I» K O 1. E I A REC J E I) E I- A V S K I 1.1 S T ZA MISLEČE ČITATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične | Zveze in Prosvetne Maiiee • 0FF1CL4L ORGAN CP . J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU Itof. Dm. f. tSCV, st th« «ffk« U «I C*»«r*M al fcUrch J, M7t. CHICAGO 23, ILL., 13. OKTOBRA (October 13), 1943. ,ubiiihed Weelíly at 2801 b. Uwnd.,. Av. LETO-VOL. XXXVIIL SOVJETSKA OFENZIVA vali« *fts*j« * Ukreji.i i. Beli R«s(J| mi ponehal« im miti roka Dajopor jo ni «otU maastaviti. ceprtv so Nemci trdili * ** rjmn sapad.i breg i« .lr.t.g,co,k «airoe. Gornje jo •likais prodiranja ruskih tankov ia pohoto daljo proti Mpath, Potiskanje Rusije v "drugo fronto" le nacijem v prid ZAHTEVE ZA VZLETALIŠČA V SIBIRIJI. _ MANEVRI ZA RAZDVOJITEV ZED. DRŽAV IN ANGLIJE. — SEBIČNI SENATORJI, KI NE BI SMELI NA POT. — MOSKVA BDI Materialistični smotri Ko se je v začetku poletja podaja na pot komisija petih senatorjev, da se na lastne oči m kako se razvija, ao skeptiki *e takrat prerokovali, da bomo imeli 2 njo le kakih par sto tisoč dolarjev stroškov in potem pa "škandale". * Bili so v pravem, člani te komisije so bili senatorji Lodge, Chandler, Brewster, Russell in Mead. Udar na Sovjetsko unijo Bili so poslani v široki svet, da se kaj nauče, a so se vrnili bolj ozkogrudni, kot pa so bili N predno 30 se podali na pot. "DcgnaH" so, kot je ob po-^vratku izjavil senator Lodge, da nam Rusija nagaja in je zahteval, da je že skrajni čas, naj zrvczna vlada zahteva od Sovjetske unije saj vzletalijč-ne baze v Sibiriji, ki nam bi v vojni z Japonsko sijajno g tožile ia nam prihranile najmanj milijon življenj. To je velika ugotovitev, ki jo je senator Lodge svečano izrekel, in potem dokaj dni vztrajal pri nji, nato pa irtihnil. On je le navaden kapitalističen politik, pa nič ne ve, da so na svetu tudi socialni problemi. Kako hraniti s življenji? "Naj n:m da Rudija vzleta-KcJa v Vladivostofku in tam o-forog," je rekel na 'tajnem" sestanku v «veznem senatu, "pa bo Zed. državam prihranjenih najmanj milijon življenj." Baš tu je senator I/odge, potomec velikega, dasi reakcionarnega državnika, pofeacal smeri, kakiAne sedaj tudi brez nj«?a prevladujejo v zveznem kongresu. Na primer, Rusija naj nam prihrani milijon življenj s tem, da nam prepusti vzJetal&ča; kar bi v resnici pomenilo, da naporve vojno Japonski. Ob sibirski meji j« okrog r/Ä^.-1 «a* hip pripravljenih na udar. Njim nasproti «to j i armada okrog milijon Rusov. Ko je senator Lodge "zahteval", da naj nam Rusija da Vladivostok, morda res ni vedel, da «a mikadova armada lahko prej osvoji kot pa bi mogli tja ameriški bombniki. Toda f>ropaganda teh petih senatorjev je v prid Hitlerju sijajno delovala, kajti po pro-računanem načrtu je vedoma ali nevedema «ustvarila utis, da nas Sovjetfika unija goljufa, ker noóe rešiti *4milijcn ameri-ákih življenj" z malo odškodnino. S tako majhno, da je ne bi í talo drugega kakor par vzletali^. % V Moskvi se čudijo Ko so senatorji misije peto-rice minuli teden "tajno" prvič poročali o svojih dognanjih, in se 'Zgražali nad Sovjetsko unijo, ker nam ne puwti vzletallsč-nih baz, so v Moekvi poročila o tem iz Wa*hingtona pazno étudrrali in brez truda dognali, da se r.am gre le za stare materialistične smotre. (Konec na 5. strani.) Vojna ima svoje muhe in imajo jih tudi državniki, ki so za demokracijo (tolija se je nam dne 3. septembra brezpogojno poekna in njena nova vlada je pozvala svo|o armado v boj proti nemškim četam Ali je rest>»lo tako? 0 čudnih posledicah te "brezpogojne predaje" pravi žurnalist K. M Landis v dnevniku Chicago Sun, da se je narti podala le italijanska mornarica, Italija v celoti pa Nemčiji. Mi smo dobili v zaščito kralja, prestolonaslednika m Badoglija, Nemci pa so si vzeli nazaj Mus-solinna. Mi, s kraljem in Badoglijem vred obljubljamo I tali i i demokracijo, Mussolini pa "republiko". Italijanska armada ni izvršila našega pričakovanja Vzlic kraljevemu ukazu niti Rima ni hotela braniti pred malimi nemškimi četami, ki so ga prišle okupirati. Nemci imajo z njo več sreče Obljubljali smo kaznovati zločince, ki so pahnili svet v vojno in uganjali zlodejstva v deželah, ki so jih napadli: Mednje spadajo vsekakor tudi Ba-doglio in njegovi pomočniki v vladi general Mario Rootta m drugi, ki so z Bodoghjem vred morili — y i --------— 'o l " • • ' * ' . . . w« ■ • ■ uganjali teror v Etiopiji, v Grčiji m v Jugoslaviji. A namesto, da bi njih in kral;a proglasili za kar smo obljubljali storiti, vabimo italijanskoljud- » — , - - f--- — ■•.»v 'JV.W stvo, da naj se jih oklene, da skupno z n|imi poženemo Nemce iz Italije1 . V zameno pa prestolonaslednik in Badoglio obljubljata "demokracijo", kar je sedaj fako v modi, da siplje o enake obljube tudi člani bivših diktatorskih režimov Grčije in Jugoslavije ter rjuna kralja Ker so toki dogodki mogoči v teh dežeiph, čemu se ne bi dogodilo^ da se nekega dne "spreobrnejo" tudi madžarski, španski in bolgarski fpštsti ter se proglasijo za Miklavže, ki bodo prinesli svojim deželam demokracijo kar v peharjih v dar! Industrija tirja več življenj kot pa bojne poljane Lani je bilo ubitih v industriji (vitevsi rudnike) 45,000 delavcev, ali ie enkrat toliko, kot je bilo ubitih naših vojakov cd napada aa Pearl Har-bor pa do konca septembra. Ako je bilo 45,000 delavcev ubitih v enem letu, si lahko predstavljamo ie tiste tisoče, ki so bili pri delu lani trajno pohabljeni, in stotisoče onih, ki so bili poškodovani Stične izgube, kakor lani, Eodo v statistikah industrije beležene ob koncu tega leta. V dveh letih vojne znašajo naše izgube v armadi in mornarici nekaj nad 117,000 moi, vitevš« ubite, ranjene, pogrešane in vjete. Nihče ne ieli večjih. Ce bi svet poslušal socialiste, bi vojne ne bilo, ne vojnih žrtev. Toda v industriji bodo zmerom Unija delavcev avtne industrije dorasla nalogi ČUDEN PREOBRAT "LEVEGA KRILA". — STARI ODBOR UAW ZNOVA IZVOLJEN.__ "ČETRTI TERMIN" ODOBREN POGOJNO. — UNIJA ZA BOLJŠO POLITIČNO AKCIJO* Koncem prejšnjega tedna je bila zaključena v Rjffalu, N. Y., konvencija unije United Automctole Wctnkers, C. I. O., ki je v Atevilu članstva največja izmed vseh unij v tej deželi. Zasluzeno zanimanje Da br^tboini n«rk.i.«i "C.thnl.v i JT^An- ^ .. - l,ko P°ud»rj*li "ko- takrat trdili, da mu j« le ia .vc. ™h!b0r A"7nCT - 2* "> - MraUli cerkvene prlvile.ije. T nje.o- liko (ibanje podvreči pod .roj pa,ir.nj. 1' ,°b l»»0*«ri«ni" »« »a enoklik. je vendarle uda. vpliv kolikor največ mogoče. Uon. XIII in ". .„ , A ko ^ jo to pole«lo, M ven- rila v iivo in velja ie sedaj >a ^ . • /. v^eeliU J?* T: d'r,e V«""1'' <•» j* na .vetu enega največjih .oclalnih o 1 V"*ki jo wtU.il «,»* J* i' " rIUr 1°ci*,en ki vangelijev katoliike e^kve. dn.i.1. obdr.avati unye pod | f**'/«"'1 'Te,u1."°' *"> «kdo moral reiiti, i„ čemu N.d dve .to ...topnlkov ka- tofti ? ^ rt*re > bi bU "«kdo katoliika.......... to it. privatne »vojine. cerkev? JTSr Wi*,0,iki€e d*Ur- Pc'«Wmo ie prote.t.nte in nuh'^7 ' rL- k Vri" mi" " rekli. p. bomo '•den » Ch,c*»«. - i* u- ugonobili vM M>cialittične in svojim vplivom le neposredno Ker pa so Isprevideli, da s tako taktiko ne bodo uspevali, so te lotili starih sredstev, v velikem obsegu, kakor se jih je na primer na Slovenskem ne-1 koč pokojni Janez E. Krek Cerkev deleiilo par sto oseb. Delav-cev ni bilo nič zraven, pač p« ^roK 200 škofov m lajikov, ki • A---I • ________ . . mm m - komuniatične kali v njemu. Katoliiki besedniki na tej konferenci M kričantko de. kav W je namrač pod M ^ilio r«^, UH l ? " "ont.renc. .. kričan.ko .voj« poeobno o^ačbo prt>^. hrani,O.k-^ *** k« d« .Ua .a pobomico ljud.kih pra- ič*nj.) Vn+Lr ^ ^ V*° . P Um vVnd.^ T^ , ' ! p.ri «U» " -! A moroa M mo.ijo, v.rje< ^n tud? .?., i"*" diBO '* Vatikana. Kij*naj bo no je. d. čimbolj bodo delav iiht U h0di - K'rl Marx druge,, kot «,vra- C, odvračali od ioeUli.ma. inik vere T A Loon XIII. pa jo! bolj m bodo sanimali sanj. « / ♦ ■» teliske delavske akcije je poslušalo svoje predstojnike m sprejemalo navodila, Itako naj svoje tovariše varujejo pred socialistično in komunistično propagando. Delavcem v Ameriki se torej ni ničesar bati, ker 1 so zaščiteni sedaj še posebno v »c. Ker pa so katoličani . manjšini, si je vzela le vodstvo, v sodelovanje za svoj socialni tudi »s katoliško delavsko ak cijo. A morda se motijo. Verjet Tekma za kontrolo nad tiskom in radiom, ko bo konec vojne Tednik "Lobor" v Woshingtonu, ki je najbolj razširjen delavski list v tej deželi, z nad milijonsko naklado, opozarja, kako si zvezna vlada dela škodo sama sebi, ker dopušča korporacijam trošifi milijone dolarjev za "oglašanje", ne da bi imele kaj naprodaj, 1ter delajo edino za vladna naročila. Pa je odgovoril vodilni uradnik zakladniškega oddelka, da je to v redu, ker pač trošijo tisti denar v podvig naših prizadevanj v vojni, priporočajo nakup vojnih bondov, in ob enem je opravičljivo, da pri tem drže pred očmi publike imena svojih firm. Čeprav nimajo česa prodajati, je v njihnem in v splošnem interesu, da so njihni izdatki za oglašanje davka prosti. Omenjeni tednik je po svojih računskih vešča» kih ugotovil, da zvezna vlada s takim tolmačenjem pomaga pa svoje stroške vzdržavati skozi to vojno najreokciongrnejši tisk, ker korporacijam dopušča trošiti milijone za oglašanje v smislu, da tisti izdatki niso podvrženi dohodninskemu davku. Slična slika se odigrava v propagandi korporacij po rodiu. Unije se tega zavedajo, a so tako omrežene vsled svoje oportunistične politike, da so vedno vjete, kakor muhe v mreže pajkov. Sociolisti so jih na take opasnosti opozarjali leta in leta. Pa so rekli, da nočejo tujih "izmov". Sedaj pologoma le spoznavajo, da se jim je bati edinole domačega "izma" (kapitalizma). PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. IbJ*J« Jngoalevanak« Manka TUkcvu Drvtta, Ckieag«, I H. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA g ZedinjenO» drlavan sa celo loto «S 00; ga pol lete |1.1»; ia i «trt tete $1.00. Inozemstvo: ta calo teto $3.60; tt pol tete $1.00. Val rokopisi in oglasi morajo biti ▼ nato m arada najposneje dO pondeljka popoldne sa priobčite* v èterilki tekočega tedna. PROLETAREC Published eeery Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.. lac. Established 1904. Editor_______ Business Manager. ----Frank Zalts .Charte« Pogorel s« 4»! SUBSCRIPTION RATES: United SUtes: Ono Tear $3.00; Star Month« $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Y«ar $3.60; Six Months $1.00. PROLETAREC 2301 S. Ltwndal* Avenue CHICAGO 23. ILL. Telephone t ROCKWELL 2M4 Kaj hočemo: ali res mir. ali le po v ra tek v stare razmere? r y čimbolj je očlvfalno, da se Nemčija ne bo mogla oteti porazu, manj se govori o demokraciji in bolj in bolj prihajajo v ospredje tisti, ki od vsega začetka te vojne «smerjajo svojo politiko v naporih za ohranitev sistema, kakršen je kriv sedanjega konflikta, fa&zma in pomanjkanja "štirih svoJbodščin Kritiki v angleškem parlamentu prijemajo vlado vsled ne-dostatkov njene politične strategije in jo grajajo zaradi njene taktike v Italiji, ki je vsa osredotočena v prizadevanjih, da se reakcijo ohrani v sedlu. Londonski tednik "Ekonomist" z dne 9. oktobra označuje politiko angleške vlade v Italiji in sploh vso njeno vnanjo politiko «za "crazy". Ugotavlja, da je dosledna) samo v enem ozi-ru: v potiskanju sveta nazaj v položaj v kakršnem je bil do leta 1939, ko se je pričela sedanja svetovna vojna. A o Churchillu se lahko vsaj reče, da je dosleden. On ne obljublja drugega kot ohraniti angleški imperij in totakio poraziti Hitlerja. (Predlaga trajno zvezo z Zedmjenimi državami, ker bi« petem ta kombinacija vladala vsa morja hi ves svet. Rusija bi sicer ostala najmogočnejša sila v Evropi, a bila bi zajeta m ves njen pomorski in v veliki meri zračni promet bi bil odvisen od merila njenega sodelovanja s to dvo?vezo. Harold J. Laski je eden izmed resnih angleških mislecev, ki svari državnike v Londonu in Washington« pred kovanjem takesa miru, ki bi bil v jedru le kad za novo, še groenejšo vojno kakor je sedanja. Kaj nam pomagajo lepe obijdbe, fraze o demokraciji, o ¿tirih svobodščinah in druga stična obetan ja, če pa ni iskrenosti v njih, in ako niso besede spremljane tudi ci dejanji? Na to opozarja tudi izdajatelj tednika United States News, David Lawrence, v Washingtons D. C., ki je svoj članek priobčil v obliki plačanega oglasa v mnogih; najbolj razširjenih ameriških dnevnikih. Vprašuje v bistvu: Ali bomo imeli nrir spet samo na jeziku, kakor v prejšnji vojni, in varali ljudstva z enako lažnji-vimi obetanji, kakor takrat? \ Zanasajmo se raj^e na karakterje, ne na obljube, pravi Lawrence, ker le karakterji drže besedo. Cesa vsega niso zavezniki obljubljali in "jamčili" v prejšnji vojni! A ker državniki niso bili karakterji/so tisti med üjimi, ki so verjeli v svoja obetanja, utonili V mlaki imperialističnih, kapitalističnih imtrig. Kaj nam pomagajo še tako lepe resolucije, atlantski čarter j i in zagotovitve štirih svobodščin, če pa nimajo v ozadju sile, ki jih bi izvedla? Ako tisti, ki jih obetajo, ,ob enem verujejo v krivični socialni red, in v imperializem ter delujejo za nove imperialistične-kapitalistične zveze — aH naj pričakujemo po tej vojni cd njih boljAi, pravičnejši mir, kot pa so ga sklenili leta 1919 v Vemaillesu? Predsednik Woodrow Wilson je deloval za odpravo tajne diplomacije, za odpravo tajnih pogodb, za vzajemnost in društvo narodov. V Londonu in v Parizu so mu prftidili, a ko je bilo vojne konec, so ga pustili na cedilu in z zavezniško diplo-•nacijo vred ga je pahnil v razočaranje tudi zvezni kongres, ker mu je odklonil podpreti še tisto malo, kar je izvojeval v Verseil lesu. Socialisti vemo, da je imperializem kal za vojne. Dokler ga ne nadomesti vzajemnost med deželami, mirni ne bo, razen oborožen mir. To je, ustrahovanje podkožnih dežel in narodov a silo orožja in z ekonomiko nadvlado. Angleški premier je že lani izjavil, da ni načelnik kraljeve vlade zato, da bi kumoval pri likvidaciji britanskega imperija. On je dosleden tudi v tem. Angleški imperij ostane in v Indiji so to resnico v tej vojni spet bridko spoznaU- * Angleška-ameriška politika v Italiji dokazuje jasno kot dlan, 'da palktiramo z onimi, ki smo jih prej označevali za vojne zločince in svetu zapravljali, da jih bodo zavezniki za njihova hudodelstva pravično kaznovali. Ljudstva v okupiranih deželah »o že lani spoanala, da je itaša politika darlanizem in sedaj vidijo, da ca ponavljamo v Italiji in da ga obetamo Grčiji in Jugoslaviji. Na Poljskem bi radi ohranili stari sintern "moderniziranega" fevdalizma, a tam nam je politika Sovjetske unije v napotje. Imperialistična, kapitalistična diplomacija v prejšnji vojni ni mogla biti drugačna kot je bila, in tudi v sedanji ji je glavni smoter ohraniti svoj gospodarski sistem In privilegije posedu-Jočlh v premaganih deželah. • Zato tudi toliko nesoglasja med angfteško in ameriško vlado na eni in sovjetsko vlado na drugi strani. Strah nas je ljudstva. To (pojasni, čemu srno bili v španski civilni vojni "nevtralni", v socialnih potresih v Italiji pa smo VEČNI RIM jo e akrbek, dali ae rnm pri p« ti alica« uaoda kakor Noopl«, ali pa «a Hitlerjeve I« Moaaclini-jeve ¿«1« map o« t« broa odpor«. Gornjo Jo »lika a dne 28. j«lij« to loto, ko j« kralj oaaaail, da jo Moaaolini od-vrien i« vlodo pa j« prevael «ari«) Bmdogli*. V par «rab jo bilo pr*bi«*lelv« Rim« «« «licafc ia »o radovalo apr«-n«mk« v vladi, kot «aj priža gor«j« «lika. Okrog U mnoaice »o italijanaki rojaki. Badoglio jo o««ff« da« obljubil vojno «a strani Nemčije «adaljevati, a »od tem je «Miotoril a« promirjo 1« g« »klonil m «ngleakim i» «meriakim poveljstvom 3. »opt., objavil pa iolo aoat dni poa«oje. Italijnnaka armad« »o »omikim ¿«tam, lu «o priale v K. m. vrnit« «kam« premier*« Badoglij« «i kotel« «proti, mat o aU kralj b njegov maraal a «j««im apromatvom mboiala. pop«« p« jo oatal v avojem nevtraUom V«tika««. Roo««v«lt jo nedavno avočano imjavil, da bodo aavo«-Mik« ¿olo c avoboaRI« Rim i« Svetega aiaU tor njogov Vatika«. Torej ao poleg aa demokracijo borimo io m« mara i kaj dr«|Oga J0JK0 OVEN : RAZGOVORI NEKAJ DROBIŽA Chkago, III. — Za tiste, ki Rusiji še vedno ne zaupajo, ali jo celo sovražijo, je že čas, da si bi zastavili par vprašanj: Na primer, katera dežela je prva ustavila najmogočnejšo armpdo, ki jo je kdaj poznal svet? Odgovor: Rusija z ogromnimi žrtvami pred Leningradom, Moskvo i n Stal ingradom. Katera dežela je prispevala sorazmerno z življenji, v krvi in v mukah največ v tej vojni ? Sovjetska unija. Katera dežela je izgubila v sedanji vojni največ zemlje, največ vpjakov in največ prebivalcev f Odgovor: Sovjetska unija je izgubila v bitkah več mož in več jnaterijala kot katerakoli drusa dežela. Na tistem njenem ozemlju, ki ga je npmška armada zasedla v ofenzivi I. 1941 in 1942, živi veliko več ljudi, oziroma je živelo, kot pa zna&a prebivalstvo vse Francije. Najboljši sdvjetski indu-itrijalni kraji in ogromni pri-rodni zakladi so v nemških o-fenzrvah prvih dveh let prišli Hitlerju v pest. To je dobro razumeti, kadar govorimo o Rusiji. Seveda je sovjetska vlada delala napake, saj jih dela celo rirmrtki papež, ki je nezmotljiv! In delamo jih mi vsi, brez izjeme. Torej presojajmo Rusijo takšno kot je v resnici. « Muanolini je včasi rohnel, da se mu naj pokori ves svet. Potem je njegovo vlogo vzel Hitler. Na Japonskem pa imajo nekako društvo "črnih dra-trenem", ki je po radiu oznanilo, da če hoče svet mir, ga dobi edino ako se japonskim vitezem RoobeveR, Churchill io čiangtkaišek brezpogojno podajo. "črni dragonci" na Japonskem so se bahavosti naučili bržkone od sličnih "dra- goncev" v ameriškem KKK. * Nedavno sem čital o pogrebih na Japonskem in pa s kak- šnim pompom so pokopali generala Jamamoto. ki je pred meseci umrl. Njegov pogreb je stal $23,000 in v Tokiu mislijo, da je to velika vsota. Ako je tam kak bivši japonski konzul, ki je služil v Chicagu. bi jim lahko p[^da b|' vJ^&iP „,r 6 tt, Ptia'a' ejrenj. ki se je «ril in Vse okrog njega je bila Večer- ¿—j na pesem poletja, — a videl, | "Smejte se! Smejte se sedaj r Strugar se ni umaknil z razora. Ni čutil vročine, ki ga je bila po obrazu. Kot prikazen je izgledal v rdečkasti svetlobi, ki ga je obsevala, sedaj močneje, sedaj slabeje. /'Smejte se!" je porogtljivo ponovil. Potem se je obrnil in odhitel proti domu. Da ga ne osumijo. čudovito hitro se je znašel pred hfco. V prvem trenutku ni teya niti opazil, — a takoj nato se je nečesa spomnil in kot« divji odhitel k svojim njivam. Ogenj se jim je bližal in ž&žigal prve meje njegovega posestva. — Ko je zvečer hodil po zadrugini zemlji, ni pazil, kam je zašel, — pa je podtaknil oyenj preblizu svojih njiv. — In še veter! Vlekel je proti njegovi strani, dvigal je lahke ogorke klasja in jih metal v njegovo pšenico. '"Na pomoč!" IZ ZAPISNIKA SEJE ODBOROV JSZ V AMERIŠKI ARMADI »o vojaki fMht sort« var. najvač s«va -a zaii«al TT? * , . pri tem zdravo s svojo obleko. Žito okoli njega se je skla- Ognjeno morje ga je objelo z jo poželi. Kadilo se je z njih in dišalo po topli zemlji. Strugar j a so našli na pogo- rišču z močno ožganimi rokami in nogami. Ni se zavedel več. vseh strani. "Na pomoč! Na pomoč! ---Vaščani so ooazili njalo in šepetalo. Iz vasi je do-piral glas &vona in se mešal s pesmijo čričkov in. škržatov. Tu pa tam so zapedpedikah prepelice. . 'Smejejo se mi — Ne bodo ¿ito _ s traktorji, mašinami se dolgo! —- Se vabili me bodo | in kosami ^ hiteli tja _ Niso v zadrugo in se preveč koscev- pomislili na gašenje. Vedeli m žanjic se mi bo ponujalo! ^ da je brezpomembno in Prižgal si je cigareto in vr- brezmiselno reševati ono, kar gel še gorečo vžigalico v pše- so objeli plameni. — Hoteli so nico. Med padom je plamen le rešiti, kar se je še dalo. RAZMIŠLJANJE BREZ KONCA IN KRAJA umrl, — preostalo žerjavico je pogasila rosa. Prižgal ie vdrugič. Z roko je prinesel vžigalico k suhim stebelcem, ki so se plašno odmikala. Potegnil je veter; zaprasketalo je. Plamen se je širil sprva počasi; — kmalu jfe z grozno brzino požiral žito, ki se je zvijalo in izginjalo v njegovem objemu. Gorelo je. Temne lise so nastajale in ostajale za plameni. t #- Zapele so mašine in kose in urczale preko polja par metrov širok pas, ki ni pustil, da bi ga ogenj prestopil. — In resi Malo po mak) so plameni pojenjavali in končno pomrli. Zadruginega je pogorelo malo. Veter je potiskal ogenj proti Strugarjevi strani. Njemu je zgorelo skoro vse.-- Tam, kjer je še zjutraj valovala zlata pšenica, je bilo sedaj pusto in prazno. Kot da so Herminie, Pa. — To je prvi dopis za v list, ki se imenuje Proletarec. Prišel mi je v roke , ... | slučajno. Menda mi je (bil po- krvav, sij na jugu. Takoj ji«n ,„,an na |ed> kct .. le je bi»o jasno, da gor.. Da jonj^,. p^^ Mm ,, in .sklenil» da se naročim nanj za celo leto. Vsoto sem poslal za eno z dopisom. Tako bom imel priliko ku-iz njclri jedro in mogoče mi ostane kaj v trlavi od tega. O stanju de lav ke raje rad rccmišljam. Rojeni «mo v tistih pias:eh, kjer človek za-plaie kot revež in umrje kot revež, pa čeprav vse življenje svojo srečo išče. A ogromni večini delavcev se odmiče in le malo jih je, ki jo dosežejo. Kaj hočemo! Ne preostaja drukpega kot malo pojamrati in iti dalje po vsakdanjih potih. Ali pa dalje po tistih, ki vodijo iz vsakdanjosti k višjim ciljem. » Upamo in zanašamo se. da jim bo pot olajšana po sklenitvi pravičnega miru. Verujemo v vstajenje našega biča-nega naroda, ki krvavi in se vizlic temu upira ter bori za svojo svobodo. Ko premišljujem, si predstavljam, da-li se bo vera v vse to tudi izpolnila? Ali sploh pride do miru? čemu je bil čktvok pravzaprav ustvarjen, ko pa vse to kar počne nima smi»ki? Kar na enem koncu gradi na -drugem podira. Deluje iza svojo raz množitev in ob enem ustvarja čudežne stroje, da se v masah pobija. Ne vem. ali urno Evini sinovi ali Izakove hčere, ker tudi biblija ima čudne zgodbe o ustvarjenju, o postanku človeka m o njegevi množitvi. Naji»eč hudega na svetu »o krivi ti> ti/ ki žive in bogate od dela drugih. Gospodujejo, u-kazujejo vojne, kmetom in delavcem pa garanje v prid trotov. Ko se izrabiš, te puste samega sebi, brez zaščite. Na koncu pa sta er.aka revež in bogataš. Oba sta zakopana v zemljo. In obema ob ijubijajo ista nebesa. Tako je bilo in mnogi zagotavljajo, da ne bo ni.kidsr drugače. Ali jaz po svoji skromni pameti sodim, da čeprav je svet rtar, so bile na njemu tudi spremembe in jih bo še več v bodoče, na dobro in sla bo stran. — Frank Fink. v duetu pa Prelesnik in Gra-dišek. Pela bo znana sopranistka Kathrine Brayak, dalje sopranistka June E. Ruether in pa Majda Novak. Na klavir bo igrala Ksenija Novak. Nastopijo Plutovi trojčki, ženski pevski zbcr SŽZ, trio Fajfar-Krapsnc-Gcmilar, govornik pa bo Joseph Zalar iz Jolieta, gl. tajnik KSKJ. T ho m je obljubil polovico prebitka v pomožni sklad slovenske sekcije Jaslov: Thomas Cukale, 2058 W. 23rd St., Chicago. Kadar se snidete s prijatelji in znanci, povabite jih na koncert v nedeljo 31. oktobra. V je cMSfMni beton»ki mrla Ire egrajen proebntr sa to 4ek». faektr««* kfltWjbfH m-ijo re ElrVtrtfns «ils le igrsls senlo »|r-rr. tudi Vrt urmdnU oklej-w M he.,«,^^ lîifiit in Anrfer v helnaski aieislei Elektriko as potrebuj« v vojne tvrhe — ne tratite jo! , COMMONWEALTH EDISON COMPANY > Preskrbuje važno električno salona vojno produkcijo v Chicagu THOM CUKALE OBETA DOBER KONCERT Chicago. — V nedeljo 81. oktclbra ob 3:30 pop. bo v Armrian Hali (prej Bohemian-American) na 1438 W. 18th St. podal Thomas Oukale koncert, v katerem sodelujejo tudi druge pevske moči. Thornm-^cv spremljevalec na klavir je FVank Kubina. ki je ob enem zborovodja "Prešerna", kateri tudi nastopi na tem koncertu, PRIZNANJE IZ AMERIKE PODTALNEMU TISKU Iz urada za vojne informacije (OWI) smo prejeli sledeče poročilo: Wa «h in g ton. — Eksekutivni komitej Zveze ameriških urednikov časopisja ne je sestal pretekli teden v VVashingtomi in sprejel resolucijo, v kateri fcraža svoje občudovanje vsem 3iiim, ki skrbe za izdajanje podtalnih časopisov v zasedenih deželah in vsak dan tvega jo rvoja življenja v prizadevanju, da »povedo resnico svojim narodom. Resolucija, katero bo OWI tporočila podtalnemu ČaiK>pis-ju, se glasi: * "Vsem svojim tovarišem, ki izdajajo podtalne liste v zase-leni Evropi, in vsem njihovim x>!rudnikom, ki pomagajo pri ^zivTŠevanju nalc|y povedati ve**-lico navzlic nemškemu priti-ku; pošilja Ameriška zveza *asopisnih urednikov svoje po-^drt/e in jim izraža ovoje peštovanje in občudovanje. Pozdravljamo ves kot svoje >cslovne tovariše; občudujemo •as kct ljudi, ki v večni rmrtni nevarnosti vrŠe posel, katerega izvršujemo mi v varnosti in ipcwtovani od vseh — kot lju-li, ki dnevno tvegajo svoje življenje za najplemenitejše tradicije svobodnega časopis-a kot neobhodne .potrebe za svobodne ljudi. Vsak dan prinašate resnico ljudstvom, kadrih telesa so v verigah, katerih duše in srca pa so še vedno svobodna; resnica jim bo ohranila to duševno svobodo, dokler ne fes prišel dan, ko bo ikupni napor vseh zedkijenih narodov ve postavil svobodo vseh »ljudstev povsod na zemlji." i dne 6. avgusta 1943 Navzoči na seji Filip Godi-na, Frank Zaitz, Ivan Molek, Angela Zaitz, F. S. Tauchar itn Chas. Pogorelec. Odsotni, Fred A. Vider va-(ed bolezni. Anton Zaitz .zaradi dela, enako Joško Oven in pa John Rak. Predseduje Filip Godina. Zapisnik prejšnje seje spre-iet. JDTD.—Upravnik Chas. Pogorelec poroča med drugim, da je kampanja za pridobitev tisoč novih naročnikov, ki se je pričela 1. julija, v prvem j mesecu zelo dobro uspela. Podatki so v izkazih, ki se jih objavlja od časa do časa. Razveseljiv pojav je, da so se k tej agitaciji pridružili tudi taki. ki doslej niso bili še nobenkrat aktivni v prizadevanjih za Širjenje Proletarca. Nato upravnik poroča o organiziranju zastopnikov in drugih naših prijateljev za nabiranje oglasov v prihodnji A-meriški družinski koledar, kar se vrši po našem običajnem sistemu v ta namen A • J5Z. — Dalje Pogorelec poroča, da je v JoZ «njed to in prejšnjo sejo ni posebnih sprememb. Račune je pregledal nadzorni odbor do 30. junija tega leta. Konvenčnemu skladu smo koncem junija dolgovali $486.-60, in če k tej vsoti prištejemo še julijske dohodke v ta fond, v znesku $19.30, znaša skupna vsota $505.80. Ker imamo sedaj zadosti v upravnem skladu. se bo ta vsota naložila v prihodnjih par dneh v Jugoslovanskem hranilnem in posojilnem društvu po 4% obresti. D^je je tajnik izvajal, da bodo dohodki v prid zveze dovolj visoki, pa bo aseement v konvenčni sklad sproti nala- Prosvetna matica. — Glavno deio te ustanove sedaj je izdati knjigo, je dejal tajnik in pojasnil, da se zbirajo kratke črtice naših slovenskih pisateljev v Ameriki,'Sr namenu, da Mdejo v posebni knjigi. Po tajnikovem poročilu sklenjeno. da se naj vsoto k on venčnega sklada naloži v JHPD. Slede splošne ra&prave o naših in drugih vprašanjih, nakar predsednik sejo zaključi ob 10:30 zvečer. Filip Godina, predsednik. Frank Zaits, zapisnikar. 3. septembra 1943 Navzoči Filip Godina, Frank Z a rta, Frank S. Tauchar, Angela Zaitz, Ivan Molek, Anton Zaitiz in Chas. Pogorelec. ' Odsotni Fred A: Vider vsled bolezni. Joško Oven in John Rak. . Ker nista ne a>re«Jsednik ne podpredsednik navzoča, jq izvoljen za predsedovatelja tej seji F. S. Tauchar. JDTD—Upravnik Proletarca Chas. Pogorelec poroča, da se kampanja za tisoč novih naročnikov precej pc vol j no razvija, Avgusta smo prejeli nadaljnjih 89 novih polletnih naročnin. Pa tudi odziv z obnovitvenimi naročninami je bil dober. Prejeli smo jih 128 in $196.01 v tiskovni sklad. Na prošnjo IVoletarčevega upravhištva in na priporočilo Franka česna mam je Cankarjeva ustanova odstopila ime-njk naročnikov bivšega Cankarjevega glasnika, izmed katerih bi se moglo tega ali onel#a pridobiti, da se naroči na Proletarca. Odboru Cankarjeve ustanove izrekamo za to «slugo zahvalo za naklonjenost. V finančnem diru je stanje lista kot običajno v tem času. Obveznosti v tiskarni juiija-avtgusta so znašale ' $834.10, irotovine pa je bilo 31. avgusta $156.83. F. Zaitz poroča, da kar se pripravljanja gradiva v prihodnji letnik kotodatja tiče, je to delo v teku, boji -pa se, da se bodo mnogi sot rudnik i odizvali šele zadnji moment.. Obrnil se je natije znova, da naj letos vsled vojnih raznier pomagajo pefej kot običajno, ker naš namen je koledar izdati ob času. Upa, da bo odziv ugoden. Glede lista je vsebina itak vsem znana, o drugem pa nima kaj novega poročati. V tiskarni so vsled vojnih razmer nastale nekoliko drugačne regulacije, ki pomenijo v glavnem, da moramo list napolniti z gradivom dan preje kot običajno, v kolikor je to izvedljivo. JSZ.—Tajnik Ch. Pogorelec pravi, da v Zvezi sedaj ni posebnih aktivnosti vsled že znanih vzrokov. Iz upravnega Sklada se je izplačalo v kon-venčni sklad JSZ vso vsoto, ki mu je bila dolgovana do 1. avgusta t. I., v znesku $505.80. Vložena je na ime k on venčnega sklada J&£ v Jugoslovanskem hranilnem in posojilnem društvu. Prosvetna matica. — Gradivo za knjigo, ki jo bomo izdali to jesen, je zbrano in poslano tiskarni. V tej knjigi bodo črtice naših tukajšnjih slovenskih pisateljev. Velikost ji bo približno ista kakof lani. Poročila sprejeta. K njim je sledila splošna razprava o našem gibanju, o položaju v splošnem, o raznih slovenskih in drugih jugoslovanskih akcijah, ki so se je udeležili vsi navzoči. Frank S. Tauchar, predsed-| nik seje. Frank Zaits, zapisnikar. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) volucionarne struje za uničenje fašizma. To velja za Francijo, češko, Jugoslavijo, Nor-vežko itd. Vzlic pomanjkanju zvez pa se revolucionarne struje tudi v teh deželah pečajo z načrti bodoče Evrope, predvsem komunistične in socialistične. Njihov smoter je združena Evropa. Ali naj po tej vojni dobi trajen mir, ali pa nacionalističen fašizem pod drugim imenom— v bistvu bo enak sedanjemu nemškemu — in če se dogodi slednje, bo Evropa •znova zapisana katastrofi in ?z njo vred ostali svet. In prav tu bi moral imeti ^ mednarodni socializem glavno vlogo. A o tem več prihodnjič. Ruski relif K gornjemu naslovu nimam česa poročati. Mogoče se bo tega sklada kak dober prijatelj še spomnil s kakšnim dolarjem. Kajti kdor čita o slavnih ruskih zmagah, tudi lahko čita o strašnih z^ubah in še večjem tvljenju sovjetskih ljudstev. I Kdor ne verjtme, naj prečita knjigo "Mcther Rus»ia", ki jo je spisal Maurice Hindus, pa bo položaj v sovjetiki deželi laglje razumel. PROTEST KLUBA ST. 49 JSZ PROTI RAZDIRANJU SLOGE Cleveland, O. — Klub št. 49 JSZ se pridružuje vsem onim društvam, ki proteHirajA proti Ameriški domovini in tisti peščici /posameznikov, ki razdirajo slogo slovenskega naroda v teh kritičnihi časih. Slovenski naredi je izvolil na Slovenskem kongresu v Cleve-kndu dobre voditelje, ki se nesebično trudijo za odrešenje naših bratov v domovini, eato je nečastno podirati slogo med našim narodom v Ameriki in napadati pisatelja Louisa Adamiča, Etbina Kristana in druge voditelje Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Klub št. 49 JSZ je U protest sprejel soglasno. Andy Bošič, tajnik Milan Medveiek, organizator. Cena Adamičevi knjigi • "My Native Land" zvišana Bilo je že omenjeno, da je cena Adamičevi knjigi "My Native Land" zvišana s $3.50 na $3.75. Založnici knjige se je zdelo to zvišanje potrebno in avtor knjige pravi, da on k temu ne more nič pomagati razen da jo dobe po prvotni ceni tisti, ki so jo naročili pred objavo zvišanja. Že iz sedanje polemike o tej knjigi je razvidno,,da bo vzbu^ dila veliko zanimanja. Naročite si jo iz Proletarčeve knjigarne. * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE - ♦ ♦♦*MMMiM>MM»IHMMfMM»tM»MtKIM>HU .KOMENTARJI ' ............................................... Kralj Peter v Kairu, Josip Broz (Tiiio), partizani v Sloveniji in na Hrvatskem, Crno-Igorei in «fifoeki bojev niki se lahko čudijo z angleškimi liberalnimi poslanci vred, ker smo Mussolinijeve generale, ki bo bili na vrhuncu imenika jugoslovanske vlade zaznamovani za «točmce in rajblje, priznali za član» Badoglijeve vlade. To je, priznali i ta jih ameriška in augloka vlada. To so generali Mano Ambroak), ki je načelnik generalnega ¿taba v Bado-glijevi vladi, general Vittorio Roatta in general Casteliano. Jugoslovanska vlada je Že V Londonu svečano izjavila, da vodi tcč*;> račun o zlodej^tvih italijanskih poveljnikov, ki jih uganjajo nad ljudstnrom njene dežele. Roatta je bil zapihan za največjega «zločinca. Seda i pa — hočeš nočeš — je on naš "sobojevnik". In ko bosta Hitler in Mussclini v Italiji poražena, se lahko zgodi, da bodo prišli ti trije zlcčiaci, z Rado-glijem. vred, kcit naši "sobojevniki" spet na Primorsko, v "provinco Lubrana", na Hrvatsko in Dalmacijo, da te kraje "osvobode" — za »avojsko di-naaitijo. So to zelo zelo čudne reči, m dogodile se bodo še bolj čudne, predno zavladajo v teh krajih tisti, ki edini verujejo v svobodo in demokracijo, pa so vzlic temu prerzirani celo od o-nih vlad, ki prilegajo v enaka načela. A zaradi "vojnih nujnost" se ne ravnajo po njih. Jos. Bros ("Tito") se je učil bojevanja za svobodo v republikanski armadi v Španiji in politične strategije v Sovjetski uniji. Vzlic nasprotnim tokom iz Anglije, zamejne vlade in Amerike je zasenčil legendarnega Mihajloviča in postal svetoma osebnost. Da bi te tudi ostal, ne pa splahnel, kot je "veliki srbski junak Draia". "Tito" še ni uradno priznan za našega seibojevnlka, je pa u-poštevan, kar je skoro toliko kot dta je tudi priznan. General Roatta, krvnik nad elovecickrm narodem, se je tudi učil srvoje stroke v Španiji. Razlika med njim in Tiftom je le ta, da sta si bila nasprotnika. Roatta je bil peveljnik italijanskih "prostovoljcem" v boju za strmoglavljenje republike, Tito pa se je boril, da »2 jo obvaruje. In sedaj sta po čudnih potih zavezniške diplomacije postala "sobojevnika" v vojni proti nacizmu in — italijanskemu fašizmu. Friderick Kuh, dopisnik či-ka^kega dnevnjka Sun, poroči iz Londona o (Zgražanju angleške liberalne javnosti nad zavezniško politiko, ki priznava 4ovčerajšnje zločince sedaj za naše "sobojevnike". V mislih ima prej omenjene italijanske generale. Priznanje so dobili zato, 'ker so se izneverili svojemu dučeju in $e priglasili za pcmočnike zavezniške okupacij. ke armade v Italiji. Mussoliai je svojo armado pod «vodstveni maršala G raz. z i anija "prenovil" v ljudsko, ^retpublkansko" vojno. Njegov namen je dobiti s to potezo za-slombo med maso. Italija je namreč v veliki večini še vedno njegova, to se pravi, Hitlerjeva. Musjolimi, ki je zelo dober propagandi^, pripoveduje posredno in neposredno, kako je pomagal Vatikanu in savojski dinastiji, kako je ščitil bogataše in vsem tem je padlo srce v hlače čim so se prve angleške in jpnerfcke čete prikazale v Siciliji, pa so izačeli mečetariti sebi v korist in s tem izdali svojo deželo. Propagandni v zavezniških deželah trdijo, da ne bo bivši duče s tem ničesar dosegel, a se motijo. Italijansko ljudstvo je razočarano m sito vojne, a sito je tudi savojske dinastije, hierarhije in domkih trotov, zato noče tvegati svoje kože za "osvoboditev" izpod Mussolinija, ker ve, da je tudi Radoglijev režim nadaljevanje fašizma. Pravih republikancev in demokratov po še nočemo podpirati, ker bi to morda pomenilo prehod I ta-! lije v "komunizem". V Ameriki je precej sociali- j stov-»beguncev iz Italije, Avstrije. Nemčije, Španije in*ne-kaj iz druUrh okupiranih dežel, ki so bili pred fašistično poplavo ministri, voditelji unij in parlamentarci. Pritožujejo *e, da jih ameriški državni de-partment ignorira. Paktrra z reakcionarnimi begunci, z njimi ne. Besednik državnega de-partmenta jim odgovarja, naj bodo rajše vedeli, da so tu, namesto — v koncentracijskih taborih v svojih deželah. Dalje pojasnuje, da se tudi njih posluša, a ker ima vsak svoje mnenje in teorije, ne zastopajo pa nikogar, se nanje ni mo-geče ozirati. Eden izmed njih je na to sledeče opomnil: "Koga pa Oto fiab?burg zastopa? Mar ni bil on priznan za načelnika av^trijike osvobodilne akcije in vabil fante in može v 'avstrijski bataljon'?" Sociali-sti~begunci v >New Yorku in v Mehiki dobro vedo, da v oddelkih vlade, katerim načelju-jejo muitimilijenarji, ne morejo biti upoštevani. OWI (oddelek naše vlade za vojne informacije) označuje v raenv tvojem poročilu slovaškega klerikalnega voditelja msg. Josipa Tiso za duhovni- ka, "ki je onečastil vero". Delajo mu krivico. Cerkev v Evropi je bila že dolgo prej za sveto vojno proti "komunizmu" kot sta postala »vetu znana Mussolini in Hitler. Cerkev v Italiji, na Irskem, v. Avstriji, na Slovenskem in Hrvatskem, v Španiji in na Poljskem je 1 gradila tla za fašizem, zato ni prav, čemu naj bi bil sedaj le msg. Tiso označevan a omadeževale« vere". Kaj pa father €oughl%i in drugi v Ameriki? Ali je rvjim ter slovaškim, irklm, špan fkim in drurim fa-ši tiČnim duhovnikom, ki »o res omadeževali vero, sveta sioli-ca kdaj kaj stopila na prste? Niti z daleč ne! Zveza slovenskih župnij je imela dne 6. oktobra v Chi-oajru, v dvorani župnije »v. Ste- j fana konferenco, na kateri je j bil glavni, cziroma edini predmet njeno stališče do SANSa. AH bolje, glavna točka razprave je bil Adamit. o katerem pravijo, da je%afcsoftuten "bo s" Sanaa in "njegovega odbora ^Južno^tovaffckfh Amerikan-cev", Sporna točka »o partizani. Politiki ljudske stranke, kar) jih je v času nemdke-italijan- i škt invazije v Jugoslaviji ostalo v Sloveniji, so se oprijeli v j ljubljanski provinci taktike a-pizarstva. v veri, da kar je, je! Kdorkoli je slučajno gosrpedar. tistemu se poklonimo, pa naj bo to Franc-Jožef, Kari, Oto, Aleksander, ali pa Viktor Emanuel. Se ne da pomagati, so rekli. Nekateri, ki niso bili čega /hmnja, so se uprli in postali "host ar j i", potem pumtar-ji in končno "partizani". Pridružili so se jim tudi "pusto-tovei", čeprav jih niso vabili zraven. Veliko zločinov je MRS. ELEANOR ROOSEVELT i« * omerieko«. jmvmmm ttoljoaja «m uajUlj d«Ur»ih i«o»k i» t»4i mmpmdmmm tolika ko« i« mmIo kaivra i«a»b ▼ ifoioTini U Jtult. PoMbac lovraiiiki ojooof • m o mm pr»ds»Jmikm Roooo-vollo jo ¡mmjo »m piki. Liet», kot S New Yorku Daily New., Trikooo v Cki-caf« i* mnogi drugi torijeki ia faiiitičii časopisi «poroki jo vaoko. t«4i »aj-naanjao priložnost. 4* j« llsUjt, klatijo ia 4i«kre4t»rajo. Ko Jo kiU davno mm M|i turi po o lokih južnega Pacifika in o Avstraliji, tor ofcltko-vala vojako ▼ kenapak in raajsact o kolnišnicak R4ai«f« krika, jo bilo povsod prisrčno spre jota. Ljudstvo Avstralijo ia Nr. v« Zelandijo jo jo navdušeno pozdravljalo. Na nekom otoka »o ji domaiinke podarilo slamnato krilo, "kulla kulla" takoavaao, ia reporterji »o jo alKli. mm j ii ga ofroo. To II i |H I o njim ia domačinom na Ijoko storila Ia al (a ogrnila prek avojoga krila. k> tanfenih v imenu uporni-: "f J"? ji VT ""i*'^Tt^Ž' itfši In tudi nekaj smrtnih ka 11 a » kulla kolla krilu ia slamo . Dodal j«, da jo bila Inta akka i ... prinkcana v avatralskik časepisik, ta pa jo kila censarsrano. Ko jo kila v^ ^TZ^^ u -tuii-ki - ^ ^ ^ veij rvm n dve smeri sta "e m Umc+Uim aeoeha ^am v»led tega do kraja ločili 1 c in »mata svoj odmev Svoj odaev je dobil s sestan-,__ I jo na tool jo Mrs. Rooaovolt t lukaj. ko ja kila as obiska o Avstraliji. oblatiti ia lagati a ajama s ko no go aera I a McArtkarja. kom predstavnikov zvere sio-venakih župnij. Ker obljubljajo objaviti svoje izjave čim ae razjasnijo njihne zahteve na SAN8, to o njih ie ne bomo komentirali. Tudi U rad ¿tega ne. ker nam podrobnosti razprav na tistem sestanku niso še znane. Sedaj je namreč v običaju, da čim ibolj govorimo o demokraciji, rajše se prireja zborovanja za zaprtimi vrati. Rev. Omana, ki je poleg Jamesa Debevca najljutejši nasprotnik Adamiča, Rev. Ambrož ič pa najglasnejši, ni bil na sestanku ^zveze slovenskih na katoliški strani, nego jo veliko odpade fm vse tiste, ki so skupnost gradili na temelju, da se ne bo etdrilo ničesar, kar bi utegnilo klerikalce žaliti ali drezalo v njihovo občutljivost. To stališče sa skušali obvarovati, pa ni Če bi sklicatelji, ki so ob enem ustanovitelji te akcije, bilf bolj previdni in dalekcvidni, bi se sedaj lahko ukvarjali z aktivnostmi, namesto s spori. Rev. Ambrožič v odgovorih L. Adamiču o "kranjskem verskem skladu" ni tako točen kot župnij. Rev. Oman in pater m^ i* C emu pa je cesar viki tudi angleško gradivo, ena številka pa je popohvoma an-»leflka. "ŽajedniČar" ima velik del v artrleSčini in eni izmed tijtih, ki pišejo vanj, sugesti-rajo. naj se bi angletSfko gradivo pričelo na prvi strani, hr-vatako pa se umaknilo na zadnje strani. Sedaj s svojim priporočilom še ne bodo uspeli, a nekega dne bo po njihovem, to dobro Vedo. Listi posameznih narodnosti bddo ie dolgo ostali, le da bedo urejevairi več v angleščina kot pa v jezikih svo-njih prednikov. medtem ko bodo brifoke, ame-riike^ francoske, poljske in znabiti tudi turške armade pri-kcrakale iz Sredozemlja in iz Bospora ter od angleškega zaliva in bodo zavzele Evrofpo, ki bo nudila le malo več, kot navidezni odpor, "Ali s tem mislite, da obstoja ali da bo obstojal en tak dogovor?" * "Ne, ne, je hitro odgovoril Snoj, nié taikega. Nemci so morda predlagali tak "dogovor" in ako so ga, so ga pa Anglo-Amerikanci seveda zavrnili. Oni hočejo popolno zmaao. Kar je on, Snoj, imel v mislih je bilo organsko v celi situaciji. Odgovorni Nemci wo vedeli, da bodo premagani. Oni niso hoteli, da bi Rusi vzeli čez Nemčijo m jo komunizi-rali. Rusi bi bili z Nemci zelo trdi. Angieàko-ameriAki zavezniki bi ravnali z njimi boljše ;— deloma zato, ker Nemci, "odgovorni" nemški voditelji, bi držali Rusijo oa zaveznike kakor tudi sami zase. Snoj je ponovil, da imajo tako naziranje o vojnem razvoju nekateri precej važni ljudje i katerimi je on v stikih. Namignil je dokaj močno, da je Sikoroki eden od teh ljudi. Oči-vidno je bilo, da Snoj ni le delil z njimi tega naziranja, ampak je upal na tak izid vojne. "Vi ste torej pri volji sprejeti nacije, kot vaše zaveznike proti Rusiji?" sem mu dejal. • "Jaz ni em tega rekel tako/' je odvrnil Snoj. "Ves ta potek, poudarim, je organsko v situaciji. Praktično je to neizogibno. 'Dogovora' ni in ga ne bo, toda le pazite in videli bost?, kako lahko bo zavezniškim četam priti v Južno in morda tudi v za ped no Evropo. Stavim, da ne bodo ime i posebnih po-telfcoč pri cči&enju Afrike. Vsi bodo presenečeni... Potem, ko bodo prišli Angleži in Američani v Italijo in na Balkan ter v Centralno Evrcrpo, ne bodo potrebovali vaših partizanskih "voditeljev", .pač pa Ijud4, kot je Darlan, Mihajlo-vič, morda tudi Cieno ali Grandi; Oto Habsburški najbrž ne bo upoštevan, ampak kdo drug siičen.. i Rekel sem, da se vse to la- Ce bi se nekaj takega res dogodilo, bi to ne pomenilo zmage Združenih narodov na Balkanu ali kje drugje, pač pa bi to bila anglo-saksonska • vati-Vanfka zmaga, o kateri sem zetov, da bi ne bila predhodnica svetovnega miru. UNIJA DELAVCEV AVTNE INDUSTRIJE DORASLA NALOGI (Nadaljevanje s 1. strani.) Ruether in nekateri drugi "dt aiičar'ki" voditelji eo poudarjali, da je nam treba de-ki/fke politične akcije in da je nesmiselno odobriti vse, kar kdo tproilavlja pod znamko "novega ekonomskega liberalizma". Kcnveacijo a vi ni h delavcev so pozdravili množi vplivni politiki. S končala »s je dobro, ker »o komunisti uvideli, da je najboljše, če prenehajo s triki. Umaknili so tudi tvojo rejolu-cijo za "drugo fronto", ker so rezumeli, da jo ameriško delavstvo hoče, toda ne na njih-nem papirju, pač pa v takšni obliki, da bo rea drui#a fronta vsega ameK&ega ljudstva. Strah pred kongresom Veliko bolj kakor na konvenciji AFL se jevna tem z-bo-ru poudarjalo nevarnost, ki nam preti iz zveznega kongresa. Svoje mreže plete silno o-prezno, in ko bo tkanje dogo-tovil, bo prepozno, da ee bi mogli iz mota vit i iz mreže. Zelo dobro je, da UAW potna ta položaj, in morda bo tej uniji uup^lo tudi prizadevanje, da ustvari iz ameriškega unij-•kega gibanja celoto. Vojno ima malho brez dna Methcd&i Z ion's Herald pile, da na* etane sedanja vojna že $ 128,000,000,000, do prihodnjega poletja pa bodo vojni stroški narasli na $200,000,-000.000. Kako cjgiromna je ta vsota, navaja isti (fct v dekatz to, da so ¿ naša]i vsi stroški * zvezne vlade (za vojne in v druge svr^ he) od leta 1776, torej od u-stanovitve Zed. držav, pa do leta 1941, $175,000.000,000, torej v vseh 167 * letih toliko, ¡■pa hko zgodi, lahko pa tudi ne. kot m daj v dveh letih vojne. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTO 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina aa Zdraiaao drtave (¡«vea Cb*eaf¿) ia Kaeado $6.00 aa lelo; $3.00 sa pal lota; $1.$0 sa ¿eftrt lota; sa Ckicaga la Cieoro $7.50 aa calo loto» $3.75 aa>ol leftsi sa inoaanutvo $f .OO. Noslov zo list ¡n tajništvo jé: ülfJ7 Sn. Laundalf Avenue ( liiratfo 23a Illiioh Urankar sU bila prva. ki sta nastopila zoper Adamiča javno z zahtevo na SANS, da ga odutrani. Oba sta člana Sanso vega odbora. Vendar pa je bil Rev. Oman vzlic svoji odsotno-sti na sestanku v Chicagu zelo pričujoč. Am. Slovenec z dne 8. oktobra (poroča na prvi strani, da so se zborovanja zveze slovenskih iupnij, na katerem se je šlo gilede odnoAajev slovenskih katoličanov do Sanaa, udeležili sledeči duhovniki: Ponikvar, Slaje, Butala, Airtbrožič, Urankar, Gabrenja, Baraga, Baznik. Flajnik, Bogolin in lajiki Jos. Zalar, ki je tajnik J.PO-SS in Wazajnik SANSa; Anton Grdima, U fceleznikar, M. Slana, F. Geupodairič, Mrs. J. Težak. John fcefran, John Terselich, dr. James M ally in nekaj drugih. John Jerič je sebe pritakni le "med nekaj drugih". To zborovanje "je bilo res jako zanimive in važno", ni pa šlo povsem gladko. V prizna-njenje slovenskim katoliškim politikom je, da so dosledni. Mora biti po njihovem, ali pa k vragu s takozvano slej jo 1 V tem listu je bilo že v ča»u slovenskega narodnega kongresa ugotovljeno, da ne bodo katoliki politični voditelji popustili v svoji t»totiki niti za las. in res niso, Sicer se nekateri "naši" pravili, kako so tolerantni vn kako zlahka je delati skupno celo % duhovniki. 8eveda, dokler ni kaj spornega. A čim s« pojavi navzkrižje, ti dajo vMmfinm: tako in nič. drugače! "C* nočete, se bomo pa driifje pomenili!" Krivda temu uporu ni samo Jožef sploh vzel tista posestva R/^7 cerkvi? Mar nji v korist? Ce 1 so ji koncem konca prišla nazaj, bi bilo dobro pojasniti, da tega omenjeni cesar ni nikoli nameraval. Vrnitev tistih velikih posestev ljubljanski škofiji je bila nagrada becgrad>ke darftije, Izvršena za zasluge, ki jih je imela zanjo slovenska ljudska stranka in njen pokojni vodja dr. Korošec. Tudi v konkordat je takratna vlada pridala iz enakeza razloga. Drug drugeijia *o potrebovali in plačilo za usluge so si vzajemno nakazovali. Amta P. Krasna komentira v Glasu naroda mnenje onih, ki so članek prednika Hudeta v jubilejski izdaji omenjenega lista razumeli tako, kot da piše nagrobni govor svojemu 11-«tu. Pridružuje pa se mu v mnenju, da Če ne bo dotoka novih naseljencev, je tistim slovenskim listom, ki niso financirani iz blagajn podpornih organizacij, bodočnost zelo negotova. Lahko bi dodala, da tadi glasila slovenskih podpornih organizacij ne bodo slovenja, če Slovencev zmanjka. Spremenila se bodo v angle-rka. če pa je zavarovalninski k< mi*tr države Illinob v pra- MINISTKÖM SHOJEM (Pojasnilo urednika.—V svoji ne- vpm, bo "new deal" s svojim wiainim zavarovanjem "uničil" tudi podporne organizacije. Mož se moti, res pa je, da čimveč tu rojene generacije bo prihajalo v vodstva, manj bodo te organizacije po naše slovenske. Srbski narodni save«, ki je glavna, pravzaprav edina edbnka podporna organizacija v tej deželi, izdaja dnevnik, v katerem je *kero v vsaki štel- vi knjiži "My Native Land" piše SV-tor o oeebah. o njihni politikt, delovanju. ati omljenjih In o intpifftlt, ki so se ptetls v Juflroslavtji Ss sted njenimi tastopniki v mozemstvu. Sledeče }e Is odlomek Is omenjeno knjig*, lri j« po v» roí ITs polemiko med zainteresiranimi krogi is predno je izáis.) Dne 1«. decembra, 1$*2, je prišel k meni v mojo hotelsko sobo v New Yorku FVanc Snoj, slovenji klerikalni polttik v zamejstvu, tedaj v Ameriki. Povedal mi je, da je imel ravnokar razgovor $ poljskim premierjem, gen. Sikorskhn; nekaj dni pred tem je vkfel jn-goslovam^kega poslanika Fótica ter papeževega ntmcija v Washiiîgtonu. Prttel je toi*J k meni, da me posvari pred napako, ki jo je videl v tem, da sem se izrekel ca partizane. "Kaj misHte s tem?" sem za vprašal. Snoj je oíáfovoril, da partizani morajo zgubiti, kajti m\ vplivni mogočniki v zavezniškem vetu so konservativni hi kQt taki anti-partizanfski in an-tl-kovmunitftični. Nikar naj se ne varam; v JutgosTavtji ne bo rtraUične spremembe. Anglo-ameri/lra zmaga bo konservativna zmaga. Brttski fn ameriški državniki to «gentlemenf ï oni ne bodo govorili z ljudmi, ki jih jaz nazi vam 'nove voditelje" Jugoslavije. ' "Kaj pa Rusija?" sem vprašal. Nemci, je rekel Snoj, bodo držali Ruse na vzhodni fronti titvk SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. : 1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL. ► E* * * ! Fmo postrežbo — Cene zmerne — Delo jonvčeno f TELEFONI: CANAL 7172—7173 išeši>š»$#lš>>s>$see$eee$»$e$$tsssssi mimimmmm» : VH%^e%^%V^Vsesssssessseeeessssseeeesssssoesekeoesss I^AROilTE KV.IK.O "MY NATIVE LAND" ki |b |é spise! Umü Adanaiè 12 NÔlÉtAfeêEVE KNJIGARNE. 5fANfe $3.75 V zotegi tudi druge Adomiíevé knjige Pišite po cenik Naslovite PIIOIITAHM 2301 S. Lownëale Avenue CHICAGO 23, ILL • MUmiMUMMIi »i.*. ...........................hihi............. ZA tiCNE TISKOVINE VSRH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO | ADRIA PRINTING CO. I TU. «OMAOK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAG0 14, ILL. | , PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ProfeUrcc, OctoUr 13, 1ÍMJ. Kdo je vsled konca Jugoslovanskega informacijskega centra najbolj na izgubi O ukinjanju Jugoslovanskega informacijskega centra v New Yorku, ki ga je vzdrža-vala in kontrolirala jugoslovanska zamejna vlada, je bilo v hrvatskih in deloma v slovenskih llrtih precej ratzprave »n kritiziranj, glavni srbski list dnevnik "Srbobran" pa se je konca JIC zelo radoval. Bil mu je ves čas ne samo nasproten, temveč največkrat odprto sovražen. Konec JIC je ob enem zmaga poslanika Fotiča in poraže-nje ljudi kot so Franc Snoj, ki je imel v JIC dolgo časa vodilno besedo. V njemu je bil nekaj mesecev u posle n tudi pater Ambrožič. Vsi, ki so neljubi Foticu in njegovi kliki, so ob službe (toda ne cb beg*unske podpore, ki jim tečejo dalje, ako so ubežniki iz Jugoslavije). Tisti pa, lii niso ubežniki, so seveda tudi ob plače. Nekateri slovenski in hrvatski lkti so priobčevali veliko ali celo ve* rradivo, ki so ga prejemali iz JIC. Tako jim je pomagalo polniti prostor in tudi čitatelji so bili večinoma zadovoljni, ker radi izvedo, kaj se dogaja v njihovih rojstnih vaseh. Casniika agencija ONA tolmači razpust JIC v poročilu z dne 1. oktobra sledeče: Jugoslovanska vlada v izgnanstvu je odločila, da mora Jugoslovanski informacijski center nehati poslovati dne 1. oktobra, ter da bo njegove funkcije prevzela jugoslovanska ambasada v Washingtonu. Krogi, ki dobro poznajo politične razmere med Jugoslovani, tolmačijo razpustitev Informacijskega centra kot zmago ambasadorja Konstantina Fotica, kateremu že dolgo očitajo, da podpira pan-srbske interese na ¿kodo Jugoslavije. Odkar je bil pred dvema letoma ustanovljen Informacijski center kot urad, Jci je imel poslovati neodvisno od ambasade, so vladali hudi spori med tema uradoma jugoslovanske vlade. Fotič, ki je Center vedno napadal, češ, da njegove funkcije po vsej pravici spadajo v območje ambasade, je trdil, da se je Center bavil mnogo več s političnim rovare-njem kot s svojo nalogo, da ratzdeluje nepristranske informacije. « Osebnosti Centra pa so obtoževale ambasadorja, da zlorablja svoje funkcije kot predstavnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu s tem, da podpira interese pan-arbskega pokreta, katerega vpliv prevladuje v vladi sami, ki je nedavno prenesla svoj sedež iz Londona v Kairo. Te obtoAbe podpirajo tudi liberalni krogi ameriških Jugoslovanov. Krcijt, ki so ambasadorju nasprotni, se grenko pritožujejo nad teim, da je bil Center raz/puščen in eden od teh govornikov je celo izjavil, da jim je bila razpuščena edina demokratična institucija v tej deželi, toda da imajo zdaj pan-srbski elementi vw> oblast v rokah. Preroikoval je, da bo zdaj, ko je ambasada prevzela poide Centra, kmalu preplavila de- želo povodenj poročil o generalu Draži Mihajloviču, ki je eksponent pan-erbstva, In da bodo obenem zastale novice o partizanskih skupinah, ki so •združene v jugoslovanski armadi OsvobodUne fronte pod vodstvom gene. al a Josipa Ti-to-Brcizoviča. Notranji konflikt v jugoslovanski politiki je v bistvu izraz notranjih sporov v Jugoslaviji sami, ki ao po kratkem premirju zopet zagoreli. Partizanske sile sestavljajo po večini elementi, ki zagovarjajo federalistično ureditev Jugoslavije, dcčim podtpira general Mihaj-lpvij centralistično organizacijo dežele, s središčem oblasti v Beograda. Zadeva sama pa je internacionalnega. pomena, kajti partizane je doadaj podpirala Mocakva, dočint je prevladovalo mnenje, da Mihaj-loviča pcdipirajo Anglo-Ameri-kanci, čeravno sta obe strani v zadnjem Času poskušali deliti enako pomoč obema taboroma. Dobro informirani tukajšnji jugoslovanski krogi so prepričam, da ne bo moglo priti do «složne akcije v notranjosti Jugoslavije, dokler ne pride do načelne rešitve problema na konferenci treh velesil v Moskvi. Ako pa dosežejo velesile popolen sporazum, bo iz tega brezdvomno rezultirala tudi podlaga za skupno in složno akcijo v notranjosti Jugoslavije. POTISKANJE RUSIJE V "DRUGO FRONTO" LE NAC1JEM V PRH) Dvojno mera justice Jo s ep h Cecil McKinney js bil aprila 1926 obsojen na 20 let ječe, ker je izmaknil iz u-rada ekspresne družbe dvajset praznih formul za pisanje čekov, gotovo z namenom, da jih bi ponaredil in skušal izmenjati. Prodno je mogel to storiti, so ga zalotili in zaprli v državno jetnišnioo Menard v Illinoisu. Na podlagi odredbe bi se ga v slučaju vzornega obnašanja moralo izpustiti iz zapora po enajst letih sestane ječe, torej leta 1937. Toda uprava jetnišnrice ga je držala narprej v zaporu in mu prestre-gala pisma, v katerih je skušal vnanjemoi svetu predočiti krivico, ki se mu godi. Končno je prišla njegova zadeva pred sodnika Riessa, ki je topoelo-val, da eo ga izpustili. Dotični kaznjenec sedaj toži za odškodnino, ker so ga držali v zaporu šest let dalj kot pa bi smeli. Kar hočemo tu poudariti je, da je bil kaznovan zato, ker je vzel prazne formul ar je za čeke, torej v resnici ni ukradel nobene »gotovine ali blaga, vz-lic temu je dobil tolikšno kazen. A v tej vojni vidimo, da tisti magnati korporacij, ki so vlado prevarili za milijone, odhajajo e sodišč brez kazni, ali pa s tako majhnimi, da se jih za tolikšne prestopke sploh ne more smatrati za kazni. Na primer uradniki korporacije, ki je fprevarila vlado v vojnih naročilih za 30 milijonov dolarjev, eo bili kaznovani samo s $35,000 globe. Sicer 'pa se ta divojna mera justice ni pojavila šele v tej vojni. Je taka že od nekdaj, kjerkoli prevladuje sistem posedujočih. (Nadaljevanje s 1, strani.) Enako ao ugotovili v Londonu Kajti tata komisija naših senatorjev se ni obregnila v «vojih "tajnih" poročilih samo Rusije, temveč tudi Velike Britanije. "Anglija hrepenii po osvojitvi vseh mednarodnih trgov, je vziklikala komisija senatnih romarjev. Mi bomo ostali na cedilu tudi v svetovni ¿rako-plovbi, ao vajamrali isti senatorji in ob enem poudarjali, da ža-nje za naše "lend-leaae" prispevke med Arabci in Italijani Anglija 'kredit. London odgovarja, da je to besedičenje a-meriTlkfih romarskih senatorjev brez podlalge in v dokaz so angleški državniki navedli dejstva, 'katera niso na trhlih nogah. "Druga fronta" v Aziji Angleži, ki o Sibiriji, Rusiji in o svetovnem položaju vedo veliko več kakor pa omenjeni senatorji, poja*miUejo, da ni prav ipozivati Rusijo v vojno z Japonsko zato, da nam "prihrani milijon življenj". Vsakdo, sovražnik ali prija-teljN Sovjetske unije ve, da je najmanj 76 odstotkov Hitlerjeve oborožene sile treščene na vzhodno fronto. Ni ga med oslščnimi kot med zavezniškimi opazovalci, ki ne bi vedel, da je Hitler šel v Rusijo prepričan , da jo bo v š?stih tednih do kraja premagal. V Rusiji znešajo tivljenjfike izgube njene armade vsak teden več kot pa ameriške v dveh letih vojne. A vzlic temu se drzne komisija senatorjev podpti izjavo, ki pomeni nič manj kot toliko, da naj se Rusija tudi z Japonsko zapodi v vojno zares, in naj pri tem ona potroši svoja življenja, mi pa bi »pirovftli zmago in narekova-i li brezpogojni mir mikadu, mcfda na stičen način, kakor smo ga Viktorju Emanueki v Italiji. Ampa/k ker Rusija res žrtvuje v vojni, ne samo tanke iiV letala, temveč tudi ljudi, je prav gotovo, da jo je senatna kcmrrija s svojim "tajnim" poročilom «veznemu m»natu opozorila na nevamctft. Namreč na nevarncUt, ki ji preti iz soban zavezniške d¿piomacjje. Zvezni sodniki zohtevojo večjo pločo Kongresnik Chauncey Reed iz IHinoira je v zvezni poslan-eki zbornici predlagal zvišanje plače federalnim d ¿striktnim sodnikom z deset na 16 tisoč dolarjev letno. . izvajal je, da so v primeri s sodniki posameznih okrajev ki držav jako slabo plačani. Na primer okrajni sodniki v državi New York prejemajo $22,-600 na leto, v New Jersey ju $16,000 in v Michiganu $13,-600. Prednost zveznih distrikt-nfh sodnikov je pred večino drugih v tem, da je njihova služba dosmrtna, in kadar so Upravičeni do pokojnine, je tolikšna. kakor je znašala plača. Vse stroške, ki jib imajo v zvezi s svojo službo, plačuje zvezna vlada. Vzlic temu bodo dobili .povišanje, kajti "little ¿till" formula zanje ne velja. Župon Colcutte apelira za živež Osvoboditev iz pomanjkanja je ena izmed štirib svobodàMn, ki sta jih proglasila Roosevelt in Churchill. Toda provinca Bengal in mesto Calcutta jo poznata le na papirju, na katerem je bila razglašena. Ne samo v Bengalu, tudi v raznih drugih krajih prostrane Indije divja lakota. Ljudstvo zahteva hrane, demonstrira m policija jo kroti s krepeljci in krogljami, ker ji živil ne more dati. V stiski se je ! Calcutta, Syed Raàpudduja, o» bmll na newyoràkega župana La Guardk) in na londocidteca lord-mayorja, da naj pod vzame ta akcijo za (pomoč ljudstvu v teh krajih Indije, ki umira vsled glada. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor šeli prešteti zastopstvo ta nabiranje naročnikov Prole• tarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piU upravniitvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje gtastto Proletarec. , Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bqmo imenik radevolje popravili. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE .. CHICAGO 23, ILLINOIS . I CALIFORNIA. Fontana: John Pečnik. Oakland t Anton Tomiič. U» Angolas: Frank Novak. Sa« Francisons A. Leksan. COLORADO. Crested Bntta: Ant. Rlobodnik. Puokloj Ludvig Yoxey. WaUaabnrg in okolica : Edward Twli ILLINOIS. Ckiaago ia okalica: Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chaa. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank Zaits In Frank S. Tauchar. La Salla la okolic: Anton Udovich in Leo Zevnik. Springfield: Joseph Ovc« In John Goriek. Virdant Fr. Uersich. Wa«kagan*No. Chicago: Martin Jud-nich. INDIANA. ladiaaapolist Mary Stroj. KANSAS.. Arma: Anton Shular. Atoadla 1 John 8ha!ar. Wost Minorai: John Maro*. MICHIGAN. Detroit i John Zornik, Leo Junko, Jo-Detroit.Daarkornt John Zomik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl. Msx Marts. CKi.Kolmi Frank Klun. Dulntki John Kobi. ll>. John Teran in Jacob Kunstelj. MONTANA. F-.t Halona: Joseph lîWieîleh. «od Lodg* t |c. Ar «notni k. NEW JERSEY. Klisakotki Amalia Oblak. NEW YORK. Cow*od«. James Deklava. OHIO. Akron • K« a moro . Barkortoot Mike K o pac h in MaU. Močnik. Bridgeport in okolica t Joseph Snoj m John Vitas. Cleveland: John K rebel In Joseph Lever. Girardt John Koein in Andrew Kr-vina. Glencoo: Albins Kravsnja. LUkon.Powor Petal: Jacob Bergant Piaey Fork: Frank Zavrttoik. poorkatan Poiat, O.t John Cuael Warren: Joa«ph Jet. ' PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar, Burgettstown-Slevan: Joseph KrmeL Crafton-Moon Raa: Jennie Jerala. Canotfsknrg-Strakanot John Tercel j In Marko Tekavc. Colo grove: Tony Stopa r. Export: Jos. Brits. Foroet CHyi Anthony Drasler Jr. Po|at Mario«t Tony Zupanttt. Hermiaie: Anton Zorn Ik. Imperial: Frank Auguitin. Job nit own in okolica t Andrew VI-dt ich, John Langerholc, Ilija Bu-halo in Frank Cvetan. La t robe: John m Miry Fradel. Lawrence: Louis Brltl. Library: Nidk Triller. MoadowUndai Martin Baits. Park Hill - Coaemangk, Frank Pod-Koy." Skaroa: Joseph Cvelhar. Sygaa: Lovrenc Ksviic. Potovalna gastopnlka sa Proletarca, Amerilki družinski koledar In Majski Glas sa sapadno Penne Anton Zomik, HoeaiiaJe, aa Cambfia in Somerset okraj pa Frank Cvetan, Johnstown. WASHINGTON Seattle: Lucas Dobsljak. WEST VIRGINIA. Star City: Lawrence Selak. Thomas« Unhart Werdlnek. WISCONSIN. Milwaukee I« West AHie: Louis Bar bo rich. Skekeygaa; Frank 8t«i. Willerd: Mike XrulM. WYOMING. Kommerer I« dkaliea: Anton Tratnik In John H. Krsisnlk. Reck S«ringe: Juh« J< VESTI IZ S. D. CfNTRA Chicago. — Blovefinki dalav-iki pe.-nik Anton SeliKkar pravi v enem svojih najmočnejših veraov: ... In je zoipet jesen. .,M Tudi na vrtu naiega Centra je 44zopet je^en". John Chamazar je v minulih hladnfh, deževnih dneh, o-•gledovai usihajoče rože, gledal v mraz, se potem v^edel k peči hi napisal: Pet let ara se mUva »kopaj IJakUa... RaaliJao cvetje »va medtem vagejlla. •• kcJoae» stara Uro. u »edao polna je prevaro. če pa m ie posdrerim, roio sope t kom sadil ter »pomia a koleani aa vH« kom kladII. Ta «p je morda le prevara, ki aa aeota «Ima parat ker kels«sa je od vraga, . — mm ogae aekaaega praga. Potem, ko je gornjo pe^em napisa J, je bik) deževnih dni konec m naatak) je indijansko poletje. * . Ovetje ae je epogumik) ki že vegetira. Pa je John Chamazar vpraial Franka Sodnika, tajnika koaporacije Slovenskega d t ia v> ke ga certtra, ki ae a fo-tograf-ko umetnostjo veliko peča, naj napravi vr.ito slik, da jih bo poslal prvemu vrtnarju na&ga Centra, Mihaelu Rea-dingu v Kalifornijo. Frank Sodnik je to storil in snel Klike, o katerih John Cha-nmzar meni, da morda oko tako lepe kot pa je prostor v resnici. IPa je obratno. So kakor nlh 1*1¡I predstavijo kar ko- Zaposlenost žensk y Angliji &¿ek raja m oči in duAo. # ^ ' Scdnik je torej svojo nalogo umetniéko izvrAil in Read im, ki je razume na vrtove, bo slik nedvomno vaiel. ¥ Katka Hcvattei, člaJiica Dru-žtunega kluba Slovenskega cen«>a, se je ediločila za pneae-litev v Californijo. Njen soprog je že tam. Tako gredo od tu drug za drugim v to "zlato deželo". Se celo Mike Zupan je ¿el tja in se pohvali, da mu je Cattfcmija ra. Ima • JProtnik komunizmu toda do-Hh v«k četrtek popoldne. iber Poznavalec potre<¿ Rusije. Pevsrtci ihcr Sava je zaíasno | Tj - — tako pravi odber — preñe- 'v. r. V Novi Zelondiji haJ z vajami, ker je izgubil izgubila par mandatov nekaj moči veled vpoklica v! D . , ' llá> , oPn nedavnih volitvah v par-armada, nekateri delajo pono- . _ , „ . ... . Fv ei. drugih pa je .premalo, da bi 1 "mt H \ Ze,an M - 88, O 3«, M 40, M 41. « 47, H 48, - 60, - «8, M 54, " 56, M 60, M 62, " 68, 65, " «7, - 79, " M 80, M ' n 88, " * 87, M 89, Westmorelandaka fed. W Newton, Pa.......................13.80 Willock, Pa..................) 6.67 W. Aliquippa, Pa.----------12.46 Springfield, 111..........7.50 -Sheboygan, Wis......................28.00 Midway, Pa--------------------------10.76 St. Louis, Mo. ......................8.00 Virden, 111..........................................3.09 Chicsco, 111.......................6,50 Conemaugh, Pa......................9.00 Frederiektown, Fs..............16.00 Sharon, Pa........................100.00 Bridgeport, 0..............................87.00 JoUet, III. _______________________222.00 Am* to nia. Pa..........................50.00 Cleveland, O......................600.00 Kemmerer, Wyo......................13.29 Sheboygan, Wis. __________________4.60 Pueblo, Colo................................../ 6.00 Cleveland, O. ________________________149.00 Denver, Colo..................................21.00 DR2AVUANSKI PRIROČNIK aova knjUnca, s poljudnimi navodili kako posti» ti AMERIŠKI DRŽAV. LJAN. , Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki atavijo pri izpitu za driavljan-stvo, vsebuje knjižica ie v II. del« nekaj važnih letnic iz sgodovine Ze. dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenlh držav, Lincol-nov govor v Gattysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine drŽave. Cana kajiiici ja *a poštnino vrod. Naročila sprejema: Knjigarna io 50 cantov e rca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. H Johnstown, Pa..............................6.00 H Chicago, 111......................................,.7.00 " okroije Milwaukee ............126.00 H Chicago, 111.......................600.00 " Crivitz, Wia......................30.00 M Brooklyn, N. Y................13.00 " Worcester, N. Y______________________17.25 " Los Angeles, Calif..................71.60 " Girard, O-----------------------------100.00 H White Valley, Pa..................60.00 M Walsen burg, Colo..............6.00 H Brooklyn, N. Y.................16.00 " Pueblo, Colo. ..........................25.00 9NPJ, Export, Pa...................................60.00 Dr. it 34 SNPJ, Indianapolis, Ind.....................................8.00 Dr. It 817 SNPJ, Export, Pa............................................. 1.60 Clanatvo dr. it. It BNPJ, Murray, Ut«h (Zugel) ....... 48.25 Clanstvo dr. M. 518 SNPJ, Scranton, P«....................................3.00 NafcmJ U. Simone, 8alt Lake City, Utah........................................58.00 «lanatvo dr. It. 198 SNPJ, Willard, Wis. (Kim)........36.00 Dr. It. 174 tfiSKJ, Greenwood, Wis..............................6.00 Dr. it. 10 JPZ Sloge, Sheboygan. Wis.......................................26.00 Poatojaoka Ü. 33 JPO^SS, Bmddock, Pa..................................200.00 pMUMiAfid ______________ •OOOaoo**eonoo•oo•o•oeeeooo**•eo•••oo•e•e••oo*••a 23.50 Cokova broiura .......................................................................14.26 MKUtll >MIM POSLUŠAJ I E vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure "dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo Georoe Morchan .................. Skupni dohodki _______________ tadatki v a vgastot Stanarina ta urad ..................... rbünijiA Taipaai ............................................... Telefonska napeljeva in uporaft>a................ Uradnikov s plača ........................... Leí v uradu ........................................... Revija Free World ....... dtroiki sa aejo iztriev. odbora .................... Vosnlne in dnevnice sa sejo Zdr. odbora...... Predsedniku aa Mik oče stroikr ................. Zdrulenemu odboru v seéetno pomoč ........ $ 2,962.68 fl6,64S-.93 t 50.00 .46 4.89 8.78 126.40 1.00 » .40 2.00 110.00 356.06 1,000.00 PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI [ PODPORNI JEDNOT1 1 NAROČITE 81 DNEVNIK | 144PROS VETA" • Staaa sa cvlo loto 86 00, pol lata 83 00 Ustanavljajte nova druitva. - Deset članov(ic) je treba sa i novo druitvo. Naslov sa list in ] sa tajništvo je: 2457 S. Lawnda!ex A v«. CHICAGO 23, ILL. MMIIIMMIM4MMMIMI Skupni i sds tki .. Ročna blagajna , Bančna blagajn« 1,669.98 9.77 14,974.18 $16,643.93 $20,707.69 Pregled vsak dohodkov i« ladatkev te organiMciJat Skupni dohodki od 6. dec. 1944 do 81. avgusta 1943 ......... Skopni isdatki od 6. dec. 1942 do 81. evgu^a l0iq ' * 791 ^ Manca ......................................................... $14,983.95 Dr. Joba J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON 3724 West 26th bireet Tot Crawford SS12 OFFICE HOURS: 1(30 to 4 P. M. 'Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8i30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Ros. 221» So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If oo aaswor — Col , A as tin 6700 a Joseph Salar, blagajnik Mirko C. Kokol, pomožni tajnik *MIII4M6IMMMMMM«' ! BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-861 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. t................m«»» A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers .^FFICIAL ORGAN OP F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE. COMMONWEALTH NO. 1883. Published Weekly at 1301 5«. Lawadale Aft. CHICAGO 23, ILL., October 13, 1943. VOL. XXXVIII. Sanctifying a Big Treasury Raid THE MARCH OF LABOR St retary of Commerce Jess* Julie» gives Mr) official b)essiu£ to the* l.ugc^dverliscments which are flooding the magazines and duily press. And he issues a 96-page booklet to prove that such advertising ia "a constructive» contribution to the war effort." Well, let us see: The "Wall Street Journal" estimates that the na lion's advertising bill this year will reach the record total of $2,000,000,000. Probably half will be contributed by concerns which have nothing to sell to the public. Then why do they sdvertise? To gain favcr with the press snd to i avoid excess profits taxes. It would probably be a modest estimate to say that this $2,000,000,000 advertisings ampaign will cost the Publk Treasury $500,000,000. Of course, the magieine and newspaper publishers like the idea. Most of thorn arc Making much more money than they have ever msdc in peace times. But # are told every dsy thst Uncle Ssm needs the money, that we must scrape the bottom of the barrel to buy bonds. In the circumstances, why should the government tolerate this sinful waste of money on needless advertising? There is only one possible snswer, Tod that ia that the administration does not wish to offend the publishers. It is all right ta hold up a wage increase granted^* group of working men—insufficient though it may bo-—bat there must be ao attempt ta reduce the profits of the men wko control the chief mediums of publicity! Labor. The Transportation Snarl - v Two of tko worst passenger traia disasters ia history—tke wreck of the Pennsyhnsnis's crack Congressionsl Limited end the New York Central's deluxe Twentieth Century Limited—emphasize the critical import-*;»ice of untangling the nation's transportation snarl—a problem to which the Truman Committee is about to direct its sttention. Everybody knows that the country's railroad system has been subjected to terrific wartime strain, but it is not so generally known thst cut lesst a part of our present plight stems from bureaucratic bungling in Washington. The thoughtless demand of the office of Defense Transportation for relaxation of safety laws at a time when they are more urgently needed than ever before and the stubborn refusal of the Roosevelt Administration to permit wags increases for railroad workers, thus slashing further the thinning rsnk of rsilroad labor, are but two examples of fumbling at the Washington switch. A tkrid burden on the transportation system—the Army's poiatlasa skiftin* troops from camp ta camp has placed an enormous strain oa the railroads, causing grant waste in time and money, according to Hanson Baldwin, military analyst for tke New Ycrk Times. Baldwin's recital of several examples of reckless and extravagant Army use of transportation fscilities ia well worth repeating here: "A friend of mine,' a corespondent in Philadelphia writes, 'enlisted last August... he wss shipped to St. Petersburg. There is was found his hearing was unusually keen, so he went to Radio School at Madison, Wis., in Octcber, then to Ke rns, Utah, in November, and to Sioux City, !fj., in December, where he shoveled coal.' "Such instances are not exceptional; the average Army man m y ba shifted to six different stations m the first six to 12 months of his Army career. i > . i "Tko point is net only In win the war, but also to win it as efficiently j and aa quickly and as cheaply, in blood and meney, as possible." Tfte Progressive. Labor Draft Plus Private Profit Equal Slavery MILAN NEDICH—WILL HE BE PROMOTED FROM QUISLING TO DARLAN? Milan Nedich, Hitler's quisling in Belgrade, was reported to have held a conference on Sept. 19th with his Nazi ''-oss. Nedich is a former Yugoslav army general, a minister of war under King-Dictator Alexander as well under Prince-Regent Psul. He becamc a pro-Nazi In '38, following a viait to Germany. In Nov. '40 he wanted Yugoslavia to att&ck Greece and seise Salonika. In April '41 he commanded the Yugoslav Army of the South; the German Wehrmscht got into the Vsrd^r Valley from Bulgaria with the greatest of case. As the'No. 1 Serbian quisling he has executed, or holds in concentration camps, tens of thousands of «Serbian intellectuals, workers, pea-rants, students and priests. One of his side-kicks is a former Chetnik leader Kosta Pechsnsts, hero of Ruth Mitchell, who insists thst he—like Nedich—Is not s quisling bectfuse he is a Serbian. This sort of propaganda favoring Serbian quislings in Ameiics St not spread only by Ruth Mitchell, but also by other lecturing snd journalists friends of the "Yugoslav" ambassador In Washington, Konstantin Fotlch, who happens to be a first cousin of quisling Nedich, snd whom Blsir Holies, a Washington correspondent covering the State Department and the White Hc4|«c, described in the January '41 H t.pera Ma* gssine ss "a Scijian Herrenvolk man, who uses his office as repie-sentative of three Yugoslav poeples to further the csmpsign «gainst two of them, Croatians snd Slovenians." Fotich did not protest this character-isation. "' Another first cousin of Nedich's— also of Fotkh'a~-is Dlmitrye Lyo-tich, the fuehrer of the Serbisn Nssi party in Belgrade, organized daring the regime of the first pto-*Nssi premier in-Yugoslavia, Milan Stoyadlno-vich. whi in '86 sent Fotich to Wseh-ington. * | Yet at this writing, late tn September, it is snything but excluded that the Angto-Americsp comm nd-ers in Csfr* and their diplonrartic superiors in London snd Wsshington plan to use Nedich in connection with the forthcoming invasion oi the Balkans. They don't contemplate If the first thing Adolph Hitler did after he came to power was to .-rush existing lU>or unions, the second wss to organize a labor front which he could use to control workers in the interest of the ruling elsss of thst r.ation. That was how he brought order to Germany—the order of slave labor. But slavery is slavery, no matter where it develops. And so we warn the people of America that this nation has reached a point where they will be, in fact, just where the German workers were'tfhtn the fuehrer regimented them under the dictatorship of Dr. Robert Ley. The machinery is already here for a through-going Isfcoj- draft. People vill have to work when and wherj ordered. James P. Mitchell, director of the Industrial Personnel Division of the Army Air Forces, described recently the labor drsft as "essential." ' • We a:e at wjr. The urgency for united and planned action on the economic, as on the military, front is so great that s drsft of labor msy, indeed, be justified by necessity. And if that be so 4r4 shall sccept the com-r/unds of our government for the common welfare. However, we emphasize... FOR THE COMMON WELFARE! American workers will not and should not object to sacrificing their individual desires snd conveniences for that. But workers fhould object to being drafted into any industry which functions fcr the profit of private owners. Far wa say that a labor draft, plus profits equal» slavery. That is true in Germany. It is true in America. It is true of the profit dealing with him exclusively, but are taker is a foreign conqueror. It is true if the profit-taker is a nstive soa. of the opinion that Nedi.h will be prepsred to do s Dsrlsn for them when the time comes. F' H is thst some circles in Cairo he ve been in contact with Nedich and that of late reactionary prints in America sni England hsve had kind worJs to say about him. Fact is. that General Pera Zhivkovieh— the first Yugoslav diet tor-premier, dft^n fe fared to as the Yugoshv Prinze de Rivera, a friend of Fo-tich's, now in Cairo as King Peter's deputy tommanler-in-chief and acting minister of war—has long been in contact with Nedich as well as Mikhailovich, who has long been in collaboration with Ncdich. The president of the United Committee—before it w a formed; on December 29, '42, to be exact — uj-med the then Under-Secretary of State Sumner Welles and, through him, the State Department and the President that to use s Darlan in Yugoslavia in the person of a Ne-dich or a Mikhailovich is going to be a very risky military business. Th. t warning is heieby repeated publicly. It is given also in the editorials reprinted hereinafter from distinguished English journals. When the power of government is used to make Henry Smith work for the urofit of John Jones, freedom is dead. Workers should understsnd thst snd hsve their snswer ready when the draft call comes. That answer should nut be a refusal to reive. It should be a demand that industry itself, snd industry's owners snd managers shvJl likewise be drsfted ... snd thst the nation's mechsnical resources be operated for use instead of for profit. That's the way to make the draft a matter of common effort snd ¿oirmon interest. That's the wsy people csn submit to9s draft and still be free. That's the wsy to make common interest a real thing. That's ¿he wsy of democratic Socialism.—Reading Labor Advocate. PROFITS OF PACKERS. tfAVE INCREASED OVER 400% But tkey Still Y oil for Higher (Mas While America's big mest packers »re yelling for an outright lepeal of price ceilings, the OffLe of Price i Aatminl ti tion revealed thMt theii »refits hsve skyrocketed to over fcur imes the svsrsge of three pre-war rm«—1 »36-1989. v A confidential 0. P. A. study, "overing 63 companies which han lie i * per cent oi the nation's mest production, made the sUrtling disclos-ire thtt, whereas profits of the oackers aggregated $24,971.000 a year in the pc cctimc base pcricd, they had s.ootcl to $108,013,000 in 1942. Not only ¿Id the total "uke" shoot up, but on ea j dollar of in-vestmsnt, p:ure. Why, then, does the President clahn we ate engaged in a cruaadc to liberate the Vatican? Because the Vstiean is now ruricunded by Nasi troops stationed in the srea six ut St. Peter's Squsre. Pope It Not Free AdmitRng that the Pope is not formally in a stste of siege, the rresident pointed out that he does not have anything resembling com-plete freedom ss long sa those troops sre present. ' This is true enough, snd no one supposes thst he wants to be surrounded by Naai troopa. But dolt this mssn that he wishes to be put in a position of being rescued by British snd American troops? Tt may be that Pope Pius doesn't appreciate having foreign armies battling for the honor o( saving him. Especially whAn he was getting along very well before we interfered. ^ ..The p<\>ea were prisoners in the Vatican for 60 years snd we didn't do snything about it. It wss not antil 1929 that they secured a tresty recognizing their wyvereignity,» fropi the vety government we destroyed The Italians don't especially like the idea of foreign armies fighting over the righ* f pzo tec ting the Pope. Too often hsve they seen fo^alcn powers interfering in their cffalrs on ruch s pfetxet. In 1814, they were glad to sec Pius VII rescued from Nrpolpon who had held him captive in France for five years. But they didn't like to see'Austria claim the crrdit, snd v resume .upon the situstion to tighten her rule over northern Itsly. Purpose: Ta' Eject the Nasts .Some years later Italy was the battleground where Austris snd France fought om the right to protect the Pope. The Italians were not able to rid their country of foreign domination until 1870, when Franco-Prussian wsr msde it ne ssry fcr the troops of Napoleon HI to be withdrawn foiw Rome. The Itslisns sre very sensitive on this point and so Is the Churdh. Neither of them want the Pope to be made the cbjsct of crusades launched for othsr pui poses. Everybody knows we are not driving towird Rome to rescue Pius XII. We sre going there to throw out the Germans, and we would go even If they slkwed> him full sovereignty over Vspcan fclty. Why «onfuss the iss<|s? t ï res- NEW ZEALAND VOTES A few weeks ago the Lrbor party wss returned to power in Australis by s smsshing majority. Last fiatur-day the people of New Zealand gave their Lr bor government, under the leadership of Premier Peter Fraser, a similar vote of confident*. true, Frascr's followers lost nine sorts, but they retained an overall majority of five. That'* a narrow mnrgin, hut it is sufficient. Thst the New Zealand Laborites iro justified in indulging in a little crowing is emphasized by a review oi the facts. The leaders of finance snd indu* '.ry wsre almost solidly against them. Most of the irlsnd's doctors were iU > in < i»i>ofition, beesuse they are fighting the Labor government's (lealth insurance scheme, wioh proposed adequate medic "1 service fqr every New Zealander. Also s number of independent movements endeavored to split the.vote, but failed dismally, ' ' ,, t For many years, no party was able to secure a majority In PSrllamsnt. Tke Labor party accomplished o-C*oat national question. It muet deride whether to support the unedrgnsun4 and guerills movements or continue ' alternatively to attack or to ignore them. Some day soon, as liberation approaches, it must also make up its mind whether or not to givs fcrac-tics! effect to» the provisions of the Serbo-Croat Agreement and reeatsS-lish the broken relations with the Bsn of Croat*:«, Subashlch. If the new Government under the cloak of political neutrality s>id expediency leaves thfese questions «unsolved it will in practice merely p*r-petuatr the tosctionary policy of former pan^Seibisn governments, if the fsll of this Csbinet. too, U ramc early date is not followed by • radical change in ruling personalities, it is likely that Us hostility with which it* nominal subjects would greet it* liberating misskn would set very considerable problems fcr allie^ diplomr y. NO SOLE LEATHER Seventeen million pslrs of shoe* •which are to be ipanufact*r*1 «luring the lsst three monthi of this yesr will hsve solss of synthetic mb W or pliatLs, under a ruling handed down by the War Production Board. It raid thst leather Is so «•rce that none can be spaied tor soling. Of two heroes, he is the grestsat who esteems his rivals moat.—Beau-melle.