še delovne prostore TGO
Gorenje TOZD Elektronika v Ptuju.       mš
POBIRALI SMO JABOLKA
v ponedeljek nas je tovarišica obvestila, da bomo šli naslednji dan
pobirat jabolka. Vsi smo se razveselili. Primemo oblečeni in obuti smo
se zbrafi prea'šolo. Od tam smo odrinili proti nasadom kmetijskega
kombinata. Tam so nas pričakali delavci. Dobili smo zaboje in košare.
Dečki so splezali na drevesa in jih stresli. Jabolka so bila debela, sočna in
dobra. Mnogo smo jih pojedli. Dan je bil vroč iji prilegla se nam je senca,
ki so jo metala drevesa. Pri delu so nam pomagale tudi tovarišice.
Traktor je sproti odvažal polne zaboje. Po nekaj urah smo postali
utrujeni. Z Metko sva napolnili 63 zabojev. Od veselja smo poskočili, ko
smo zaslišali, da lahko gremo domov.
Tako je potekal dan na delovni akciji. S skupnimi močmi smo opravili
pomembno delo. ^^.^^ ^^^^^^ 5 ^ q§ P^^^^
Družbeni sistem
informiranja
V petek so se v Ljubljani sestali predsedniki svetov za informiranje
pri občinskih konferencah SZDL in predsedniki komisij za informiranje
pri medobčinskih svetih zveze komunistov. Poleg informacije o aktu-
alnih družbenopolitičnih dogodkih, ki jo je podal predsednik republiške
konference SZDL Slovenije Franc Šetinc, so obravnavali osnutek za-
kona o družbenem sistemu informiranja. Dogovorili so se, da bodo v
posameznih občinah izvedli razpravo o omenjenem osnutku in do
sredine oktobra zbrali pripombe, kijih bo obravnaval tiskovni svet pri
RK SZDL. N. D.
PRI NAS V KLUBU
(Nadaljujemo z odgovori dr. Marijana Pregla)
č) Verjetno iz neznanja pred
problemom je najtežji spodrsljaj
ta, da spreminjamo v kolektivu
borbo proti alkoholizmu v borbo
proti alkoholiku. Pokažemo pač s
prstom na najbolj prizadetega
alkoholika (in navadno že popol-
noma pasivnega), mu »priskrbi-
mo<( zdravljenje (katero ima
slabo prognozo, ker je že dušev-
no načet) in menimo, da je s tem
problem alkoholizma v podjetju
rešen. Delavca ne moremo kaz-
novati, če je alkoholik, lahko pa
vplivamo na njegovo moteče
vedenje: zamujanje, izostanki iz
dela, površnost, prepirljivost,
agresivnost, pasivnost v izobraže-
vanju, izigravanje delovnih ob-
veznosti, vinjenost na delovnem
mestu itd. Zakon o združenem
delu nudi zadosti osnove, da .se z
ustreznimi notranjimi predpisi
kaj hitro odkrije osebo, ki je
pričela zlorabljati alkoholne pija-
če. Vendar: če čimprej izpostavi-
mo posameznika, ki je pričel
zlorabljati alkoholne pijače, še s
tem nismo rešili problema alko-
holizma v podjetju.
d) Ce ne želimo odkritih in
odprtih odnosov, s čemer izpo-
stavljamo svojo vlogo in odgo-
vornost, se pač rešujemo s sa-
moupravno navlako, ki je v
reševanju alkoholizma posebej
očitna; tako v kolektivih niso
redka mnenja, češ, naj to rešuje
»sindikat« (kot da nismo vsi člani
sindikata), celo delavska samo-
kontrola itd.; niso pa redka tudi
mnenja, kaj vse »bi bilo potrebno
narediti«, namesto, da bi si
znotraj kolektiva o tem vpraša-
nju porazdelili vloge in jih izvaja-
li. Danes smo že tako daleč, da
vemo za škodljive vplive alkoho-
lizma na delovni proces in jih ni
treba posebej dokazovati, s če-
mer zaplujemo v mirne vode
pasivnosti.
Ce gledamo tako na problem
alkoholizma, potem lahko hitro
povzamemo posamezne vloge
določenih struktur znotraj delo-
vnih organizacij.
Delovna organizacija lahko
zagotovi, da je uživanje alkohol-
nih pijač pred in med delom
disciplinski prekršek. Ni potreb-
no ovrednotiti ta termin z »vinje-
nostjo na delovnem mestu« am-
3ak zgolj z »zadahom po alkoho-
u«, kako bomo pa končno
ugotavljah vinjenost, če vemo, da
ima ta pojav več stopenj? Ni ga
delovnega procesa, kjer bi bUo
opravičljivo poskušanje alkohola
(razen morda poklicno dejavnost
enologa); vemo, da uživanje
alkohola vpliva na fizično moč,
umske sposobnosti, gibčnost
mišljenja itd. Na Psihiatriji v
Ormožu imamo tako besedilo
zajeto z ustreznim sporazumom.
Na ta način odpade vsaka mani-
pulacija o tem ali je kdo užival
alkoholne pijače, ali je bila to
samo ena steklenica piva, ali ne.
Dejstvo je, da je alkoholikov
mnogo, da velja alkoholizem
zaradi številnih razlogov še ved-
no za sramotno bolezen, ki jo
alkoholik prikriva dokler more.
Dejstvo je tudi, da je odnos
zdravnikov do alkohohkov pre-
težno negativen. Ce se zdravnik
izjemno odloči pri posamezniku
za diagnozo alkoholizem, je pri-
siljen tudi ustrezno ukrepati:
pacienta ne sme dati v stalež
zaradi pitja, mora ga poslati na
zdravljenje. Večina takih odloči-
tev zdravnika izzove hude kon-
flikte v ambulanti, nemalokrat
kar »družbeno akcijo« — pred-
vsem prikritih — alkoholikov. Ce
bi zdravnik po vesti in znanju
odrekel stalež »svojih« alkoholi-
kov, predvsem tistih »iz višjih
krogov«, bi bil izpostavljen priti-
skom, saj se dogaja, da nekateri
celo resno grozijo ambulantnim
zdravnikom, če jim ne dajo
bolniškega staleža. Iz tega sledi,
da zdravnik zaradi lastne varno-
sti ne bo posegal aktivno v
reševanje alkoholizma. Podobno
je s socialno službo. Številni
socialni delavci so se v preteklosti
v delovnih organizacijah nekako
kompromitirali, ker so prevze-
mali vlogo v disciplinsko komisi-
jo ali pa poskušali reševati pro-
blem alkoholizma
Tako zdravnik kot socialni
delavec nista sodnika, njuno delo
zavisi od zaupljivosti stranke oz.
pacienta ter na pomoči tistemu,
ki jih za pomoč prosi. Obe
dejavnosti sta na razpolago sa-
moupravnim organom ter vodil-
nim in vodstvenim delavcem za
osveščanje problema alkoholiz-
ma, delovni enoti pa za pomoč
3ri zdravljenju posameznih de-
avcev — alkohohkov. Obe de-
javnosti lahko vplivata v sodelo-
vanju zgolj na to, da se alkoholi-
kov ne sprejema v delovno
razmerje.
Alkoholika morajo torej iden-
tificirati kot alkoholika v delovni
organizaciji. Tam ga morajo
soočiti z njegovim vedenjem in
zahtevati, da se uredi. Končno
diagnozo bo seveda postavil
zdravnik. V praksi je izjemno
malo obolenj takih, kjer se kako
drugo obolenje skriva za alkoho-
lizmom (npr. duševno obolenje v
ožjem smislu), pa še takrat vedo
sodelavci, da je z osebo »poleg
alkoholizma nekaj narobe«.
Težišče preprečevanja alkoho-
lizma je torej v delovni organiza-
ciji in v delovni enoti. Tako kot
se oseba od osebe razlikuje, se
razlikujejo tudi skupine oseb in
delovni proces. Alkoholizma to-
rej ne preprečuje posamezno
vodilni ali vodstveni delavec, niti
družbenopohtične organizacije
podjetja ali samoupravni organi,
ampak složno. Veliko bi dosegli,
da bi veljal v kolektivu skozi celo
leto poglobljen interes za pro-
blem alkoholizma, da se bi
vodilni in vodstveni kadri sezna-
nili z osnovami alkohologije, s
tem pa bi se tudi odprh proble-
mi. Tudi v preprečevanju alko-
holizma velja načelo: več veš o
stvari, več problemov najdeš.
Primer iz naše prakse: v dveh
letih smo zdravili iz enega podje-
tja sedem pacientov z alkohol-
nim bledežem. Če vemo, da ta
komplikacija zajame 10—15 %
alkoholikov, potem pričakujemo,
da je v tem kolektivu vsaj 50
alkohohkov. Po anketi smo dobi-
h podatek, da alkoholizma v
kolektivu ni in imajo kvečjemu 3
(tri) alkoholike.
Drugi primer velja za TAM:
enajsto leto uspešno sodelujemo
tako z vodstvenimi delavci kot z
zdravstveno, psihološko in so-
cialno službo. Imajo posebne
terapevtske skupine zdravljenih
alkoholikov, redne terapevte,
skoraj tedensko pripravijo kake-
ga alkoholika na zdravljenje.
Zadnja leta opažamo vse več
tovrstnega sode ovanja iz Pomur-
ja ter ožjega ptujsko — ormoške-
ga področja.
Program ob tednu otroka 1982
KAKO DO STANOVANJA?
Taka in podobna vprašanja si prav gotovo postavljate vsi tisti, ki še nirmate
lastne strehe nad glavo ali pa stanovanje že imate, pa je postalo premajhno,
ker se je družina povečala za novega člana.
Brez varčevanja ne gre.
Ker lastni prihranki navadno ne zadoščajo in ker je čas denar, vam pri
reševanju stanovanjskega vprašanja pomaga tudi Kreditna banka Maribor.
Tako si lahko kot varčevalec Kreditne banke Maribor pridobite pri banki
kredite za stanovanje, če
— namensko varčujete z rednim/ mesečnim/ pologi ali enkratnim pologom,
— nepreklicno vezete dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih
konvertibilnih deviz,
— predhodno namensko varčujete dinarska sredstva ali konvertibilne de-
vize in kasneje vezete privarčevana dinarska sredstva ali dinarsko proti-
vrednost prodanih deviz.
Kredite lahko porabite za naslednje namene:
— nakup stanovanja v etažni lastnini,
— gradnjo stanovanjske hiše v zasebni lasti ali v okviru stanovanjske za-
druge,
— nakup ali prenovitev starega stanovanja ali stanovanjske hiše,
— plačilo lastne udeležbe za dodeljeno družbeno stanovanje.
Stanovanjske kredite lahko dobite vsi, ki gradite ali kupujete stanovanjsko
enoto na območju Kreditne banke Maribor.
Vse podrobnejše informacije o varčevanju za stanovanje, pogojih za pri-
dobitev kredita, višini kredita in potrebni dokumentaciji boste dobili v ka-
tehkoli enoti Kreditne banke Maribor ter Poslovni enoti za stanovanjsko
in komunalno gospodarstvo. Vita Kraigherja 4, Maribor.
6 - IZ IMA?!H KRAJEV
30. september 1982- TEDNIK
Dober den no lepo vremen van ielin. Posebno seveda vsen tistm\
mojin sotrpinon na kmečkih no druihenih poljih, ki nan v toten jesensken'
cajii, delo niti dihati ne pisli. Vse je na kupi: obiranje koruze, jabolk,
grozdja, cukrne rune, pa še polja je treba posejati. Več ne ven ge se me
glova drži. Z Mico rintarna zdaj z enega, zdaj na drugi kunec grunta. Ker.
srna obodvo že bolj v letih, naj i zvečer tak v križi Stiha, ke se kumer v\
štampet sprovima. Se vsa sreča, da je letošnji gemaj že malo na auf-biks, \
ke si človik malo kri po žilah požene. Nibene tablete mi tak ne pomagajo,
kak dve kupici Švica z vinskega trsa. Saj jabolšnice nišče več neče piti.:
Jabolk je letos kak toče. Kšeft je bolj slab, pa še se jih vseeno sploča^
pobrati no odati posebno tistemi, ki ma zadosti nižinskih članovi
sposobnih za delo.
Kruci fiks, zaj v jesen vidimo na našem Suhen bregi, kak nas je še\
malo tistih ostalo, ki našo lubo žemljico radi momo. Mladina nan je'^
pobegnila s strebuhom za kruhom po sveti, v glovnem v industrijo, na\
zemlji pa smo v glovnem ostali samo stori no za delo nezmožni varuhi'
kmečkih ognjišč. Zemlja pa terja mlode no sposobne delovne roke. Saj^
nam pomogajo kmetijski stroji no druga mehanizacija, pa tudi to malo\
hasne, če se jaz no drugi moji stori sovaščoni kumer gor na traktor,
skobacamo. Leta so nan vpognola pleča. ^
Pa ke nemo samo jomra, van morem povedati, da ma z Mico pose-]
jala en hektar pšenice v pogodbi s ptujsko zadrugo. Pe še to je hujdič, saj,
je toti hektar na sedem parcel raztrošeni, ki so vse na breg poslujene. To\
pred krotkim sen šteja v cajtngah, da mamo v ptujski občini več kak 205
taužent parcel, kak mo se te šli sodobno kmetijstvo, če mamo svoje,
grunte na male flike raztolane. Mogli bomo boj združiti zemljo, sredstva'-
no tudi pamet. Gnešnji den je pač tak, da bi moga biti kmet boj\
izobraženi kak inženir v tovarni: biti bi moga kmetijski strokovnjak,
strojnik, veterinar, ekonomist no ne ven kaj še vse, da bi obvloda narovo,
ki ti povrne delo le, če ji doš delo, dnar no pamet.
Srečno, vašLUJZEK]
PRIŠEL SEM V PTUJ
šolski zvonec v Trnovski vasi nam je veselo pa tudi žalostno oznanil
konec šolskega leta. Veseli smo bili, saj so se začele brezskrbne počitnice,'
žalostni pa zato, ker smo se poslovili od naše nove šole v Trnovski vasi. \
Tu imamo samo pet razredov, zato moramo nadaljevati šolanje vi
Ptuju. Vsi učenci od šestega razreda dalje se vozimo z avtobusom v Ptuj,,
v osnovno .šolo Tone Žnidarič. V Ptuju nas je pričakalo mnogo prese-
nečenj. Tu smo zagledali veliko šolo, o kateri še sanjali nismo. Imai
mnogo prostorov, učilnic in kabinetov. Težko smo se znašli, saj imamo*
pouk v različnih učilnicah. Presenečenje za nas je bilo tudi to, da imamoj
predmetne učiteljice in učitelje. Tudi nove sošolce smo dobili. V Tr-.-
novski vasi nas je bilo samo 19, sedaj pa seje naš razred povečal na 291
učencev. Naši sošolci so iz Vitomarc. Upam, da se bomo dobro razumeli,)
saj so ti učenci z dežele, kmečki sinovi in hčere. Vse nas družijo iste želje!
in misli. Hočemo se dobro učiti in dokazati, da tudi kmečki otroci nekaj i
znajo, saj nas starši učijo pridnosti in delavnosti. Tudi to so nam povedali,'
daje zemlja tovarna, ki se nikoli ne zruši in od tu hočemo črpati vedno;
novih moči. ■'■
Želim si, da bi se v ptujski šoli počutili kot doma in si nabrali mnoga:
znanja, ki nam bodo koristila v življenju.
Fredi Jakop. 6. d, OŠ Tone Žnidarič Ptuji
Delavski svet
EMONA KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
TOZD MIZARSTVO IN ŽAGA PTUJ
razpisuje
dela oziroma naloge
DIREKTORJA TOZD in to za dobo štirih let.
Kandidati za individualni poslovodni organ TOZD morajo poleg
pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo tehniško srednjo šolo gradbene ali lesarske smeri
in najmanj 5 let delovnih izkušenj,
— da poznajo zakonske predpise iz dejavnosti TOZD-,
— da imajo moralno politične kvalitete, ki se odražajo zlasti v
odnosu do samoupravljanja m do družbenopolitičnih organizacij, v
spoštovanju zakonitosti in odgovornosti pri gospodarjenju z družbe-
nimi sredstvi.
Kandidati naj vložijo pismene prijave, ki morajo vsebovati rojstne
podatke, podatke o izobrazbi, dosedanjih zaposlitvah m delovnih
izkušnjah, na naslov: Emona Kmetijski kombinat Ptuj, TOZD Mizar-
stvo m žaga Ruj, Ob Dravi 4/a.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. O izbiri razpisa bodo
kandidati obveščeni najpozneje v roku 30 dni po preteku roka
sprejemanja prijav.
S tekmovanja v malem nogometu
(foto: M. Ozmec)
Vinogradniške
športne Igre
Minulo soboto so bile v Ptuju v organizaciji Emona KK Ptuj
tradicionalne vinogradniške športne igre, že devete po vrsti. Na njih
sodelujejo organizacije združenega dela s področja vinogradništva.
Tokrat je nastopilo šest ekip, in sicer iz Ljutomera, Gornje Radgone,
Ormoža, Ptuja, Lenarta in Maribora.
Tekmovalne discipline so bile naslednje: streljanje, šah, vlečenje vrvi,
pikado, odbojka, mali nogomet, kegljanje in vinogradniški trim. Tek-
movalo se je le ekipno. Slovin Ljutomer je zmagal v šahu, malem
nogometu in odbojki, KK Ptuj pa v streljanju vleki vrvi, pikadu in
kegljanju. V izrazito vinogradniški disciplini, takoimenovanem trimu, so
bili najboljši predstavniki Lenarta, pred Ptujem in Ljutomerom.
V skupni uvrstitvi je zmagovalec Emona KK Ptuj z 72 točkami.
Drugi je Slovin Ljutomer, ki je zbral 49 točk. Sledijo Tirna KD Lenart 47
točk, Slovin Jeruzalem Ormož 45 točk, ABC KK Gornja Radgona 37 točk
in Tirna AK Maribor z 19 točkami.
Na vinogradniških igrah je sodelovalo prek 300 delavcev omenjenih
organizacij združenega dela. Prihodnje igre bodo v Gornji Radgoni.
OP
NAGRADNO VPRAŠANJE
Kje v Ptuju je posneta
ta fotografija?
v uredništvu smo se odločili, da vam za popestritev branja ponudimo
nagradno vprašanje iz poznavanja na.še bližnje okolice in zgodovine.
Upamo, da začetek ne bo težak. Do vključno srede, 6. oktobra nam
odgovorile na vprašanje: Kje v Ptuju je posneta ta fotografija? Med vas,
ki boste pravilno odgovorili, bomo razdelili tri nagrade. Te pa so
PLAČANA POLLETNA NAROClNA ZA TEDNIK! Pnčakujemo
vaSe odgovore!
PIKNIK STAREJŠIH V MURETINCIH
Že koledarsko pozno poletni, bolje rečeno,
ker nas vsako jutro obdaja močna, gosta megla,
ki nam skrajšuje vidljivost, že jesenski dan, se
nam je prismehljal in nas pozdravljal 17. sep-
tembra. Bil je lep. sončen, za ta letni čas raz-
meroma topel dan.
Še posebno lep, prisrčen in poln dobrega
pričakovanja, je bil za nas, ki smo z veselimi
čustvi okrog 9. ure na dvorišču doma upoko-
jencev v Ptuju stopali na avtobus, ki nas je
popeljal k sooskrbovancem v enoto Muretinci.
Ze taicorekoč tradicionalni obisk (po preteku
treh let) združen s tovariškim piknikom za obe
enoti je bil res enkraten, posebej še za tiste, ki
novega domskega prizidka še niso videli, kako
je lep in privlačen s krasno hišno senčnico., ki
zna marsikateremu vzbuditi poželenje za beg iz
ptujskega v muretinski dom.
V muretinski enoti doma upokojencev
Ptuj—Muretinci nas je pozdravljal in izražal
prisrčno dobrodošlico prijeten vonj po sveže
pečenem mesu. Dišave so kar omamljale člo-
veka že v naprej, kaj šele potem, ko so prišli na
mizo krasno pečeni čevapčiči, svinjske pečen-
ke, pečene perutničke s solato iz paradižnikov,
paprike in čebule ter pecivo k že čakajočim
steklenicam z vinom, pivom, sadnimi sokovi in
slatino. Krožnik dobre juhe je tudi izredno^
dobro del in bil od vsakogar prisrčno sprejet,
ker je bil ob takih prilikah prvič serviran.
Prvič pa smo bili na pikniku skupaj pri eni
mizi tudi muretinski in ptujski oskrbovanci:
obravnavali starostne težave in britkosti ter
reševali probleme, razmišljali o naših razme-
rah in življenju, si poklicali v spomin života-
renje premnogih pred nami ostarelih, kako so
se potikali po hlevih, skednjih in parmah,
prebivali pri enem, nato nekaj dni pri drugem
posestniku, ki so jih morali obvezno določene
dni oskrbovati. Tako so romali od hiše do hiše,
nekateri tudi več let. Lahko si mislimo, kako so
bili brezčutni in skopuški ljudje veseli takega —
»nebodigatreba« — gosta. Premnogi so bili
deležni godrnjavega, zadirčnega, s preklinja-
njem pomešanega sprejema. Kako je bilo ta-
kemu onemoglemu starčku ali starki pri srcu,
ko ga je dobrodušnejši in čustvenejši sosed
Dripeljal k takim brezvestnežem. Mogoče se zdi
comu tako življenje nemogoče, a bilo je.
Kakor se vse spreminja in obnavlja, seje tudi
tok življenja starejših premaknil v drugačno
smer, ker jim družba namenja več pozornosti
vlaga sredstva v gradnjo novih domov (tudi na
tiste, ki si niso pridobili pokojnine), skrbi za
primemo oskrbo itd. Skratka, da tudi starejši
človek živi človeku dostojno življenje in ni za-
nemarjen, da nima občutka manjvrednosti ali
odvečnosti, kar ga ohranja in hrabri ter mu
greje srce. Danes se ni treba nobenemu bati
kakšnega gospodarja bo jutri dobil, kako ga bo
pogledal, kako sprejel, kje mu bo odkazal le-
žišče, kako bo dobil hrano i n oskrbo ter iz
katere roke jo bo sprejel in koliko očitkov bo
moral požreti, preden bo okusil prvi grižljaj.
Rešetanje naših problemov in težav smo
zaključili z ugotovitvijo, da je zoskrbo ostarelih
le napravljen močan, krepak in daljnosežen
korak naprej, da so delovni ljudje in kmetje
izenačeni (le pokojnine niso enake).
Ob okusni jedači, dobro prilegli pijači, ob
lepo donečih melodijah domskega kulturnega
krožka, ob poskočnih zvokih harmonikarja ob
katerih so se poskočni pari zavrteli, je čas hitro
potekel in seje kazalec pomikal proti 16. uri,
času odhoda iz Muretinec in slovesa od veselih
skupno preživelih uric, od muretinskih soos-
krbovancev s katerimi smo si zaželeli .še po-
dobnih, lepih, veselih srečanj, ki nas navdu-
šujejo in hrabrijo ter plemenitijo jesensko ži-
vljenje. Muretinčani so nam zaželeli srečno pot
in skorajšnjo pridobitev lepega, privlačnega
prizidka, takšnega kot je pri njih.
JM.
O MORJU IN KOLONIJI
Jesen je že in marsikomu se
morda ta sestavek zdi nesmiselen.
To ;pa z^to, ker se na morje
spomnimo le v letnih počitnicah, ali
ko se srečamo in obudimo bežne
spomine. In to je vse. Letos, ko je
poletje ohranilo precej toplih dni
tudi za september, nam misli o
morju tudi ta mesec niso tuje.
V tem sestavku bi se zopet lotil
počitniške kolonije skupnosti
otroškega varstva občine Ptuj v
Biogradu na morju. Kako se je tu
počutilo nekaj sto otrok ptujske in
ormoške občine, ste lahko prebrali
iz prispevkov otrok. Vsi so z enim
stavkom povedali prav vse: ,,Bilo
je lepo, dobimo se spet naslednje
leto." Ce bodo te želje otrok
uresničene, bo odvisno tudi od
družbenih faktorjev, ki iz leta v leto
bijejo boj, da bi ptujska občina
obdržala svoj počitniški dom za
otroke. Kaj ta dom pomeni otro-
kom, ni potrebno na široko
opisovati. Mnogi so prav tu opravi-
li prve plavalne korake, se naučili
skupnega življenja z vrstniki,
spoznali morje in del Jadrana, tu so
se spočili in tudi zdravili. Skratka,
tako vsestranski pomen kolonije
mora prav vsakega pritegniti, da
pomaga svojemu otroku.
Po tem opisu se nam pojavljajo
nova vprašanja: ,,Zakaj je na ne-
katerih šolah tako velik interes za
počitniško kolonijo in zakaj drugje
tako malo odziva? Ali ne bi morda
moralo na morje več otrok s
podeželja in zakaj je prav tu tako
majhen odziv?" Vsi odgovori se
kar sami vsiljujejo, zato pa bi bilo
potrebno podpreti vse tiste, ki
sodelujejo pri propagandi, pri
zbiranju prijav in organizaciji
počitniške kolonije. Vsem je jasno,
da hriboviti predeli Haloz in Slo-
venskih goric ne nudijo otrokom
toliko možnosti za morje, vendar se
dogaja celo to, da možnosti so, a
ostanejo neizkoriščene. Prav tu je
največ otrok zdravstveno potrebnih
morja in tu je tudi največ neplaval-
Skupina v tretji izmeni pred dopoldanskim kopanjem.
cev. Vrlina plavanje pa je ena te-
meljnih vrednot sodobnega člove-
ka, ki so jo obvladali že naši
pradedje, medtem ko je naš mladi
rod ne obvlada. Prepričan sem, da
se ob branju tega sestavka,
marsikateri oče in mati vpraša o
svoji vlogi v tem procesu. Ponekod
še vedno vlada misel, da je za otro-
ka bolje, če je doma, saj se mu tako
ne more nič zgoditi. Zato je mnogo
preveč otrok prikrajšano za vred-
note, ki jih sprejmejo in uživajo
drugi vrstniki na morju. Morda se
tu premalo spomnimo na odgovor-
no in naporno delo pedagoškega
kolektiva, ki se 10 let trudi za čim-
boljše bivanje v koloniji.
Mnogo jc bilo opisanega o vseh
delih počitniškega življenja v
koloniji, toda kuhinjo pa je težko
opisati z besedami. 1 a je Oila za vse
pravi dom in je po kakovosti in
količini prekašala marsikateri go-
'<tinski lokal. Kuharicam je uspelo
zadovoljiti tako raznovrstne in
zahtevne okuse, da smo bih prav
presenečeni. 5e bi lahko pisal o de-
lu in bivanju v Biogradu, vendar je
vse tako pestro in kvalitetno ter
življenjsko, da je vse nemogoče
uvesti v ta sestavek, ker se to lahko
le doživi.
Besedilo in posnetek:
Janez Mere
Na razstavi malega
gospodarstva
Na razstavi malegf gospodar-
stva občine Ptuj so obiskovalci
lahko kupili tudi različne spo-
minke, ki predstavljajo značilno-
sti naše krajine. Tako sta pred-
stavnici turističnega društva Ptuj
ponujali keramiko, lesene izdelke
in monografijo. Na prostoru pred
športno dvorano pa je ptujska si-
tarka Marija Pintar prodajala
suho robo. Lahko bi bila ponudba
še boljša, če bi se pridružili še
drugi, največ pa so obiskovalci
povpraševali po lončarskih izdel-
kih; pa tudi po lectu.
tekst: MG
foto: OM
TEDNIK ~ 30. september 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
LJUBICA SULIGOJ
Predvojna ptujska mladina
v boju za napredek in družbeno
preobrazbo
(29. nadaljevanje)
1/. teh razburljivih dni pred drugo vojno naj omenim dogodek, ki je
politično odmeval po mestu. Miklavževanje 7. decembra 1940. leta v dvo-
rani Vzajemnosti v stari kasarni je pritegnilo ogromno gledalcev. Sodni
spisi valijo krivdo za izvedbo prireditve znanim komunistom in skojevcem.
Med njimi omenjajo Mirka Centriha, Zvonka Sagadina, raznašalca ,,Ju-
tra", nekdanjega dijaka Francka Glavnika, Alberta NViihcima, mizarskega
pomočnika Franca Peršona, Ka/imirja Koželja, katerega označujejo za
organizatorja prireditve. Pregon omenjenih se utemeljuje z besedami, da
so ,,na odru prikazovali prizore", s katerimi naj bi se ugotovilo ,,sedanje
politično stanje v Evropi . . ." (119)
Predstavitev Miklavža in vseh njegovih svetopisemskih spremlje-
valcev je zares imela simboličen značaj: razkrinkavala je ob okupaciji
Francije nemoč vlad Anglije in Francije pred pohlepom Nemčije in
Italije — skratka, tedanjo politiko velesil ter opozarjala na vojni požar.
Že nekajkrat sem omenila oportunistično zadržanost oblasti do
perečih svetovnih dogajanj, do nemčurskega dvigovanja v Ptuju, pa
tudi ostro reakcijo režima proti kakršnimkoli vplivom komunizma. In
ta prireditev se jim je zdela nevarna, pa čeprav se je svetovni požar že
razplamteval.
Imenovani naj bi zakrivili kaznivo dejanje in zato je prišlo do
aretacij. Iz sodnih aktov povzemam, da so vsi (Sagadina niso izsledili
— op. S. L.) zanikali krivdo, češ da s celotno vsebino niso bili seznanje-
ni. Razplet se je končal z izpustitvijo obtoženih.
Taki dogodki, ki so postajali že običajen pojav v mestu, so dosegli
nasprotne učinke — vse demokratične sile so se organizacijsko poveza-
le že pred drugo vojno.
Da je Partiji ta premik zares uspel prav v Ptuju, potrjuje Tito
(Walter) v »Poročilu o partiji« z oznako »strogo zaupno«, ko pravi:
»Resolucija in naš marčni razglas sta naletela na močan odmev v vseh
družbenih okoljih Slovenije. Tako je bil npr. v Ptuju, kjer je bila
hitlerjevska propaganda zelo brezobzirna, ustanovljen za boj proti tej
propagandi skupni odbor pripadnikov JRZ (Koroščeve stranke), JNS
(Jevtičeve stranke), komunistov in socialistov.« (120)
Ptujskim komunistom je namreč uspelo na iniciativo Ivana
Bratka, ki je bil poslan v Ptuj, da so v Narodnem domu leta 1938
povezali različne politične skupine v narodnoobrambni odbor. Pred-
sednik odbora je postal sam župan dr. Remec, podpredsednik pa
zastopnik Sokola. Kakor sem že predhodno omenila, je banovinska
uprava takoj reagirala, saj je hitro dojela, kdo je v ozadju. Slovenski
poročevalec je julija 1938 v št. 1 priobčil članek: Razcep v ptujski
narodno-obrambni akciji. V članku se govori o narodno-obrambni
akciji mladine, o manifestaciji za jugoslovansko — čehoslovaško
bratstvo, o ustanovitvi Narodnega sveta po velikonočnih hitlerjanskih
demonstracijah. Poročevalec je zapisal, da je moral ptujski župan v
Ljubljano, kjer se je osnoval Narodni odbor pod vodstvom dr. Koroš-
ca. Odbor naj bi vodil narodnoobrambno delo katoliških organizacij.
Reakcionarne sile so se poskušale zoperstaviti naprednim družbe-
nim tokovom. Toda, enotna fronta demokratičnih množic, v kateri je
prav mladina dajala težino revolucionarnemu gibanju, je sledila še
naprej usmeritvam KP.
3. REVOLUCIONARNO IN NARODNOOBRAMBNO GIBANJE
MLA DINE JE SEGLO TUDI NA PODEŽEUE
Tudi na podeželju je bilo potrebno izkoriščati legalne oblike dela,
iztrgati zaostalo podeželje iz objema nekdanje »zaščitaice« Slovenske
ljudske stranke, razkrinkavati nacistično demagogijo, kateri je uspelo
marsikoga od sociahio ogroženih pridobiti za hitlerjanski program.
Možnosti partijskega delovanja so bile dane v prosvetnih društvih, pri
Sokolu in še zlasti pri DKFID. Reahiost partijskega programa, ki je
nakazoval pot ekonomske in sociahie osvoboditve, pa je tudi pritego-
vala ljudi po vaseh. S tem programom so seznanjali ljudi starejši
komunisti (dr. Potrč. Jože Lacko, Franc Kramberger, Franc Osojnik,
Miha Arbajter), v veliki meri pa mlajši — visokošolci in srednješolska
skojevska mladina. Med temi akademiki naj omenim predvsem Jožeta
Kerenčiča, Mileno in Poldeta Berce, dr. Metoda Spindlerja, Miho
Anžela in Franca Toplaka.
Iz različnih ohranjenih pričevanj je razvidno, da je narodnoo-
brambna aktivnost zajela tudi podeželje. Primer praznovanja Hitlerje-
vega rojstaega dne 1940. leta to potrjuje. Ko so namreč domači nem-
čurji v Vitomarcih v Slovenskih goricah hoteli praznik proslaviti s
kresovi ob Ščavnici. so domači »Sokoli« namero preprečili s »čuva-
njem meje«. Toda tega dne so na avstrijski strani zažigaU kresove na
različnih straneh!
Zavedajoč se nemške propagande in dejavnosti klerikalizma, je
KP morala organizirano razkrivati te namere. Zato so segle tudi na
podeželje posamezne listkovne akcije in pridobivah so se simpatizerji
Partije, saj beležimo tudi na podeželju nastanek partijskih celic (halo-
ška trojka v Leskovcu, na Grajeni). Rudi llec je npr. odhaJal v Cirkula-
ne in iskal simpatizerje pri viničaijih; v Borovcih je sodeloval s članom
prve partijske celice na gimnaziji Markom Kuharjem, enako v Mo-
škanjcih s Petrom Kurešem; po vaseh je prenašal literaturo, s sošolci —
Jožetom Pavličičem. Francem Simoničem, Mimico Legvart — veliko
razpravljal.
llec, doma iz Grajene, je svoje revolucionarne izkušnje iz gimnazi-
je prenašal na domačo vas. (121) Navaja, kako seje povezal z viničarji
in kočarji doma, na Grajenščaku, Krčevini in Mestnem vrhu. Ti ljudje
so do 100 dni na leto hodili na dnino, delali od ranega jutra do poznega
večera, da so odslužili »stanovanje«. Ob pičli hrani so dobivah dnevno
plačo od 8 do 10 din.
Zaradi tega so radi prihajali zvečer na »sestanke«, ko so ob lušče-
nju bučnic prebirali Ljudsko pravico in Mlada pota, študirali celo
Kapital in predelovali knjigo Sigma — Naš svetovni nazor. Taki krožki
so bili od 1933. dalje pri Matiji Kunsteku in Francu Krambergerju v
Krčevini pri Vurberku ter pri Karlu Roškarju na Mestnem vrhu. Sem
so zahajali dr.Potrč in napredni gimnazijci Mirko Centrih, Dušan
Kveder, Tone Žnidarič in Zvonko Sagadin. Zavednost vaških mladin-
cev (Pepek Korošec, brata Staneta idr.) je rasla; na Grajeni je nastala
partijska trojka: Pepek Korošec, Matija in Mima Kunstek. Ob znani
listkovni akciji januatja 1934, so tudi ti raztrosili letake po Grajeni,
Krčevini, Grajenščaku, Mestnem vrhu in Kicarju; aretiran je bil le
Jože Korošec-Pepek. Do pregonov zavednih mladincev — kočarjev je
prišlo zaradi listkovne akcije tudi 1937. leta. Na politično razgibanost
teh krajev je reagiral vurberški župnik Alojz Kokalj, ki je javno napa-
del komuniste, da »zastrupljajo« mladino. Ni čudno, da so oblasti
prepovedale DKFID, ki so ga mladinci omenjenega krožka formirali
1935. leta, da bi mlade odtegnili od klerikalnih vplivov. S prepovedjo
DKFID so želeli onemogočiti »razdirahio delo komunističnih elemen-
tov.« (122)
Klerikalci na vasi, pa tudi vodstvo ptujskega okrožja Zveze-
kmečkih fantov in deklet so se gotovo dobro zavedali, kdo deluje v
društvu.
(se nadaljuje)
119) ZAP. Sodni spisi — Okraino sodišče v Ptuju 11. 12. 1940. akt
120) J. Broz-Tiio: DELAVSKI RAZRED IN ZKJ 1926.—1977,
Ljubljana 1980, str. 73/74 (Poročilo napisano v Moskvi v zač. sept.
1938.)
121) R. llec: Izključeni iz vseh srednjih šol v Jugoslaviji brez pravice do
privatnega izpita, IZDG — spomini
122) in 123) R. llec: Partijska organizacija med viničarji in kočarji, IZDG;
Kronovškova korespondenca in fas. ZDKFID 1. IZDG; 124) PMP, fas. G
Ljubljanski baročni trio
nocoj v Ptuju
X. Ptujska kulturna srečanja so se prevesila že v drugo polovico.
Štirinajst prireditev, ki so se zvrstile v mesecu avgustu in septembru, je
pokazalo, da so si srečanja pridobila širok krog obiskovalcev^ ljubiteljev
vseh zvrsti umetniškega ustvarjanja. Pokazala pa so tudi^ d^ se je vztr-
ajnost organizatorjev bogato obrestovala. Od plahih začetkov pred
desetimi leti se je krog obiskovalcev povečal in vedno več je delovnih
organizacij, ki so prek osnovnih organizacij sindikata postale stalne
spremljevalke prireditev v okviru Ptujskih kulturnih srečanj. Ob tem pa
seveda ne gre zanemariti deleža pokrovitelja srečanj Kreditne banke
Maribor s poslovno enoto v Ptuju, ki že devet let sofinancira prireditve.
Nocoj se bo ljubiteljem klasične glasbe v dvorani glasbene šole Karol
Pahor predstavil Ljubljanski baročni trio. Kljunasto flavto igra Klemeil
Ramovš, violo da ganiba Alojzij Mordej in čembalo Maks Sttačnik.
Posebna zanimivost riocojšnega koncerta pa je nastop sopranistke,
Ptujčanke DUNJE GUNZAR—SPRUK.
Obeta se nam prijeten glasbeni večer, ki ga ne kaže zamuditi. Koncert
bo ob 19.30 uri, popoldne ob 17. uri pa bo mladinski koncert. Vstopnice
so še na voljo na občinski kukurni skupnosti in uro pred koncertom.
N. B.
Literarni večer
posvečen pesnikoma
Gradniku in Remcu
Prijetno, prisrčno in intimno doživetje. Tako bi lahko ocenili
četrtkov literarni večer o Alojzu Gradniku in Alojzu Remcu. Prireditev je
bila v okviru X. Ptujskih kulturnih srečanj in v organizaciji Ljudske in
študijske knjižnice. Gradnikove in Remčeve pesmi so predstavili dijaki
srednješolskega centra v Ptuju pod tenkočutnim in doživetim režiserskim
vodstvom Branke Glazerjeve.
Dvorana Narodnega doma je bila zasedena do poslednjega kotička in
kar je še posebej razveseljivo — veliko je bilo mladih.
Zares prisrčno doživetje, ki je prisotne za trenutek odtrgalo od sivega
vsakdana, ki postaja že kar utrujajoč, doživetje, ki je na prepričljiv način
dalo veljavo tudi duhovnim vrednotam.
NB
Utrinek s četrtkovega literarnega večera. Foto: S. Kosi
Filmska vzgoja že v osnovni šoli
Na pobudo mestnega kina v Ptuju so se pred nedavnim zbrah v
•osnovni šoli Olga Meglic v Ptuju učitelji slovenskega jezika, da bi se
skupaj s predstavniki komisije za filmsko vzgojo pri Zvezi kulturnih
organizacij v Ptuju dogovorili o kontinuirani filmski vzgoji, kije pred-
videna tudi v učnih načrtih za peti, šesti, sedmi in osmi razred osnovne
šole. Razveseljiva je predvsem dobra udeležba učiteljev kar tudi daje
nekako zagotovilo, da bo ob potrebni pomoči in sodelovanju ta pouk
stekel že v letošnjem šolskem letu. Pri tem je tudi zelo pomembno
sodelovanje osnovnih šol in Mestnega kina pri izboru ustreznih filmov,
ker imajo šole le manjše možnosti izbora iz svojga filmskega arhiva. Na
sestanku so se dogovorili o okvirnem programu za to šolsko leto in tudi
filmih, kijih lahko predvajali
mš
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
P?a Hajdini, kjer se po zaključku
vouavoda z žigi rimske legije XIII.
G^eraipe predpostavlja lega rimske-
ga t6«B3ra, je bilo najdenih tudi ne-
kaj vojaških nagrobnih spomeni-
kov. Najstarejši pripadajo voja-
kom legije VIII. Avguste (od
zasedbe v dr^igem. desetletju pred
našim štetjem do leta 45), sledijo
Nagrobnik Gaja Primusa (mere:
spomenik 158 x 60 x 14 cm, posta-
ment-31 x 75 x 55 cm) iz po-
horskega marmorja, najden na
Hajdini.
jim    nagrobniki    legije    XIII.
Avguste (od leta 45. pa do ca. leta
90 našega štetja), enega od njih
predstavljamo na današnji foto-
grafiji.
Spomenik iz mehkega pohorske-
ga marmorja je precej izlizan, tako
da je od devetih vrstic čitljivih sa-
mo prvih pet. Mihovil Abramič je
napis prebral:
C(aius) Mom =
mnius C(ai) f(ilius)
Primus
Fab(ia) mil(es)
leg(ionis) XIII Gem(inae)
Tekst nam pove, da tu počiva
Gaj Primus, sin Gaja, z rodbin-
skim imenom Memmnij, iz Rodu
Fabia, ki je bil vojak legije XIII.
Gemine. Zbrisane vrstice se verjet-
no govorile o letih pokojnika, letih
njegovega službovanja in kdo je
spomenik postavil.
Sama oblika nagrobnika, posta-
ment in plošča z napisom, nad
katerim je izklesan trikotnik z
rozeto in dvema listoma, ter i
delfinoma v zaklinkih, je stara, saj
spominja na nagrobnike vojakov
legije VIII. Auguste, tako da lahko
spomenik datiramo med leti 45 in
69, ko legija za nekaj časa odide v
Italijo, iljer sodeluje v borbah za
nominacijo Vespazijana za cesarja.
B. Lamut
Nemirne misli
lakih, teh ciljev gotovo ne bi do-
segli. Vendar bi se tudi jaz pre-
pustila oblaku, da me nosi po
širnem svetu. Recimo, da bi me
veter odpihal na oblaku tja daleč
na Havaje ali sončno Florido.
Popeljala se bi tudi na južni tečaj,
na Divjih zahod, če gaje še kaj, v
daljno Avstralijo, skratka prepo-
tovala bi vse dežele in spoznala
znamenitosti raznih krajev. Toda
to so le sanje. Pereča resničnost, ki
me bo vedno vznemirjala, pa so
nedolžne žrtve palestinskega
ljudstva v Libanonu.
Oblaki so brez moči, mi pa
imamo pred sabo še veliko po-
membnih nalog, ki jih bo treba
izpolniti in če katero zamudiš, ker
si bil pač na potovanju po svetu, si
lahko »izgubljen« za vse življenje.
Kaj bi bilo potem z mojimi novi-
narsko poklicnimi željami?
Oblakov ne smemo posnemati,
saj ima na svetu vsak človek svojo
nalogo, ki jo opravlja in svoj pro-
stor, ki mu pripada. Ljudje na
zemlji, mladinci in mladinke v
akcijah, zabavi in učenju, oblaki
pa na nebu.
Tina Vrhovšek, 8/a,
OŠ Franc Osojnik Ptuj
ČLANI ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA PTUJ
SMO OBISKALI KOROŠKO
V soboto, 18. septembra smo člani Zgodo-
vinskega društva v Ptuju odpotovali na eno-
dnevno ekskurzijo po Koroški.
Ekskurzija je sodila v program aktivnosti
Zgodovinskega društva v letošnjem letu. Ob-
iskali smo mnoge kraje, znane in pomembne iz
naše bližnje in daljnje preteklosti.
Na poti od Maribora proti Ravnam smo
.spoznavali kraje ob Dravi in njihov življenjski
utrip. V mnogih krajih so v srednjem veku bili
manjši gradovi, kijih žal danes ni več ali pa so
le še ruševine.
Na desni strani Drave se raztezajo pobočja
Kozjaka. Tako so naši .spomini segli tudi v čas
bojev za severno mejo.
Na Ravnah smo bili presenečeni nad izredno
lično urejeno Študijsko knjižnico, ki ima svoje
prostore v ravenskem gradu.
Ravnatelj knjižnice nas je seznanil z njeno
oreleklostjo in njeno sedanjo vlogo, ki jo ima
knjižnica kot osrednja kulturna ustanova v
celotni ravenski občini in tudi v regiji. V
knjižnici sta zanimivi Vorančeva in Meškova
spominska soba. V Vorančevi spominski sobi
smo zasledili njegove Solzice celo v khajščini.
Na Ravnah smo si ogledali še Delavski
muzej, v katerem je tudi spominska soba, po-
svečena dogodkom iz bližnje revolucionarne
preteklosti.
Na poti z Raven v Kotlje smo se ustavili v
Kefrovem mlinu. V Kefrovem mlinu sta po-
tekala 2. in 3. kongres SKOJ, drugi leta 1923 in
tretji leta 1926.
Guštanj. kakor so takrat imenovali Ravne, je
poslal velikega pomena za delovanje komu-
nistične partije in za celotno napredno ter re-
volucionarno gibanje v stari Jugoslaviji, saj je v
bližini potekala meja. Nekateri prebivalci tega
območja so nudili zavetje mnogim ilegalcem,
ki so prav z njihovo pomočjo uspešno preko-
račili mejo.
V tistem času seje začela revolucionarna pot
mladega Lovra Kuharja, kije bil med najbolj
aktivnimi v Guštanju. Zaradi omenjenih oko-
liščin ni prav nič čudno, daje vodstvo SKOJ
zaupalo organizacijo obeh kongresov guštanj-
.skim skojevcem. Danes je v Kefrovem mlinu
spominska soba. posvečena obema kongreso-
ma.
Vorančeve Kotlje, ki jih je pisatelj tako rad
omenjal v svojih literarnih delih, so bile oža-
ijene s soncem, ko smo prispeli tja. Nekateri
smo na tamkajšnjem pokopališču obiskali grob
Prežihovega Voranca in njegove rodbine. Pot
nas je vodila na Preski vrh nad Kotljami. kjer
stoji mogočni kip Prežihovega Voranca. Ob-
iskali smo tudi Prežihovo bajto in si ogledali
njene notranje prostore, spremenjene v muzej.
Vodič, ki nam je v Kefrovem mlinu orisal
Vorančevo revolucionarno pot, nam je tokrat
predstavil Voranca kot literata. Spomnili smo
se njegovih Solzic, ki smo jih prebirali kot
šolarji, spomnili smo se Požganice,.Jamnice ...
in podob ljudi, ki jih je pi.satelj opisoval. V
Vorančevih krajih smo zaključili našo pot na
slovenski strani Koroške in na prelazu Holmec
prekoračili mejo.
Na poti iz Kotelj proti prelazu Holmec smo
na Prevaljah obudili spomin na mladinskega
pisatelja Leopolda Suhodolčana, ki je v pre-
valjski osnovni šoli služboval kot ravnatelj. Na.
Poljani pa smo se spomnili zadnjih bojev 2.
V vetru se vrtinci orumenelo
listje starih jablan, topolov in že se
prazne vinske trte. Nad slovenje-
goriškimi griči podi veter bele
oblake. Dekletom kuštra lase in
vije krila. V daljavi pa se blešči in
izginja reka. Nekam navzdol jo
žene neznana moč. Tudi jaz bi
px)letela v daljavo z vetrom kot
oblak, kot list ali pa se prepustila
reki da me nosi.
To bi storili vsi. toda pred sabo
imamo začrtane življenjske cilje
in če bi se po nebu vozili na ob-
svetovne vojne v Evropi, ki so se odvijali prav
na naših tleh. Na avstrijski strani Koroške smo
potovali skozi Pliberk in Velikovec do vasi
Djekše. To je bila prva slovenska vas, ki je
segala najseverneje. V vasi smo naleteli na
zanimivo cerkvico, obdano z obzidjem. Vmes
med cerkvijo in obzidjem leži pokopališče. Ta
cerkev z obzidjem je bila slovenski protiturški
tabor. V cerkvi .so nas razveselili slovenski
podnapisi pod cerkvenimi podobami, medtem
ko nas je ob prebiranju slovenskih imen, pre-
vedenih v nemščino, ki smo jih zasledili na
grobovih, kar stiskalo srce. Pot smo nadaljevali
skozi slovenske kraje Vovbre, Grebinj, Labot,
Lučane . .. proti Mariboru in Ptuju.
Enodnevna ekskurzija je pustila v nas polno
lepih vtisov in novih doživetij.
Ob tej priliki bi se zahvalila tovarišu Šuli-
goju, kije organiziral ekskurzijo. Prav posebno
pa bi se zahvalila tudi tovarišici Ljubici Suligoj,
ki nas je vseskozi na poti seznanjala z zgodo-
vino delavskega gibanja in NOB ter tovarišici
Meti Ciglenečki, ki nas je spoznavala s kul-
turno umetnostnimi spomeniki in obeležji
krajev, skozi katere smo se peljali.
Upamo, da se bo naših akcij v prihodnosti
udeleževalo še več članov in drugih, predvsem
pa učitelji zgodovine in drugi kulturni delavci v
prihodnje ne bi smeli pozabiti na takšne akti-
vnosti. Naj omenim še to, da bo Zgodovinsko
društvo Ptuj organiziralo 20. oktobra preda-
vanje dr. Jaroslava Šašla o Povodnovem mu-
zeju. O tem boste podrobneje še obveščeni.
Že zdaj vas vabim, da se predavanja udele-
žite!
D. Bohak
8 - NASI DOPISNIKI
30. september 1982- XEDNIK
Problematika prostega časa
v našem času
Kaj je sploh prosti čas?
— je del časa, ki preostaja posamezniku zraven
njegovih šolskih, poklicnih in družbenih obvezno-
— s prostim časom razpolaga posameznik po
svoji volji, po lastnem preudarku, prosto ne da oi
mu to ukazoval ali o tem odločal kcio drug;
— prosti čas se realizira z raznovrstnimi opravili,
ki omogočajo človeku počitek, rekreacijo in razvoj
osebnosti.
In v našem času?
Naš čas je čas nagle industrializacije in tehniza-
cije, čas gospodarskih in političnih težav, konfron-
tacij med mišljenji, željami, navadami, učnimi
sistemi itd. V takšnih okoliščinah velja prosti čas za
nujno protiutež vsakdanjemu delu za rekreacijo,
kulturno osveščanje in sredstvo, da se osebnost
osvobodi izpod pritiska vsakdanjih dolžnosti.
Prosti čas mora rabiti kot sredstvo za bolj vsebin-
sko, kultumejšo in bolj humano življenje in kot
nekakšna obramba in zaščita pred številnimi
močnimi in vsiljivimi vplivi okolja.
Prosti čas in pravilna izraba prostega časa
dobivata vedno večji pomen, saj ni vseeno kako
prosti čas preživljamo. Velik delež organiziranega
prostega časa prevzema na svoja ramena šola z
raznimi prostovoljnimi dejavnostmi, vendar v
mejah omejenega časa prostora, možnosti in
zmožnosti. S koncentracijo prebivalstva po mestih
se bolj in bolj zmanjšujejo proste površine za
počitek in razvedrilo, nagfo naraščanje motorizi-
ranega prometa pa v še večji meri omejuje prostost
tibanja in zmanjšuje možnost za igranje in razve-
rilo v gosto naseljenih naseljih. Splošno znano je,
da še zmeraj nimamo dovolj ustanov za otroke in
mladino, da nimamo ustanov, v katerih bi se
mladina lahko zadrževala v prostem času, da
nimamo dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelo-
vati z mladino pri izrabi njihovega prostega časa in
da ni za to dovolj denarja.
Na področju prostega časa je vrsta činiteljev, ki s
svojih pozicij skrbijo za organiziranje prostega
časa, to so:
— ustanove za predšolske otroke, šole vseh
stopenj, internati;
— nešolski činitelji pionirske, mladinske in
družbene organizacije s splošno skrbjo za otroke in
mladino ali samo na posameznih specialnih
področjih;
— ustanove splošnega kulturnega, informativne-
ga in zabavnega značaja: gledališča, razne umetni-
ške in kulturne razstave, knjižnice, muzeji, radio,
televizija itd.;
— javne prireditve;
— posebne ustanove in objekti za prosti čas
otrok in mladine: otroška igrišča, zabavišča,
pionirski in mladinski klubi, centri kulture mladih.
V vseh navedenih ustanovah in objektih lahko
otroci in mladina na razne načine prebijejo del
prostega časa. Poleg aktivnega počitka in zabave se
ukvarjajo z igrami in športom, si pridobivajo
različno znanje in spretnosti iz tehničnega področ-
ja, si razvijajo literarne sposobnosti, bogatijo
scensko, plesno, filmsko in likovno kulturo, recita-
torska in igralska nagnjenja in mnoge druge
pomembne kvalitete. Poleg vsega tega pa v življe-
nje v takih objektih s pretežno kolektivnimi oblika-
mi delovanja v marsičem pomaga razvijati tova-
rištvo, pravilne medsebojne odnose, sodelovanje in
družabnost, s tem pa oblikuje tudi veliko pomemb-
nih lastnosti za socializacijo osebnosti.
In kako preživlja mladina prosti čas izven teh
ustanov?
Kakšne so sploh možnosti? Zelo omejene!
Za mladino, ki se ne vključuje v organizirane
oblike dejavnosti, so značilne aktivnosti,Ici bi jih v
prej omenjene dejavnosti težko prištevali. Osnova
njihovega druženja so »predvsem klape«, ki so
podvržene določenim, največkrat destruktivnim
zakonitostim. Čeprav so to skupine mladostnikov,
za njih zakonitosti kolektiva veljajo le v manjši
meri. Povdarjajo sicer vrednote, kot so tovarištvo
prijateljska pomoč. Ker slabo organizirani ne
dobijo potrditve s kreativno dejavnostjo, se naj-
večkrat usmerijo v destrukcijo. Ta destrukcija je
lahko uničevanje predmetov, lahko pa je obrnjena
tudi proti njim samim (alkohol, mamila, poslcusi
samomorov itd). Za takšno dejavnost je potrebna
brezciljnost in pomanjkanje pozitivnih motivov.
Kje "bi lahko otrok, oziroma mladinec preživljal
svoji prosti čas organizirano, ne da bi se počutil kot
v šoli, podjetju, kjer bi lahko samostojno o tem
času odločal in kje bi na enem mestu imel tudi
največji izbor možnosti?
V Ptuju je to KLUB MLADIH z organiziranimi
oblikami preživljanja prostega časa, po načelu
svobode in prostovoljnosti, raznovrstnosti nalog in
dejavnosti samoaktivnosti, individualnosti, kolek-
tivnosti in kreativnosti ustrezno starostni dobi.
FOTO SEKCIJA
Po nekajmesečnem premoru je zopet zaživelo
delo v temnici Kluba mladih, vendar smo prepri-
čani, daje tudi precej mladincev in pionirjev, ki se
ukvarjajo s fotografijo ali bi to želen. Zato organi-
ziramo začetni tečaj za pionirje od desetega leta
starosti (vsako sredo od 17. do 19. ure), za srednje-
šolce in ostale mladince pa ob četrtkih od 18. do 20.
ure. Občasno bomo pnrejali razstave fotografij,
pripravljali pogovore o fotografiji in povabili tudi
kakšnega gosta mojstra fotografije.
LITERARNO
PODROČJE
Vsi, ki se nadejate postati takšni
ali drugačni pisuni, lepše povedano
pesniki, pisatelji, dramatiki, itd,
itd, ... ste prav tako povabljeni v
Klub. V roke vas bo vzela mento-
rica Branka Bezeljak-Glazer in
vam pomagala, da bo vaš literani
slog sveže vzklil.
REŠEVANJE
KRIŽANK
Tudi za KIHOVCE in PIPOVCE
smo v Klubu našli kotiček. Enkrat
mesečno vas bomo povabili na
zabavno tekmovanje v reševanju
križank in zmagovalca nagradili z
zabojem, pooolnim peneče se
hladne Coca-Cole. In nasmehom
TO JE TA PRAVO!
OLUPEK
Ne bomo vam dali priložnosti, da
bi nas pozabili, saj bomo spet
poV^očili epidemijo lupljenja
takšnih in drugačnih pomankljivo-
sti, ki jih vidimo in ne vidimo in so
navsezadnje zelo žgečkljive in
hecne!
Res je, da še ne vemo prav kdaj
bomo spackali nov Dogodek (vmes
so posegle namreč višje sile in
odpeljale našega Izidorja v voj-
sko). Zanesite se pač na nas — mi
se na vas popolnoma. Brez skrbi,
napovedali se bomo z bliskom in
gfomom, predvsm pa s plakati.
Izčrpne informacije o začetku
vpisov in oblikah dela posamez-
nih sekcij lahko dobite v pisarni
Kluba mladiti vsak torek, sredo
in četrtek od 14. do 16. ure in od
18. do 20. ure (vhod v Klub mla-
dih je za Blagovnico).
I m C ZA CICIBANE
UnC ZA ŠOLARJE
--^ OSTALE OTROKE DO
PRAVI   11P OSEMDESETEGA LETA IN ČEZ
Nas, pravljičarjev, ni ravno veliko, zato bomo toliko boli veseli
vsake nove moči, ki nam bo pomagala pri oblikovanju pravljičnih ur.
Vsak mesec vam bomo pripravili novo pravljico, zgodbo, basen, novo
uro igrivih cicibanskih pesmic. Največkrat "bomo nastopali v Klubu
mladih, gostovali pa bomo tudi na šolah, v vrtcih, v bolnišnici in še kje,
kamor nas boste povabili.
Ko bomo pripravili prvo pravljico, vas bomo obvestili z letaki in
plakati, že prej pa pričakujemo nove sodelavce.
POZOR
Za vse, ki se radi igrate ali pa bi se radi igrali, pa si ne upate, ker bi
vas imeli za otročje — Klub mladih vam nudi pravo rešitev. Sprostite
svojo domišljijo v lutkarski sekciji. Poznamo milijon in tri vrste lutk in
vsa] še enkrat toliko načinov izdelave. Zakaj ne bi ravno ti izumil
milijon in četrto vrsto lutk?
Vendar pa lutk ne bomo le izdelovali — z njimi se bomo tudi
jredstavili vsen, ki nas bodo hoteli gledati in verjemite mi, da takšnih
ci komaj čakajo na naše predstave ni malo.
Vsi, ki do sedaj še niste upali pokukati za oder — vsak dan od 14.
do 20. ure dobite podrobne informacije v pisarni v Klubu mladih.
Pohitite, da ne zpmudite!
GLASBA
Nove možnosti
sistematične
gibalne in
plesne vzgoje za
najmlajše
tudi v Ptuju
Plesnoscenska sekcija Kluba mladih Ptuj
deluje dobrih pet let. Delo in ustvarjalne
dosežke sekcije je Odbor za plesno dejavnost
pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije že v
samem začetku zelo pozitivno ovrednotil.
Tako smo že po nekaj mesecih dela nastopili
na zaključni prireditvi 30. obletnice »Svo-
bod«. Ob tej priložnosti seje slovenski javno-
sti prvič predstavila porajajoča se plesna
dejavnost in se na ta način svečano vključila v
splošno kulturno ljubiteljsko gibanje, ki ga
združuje in usmerja Zveza kuftumin organi-
zacij.
V petih letih zagnanega dela je Plesnoscen-
ska sekcija Kluba mladih še poglobila in
utrdila svoj status ene od redkih umetniško
osveščenih plesnih skupin v Sloveniji. S
svojimi plesnimi programi smo redno nasto-
pali na občinskih, področnih in republiških
srečanjih »Naša beseda«. Leta 1979 smo se
predstavili tudi na novogoriškem profesio-
nalnem srečanju »Malih odrov«. Skupina
sodeluje skoraj na vseh večjih spominskih
prireditvah v Ptuju. Radi se tudi odzovemo
f)Ovabilu KS in DO, da s svojo točko popestri-
mo priložnostne kulturne programe. Tako
smo v ptujski bolnišnici že kar redni gosti.
V naši skupini je v minulih petih letih
plesalo skoraj sto mladih deklet in nekaj (na
žalost premalo) fantov. V skupini je povpreč-
no 10 rednih članov. Skupina se dejansko
vsako leto obnavlja, mnogi ostanejo mesec ali
dva, redki ostanejo več kot dve leti. Takšna
hitra »generacijska izmena« zelo ovira naše
delo posebno zato, ker se v svoji smeri ne
moremo maksimalno ustvarjalno razvijati.
Umetniško ustvarjanje zahteva namreč zrele,
osveščene ljudi. Zelo malo je takšnih, ki do
18. leta (z zaključkom šolanja v Ptuju se
namreč konča tudi plesanje v skupini) do-
umejo, da je ravno delo v kultumoumetniški
skupini sredstvo obveščanja, izjemna prilož-
nost za uveljavljanja in pozitivno potrjevanje
.svoje osebnosti.
V trenutni sestavi plesnoscenske skupine je
nekaj »povratnic« (plesalke, ki so plesale v L
in 2. generaciji in so se ponekajletni pavzi
vrnile v skupino) in sedaj skupaj ugotavljamo,
da tako he gre več naprej. S skupnimi močmi
smo pripravile program sistematične plesne
vzgoje in jo nameravamo začeti izvajati v
Kliibu mladih in delno v dveh osnovnih
šolah. Zaenkrat bo naše delo potekalo na
način plesnega krožka. Ker pa moramo pri
pedagoškem delu upoštevati psihofizične
značilnosti otrok, ki so bistveno različne v
različnih obdobjih, bomo organizirali delo v
naslednjih skupma:
LIKOVNA SKUPINA
Prepričani smo, do so mladi na področju
likovne umetnosti ustvarjalni in kreativni.
Mnogi rišejo, slikajo, izdelujejo makrameje,
tapiserije, kiparijo. Zato vabimo vse mlade, ki
se ukvarjajo s katerim koli področjem likovne
delavnosti, da se oglasijo v pisarni kluba mla-
dih in tam bodo dobili izčipne informacije o
delu likovne skupine.
Istočasno vabimo vse ljubitelje likovne
umetnosti na svečano otvoritev razstave zelo
zanimivih in tudi precej majhnih grafikJanka
Mariniča. 13. oktobra ob 17. un v klubskem
prostoru Kluba mladih Ptuj.
Največ gneče pričakujemo v Klubu prav na glasbenih večerih, ki
jih bomo prirejali vsako sredo od 18. do 21. ure.
Poslušali boste najrazličnejšo glasbo, ki bo tematsko porazdeljena
po večerih. Obsegala bo vse od klasike, ročka, jazza do punka, novega
vala, akustične in protestne glasbe in še katere zvrsti, ki jo boste sami
pnnesli na ploščah ali magnetofonskih trakovih.
Enkrat mesečno bo na sporedu živa glasba, zato vsi, ki brenkate,
plenkate ali kako drugače obdelujete instrumente — POZOR! Priteci-
te s prijavo in seznamom pesmic oziroma skladb. VROČE vas pričaku-
jemo!
Vidimo se v sredo.
ZlVlO!
PLESNA SEKCIJA
KLUBA MLADIH
v 60. letih je začela delovati pri KUD Svoboda Ptuj tudi sekcija za
športni ples. Po nekaj letih trdega dela so se začeli kazati prvi rezultati
(eden od parov je postal državni prvak). Po tej aktivni generaciji
mladih je plesno življenje začelo počasi.stagnirati.
Pred dvemi leti smo v Klubu mladih organizirali začetni plesni
tečaj in po njem ustanovili tudi sekcijo športnih plesov.
Ob požrtvovalnem delu plesne učiteljice Kraljeve in plesnega
učitelja Glatza je sekcija že po nekajmesečnem delu dosegla prve
vidnejše rezultate (ekipno 3. mesto na republiškem tekmovanju).
Povprečna starost članov sekcije je i6 let, zato lahko pričakujemo
v prihodnosti res dobre rezultate.
Zakaj mladi obiskujejo športno sekcijo?
»Športno sekcijo obiskujem zaradi plesa, ki mi pomeni užitek,
zadovoljstvo, koristno izkoriščanje prostega časa«. »Ze kot majhna
deklica sem rada pela in plesala, a na žalost ne pojem več. Ostala je le
ljubezen do plesa, ki je globoko zakoreninjena v meni«. »Komaj v
sedmem razredu se mi je ponudila možnost da se vključim v plesni
tečaj«.
»V plesni tečaj sem se vključila zato, ker mi ples pomeni razvedri-
lo in zabavo. Ob dobri glasbi in družbi se popolnoma razvedriš in
pozabiš na vse. Veliko je resnega treninga na katerem se pošteno
spotiš, vendar ko spoznaš, da si se nekaj naučil si srečen.«
»V osmem razredu osnovne šole sem začela obiskovati plesni
tečaj. Želela sem vsaj malo bolje plesati, ker sem se večkrat znašla v
družbi, kjer seje plesalo in mi je bilo nerodno. Na koncu tečaja smo se
udeležili plesnega tekmovanja v Ljubljani. Tam sem videla kvalitetne
plesne pare, zato sem se zelo navdušila nad plesom. Plešem zelo rada.«
Za vse tiste, ki želijo plesati, občutiti gibanje v ritmu glasbe in
lastnega telesa, naučiti se različnih plesov od standardnih, latinsko-
ameriskih do plesnih novitet (disco in podobno), organizira Klub
mladih jesensko plesno šolo z začetkom v ponedeljek 4.10. ob 16. uri.
Pravtako nismo pozabili na »malo starejše mladince« in mlade
zakonce. Zanje organiziramo plesni tečaj z začetkom v torek 5. 10. ob
20. uri.
Plesne tečaje bosta vodila plesna učitelja Kralj in Glatz.
1. skupma: otroci od 3. do 4. leta
2. skupina: otroci stari 5 in 6 let
3. skupina: šolarji 1. in 2. razreda osnovne
šole
Omenjene skupine bodo delovale v Klybu
mladih, kjer bi zeleh organizirati tudi plesni
krožek za učence višjih razredov osnovne
šole.
Dve plesalki Plesnoscenske skupine bosta
vodili vsaka svoj krožek v dveh osnovnih
šolah. Majda Fridl se želi pedagoško in
ustvarjalno razvijati v gledalisko-umetniški
smeri, Karmen Komel pa v disco-revijski
smeri. Plesni vrtec, kot bomo imenovali
dejavnost I. in 2. skupine (predšolsko obdob-
je), bo skrbel za sistematično plesno vzgojo v
x)vezavi z drugimi področji estetske vzgoje
i književnost, likovna umetnost, glasba . . .).
Vabimo vse zainteresirane otroke, da si v
spremstvu staršev ali sami ogledajo naše
prostore v Klubu mladih. Tam lahko dobite
tudi dodatna pojasnila o plesnem vrtcu in
krožku (umik, pričetek dela, oprema . ..) in
se, seveda, vpišete. Število otrok v skupini je
omejeno.
Posebej vabimo srednješolce in srednješol-
ke, delavke in delavce, študente in študent-
ke ... v Plesnoscensko sekcijo! Silno navduše-
no bomo sprejeli vsakega predstavnika »moč-
nejšega spola«, ki mu bo upelo preseči nesmi-
selne predsodke fantovske družbe in s tem
tudi lastne. V minulem letu je imela naša
skupina izključno žensko zasedbo. Naštudira-
li smo program po motivih »Vilinčka z lune«
in moram priznati, da je bil naš Vilinček
neživljenjski brezspolec, ker mu je manjkala
— luna.
MIRA MIJAČEVIČ
fEDNIK -30. september 1982
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
fiova odlična uvrstitev
Sonje Pajenk
Izredno nadarjena miaaa ska-
kalka v višino Sonja Pajenk je
20ova potrdila svojo vrednost
fja finalu atletskega pokala Ju-
goslavije za mladinke v Kraljevu
je prepričljivo osvojila prvo me-
sK). Pncskočila je 175 centimetrov
ler drugouvrščeno Tanovičevo iz
Sarajeva premagala kar za 10
centimetiov.
1.L
Vabilo
najesenskikroz
Osnovna §ola Videm, mladin-
dd aktiv Šturmovec, TVD Parti-
zan Videm, AK Ptuj in ZTKO so
nz|Msali jesensko občinsko tek-
movanie v krosu, ki bo V SRE-
DO, 6. OKTOBRA S PRICET-
KOM OB 14. URI V STUR-
MOVCU PRI VIDMU.
Na ^pcNredu bo kar 21 tekmo-
vaJnih kat^orij, kijih opredelju-
jgo starostne meje in dolžine
proge. V pionirskih kategorijah
bo fMTC^ dolga 1000 metrov, v
mladinskih in starejših pa razUč-
no. od 1500 do 5000 metrov. Za
oddežbo se pri mlajših kategori-
jah ni bati, ta je vedno množična.
Zalo bi povabiU na kros še
posebej tiste, ki lahko nastopijo v
mladinskih, članskih in veteran-
skih kategorijah.
Prqave sprejema Zveza tele-
snokuhumih organizacij občine
Pncg do sobote, 2. oktobra. Sedež
zveze je v športni dvorani Mladi-
ka, fHsmene prijave pa lahko
poSljete na poštni predal št. 81.
Predhodne prijave so potrebne
za pravočasno sestavo štartnih
list in razdeUtev štartnih številk.
Zato ne zamudite in se prijavite
pravočasno! Nasvidenje v Štur-
movcu!
Lk.
NOGOMET
Poraza Drave
^ in Aluminija
Nogometaši Aluminija so v
neddio doma izgubUi z Ojstrico.
Rezultat je bU 2:1 za goste.
Zadetek za domačine, ki so prvi
dd odločih v svojo korist, je
do&egd Fruk- V nedeljo se bodo
igralci Ahiminija doma pomerili
z Ljutomeiom.
Igrald Drave pa so gostovali v
Zagorju. Njihovo srečanje s Pro-
Idtaicem bo odločeno za zeleno
mizo, saj je bilo po krivdi vratar-
ja Vesdiča prekinjeno tri minute
pfcd koncem. Do spornega tre-
nufta (izenačenja) je Drava vo-
dfla z 1:0, zaradi prekinitve pa bo
sre£aiye gotovo izgubila s 3:0.
V soboto dopoldan je bu v
Ptigu turnir kadetskih reprezen-
tanc Celja, Slovenskih Konjic in
MNZ Ptoj. Zmagala je selekcija
MNZ Ptuj pred Stovenskimi
Konjicami in Celjem. To je bila
ena izmed akdj NZS pri popula-
rizadji in dvigu kvalitete v slo-
vendLcm mladinskem nogometu.
V neddjo pa je bil v Ptuju
turnir |Monitskih ekip (2. selekci-
jeX Zmagala je Drava pred
Aluminijem, Rogoznico in Bo-
čem. Najboljši strelec je bil Tomi
EmeiSiC (Rogoznica) s šestimi
zadetki
l.k.
Ma^až Damiš član kadetske
reprezentance
Matjaš DAMIS, 15-letni ptujski
košarkar je član kadetske košar-
karske reprezentance Slovenije. To
je brez dvoma izjemen uspeh mla-
dega, za košarkarske razmere
komaj nekaj čez 170 cm visokega
fantiča. Kljub skromni višini so
slovenski košarkarski strokovnjaki
v Matjažu spoznali izredno per-
spektivnega igralca, ki po moto-
ričnih sposobnostih prekaša ves
slovenski košarkarski naraščaj, saj
že vrsto let, od pionirskih do
kadetskih vrst, dosega daleč naj-
boljše testne rezultate v SRS.
Ob izrednih dosežkih v košarki
je Matjaž tudi izreden atlet. Letos
je postal tudi republiški pionirski
prvak v teku na 100 m in s tem po-
sta! tudi slovenski reprezentant v
atletiki. Torej je Matjaž republiški
reprezentant kar v dveh športnih
disciplinah, košarki in atletiki, kar
je nedvomno ob današnji ozki
specializaciji športov izjemen
rezultat, ki ga brez dvoma uvršča
med najboljše mlade športnike v
ptujski občini in republiki.
Za ptujske košarkarje Matjažev
izbor v reprezentanco ni presene-
čenje,  saj vanj verjamemo, kot
verjamemo v ves ptujski košarkar-
ski naraščaj, ki raste ob Matjažu.
Pa vendar, ali bomo Matjažu in
njegovim soigralcem ptujski
kadetski ekipi omogočili še hitrejši
razvoj? Košarkarski delavci se
bomo potrudili, prav pa bi bilo, da
bi ta trud naletel tudi na razume-
vanje celotne telesnokulturne sre-
dine v Ptuju.
Matjažu čestitamo in mu želimo
še hitrejše napredovanje, ki ga pa
kljub njegovim izrednim
sposobnostim brez trdega dela ne
bo. Matjaž na potezi si vsekakor
U!
Božo Turin
Matjaš Damiš
Zvezno tekmovanje letalskih modelarjev
v soboto, 25. septembra je Aeroklub Ptuj na
letališču v Moškanjcih izvedel zvezno modelarsko
tekmovanje, ki so se ga poleg slovenskih udeležili
še modelarji iz Osijeka, Splita, Zenice, Prilepa,
Sarajeva in Visokega. Za AK Ptuj so tekmovali
Iztok Žagar, Franc Tomanič in Matjaž Belca v '
skupini F-IA (jadralni modeli), Marjan Varvoda v
skupini F-IB (gumenjaki) ter Maks Žuran in
Konrad Janžekovič v F-IC (penjači), ki sta osvojila
medalji.
Vreme je bilo tekmovalcem dokaj naklonjeno,
saj je več kot polovica tekmovanja minila brez
vetra in ob nizkih oblakih, na srečo brez dežja, ki
bi seveda onemogočil prireditev. Proti koncu je
začel pihati rahel veter, ki pa je pošteno odnašal
lahke modele iznad letališča čez bližnje hiše na
koruzna polja, nekaj jih je celo obviselo v dreves-
nih krošnjah. Tekmovalec v takšnem primeru teče
za modelom in včasih traja iskanje kar precej
dolgo, lahko se tudi neuspešno zaključi. Vsak
takšen model je namreč precej dragocen, saj ga
tekmovalec izdela sam, za kar porabi od 200 do
300 ur prostega časa in seveda material, ki ga pri
nas ni moč v celoti nabaviti.
»Najgostejšega letalskega prometa na Ptuju« si
sicer ni ogledalo prav veliko ljudi, česar je bilo
verjetno krivo na f>ogled neprijazno oblačno
vreme.
Rezultati posamezno:
F-IA: 1. Videnšek — Ljubljana; 2. Žulič, 3.
Kranjc oba Novo mesto... 12. Tomanič; ... 15.
Žagar; 20. Belca, vsi Ptuj.
F-IB: 1. Jusufbašič; 2. Kapetanovič; 3. Sinana-
gič, vsi Visoko ...; 14. Varvoda — Ptuj.
F-IC; 1. Grošelj — Novo mesto; 2. Žuran, 3.
Janžekovič — oba Ptuj. Štajerski pokal je osvojila
ekipa Novega mesta pred domačini.
Milena Cestnik
Srečanje veteranov Hajduka
in Aluminija
Na stadionu NK Aluminij v
Kidričevem je v petek, 24. sep-
tembra popoldne potekalo izredno
zanimivo nogometno srečanje med
veterani splitskega Hajduka in
domačega Aluminija. Za Hajduk
so tokrat igrali Radomir Vuki-
čevič, Ivo Bego, Miroslav Feriš,
Siniše   Fulgoni,   Vinko   Cuzzi,
Marino Lemešič, Ante Ivkovič,
Ivica Hlevnjak, Mičun Jovanič,
Zvonko Bego in kot gost košarkar
Rato Tvrdič. V drugem polčasu so
nastopili še rezervni igralci Joško
Zaja, Andro Alujevič, Ante Grgič
in Stanko Mrduliaš..
V postavi Aluminija pg so nasto-
pili nogometaši, ki so leta 1966
osvojili naslov pokalnega zmago-
valca Slovenije: Kramberger,
Gerečnik, Peric, Slavkovič, Pani-
kvar, Vodušek, Todorovič, Kani-
ški. Krnic, Grbavac, Spehonja. V
drugem polčasu so nastopili še
Veličkovič, Hazabent, Korenjak in
Kovač.
Igra je bila zares zanimiva in
gledalci so v obeh polčasih (2 x 40
minut) videli kar 7 zadetkov. V
prvem polčasu so gostje povedli z
1:0. V drugem polčasu pa so se za-
detki kar vrstili in ob koncu tekme
so zmagali seveda Hajdukovci s
5:2. Za goste so zadetke dosegli
Jovanič (2 zadetka), Hlevnjak,
Ivkovič, Bego in Tvrdič. Za
Aluminij pa sta dosegla zadetke
Grbavac in kapetan Krnic.
. Igra je zadovoljila tako gledalce
kot igralce. Bilo je veliko atrak-
tivnih obramb in uspešnih akcij
vratarjev, še več je bilo odličnih
preigravanj na obeh straneh. Tek-
mo je odlično vodil Vogrinčič iz
Ptuja, pomagala pa sta mu Turk
in Colnarič. Nekaj nad 1500
igralcev je kljub dežju vztrajalo do
konca. ^, ^
M. Ozmec
Ena izmed uspešnih akcU pred vrsti Ataminija
ROKOMET
Izola-Drava 17:17 (7:7)
članice l^k»Drava so tudi po četrtem kolu tekmovanja v republiški
ligi še edina neporažena ekipa. Po zaneslitvizaragrv prejšnjem kolu proti
Radgoni, ki so jo »plačale* s težjo pASkodbo Radanovičeve ter lažjimi
Kmetčeve in Gomilškove (Faričeva pa je poškodovana že od začetka
prvenstva), so v Izoli z borbeno in izredno zavzelo igro osvojile točko, kar
je velik uspeh ter nova f>otrditev vrednosti ekipe, ki pod vodstvom
trenerja Starkla vadi res zavzeto.
DRAVA: Sitsenfrai, Gomilšek L Rimele, Kelenc 1, Vičar 8, Galun 1.
Zupane, Kmetec4, Miklošič, Sipek 2.
V prihodnjem kolu čaka ptujsko ekipo nova preizskušnja. V nedeljo
dopoldan (ob II. uri) se bodo namreč v Ptuju pomerile z ravenskim
Fužinaijem, ki ima le točko manj od Drave. Ne gre tudi pozabiti, daje
Fužinar v prejšnjem prvenstvu Dravo premagal tako v Ptuju kot na
Ravnah!
Sevnica-Veljka Nedelja
30:28(14:18)
Igralci RK Velika Nedelja so .srečanje v Sevnici izgubili v zaključku,
čeprav so večji del srečanja vodili. Tekma je bila dinamična, borbena in
polna preobratov.
VELIKA NEDELJA: Lah, Sok 2, Zorii, Gregorin 4, Rajh 5, Jurkovič, S.
Bezjak 2, Cvetko 3, Zorko 2. Sabo 9. M. Beziak 1. Zoreč.
V prihodnjem kolu bo v Veliki Nedelji zelo zanimivo srečanje.
Pomerifi se bosta namreč vodilna Izola in domačini, ki bodo poskusili
popraviti spodrsljaj s srečanja z Minervo.
Šmartno-Drava5:8(1:1)
Mladinke RK Drava so v drugem kolu prvenstva v vzhodni skupini
republiške lige zmagale v gosteh in tako nadoknadile izgubljeni točki v
srečanju z Velenjem.
DRAVA: Gregorec, Potočnik, Župec, Šoba, Majcenovič, Štehamik,
Lašič 4, Bezjak, Korošak 4, Lah in Hentak.
Fužinar-Drava 22:15 (15:8)
Mladinci Drave so na Ravnah doživeli pričakovan poraz, ki pa je
bistveno manjši kot v prejšnji sezoni.
DRAVA: Žemljic, Tumpej, Vukašinovič 7, Gobec, Korpar, Habjanič,
Klarič 5, Iljevec, Terbuc 3, Milunič. j kotar
Tretjo mesto
za NTK PetovJa
Igralci namiznoteniškega kluba Petovia nimajo časa za počitek. V
soboto in nedeljo so se udeležili kar treh tekmovanj.
V nedeljo so se članice NTK Petovie udeležile ekipnega turnirja članic
»SEMEDELA 82« v Kopru. Zasedle so tretje mesto za italijanskim
prvoligašem Krasom in Savo iz Kranja, ki sodeluje v medrepubliški ligi.
Rezultati: Vrtojba — Petovia 2:5; Kras — Sava 5:1; Semedela II —
Semedela 1 0:5; Petovia — Semedela I 5:3; Sava — Semedela II 5.-0;
Vrtojba — Kras 1:5; Kras — Petovia 5:1; Semedela 11 — Vrtojba 3:5;
Semedela 1 — Sava 3:5; Petovia — Sava 4:5; Vrtojba — Semedela I. 1:5
Kras — Semedela II. 5:0; Semedela II. — Petovia 0:5; Semedela I. —
Kras 2:5; Sava — Vrtojba 5:3. Vrstni red: Kras, Sava, Petovia, Semedela
L. Vrtojba, Semedela 11.
Pionirji so se v soboto, 25. septembra udeležili kvalifikadjskega tur-
nirja za republiške pionirske se ekcijske turnirje v Ljubljani. Novak in
Benčevič sta bila prva, Žuran, Džankič in MarinKOvič drugi ter Šegula
peti v svojih skupinah.
Pionirke so igrale na podobnem turnirju na Jesenicah. V svojih
skupinah so zasedle Simona Jaušovec tretje, Bojana Ratajc četrto.
Alenka Pišek in Mateja Drevenšek pa peto mesto.
V soboto, 2. oktobra bodo od devetih naprej merile svoje moči
najboljše slovenske mladinke v športni dvorani Mladika v Ptuju. So-
delovale bodo tudi Ptujčanke Kampuševa, Marinkovičeva in Nova-
kova. y^
Pričetek rekreacije
Tudi to jesen in zimo je ptujsko telesnovzgojno društvo Partizan
pripravilo rekreacijsko vadbo, s katero bodo pričeli v oktobru. Cicibani
bodo vadili vsak četrtek, članice pa vsak ponedeljek v telovadnici osnovne
šole Franc Osojnik. Člani imajo rekreacijsko vadbo vsako nedeljo
dopoldne in vsak torek zvečer v športni dvorani Mladika.
Kot so povedali pri TVD Partizan^ je zanimanie za rekreacijsko vadbo
tudi letos precejšnje. Pionirke in pionirji, ki se želijo v prostem času u-
kvarjati z gimnastiko, pa bodo prejeli umike vadbe v svojih osnovnih
šolah. D.
MEDOBČINSKE NOGOMETNE LIGE
Rezultati A Uge — I. kolo:
Hajdina—Tržeč 3:2 (1:1); Goriš-
mca—Zg. Polskava 5:2 (1:1);
OlA)tnica—Gerečja vas 2:5 (1:3);
Skiveiya vas — Središče 4:0 (2:0);
SkoriM—Maikovd 3:2 (1:1);
Doniava—Stmnd 0:2 (OK)).
2. kolo: Markovd—Domava
i0(p, s. prek.) Stojnd—Oplotni-
ca 3::© (OiD); Gorišnica—Slov. vas
6cl (5:1); Središče-Skorba 7:3
(5:2); Polskava—Tržeč 2:3
(13); Hajdina—Gerečja vas 1:2
(Otl).
3» kolo: Zg. Polskava—Hajdi-
na 33 (1:2); Sk>v. vas—Tržeč 1:1
(IK)); Skorba—Gorišnica 3:3
ai)): Dornava—Središče 2:2;
Opbtnka—Markovd 3K) (bb.
prek.); Gerečja vas-Stojnd 3:3
Rezultati B lige — 1. kolo:
Grajena—Sp. Polskava 3:3 (1:3);
lUinHiiica — p. Ptuj 2:2 (2:0);
leiovec—Kicar 5:1 (3:0); Vi-
dem—Osankarica   neod%rano;
Boč B—Apače 3:0 (bb. prek.).
2. kolo: Sp. Polskava—Kicar
2:3 (0:1), P. Ptuj-Leskovec 1:2
(0:0); Videm—Rogoznica 1:1
(0:0); Apače—Osankarica 1:1
(0:1); Grajena-Boč B 5:3 (2:2).
Rezultati C lige — 1. kolo:
Podvinci—Moškanjci 6:1 (2:1);
Draženci:Bukovci 6:3 (3:0); Mla-
dinec 4:3 (3:1); Hajdoše—Zavrč
2:1(1:0).
2. kolo: Moškanjci—Bukovci
0:1 (0:0); Sobetind—Draženci
neodigrano, Zavrč—Mladinec
a4; Podvinci—Hajdoše 1:1 (1:0).
Rezultati L kola — kadeti:
Aluminij—Boč 1:13 (1:5); Dra-
va—Rogoznica 2:2 (0:1); Polska-
va—Dravinja 3:4 (3:1); Zreče—
Hajdina 0:12(0:5).
2. kolo: Rogoznica—Boč 0:6
(0:2); Drava—Polskava 0:0; Haj-
dina—Aluminij 8:0 (6:0); Zre-
če—Dravinja 0:5(0-4).
3. kolo: Polskava—Rogoznica
UNIAL, Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič" Kidričevo,
z n. sub. o., delavski svet TGA
ponovno razpisuje dela oz. naloge:
VODENJE TEHNIČNEGA PODROČJA DELOVNE OR-
GANIZACIJE
Na razpisana dela oz. naloge je lahko imenovan delavec, ki
izpolnjuje razen pogojev, določenih z zakonom in družbenim
dogovorom, še naslednje pogoje:
— da ima visoko strokovno izobrazbo metalurške, kemijske,
strojne ali elektro smeri,
— da ima 5 let delovnih izkušenj,
— da pozna zakon in predpise s področja investicijske de-
javnosti,
— da aktivno obvlada dva tuja jezika,
— da ima primeren odnos do samoupravljanja.
To delo se združuje za 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 20 dneh v
kadrovsko socialno službo delovne organizacije. Prošenj, ki
bodo brez ustreznih dokazil, ne bomo upoštevali. Prositei
bodo dobili odgovore v 15 dneh po izbiri.
10 - ZA RAZVEDRILO
30. september 1982- TEDNIK
TEDNIK " 30. september 1982
OGLASI IN OBJAVE - 1
.SEMENA ZLATA CEZ PLAN, RAZVELI STE V SETVAH JESENSKIH"
NADALJEVANJE RAZGOVORA
OB OKROGLI MIZI BO 23. OKTOBRA
jj,«MET JOZE LACKO V BO-
Jtr flOVENSKEGA  NARODA
za<>;arodno in socialno
OSVOBODITEV" pod tem geslom
je v petek, 24. septembra potekal
sftazgovor ob ,,okrogli mizi" v do-
tt»u Slovenskogoriške čete v Rogoz-
n&i. Razgovor so organizirali KK
SaDL v KS Heroja Lacka Rogozni-
ca, komisija občinske konference
ZKS Ptuj za preučevanje zgodovine
ZK in zgodovinsko društvo Ptuj.
K ,,okrogli mizi" je prisedlo nad
30 predvojnih ptujskih revolucio-
narjev, borcev in aktivistov OF. ki
so bili povezani z Jožetom Lac-
kom, z njim delali aH pnhajali na
njegov dom iz drugih krajev. Nad
10 uglednih revolucionarjev pa jc
svoj izostanek zaradi službene za-
držanosti ali bolezni opravičilo.
Poleg tega je razgovoru prisostvo- _
valo večje število predstavnikov ob-"
čine Ptuj, krajevnih skupnosti z ob-
močja Slovenskih goric, dijakov in
študentov in seveda predstavnikov
krajevne skupnosti — gostiteljice,
ter delegacija občine Maribor-Po-
brežje.
Uvodoma je spregovoril Feliks
Bagar, predsednik KK SZDL, ki je
gostom tudi predstavil krajevno
skupnost Rogoznica. poimenovano
fo heroju Lacku. Slalil je obširen
ulturni program, ki so ga izvedli
ženski pevski zbor ,,Alojz Arnuš" ,
Rogoznica in recitacijska skupina
ZSMS Rogoznica. Razgovor ob
okrogli mizi pa je, enako kot že tri
dosedanje, vodila prof. Ljubica
Suligojeva, ki je uvodoma opisala
sistem zbiranja podatkov na ptuj-
skem območju, v katerega se vse
bolj vključujejo krajevne skupno-
sti, potem pa je razCIenila vpraša-
nja, ki bi jih naj predvsem
obravnavali v tem razgovoru.
Za tem se je razvila več kot 4 ure
trajajoča živahna izmenjava mnenj
in obujanje spominov na težke čase
predvojnega ilegalnega revolucio-
narnega delovanja in na prvo leto
začetka oboroženega upora in ljud-
ske revolucije na naSem obmoičju.
Prevladovala so predvsem nasled-
nja vprašanja: predvojno obdobje,
delo na podeželju, neposredna Lac-
Kova oejavnost v arustvih kmečkih
fantov in deklet, Lackovi prvi stiki
z levičarji, viničarstvo in nemška
demaBoeiia. Lackovi sodelavci,
skojevska konferenca na Lac-
kovi domačiji leta 1936 in okrož-
na (pokrajinska) partijska kon-
ferenca leta 1939. delo Jožeta
Lacka, Franca Krambergerja in
drugih sodelavcev ob vdoru naci-
stov, ustanavljanje odborov OF in
priprave na oborožen odpor ter od-
hodi prvih partizanov na Pohorje
leta 1941. Ob že znanih zgodovin-
skih dejstvih, so sodelujoči prispe-
vali še nekaj novih kamenčkov v ce-
lovit mozaik zgodovine revolucio-
narnega delavskega gibanja na na-
Sem območju, ki je najtesneje
povezano z delom kmeta — revolu-
cionarja Jožeta Lacka.
Ker je ostalo še veliko
nedorečenega, so se sodelujoči ob
..okrogli mizi" dogovorili, da bodo
z razgovorom nadaljevali v soboto.
23. oktobra 1982. Takrat bi naj bila
osrednja tema razgovora leto 1942
— ustanovitev prve Slovenskogori-
Ske čete, njeno delovanje vse do po-
slednjega junaškega boja v Mostju.
ko je bila izdana in posledice te iz-
daje. ^PP
Med ogIcdiriHi gosti je ob ..okrogH mbF* mMbtsI ta«     srcta IMen-
cije in član predsedstva RK SZDL Stoven^e Franc Kimovec-2iga (prvi i le-
ve), od njega proti desni sta Zvonko Sagadin in Ivan Bratko. Foto: KOSI
BRATSTVO-ENOTNOST-SOLIDARNOST-LENDAVA '82
VAJA CIVILNE ZAŠČITE OCENJENA
ZA ZELO USPEŠNO
V Lendavi, so se, skupaj s celot-
nim štabom civilne zaščite občine
Lendava, sestali poveljniki in na-
čelniki občinskih štabov civilne za-
ščite bratskih občin socialističnih
republik Hrvatske in Slovenije:
Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Lendava, Maribor, Murska Sobo-
ta, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistri-
ca in Varaždin. Na celodnevnem
delovnem sestanku so vsestransko,
poglobljeno in odgovorno ocenje-
vah vse postopke priprav in izved-
be 6. meddrepubliSke združene
praktično reševalne vaje enot ter
štabov civilne zaščite bratskih ob-
čin SRH in SRS, ki je bila v Len-
davi 20. junija pod geslom: ,,Brat-
stvo-enotnost-soliamost- Lendava
'82." Razprava je bila vsestransko
zanimiva, predvsem pa je imela za
cilj, kako pridobljene iskušnje
čimbolj uporabiti pri nadaljnem
strokovnem usposabljanju . pri-
padnikov civilne zaščite in povelj-
niškega kadra, pravtako pa tudi
pri nadaljnem tehničnem opre-
mljanju enot civilne zaščite. Za-
stavili so si vprašanje, kako se
usposobiti in opremiti za učinkovi-
to delovanje avilne zaščite v de-
janskih situacijah v izrednih raz-
merah, v miru ali vojni, in pod
naitežiimi pogoji.
Strokovna ocena vaje ie zelo
spodbudna, saj so vse sodelujoče
enote ter štabi civilne zaščite nalo-
ge izvršili na zaželjeni strokovni
ravni usposobljenosti ter izurjeno-
sd, dosledno in odgovorno. Na va-
ji je sodelovalo 495 pripadnikov
enot ter štabov civilne zaščite, leta-
la aeroklubov Cakovec, Murska
Sobota in Ptuj, enota teritoriabie
obrambe občine Lendava ter razne
organizacije lendavske občine, ki
imajo v zasnovi civilne zaščite po-
membno vlogo. Poudarili so, da je
vaja imela tudi velik politični od-
mev, saj so se na vaji srečali pred-
stavniki    treh narodov: Hrvati.
Madžari in Slovenci. Predsednik
Skupščine občine Lendava Mirko
HAJDINJAK je v oceni poudaril
velik pomen povezovanja občin
preko regionalnih in republiških
meja. Med drugim je dejal: ,,Ce bi
na vseh področjih sodelovali tako
uspešno, kot na področju civilne
zaščite, bi bili naši uspehi zlasti na
področju gospodarstva veliko ve-
čji, težave pa mnogo manjše."
Udeleženci sestanka pa so bUi v
oceni zelo kritični, do informativ-
nih sredstev, zlasti televizije iij
republiških glasil, ki so javnost le
EUpa CZ la prro flM<HdMko po»oč pri lEpolaJenutJ« nlog (foto L.
CiUnko)
bežno informirala o tako zelo po-
membnem medrepubliškem do-
godku. Štabu civilne zaščite občine
Lendava so izrekli priznanje in
zahvalo za skrbno in zelo uspešno
izvedbo zahtevnega obsega stro-
kovnih in organizacijskih nalog,
kar je prispevalo k skupnemu
uspehu, saj so vsi sodelujoči
skupno načrtovan'6 nalogo opravili
nadvse uspešno.
Skupščina občine Lendava je
vsem sodelujočim štabom civilne
zaščite bratskih občin SRH in SRS
podelila priznanje v obliki spcrniTti-
ske diplome, poveljnikom m lUl-
čelnikom pa knjigo o Prekmurski
brigadi.
Tudi v drugem delu sestanka te
bila razprava zelo zanimiva, ker Jc
bilo govora o programu sodelova-
nja. Sprejeli so sklep, da se štab za
civilno zaščito občine Pregrada iz
SR Hrvatske sprejme za enako-
pravnega člana bratskega sodelo-
vanja. Občina Ptuj je dobila nalo-
go, da pripravi posvetovanje o sa-
mozaščiti prebivalstva, občina Slo-
venska Bistrica pa posvetovanje o
zaščiti živine.
Dobro opravljeno delo v Lendavi
je ponovno potrdilo, da se iniciati-
va štaba civilne zaščite občine Ca-
kovec iz leta 1977 bogato obrestu-
je. Naj zaključim z besedami tova-
rišev iz štaba civilne zaščite mesta
Maribor: ,,Medrepubliška vaja ci-
vilne zaščite bratskih občin SRH in
SRS znova potrjuje, da se tak
koncept vaje in sodelovanja nada-
ljuje tudi v prihodnje. Razlik med
nami ni, smo enotni. Naša dol-
žnost je, da delovnim ljudem ter
občanom pokažemo, kako bomo
reševali ljudi in premoženje v
stvarnih situacijah".   Feliks Bagar
NA PRAGU 10. KONGRESA
Delavci Perutnine Ptuj so se dokaj zgodaj
vkliiii^ili v nredkoneresne ra/.nrave, V sindi-
kahiih skupinah m na zborih delavcev so z vso
resnostjo iskah rešitve in dajali pred-
loge ter pobude za razrešitev težav, Tci jih pe-
stijo.
Za ptujsko Perutnino je znano, da se je vedno
stabilizacijsko obnašala, zato jih ukrepi v letu
1979 in kasnejši niso presenetili. Podatek, da so
od leta 1979 do danes povečali izvoz za se-
demkrat, pove mnogo, še več pa podatek, daje
Perutnina Ptuj postala največji izvoznik v
agroživilskem kompleksu Slovenije.
Tudi produktivnost so nenehno povečevali
kljub velikim objektivnim težavam. Nemalo
jih prinaša močno povečan izvoz, saj kljub
dobremu delu na svetovnem trgu ne morejo
biti konkurenčni zaradi dragih domačih suro-
vin. Zaradi nizke participacije pri ustvarjenih
ilevizahnane moreio-Siirovinjivažati. saideviz
primanjkuje za najnujnejše krmne kompo-
nente, zdravila in nadomestila dele ža opremo.
O tej problematiki so odkrito in kritično
spregovorili na ponedeljkovi razširjeni seji iz-
vršnega odbora DOS Mesna industrija.
Zaradi prestrukturiranja gospodarstva v iz-
voz so mnogi delavci Perutnine ostali brez dela.
Vendar kolektiv ni delaj iz tega problema.
Prekvalificirah so vse delavce in vsem je za-
gotovljena socialna varnost. Močno so si pri-
zadevali poiskati vse neizkoriščene možnosti
(takoimenovane notranje rezerve) in s tem
povečati svoj delež k stabilizaciji. Izboljšali so
izplen v perutninski klavnici, z izboljšano or-
ganizacijo in skrbnim delom privarčevati
znatne "količine energetskih virov, poiskali
nadomestke za uvožene surovine, in kolikor se
je to dalo, tudi nadomestne dele za uvoženo
opremo. Zaostrili so delovno disciplino, tako v
TOZD kot v delovni skupnosti skupnih služb.
Se naprej si bodo prizadevali za stabilizacijo.
Vsekakor pa upravičeno terjajo, da stabiliza-
cijske ukrepe izvajajo vsi, ne le nekateri.
Zahtevajo tudi, nai bi od besed o stimulaciji
izvoza končno prešli k dejanjem. Skrainičasje.
Ja se uredi enotni jugoslovanski trg, da bi se s
surovinami lahko zanesljivo oskrbovali na
domačem tržišču in po sprejemljivih cenah.
Participacija na ustvarjene devize je nes-
prejemljiva in pri tem ne bi smelo biti uravni-
lovke, temveč bi morala biti prilagojena nuj-
nim uvoznim potrebam za normalno proiz-
vodnjo blaga za izvoz. Vračanje dolgov bi
morali močneje čutiti tisti, ki so jih povzročili.
Prevelika .solidarnost najbrž ni veano poziti-
vna. Nagrajevanje se ne sme urejati le z do-
hodkom, temveč mora biti bolj vazana na
proizvodni uspeh, torej na kohčino in kakovost
proizvodnje.
Precej pomembnih ugotovitev je b|Io naka-
zanih. Te Dodo uredili in vključili v razpravo, ki
jo bo podal delegat Perutnine Mifko Slana na
10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije.
L. C.
ODLIKOVANJA ZA
AGISOVE DELAVCE
V torek 21. septembra je predsednik občinskega sveta zveze siiidikatov
Slovenije Ptuj Edvard KupčiC v prisotnosti vodilnih delavcev ter predstav-
nikov družbenopolitičnih organizacij delovne organizacije Agis sedmim se-
danjim in bivšim delavcem podelil visoka državna odlikovanja. Delavci so
prejeli odlikovanja za posebne in izredne uspehe, ki so jih dosegli pri
opravljanju svojega dela in za aktivno družbenopolitično delo v delovni
organizaciji, v svojih krajevnih skupnostih ali v občini. Tako so bili odUko-
vani z medaljo dela Miroslav Dajčman iz tozd Komerciala, Marija Ivartnik
iz delovne skupnosti skupnih služb, Marjan Gajzer iz tozd Servis, ter Jože
llec, ki je sedaj zaposlen v Elektrokovini. Viktor Kelenc — tozd Servis — jc
Sedem sedanjih in bivifli delavcev dcloviie organfacacU« Agfa, Id m prt^
visoka državna odlikovanja. Od leve: Miroslav Dajčman, Jože llec, Ivan
Polan^c, Marija Ivaiinik, Viktor Kelenc, Marjan Gajzer in Albin Mlakar
Foto: M. Menoni
bil odlikovan z redom dela s srebrnim vencem, ist "> odlikovanje je prejel tu^.
di Albin Mlakar iz tozd Vzdrževanje. Sedaj že upokojeni Ivan Polanec pa
je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Vsem odliko-
vancem čestitamo!
JB
ČRNA KRONIKA
v tednu od 20. do vključno 27. septembra so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v 5 prometnih nesrečah in pri tem zabeleiili
1 smrtni) irtev; 1 oseba je bila huje, 5 pa laije telesno poškodovanih. Med
vzroki nesreč naj tokrat opozorimo na neprevidno voinjo s traktorjem,
pretesno prehitevanje in neprimerno hitrost. Materialna škoda na vozilih
je tokrat nekoliko višja, saj znaša kar 432.000 din.
MRTEV TRAKTORIST
v četrtek, 23. septembra ob
14.00 se je zgodila huda nesreča s
kmetijskim traktorjem na lokalni
cesti na Gorci pri Podlehniku. Do
nezgode je prišlo, ko je Karel Hliš
(30) iz Majskega vrha 2, peljal
konjsko vprego in voz naložen s
koruzo po strmem klancu. Ker
konji niso mogli potegniti, mu je
na pomoč priskočil Jožef HliS
(48) iz Popovcev 14. Na sredini
klanca pa je traktor pričel drseti
nazaj, zapeljal z desnim kolesom
na rob ceste in se dvakrat prevrniL
Pri tem je voznik dobil tako hude
j)oškodbe, da je umrl.
OM
Rodile so:
Angela Gobiar, Sovjak 54 — Ja-
neza; Dragica Kovačič, Starošince
8 — dečka; Marica Milošič, Pod-
lehnik 50 — Mitja; Marija Sošta-
rič, Sakušak 64/a, — dečka; Mari-
ja Cafuta, Sp. Leskovec 22 —
Mitja; Ivana Bratuša, Dornava 102
— deklico; Angela Kopše, Dobrina
22 — Damjana; Liljana Klemen-
čič, Hercegova 6 — Ivo; Marta Si-
mohič, Sp. Hajdina 61 — deklico;
Matilda Arnuš, Dolič 44 — Duša-
na; Jožica Stabuc, Lešnica 33 —
Natalijo; Marija Novak, Rotman
30 — Danijela; Irena Tomanič,
Zagrebška 10 — Uroša; Hedvika
Kodrič, Čopova 3, Slov. Bistrica
— Ireno; Vera Horvat, Krčevina
36 — Denisa; Ana Milošič, Gradi-
šča 46 — Denisa; Marjeta Emeršič,
Gradišča 52/a — Andreja; Marija
Majcen, Mala vas 15 — deklico;
Terezija Vogrinec, Gerečja vas 68
— Boj^ano; Angela Karneža, Sto-
govci 11 — Marka.
Poroke:
Uroš Ganza, Sečovlje 98 in Irena
Cižič, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja
5; Danilo Svenšek, Popovci 9 in
Sava Novak, Videm pri Ptuju 39;
Goran Sarič, Cesta kurirjev NOV
34 in Alda Juras, Ul. heroja Lacka
3; Alojz Jakolič, Grajenščak 75 in
Marica Arnuš, Janežovski vrh 11;
Marjan Vindiš, Kidričevo 15 in
Milena Razboršek, Selška cesta 33;
Dušan Pere, Sp. Jablane 58 in So-
nja Kovačič, Cirkovce 60/d.
Umrli so:
Antonija Vernik, Dom upoko-
jencev Ptuj, roj. 1894, umrla 19.
septembra 1982; Janez Repič, Sp.
Velovlak 37, roj. 1909, umrl 22.
septembra 1982; Silvester Bedrač,
Sturmovci 20/b, roj 1976, umrl 23.
septembra 1982; Jurij Flajšman,
Panonska 2, roj. 1935, umrl 27.
septembra 1982; Franc Hameršek,
Janežovski vrh 41/a, roj. 1910,
umrl 25. septembra 1982; Matevž
Lah, Sikole 36, roj. 1902, umrl 25.
septembra 1982; Marija Bedrač,
Dom upokojencev Ptuj, roj. 1911,
umrla 24. septembra 1982.
TEDNDK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUSNIK.
Uredništvo in uprava Radio-
Tednik, tefon (062) 771-261 in
771 226. Celotena naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino
610 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400 603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa pro-
izvodov.