iziiajajo L iii 15. vsacega uieseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za iiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, doyise pa uredništvo. enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr. VABILO titi IjTad^fei shod, kftteregii priredi kiit(>1išk<» ]M>1iličiio (tništvo /u Doleiijsiko v nedeljo, 2. septembra ob 3. uri popoludne pri TREH FARAH poleg Metlike. p o r o č £i 1 i bodo: 1. Poslaiiet; V. Pfeifer: o dVoJem delovanju v driavneiti zboru. 2. Vodja R. Dolenc : o gospodarskih razmerah na Helokraiijskcin. 3. Župnik F. Sctiweiger: o vplivu verskega živ- ljenja lia gmotno blagostanje narodovo, 4. Poslanec F. Povše: o davčni reformi. 5. Dr. J. Krek: o kapitalizmu in njegovih po- gubnih nasledkih za ktneřki in obrtni stan ter o knieikih zadrugah. Nabiranje novih udov v „katoliško politično druMvo za Dolenjsko." K obilni udeležbi vabi Odbor „katol. političnega društa za Dolenisito". Nenavadna sedemsto-letnica. Mej zgodovinske dogodljaje I. moramo prištevati Èudno spreobrnjenje nekega iiida, o kterem sb je njega dni veliko pripovedovalo. Takrat je Živel na Dunaji, tako pravijo, neizrečeno bogat Žid. Dan današnji se sicer ne žuje rado, da bî 8e govorilo o tacih rečeh ; še težje pa je iuti, »to se Židom že kaj veè ožita, ako se reče, da niso samo liogaif, ampalc (udi skopi. Saj je dokazal profesor Notlinage!, da so židje vsestransko tirez iiibe, to pa ne bi bilo restiiiiio, ker skopost Je na vse zadnje veudar-le hiba. V istem času pa se ni bilo proftaorja Nothnagel-na, in Dutiajíanje fso bili tudi vže takrat predrzni židožrci. Imel je ia imoviti Žid na Židovskem trgu lastno hišo, ktero so sploh imenovali „pri skopem ključu", in Diieiida ne zastonj. Nikdar namreč se ni obrtiil Diiiiiišiiji list iiilii Volilni shod v Trebnjem, (Konec.) ^ G. državnj poslanec Po vse je nadalje govoril o volilni reformi t. j., da je treba prenarediti volilni red in volilno pravico. Sedaj na Dunaji -■>53 poslancev postave dela; te poKlance pa volijo kmetje, meščani, grnjsčaki in obrtniki ter trgovci. Ali kakor se sedaj voli, se godi med stauovi največja krivica kmetom, med narodi pa Slovencem ; veliko večje število poslancev jim gre, kolikor jih res imajo. I*osebno pa se še krivica godi delavcem, ki morajo tudi za vojake služiti, indirektne davke plačevati, pravice pa nimajo poslance voliti. Delavci po svelu se poganjajo za to pravico, in vlada jim jo hoče dati, pa le fabrilkim delavcem, ki naj bi volili za-se 44 poslancev. Zakaj bi pa kmečki delavci ne imeli te pravice, če jo imajo fabrižki? 0. poslanec pravi, kadar se bo ta postava sklepala, da se bode potegoval za pravico. Nazadnje pozove pričujoče volilce, naj bi mu konec shoda povedali svoje želje. Nazadnje spregovoril je g. deželni poslanec Žitnik; Glavne reci iz deželnega zbora povedal ključ v ključavnici, ako je lačen berač miloščine prosil pred vrati, in vedno nepremakljiv je bil tudi ključ v denarnici, ako je bilo treba kaj iz nje vzeti, in ko bi veljalo celo za lastno uaebo. Kako si je žid nabavil svoje obilno premoženje, o tem nič ne pove zgodovina, samo to pravi, da ga je imel in skrbno varoval. Prizadeval si je gotovo tudi množiti svoje zaklade, a ne z obrezovanjem, dasiraviio je bil v tem poslu pravi mojster, da mu ni bilo para. Obrezoval pa je male židovske sinove, nemara da tudi novce, todi o tem zopet ne črhne besedice zgodovina, paČ pa ga hvali, da je obrezoval popolnoma brezplačno, iz gole verske gorečnosti. Omislil si je celo lastno ladijo na Donavi, zakaj klicali bo ga daleč na okolu v židovske družine, v kterih se je pomnožil moâki zarod. Izmael mu je bilo ime, temu premožnemu Židu in izurjenemu molieljnu, to je obrezovalcu. Nekega jutra na vse zgodaj pride k njemu prosti (Ivo strani priloge. Vam je že gospod dr. Papež. Kam gre iia^ denar, vpraša krnet; povedal bom, kam pojde letos. Deželni zbor stane Ó900 gld , deželni odbor 54.000 gld. Dežela ima dve Iiiši, most v Krškem, kmetijsko iolo na Grmu, kar vse veliko stane, 54 000 gld. bo ělo za vodnjake, uravnavo hudournikov in rek, za osuševanje zemljišč, za pogozdovanje krasa, /akaj pa nam nič, bo kedo vprašal. Prosite, kedar bo treba; kdor prosi, dobi. Za bolnišnico, blaznieo, kjer 80 norci, najdeniSnico in porodnižnitio gre nad 131,000 gld. Posebno veliko stanejo bolniki v Ipitalili v Zagrebu, Karlove», Trstu \ lansko leto čez 72.000 gld, Straïno draga bo nova bolnišnica v,Ljubljani, Čez 200,000 gkl, bo dražja, kakor so mislili. Cest prej niso veliko delali, zadnja leta poveoil nove ceste, letos se bo porabilo zanje 173.000 gld., za občinske ceste 'iii mostove 48.000 gld. Da.siravno so učitelji slabo plačani, vendar šole veliko stanejo (pa naj bi jih bilo manj, se oglasijo nekateri). Vsi stroški Kranjske dežele m letos znaSajo čez milijon goldinarjev (1,180.000 gld,J Kje se bo denar vzel? 115.000 gid. nesejo deželne liiše ifi posestva, vsp dnigo treba je dobiti pri davkih. Nekiij nese dac od vina; od snopsa pray veliko, namreč 175.000 gkl. řistega dobička. Kar pa še zmanjka, doliiti so mora pri davkih. Na 10() gld. cesarskih davkov bilo je zdaj 28 gld, deželne priklaiie. Pa bo premalo. Nekateri poslanci so hoteli deželno prtkiado zvišati, da bi bila 32 gld. na 100. Drugi so rekli, naj se za letos 250,000 gld. na posodo vzame, ker vendar ne bo zmeraj toliko stroškov, kot ravno zdaj, ko se bolnišnica v Ljubljani zida; in pa na pivo naj bi se tudi nalo/il davek; eden krajcar od litra, kar bi neslo na leto okroglih 100.000 gld. Žid, — s tem pa ni rečeno, da so Židje tudi sužnji, ampak le, da je bil ta žid prosto in skromno opravljen — ta poprosi imenitnega molieljna, naj bi blagovolil iti ž njim, da bo obřezal njegovega novorojenega sinčka. Izmael se kar niČ ne obotavlja. Nemudoma zbere skupaj vse, česar potrebuje, pripravi se na pot in odrine s tujcem. Nekoliko ur se vozita mirno in brez vsacega zadržka po gladki veliki ce.'iti, slednjič pa sta jo morala kreniti na stransko pot, ki je držala skozi velik gpjzd. Konji so se kar penili truda in vročine. Cim dalje se vozita, tem temnejše nastaja v gozdu, tem bolj se križajo petje, gojzda pa le noče biti ne konca ne kraja. Slednjič se začne svetliti v áumi, a ne vidita druzega, nego strah in nevarnost. Prav tik poia zija na eni strani globok pre])ad, na drugi strani pa strié kvišku strme pečine. En sam korak rta desno ali na levo, in bilo bi po njih. A premda je bil pot Gospod poslanec obljubi, da se bo potegoval za koristi kmetov, kedar se bo delala lovska postava, če bi zopet silili napraviti višjo dekliško šolo. (Naj jo plačuje kedor jo rabi ! Bravo 1 izmed volilcev,) Ob enem pa volilci sprožijo notarsko zadevo, namreč sitnosti in stroške, ker se mora za vsako malo ree pri notarju pismo delati. Ko je gospod Žitnik končal, začelo se je splošno pogovarjanje, ki je prenehalo le za par minut, da je domači g. župan zahvalil se gospodom poslancem za njih delovanje in za poročilo, ter priporočil jim, naj tudi v prihodnje delajo po geslu: „vse za vero, dom, cesarja", posebno v blagor vernega kmečkega ljudstva, na kterem sloni sreča domovine. Shod katol. politicneg^a društva na Pristavi pri Tržiču. Vsi shodi imenovanega društva so bili sijajni. Gotovo smemo ravno to reČi o gorenjskem shodu pri Tržiču. Po krasnih pripravah in obilnem številu, v katerem so prišli vrli Gorenjci k shodu, so pokazali, da so res možje, ki vedó ceniti vero in dom in zlasti še svojo gospodarsko korist. Mali prostor vaSega lista nam ne pripušča o tem obzirno govoriti, marveč hncem podati le nekiere poteze z namenom, da se Dolenjci i'avdušite za podobni shod vaVga katoliškega političnega društva, ka terega bodcte imeli 2. septembra v Metliki. Upam ntimreč, da za Gorenjci nikakor ne bodete zaostali, jih morda po številu celo prekosili, ker so vaše potrebe večje nego Gorenjske, Udeležilo se je shoda nad 2000 ljudi, med katerimi je bilo jako mnogo gorenjskih županov, duhovnov, pa tudi izobražencev iz Tržiča in go- toliko nevaren, vozil je vajeni tujec tako hitro, kakor popřed. Bilo je uže skoraj polnoči, odkar se vozita, in še le /daj je postal pot nekoliko boljši, voz drdra bolj mirno. Z vidnim veseljem ugleda Izmael od daleč obilno število razsvitljenih oken. „Oj, to je pa veliko mesto; tu bova ostala, kaj ne?" vzklikne zadovoljno. „Da, tu smo," odgovori tujec; „v tej vasi jaz prebivam." „Kaj? To da je vas? Saj so poslopja kakor v mestu I" „Naši prebivalci so bogati, a najbogatejši mej njimi smo mi židje. Ali vidite tisto bišo tam na desno, ki je najbolj razsvitljena? Tam je moje domovanje." „Kdo bi bil mislil, da ste Vi tako bogatil Va§a obleka tega pač ne razodeva." „Ali se pozna pa Vam, da ste tako premožni ? Vidite, da ne smemo Človeka soditi po obleki. renjskili mest, Gg. govorniki iz Ljubljane so nam tudi pripeljali še druzih dražili narodnjakov iz glavnega mesta. Po prisrřiiein (»ozdravil domaííťga gosfioda župana je povedal v jedrnatih besedah g. deželni in drííLVíii poslanec Povie, ItakSen namen ima shod, ter naprosil g. deželnega odbornika dr. Papeža, naj prev/anie predsedstvo, dokler on govori. V svojem govoru raicpravlja, kako kmečki stan propada vsled iiiogožnega kapitala konkurence in tovarn; kako je padla cena kmetskim pridelkom, nasproti pa so se podražili posli in davki, Trel)a je kmetu pomo^-i. Živinoreja še nekaj nese, a tudi tukaj imamo že nevarnega tekmeca, ker Avstralija preti, da hoče s parobrodi preskrbljevati iiaSe kraje % mesom in živino. Na Gorenjskem pa se ravno st-daj znižuje število goveje živine. Tu je trel>a pomagati, zboljSati namreč; planinarstvo; treba je gozdne postave, ki bode varvala kmeta in pašnike. Da se pa to zgodi, morajo skrbeti dežela, pa tudi dotiÈni kmetje sami s prošnjami. Druga reč, ki je posebno nevarna Gorenjcem, je kupovanje celili kmetij po bogatisiih. Kmetje, varujte pfi, da ne postanete eiižnji iz gospodarjev, skrbite, da se ohrani kmetski stan, ki je gotovo podlaga državi. Zato ka/e g. govornik z zgledi, kako tujec grabi po naieni svetu. Kdor ljubi svoj rod, naj skrbi, da ta krasen svet nam ostane. Ljubimo svoj prelepi dom, ne dajmo ga tujcem! v G. posi, Žitnik naMeva vzroke, radi katerih propada kmetski stan. Zal, da ne moremo o tem obzirno govoriti. Opomnil je pred vsem, kako napačna je trditev, da naj duhoven govori samo v cei'kvî, za drugo pa se naj ne briga. Dokazal je marveč, àa. je daiiovim dolžiio.st govoriti pov.sod, Vém pa, da imate Vi več pod palcem, knkor naj-prumožnejsi trgovec na Dunaji, in vendar se delate, kakor da !)■ bili tako revni," Kaj tacega Izmael ni pričakoval. Grozno g!i je iznenadila ta beseda, zakaj v tem oziru je bil jako občutljiv. Da je on bogat, o tem ni smel nihče nič vedeti, se misliti ne kaj tacega. „Kaj? Ali jaz da sem premožen," pravi ves prestrašen, „Kaj pa se Vam sanja!" jeclja nadalje. „iVIoj -liog, bornih par bellčev za stare djii, to je vse, kar zmorem, pri sebi pa nimam prav niČ. Tuji Žid se glasno nasmeja. „Kaj pa se Hite? Ali mar mislite, da Vas bora oplenil? le nikar se ne bojte, ne uidejo mi Vasi zakladi." Kaj Čudno mu doni po ušesih tako govorjenje, dobremu moheljim. Tesno mu postaja pri srcu, a ni utegnil dolgo premišljevali, ker potnika sta 8e uže toliko približala svojemu cilju, da sta niogla posamezne liise natančneje razločevali. Bile 80 zares prave palace brez kmetijskega poslopja, kjer se gre za blagor ljudstva, iz katerega je vzrasel. Naštel pa je sledeče v/roke, radi katerih propada kmetski stan: L Prvi vzrok so veliki davki, ki so sicer potrebni, a resnica je, da je kmetski stan v primeri z drugimi stanovi z njim preobložen. 2. Drugi vzrok je Snopsarija. Gorenjci bodite pametni, jie pite špirita, je zaklical gospod, saj pravega žganja ne dobite, špirit pa je strup za na.5 narod 'i. Tretji vzrok so dolgovi s prevelikimi obre.stmi. Oderuhi, judju imajo kmeta v Icrempljih. Pri nas ni tako grozno, kakor drugod, a vendar vže prehudo. 4, Ćetrii vzrok so velikanske dote. Grozna dola se intabulira, pri ženitnini se raja in pleěe, ne pomisli pa se prej, kakor čez 3 dni, ko marsikdo že vpije, gorje! Velike dote so kmetska baliarija, ki je pa strašno draga in pogubna. 5. Peti vzrok je razkosovanje zemljišč, pri katerem govori posestnik : „Jaz sem gospodar, kaj meni mar stara in otroci"; a to je kletev, ki v kratkem vrže gospodarja, staro in otroke. G. Šesti vzrok je noša. Nekdaj so nosili platno, domače sukno in irhaste hlače, pa so bili premožni, sedaj nosijo kmetje cunje, pa bomo kmalu vsi berači. 7, Sedmi vzrok so dragi posli. Vse hiti v fabrike in k železnicam, kmet pa nima ne hlapca ne dekle, in Če ga dobi, niora sUbotneža plačati dvakrat, trikrat tako drago, kakor pred leti dobrega delavca. Tu je treba postave, ki bode kmetu vsaj kolikor mogoče pomagala. Slednjič govori prekrasno g. dr, Krek o delavskem vprašanju; ali ker je spis za važ mali ia po vsi pravici bi se iiiogla imenovati kraljeva palača tista hiša, o kteri je rekel tuji žid, da je njegova. Skozi visoka vrata se je prišlo na prostorno dvorišče, Tukaj je uže čakalo veliko áte-vilo bogato opravljenih strežajev; nekteri so pritekli pomagat z voza gospodu in njegovemu gostu, drugi so spregli utrujene konje, spet drugi spravljajo voz pod sfrelio, gospodar sam pa spremlja strmečega moheljna po krasnih, bujno razsvitljenih hodnikih v drugo nadstropje in ga pripelje skozi sijajno olep:^ane prostore v sobo svoje gospe. „Tu sem Ti pripeljat imenitnega moheljna, kterega si želela, moja draga!" Pogovarjaj se Ž njim, jaz pa grem mej tem pogledat, jeli vse pripravljeno za jutršnjo svečanost." S temi besedami zapusti gospodar moheljna samega pri svoji ženi, Izmael je bil kakor očaran, kar besedice ni mogel pregovoriti. „In to naj bi bil vaški žid, ki živi kakor princ!" misli sam pri sebi in ogle- list brez dvoma vže preveè narasel, mora o tem molčati. Sklepam z željo, naj ta gorenjski shod rodi obilen sad, kar pričakuje tudi od vašpg-a dolenjskega shoda, kakor tudi od notranjskega, ki se bode vršil isti dan v Vipavi. iNaj donese trud naših katoliških politiinih društev istinito korist splošni domovini 1 Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu ? Na Mažarskem Še vedno čakajo, kaj se bo zgodilo s predlogo o civilnem Kakoiiu Duhovi so vedno bolj razburjeni. Katoliška stranka neumorno deluje. Eden izmed vodij te stranke, knez Odescalchi, pripoioČa v nekeno pozivu, naj prenehajo vsi narodnostni prepiri, katoliška ideja naj vse pobrati in idruži v naoSno vojsko zoper liberalizem. Na tej podlagi se snuje sedaj neka ljudska stranka, ki se bo stanovitno upirala brezvernira naporom in zlasti delovala v to, da se zboljsa gmotno stanje nižjim stanovom, zlasti delavcem, Na Dunaju je bil v prvi polovici avgusla "krsčansko-socijalni shod, katerega se je udeležilo okoli 400 mož. Vrstilo se je mnogo jako pouëniii, učenih govorov o društvenili, družinskih in verskih stvareh, S tem gibanjem se zastavlja moëan jez židovsko liberalnemu delovanju v Avstriji. Možje, ki 60 siiiali te govore, (fudi Slovencev je bilo dokaj zraven), ponesó te ideje krščanske na vse strani, kjer jih bodo uvajali v življenje. Na Dunaju krščanska stranka vedno bolj zmaguje. Kakor je pokazalo zadnje volilno gibanje na Koroškem, je tudi tu liberalizmu že odklenkalo, ker je zmagala konservativna stranka. Kandidat krĚčansko-socijalne stratike, Peitler, je namreč bil pri državnozborski volitvi na Gorenjem Koroškem z osmimi glasovi večine izvoljen proti nemŠko-liberalnemu kandidatu Winklerju. Klij je novemu po širokem svetu? Na Francoskem sedaj prav za pray anarhisti vladajo. Čeprav jih preganjajo na vse kriplje, vendar vse nič ne pomaga. Caserio je bil umorjen 10. avgusta. Umrl je nespokorjen; smrti se je silno bal. — Te dni je stalo pred sodiŠČem 30 anar-liistov, a le jedno tretjino so jih obsodili, vse druge so izpustili. Menda se boje se hujSe zarote, ako bi strogo postopali Ž njimi. Ta popustljivost do te popolno sprijeiie, nečloveške drbali se bo èe bridko maščevala nad celo deželo. Na Angleškem vlada huda nevolja zoper gosposko zbornico, ker je zavrgla predlogo o irskih najemnikih. Kukor se kaže, bodo Irci še mnogo trpeli, predno pridejo do svojih pravic. V Švici so se združili vsi katoličani v novo katoli.iko stranko. Z združenimi močmi bodo ložje vplivali na vlado, ki doslej nikoli ni hotela pravična biti. V Bolgariji se nepokoj še sedaj ni polegel. Največ so krivi temu razdoru Rusi, ki vse poskušajo, kako bi kaioliiikega kneza Ferdinanda pregnali in deželo Rusiji pridružili. V Spletu v Dalmaciji se je vršil te dni shod učenjakov, ki se bavijo s krščanskim starinoslovjem. Doilo jih je mnogo iz vseh kraljestev, raznih narodov in raznih ver; zbora so ae udeležili tudi dalmatinski škofje. Tako katoliška ideja vstaja in zmaguje na vsej črti! duje krog sebe dragoceno hišno opravo in velika pregrinjala iz težkega brokata in svilene zastore in postelje iz čistega diimasta in pa lepo gospo, o kteri bi vsak prej mislil, da je kneginja, kakor pa, da je vaška Židinja. Slednjič povzame gospa besedo rekoč : „Dohro nam došli, gospodi Iz srca me veseli, da ste prišli moje dete požidit," hotela je reči: obřezat. „Zakaj pa ne bi bil prišel?" odgovori molielj, „saj nisem še nikoli nikomur odrekel, kteri me je prosil, da bi ytisnil krvavo znamenje zaveze njegovemu otroku. Nekaj pa se ne morem prečuditi ; mislil sem, da bom prišel k navadnemu vaškemu Židu, pa temu ni tako; tukaj je, kakor pri kakem knezu. " „Niste se motili, rabi! Moj mož je zares mogočen oblastnik, kteri gospoduje Čez velika kraljestva in na milijone jih je njemu podložnih. On je kralj vseh sedimoy." (Konec sledi.) Pi^e se nam: Iz Šmihela pri Novem Mestu. 14. avgusta se je skleniht tukajšnja dekliška Šola, s katero je združena šola za gluhoneme deklice. Po zidivalni službi božji je bila v solskiii prostorih samostana ňolskih sester, javna BknŠnja iz vseh predmetov, [jii kateri so bili navzoči mil. g. prošt Peter Urh in mnogo gospode iz mesta. Najpreje so bile izprašane gluhoneme deklice. Človek mora res strmeti, kak« je mogoie, da deklice, ki od rojstva aèm prav nič ne slišijo in seveda tudi nikoli prej niao še govorile, t.u znajo izvrstno brati, računati, risati itd. Tudi na vprašanja iz krščanskega nauka so točno odgovarjale. Mil. g, prost so se končno zahvalili samostanu za trud in opominjali deklice, naj bodo hvaležne svoji učiteljici sestri Joani. Hvaležna pa mora biti samostanu tudi cela kranjska dežela, ker toliko gluhonemih deklic bi ostalo brez vsaka pomoči, ko bi tega samostana ne bilo. — Potem je bila še skušnja v posamnili razredih. Uspeh je bil res velik. Mnogo učenk je bilo javno pohvaljenih in obdarovanih, Mnogo zanimanja so vzbudila razstavljena ročna dela, n. pr. razne spominske table, krasno vezene podobe svetnikov, cerkvena oprava itd., katera so nčeuke tekom leta naredile. Končno so uČeuke v spodnji sfibi pnvertile mično predstavo s petjem in dekl amo viinjeni. Vsem nienkam se je bralo na obrazu, kiiko zadovoljne so v tej !iiái, Bog daj samostanu mnogo dobrotnikov in podpornikov, ker čim več gmotne podpore sestre dobé, tem več bodo mogle storiti v korist dežele! Novo pnzidano poslopje je že pod streho: do jeseni bo popolno dovršeno. Iz Podgrada. Na svetu ae vse sufie, iu tudi pri nas se je sedaj obrnilo. Bili smo celo večnost brez lastnega dnŠnega pastirja, yedaj imamo pa zopet svojega žnpnika, veleč, gospoda Andreja Cesenj-a, dosedanjega ka|ielana Moravskega. Kako ga je vse željno pričakovalo, pokazal je veličasten vaprejem. Bilo je, vse v zastavicah in zelenji, še pomenljivih napisov nisi pogrešal. Koj pri kapeli Matere Božje (Marije Pomagaj) pričakovali so šolarji in šolarice s svojim g. učiteljem novega svojega dušnega vodnika in kateheta. V imenu solskt^ mladeži pozdravila ga je šolarica in mu podala mičen šopek. Pri župtiiščn pa je bilo zbranega, dasiravno v delavnik, ogromno ljudstva, ki ga je tudi poxdravilo po svojem zastopniku. Na to je bil v cerkvi blagoslov z Najsvetejšim. Da je pri vsem tem pokalo in gromelo iz topičev, to _se tako razume. Spremljevala sta g. župnika velečastiti g. Babnik, župnik topli.ški in prei. g. Župnik Ovsiiki, pri cerkvi pa ga je pričakoval dosedanji upravitelj župnijski, preČ. g. župnik stopiški, Jakob Porenta. To je bilo v torek, 31. julija. V nedeljo, 5. avgusta pa je bila slovesna inštalacija. Slavnostni govornik je liil veleč. g. župnik topliški, atrije slavljencev, ki je res v poljudni besedi razpravljal o mejsebojnem razmerji župnika do župljanov. Počastil je ta dan g, župnika tudi veleč, g, dekan semiški, Aleš, poleg več drugih gg. dutiovnikov in lajikov. Tako smo pHSli počasi zopet do svojega lastnega „gospoda", iu ne damo ga z lepa proč. Iz Št. Jerneja, dne 26. avgusta. Da željam umogih iz okolice Sen t-Jernej ske vstrežemo, naznanim, da bode cerkveno „žegiianje" pri podružnici sv. Nikolaja na Gorjancih letos dňé 9. septembra, to je v nedeljo na praznik Marijnega presvetega Imena, kteri dan bode ob 10, uri sv. maša a pridigo in darovanjem za cerkvene potrebe. Prosim toraj častilce sv. Nikolaja, posebno pa Se tiste, kteri ko želeli duhovnega opravila v nedeljo, in v delalnikih zarad mnogega opravila ne utegnejo iti od doma, da »e dné 9. septembra potrudijo k sv. Nikolaju na G-orjance, da pa tudi po svoji moii kak milodar na altar položijo, kajti dolga pri tej cerkvi je še 1650 gld, 10'/,. kr.,_ kten se pa zamore izplačati le s samimi pi'ostovoljniini darovi, ker cerkev nima nobenega premoženja. Zraven tega za tako ubogo (îerkev v resnici velicega dolga, je pa še silno veliko pojjravila in mnogo naprave preskrbeti. 8trelia zvonika, ker z lesom pokrita, je strohnela; treba jo je nadomestiti z bolj trdno, kositarjevo; v cerkvi stoji le jeden altar, dasiravno ste napravljeni dve stranski kapeli; toda prazni ste — brez kacega altarja, tudi nima še cerkev svojih lastnih zvonov. Cerkev je sicer lepo zidana in tudi precej prostorna, ali žalibog prazna je, in ako ne najde radodanidi usmiljenih dobrotnikov, mora razpasti — V žalost podpisanemu in vsem častilcem sv. Nikolaja, mogočnega varuha zoper hudo nro in povodnji. Prosim toraj vse častilce in obiskovalce sv. Nikolaja — usmilite se te cerkve s kakim blagodušnim darom! Prosim pa tudi sploh vse cerkvene dobrotnike, kterim ni mogoče iti na Gtorjaiice, blagovoljnili milo- daroy; vsaki, tudi mali znesek, sprejel bodem s hvaležnim srcem. Bog neskončno pravični ga bode pa na priprošnjo sv. Nikolaja mnogo-ero povrnil. A. Fetich-Krankiieim, župnik. Iz Vrha pri Vinici. Dné 18. t. m. ob ValO- «ri zvečer je strela udarila v strelovod na stolpu tukajšnje župnijske cerkve, ter ga na spodnjem koncu pod strešnim kapom raztrgala, od tod šinila na stolpov zid pri cerkvenih vratili, raztrgala cerkvena vrata, prebila na dveh krajih zid pri krstnem kamnu, ranila, neusmiljeno zid pri dveh oknih na levej strani, odtrgala kos okvira pri stranskem altarju M, B, in užgal» venec pritrjen na okviru M. B.. a k sreči je le nekaj šopkov zgorelo. Od tega altarja je strela udatila k majhni podobi M. B. na zidu, sežgala pol venca vpletenega okoli podobe, ugasnila svetilnico, ki je takrat gorela pod to podobo. Tu je odkršila zid in od tod je skočila za veliki altar pod zid in si naredila pot pod milo nebo. — 8vetiinico večne InČi je strela ugasnila in pol olja se je iz nje razlilo po cerkvenem tlaku. — Tolike Škode ne bi radi za 100 gld. pri cerkvi imeli. Domaće vesti. (Osebna vest.) Presvitli cesar je Josipu Antonu grofu B a r b o -1 u Vaksenstanjskemn podelil komorniško čast. (Duhovniške preme mbe.) Ivan Bar telme, kapelan v Preserjn, imenovan je za žnpnega upravitelja za Spodnji Log (Unter-Lag na Kočevskem, Jožef Sei-g e r s C h m i e d, kaplan v Kostanjevici za župnega upravitelja v Zaplano, Anton Medved,^ kapelan iz Črnomlja, premeščen je v Šmarije, Anton Ščinkovec iz Žužemberka v Staro Loko, Henrik Povše s Krke v Žužemberk, Ivan Zabukovec iz Križevega pri Kostanjevici v Slavino. Noyonamelceni so kot kapelani naslednji gg. novomašniki oziroma sem. duhovni: Valentin Marčič v Polhovem Gradcu, Frančišek ŽII ž e k v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Ivan Pristof v Ćrnondju, Feliks Knižek v Preserju, Matija Kaste lic v Kostanjevici, Ivan Medved v Križevem pri Kostanjevici, Anton Mezek v Seldh, Rafael Winkler v Mirni, (Prem eni be.) P. Florus Kliuec, frančiškan, pride za učitelja v Novo Mesto. P. Hubert Raut, fianiišlían, je šel v svetn deželo. (Imenovanje.) Gospod poštni oficijal Teodor Vidic, imenoviin je poštnim oskrbnikom, in gospod Jernej Grošelj, poštuim blagajnikom. (Častnim občanom) imenbvala je občina Ambrus deželnega predsednika gospoda barona H e i n a, dalje gosp. deželnega odbornika Dr. Papeža in dež. poslanca Dr. Ignacija Žitnika, (Volilni shod) botu priredila deželna poslanca gg. dr. Papež in dr. Žitnik v nedeljo 9, sept, v St. Vidu pri Zatičini. (Predavanja) o umni živinoreji, navadnih ží-vinskili bolezni in prve pomoči pri njih, o živinski kupčiji itd , bo imel tukajšnji okrajni živinozdravnik g. Otmar Skale in sicer sledeče_ dni in v sledečih krajih: 2. septembra predpoldne v Smilielu, popoludne v Stopičah ; IG. septembra predpoldue v Toplicah, popoludne v Črmosnicáh (kočevskih); 23. septembra predpoldne v Žnženiperku in popoludne v Zagradcu, ter 30. sept, predpoldne v St. Petru in v Beli Cerkvi, vedno dopoldne po I, sv. maši in popoldne po krščan- Bkem nauku, oti ugodnem vremenu na prostem, ob neugodnem pa v (lotičnem áoUkem pos opji. Opozarjamo živinorejce ua ta predavanja in jih vabimo, da se jih nmogušteviliio udekžé. (Dijaška kuhinja.) Ker priliajajo že sedaj proàuje za hrano v dijaški ítuliiuji, trebi opomniti, da bodo pred vsemi drugimi dobivali onđi hrano oni dijaki, ki ao jo dobivali do sedaj po hišah; toda le, ako so zvi-šili s lovoljnim vspehom zadnji semester, in dokler bodo vredni. Drugi se bodo sprejemali, kolikor bodo dopuičavule podpore, po potrebnosti iti vrednosti. (Vabilo.) V. t udje dijaškega podpornega di-uštva. se uljudno vabijo k izrednemu glavnemu zboru, ki se vi-li dné 10. t. m. ob 2. populudtie v konfereniiii sobi C. ki\ gimnazije v Novem mestu. — Na dnevnem redu je prememba pravil giedé ustanovitve dijaške kuhinje. V Novem luestu, dné 1. septembra 1894. Naćelništvo. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) Izkaz o poslovanju za mesec avgust 1894. Vloženo je bilo od 44 strank 117tít>gld, asVa kr.; vzdignjeno od 3 strank 75 gld. 39 kr,; stanje vlog 39641 gld. 74 kr.; izplačanih posojil 16760 gld.; naloženo pii di'uzih zavodih 22000 gld. V Novem mestu, dné 31. avgusta 1895. Ravnateljstvo. (V kmetijski bralnici v Novem mestn) bode v nedeljo dné 9. septembra t. 1. ob 9, uri dopol. poduk, kako je napraviti prošnje za brezobrestna posojila tistim gospodarjem, katerih vinogradi so od trtne uši uničeni, in kateri jih hočejo zopet na uovo zasaditi z ameriškimi trtami; dalje, kako je prositi za ameriške trte iz državne trtnice v Kostaiij«vici in iz deželne trtnice v Ljubljani. ~ Ker je zdaj zadnji Čas zn vlaganje takih prošt-n), prosimo, da pridejo prizadeti gospodarji imenovanu nedeljo v kmetijsko bralaico, kjer se jim bode vsa stvar na drobno razložila, (Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji) ima vedno napolnjene svoje prostore. Lahko si mislimo, koliko gospode to stane; gotovo so potrebni in vredni vsake podpore. Letos je Jako dobra letina, bodi Bogu hvrtia! Zato upamo, da se bodete dobri Dulenjd res ukazali, ko pride v kratkem usmiljeni brat prosit darov za boltiisnico, Ta ali uni jo bode âe potreboval, ako ne shih, pa ke io njegovih'bližnjih znancev, prijateljev. Prusimo Vas, bodite dobri, radodarni, dajte obilo — vsaj daste za trpine bolnike. Opomnimo pa i>ii tem se, da gospodje usmiljeui bratje potrebujejo prav p^sebuo tudi za bolnike z ranami prtenine. Za to je dobro vse — stare raztrgane platnene hlače, srajce ali karkoli. Mesto proč vreči take reči — je raje po,šljite v Kandijo usmiljenim bratom ! (Kmetijska podružnica v Novem mestu) je imela 6. avgusta odborovo sejo, pri kateri se je poročalo o sprejetji predlogov pri občnem zboru v Ljubljani in o prireditvi prešičje razstave v Novem mestu. Navzoči so bili: odborniki gg. Borâtnar, Perko, Peterlin, llohrman in Skale. — Gledé presićje razstave se je ukrenilo, da jo je prirediti na prostoru pred vojašnico, in da je za ta prostor prositi si. c. kr. gimn, ravnateljstvo v Novem mestu. Dalje ima biti razstava loj-ena v dva oddelka, namreč v oddelek za plemene prešiče in oddelek za pitane pre-^iúe. V prvem oddelku delile se bodo premije posameznim živalim in celim skupinam. Za premije tekmiyejo pri poaamezuih živalih mrjasci za spuščanje pripravni, svinje s praseti ali pa breje in mladi mrjasci in svinje do starosti 10 mescev. V drugem oddelku za pitane prešiče se bodo delile premije peršutnikom in starejim pitanim prešičein. — Za vsak oddelek napraviti je 15 premij po 20 in 10 kroti. Skupaj ima biti razdeljenih tedaj 30 premij puleg priznalnili diplom. Gospodarji, kateri želi o razstaviti svoje živali, se morajo zglasiti do 1. oktobra pri kmetijski podružnici pismeno ali ustmeno ter povedati koliko in kake živali nameravajo razstaviti, To je potivbno, da zamore odbor pripraviti potrebne prostore za pij.samezne oddelke. Na dan razstave t- j 22. oktobi'a t. 1. imajo biti do 8. zjutraj že vsi prešiči na razstavišču. (Prešičja razstava v Novem mestu.) S tem opozarjamo vse gospodarje na predstojeće poročilo in jih i>rosiino, da se zgla.sijo za razstavo iu naznanijo kmetijski podružnici v Novem Mestu, kake prešiče mislijo razstaviti, ker le potem je mogoče pripraviti potrebne ograje za razstavo. Kdor se ne bode zglasil, ne bo dobil primernega prostora v razstavi. Zglasiti se je zadnji čas do t. oktobra t, 1. (Vodovod.) Gospod deželni inženir Hraski biva nekaj dnij tukaj, in je preiskaval že vse bližnje kraje, kjer je dobiti dobre pitne vode. Na Gorjancih „Gospodična" je premajhna, poleg tega silno daleč; Kartelevo, Prečina, Cegelnica itd., povsod premalo vode ali neprilična lega. V StO])iČah pa jo je dovolj in posebno dobre vode, toraj se je gosp. inženir tega studenca poprijel, in sedaj izdeljuje načrt, po kterem bi tudi bližnje veSje vasi dobile vodo napeljano. To bi bila tudi za Stopiško faro velika dobrota, ker po strašnih strminah hodijo po vodo. (Glas iz občinstva.) 81avni mestni zastop je že davno sklenil, da se nadomest i raztrgani tlak v Cerkveni ulici s sposobnejšim, a si. županstvo je menda vsled obilili skrbi za mestni blagor p(»zabilo izvršiti ta v«žni sklep Rečena ulica, katero rabi zarail kiipi-teljske cerkve, davkarije itd izvanredno umogo Ijndi, gotovo ni s sedanjim tlakom mestu v kras in je v vlažnem vremenu in celo po zimi hoja po njem zelo nevarna. Pro.simo torHj si. mestno županstvo, da nas kar prej mogoče reši tega srednjeveškega tlaka ter mn bo občinstvo za to dobroto gotovo hvaležno. (Odlikovanje.) Za knezoškofijske duhovne svčtnike so imenovani naslednji č. gg.; Fran Dovgan, prošt nemškega reda v Metliki, dr. Ivan Svetina, C. kr. profesor v Ljubljani in Autou Peterlin, župnik v Šmilielu pri Novem Mestu. (Poslanec g. prol'esor Ňuklje rešitelj,) 28, avgusta, sejmski dan, hotel je neki 16 let star kmetski fantič, kateri se je s svojim očetom iz Brežic na sejm v Novo Mesto pripeljul ter v gostilni pri Stemburji v Kandiji ustavil, v Krki pred gostilnico konja ua|>ajati, V ta namen je zajahal konja, ta pa se je pregloboko v Krko zapodil in, — ali ni znal plavati, ali ga je ravno takrat mrtvoiid zadel ali krč napadel — takoj se je začel potapljati. Fantič, plavanja uezmožen, se oklene krčevito konja okoln vratu in glave, vpijoč na pomoč. VeČ ko 200 ljudij se je na bregu nabralo, vendar se nihče ni upal v vodo. Ko je že fantič pod vodo zginil, pride g. drž, in dež. posianec, prof. .Šuklje, kateri je brez vsega obotavljanja »i hitro aèzul čevlje, odvrgel suknjo in klobuk, ael v vodo, ter fantiča, ki je zopet vrh vode prišel, urno pod pazduho zgrabil. Ker je bil fantič že brez-zavesten in se je še vedno trdno z eno roko konja držal, jelo je tudi g. Sukljeja pod vodo vleči; bil je tudi on v veliki nevarnosti utoniti, tem bolj, ker se je mej iantitem in konjem tako zapletel,^ da si že skoraj ni mogel pomagati. K sreči priteče Stemburjev natakar z dolgim flžolovira kolom ter ga prof. Šukljejii poda; ta pi'ime z eno roko kol, z drugo ťanta in se dá tuko putegniti na suho. Fantiu priáel je zopet k zavesti, prof, .^ukljeju se ui nie zalega zgadilo. Čast lirabremii možni (V Višnji &ori) je ondotni g. župnik Jakob Eazpotnik la. avgusta praznoval 251etiiii;o, odkar tam župnikuje, (Prepovedan živinski uvoz.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko je prepovedala uvažati park-Ijato živino (govedo, ovce, koze in prešiče) iz brvaško-slovenskih velikih županij ; ííagreb, Osek, Reka, ModrnŠ in Požega na Kranjsko ter bo vsak prestopek te prepovedi ostro kaznovan. (Nesreča.) Pri sv. Primožu, studenske fare, je 14, avgusta popoldne ob pf^del z zvonika 60 letni teriar Anton Pavli č iz Sjiodnjega Tiiliiuja. Umrl je ob 7. zvečer. (Podružnica 3v. Cirila in Metoda za Zatičino-Višnjogoro) priredi dne 3. septembra 1894 v gostilni „Poličanskega" v Zatićini veselico, katere čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cílila in Metoda, Pričetek veselici ob ^i. lu'i popoladne. Vapored obseza govor, petje in tombolo. (Katoliški shod) na Pristavi poleg Tržiča je priredilo 19. avgusta katoliško politično društvo. Govorili sor Poslan« Fr, Povše, poslanec dr. I, Žittiik in dr, Krek o jako zaniuiivih stvareh, o katerlb je bilo posebno ondotne prebivalce potreba pončiti. Zbralo se je okola iiOOO ljudi, ki so gg. govornikom burno pritrjevali. (Nov most čez Savo pri Radečah) je bil slovesno otvorjen v nedeljo 26. avgusta. (Živinska kuga na va r ki i i h in gob cu) se je zopet irikazala na Hrvaškem celo blizu kranjske meje; zato deželna vlada kranjska prepoveduje dova-žanje in prevažanje te živine na Kranjsko ali skozi Kranjsko iz velikih županij Zagreb, Osek, Reka, Modrus in Požega. (Posvečevanje nedelje in praznikov.) Deželna vlada kranjska je z ozirom na žel,)o deželnega zbora z dtié 17, februvarija t 1. opozorila svoje urade, naj strogo pazijo, da se določbe o praznovanj« nedelj iu prazuikov vestno izvršujejo in uaj se po § 75. obrtnega reda poslom omogoči, da gredo te dni k službi božji. (Letno izvestje c, kr. obrtnib strokovnih šol) v Ljubljani za 1. 1894 sporoča, da je to solo letos obiskovalo 59 učencev, koncem leta 43. Kazven tega je 109 učencev obiskovah) javno risarsko šolo. V strokovno šolo za umetno vezenje in šivanje iipk je hodilo 57 učenk. Dečke je poilučeviilo razven vodje 10 učiteljev, deklice pa tri učiteljice in tnje učitelji. Izmed vseh so le trije zvrsili šolo z nepovoljnim uspehom. (Nakupovanje konj za c. in kr, vojno.) Vsled prizadevanja samostalnega konjerejskega odseka C, kr. kmetijske družbe kranjske je c. in kr. vojno ministerstvo odredilo z odlokom z dué 2. avgusta t, L, st. 1865/3, da bode uradovala asentna komisija za remonte ter kupovala konje za c. in kr. vojno v pon-deljek, dné 10. septembra dopoldne v St, Jarněji. Podpisani odsek pozivlje vse kranjske, zlasti pa dolenjske konjerejce, n&j priiieljejo pred imenovano komisijo tiste' svoje konje, ki so na prodaj ter sposobni za vojno. — Konjerejci! Podpisani odsek se je trudil. da je dosegel ta velevažni čin visokega c. in kr. vojnega ministerstva, ki naj naredi našo konjerejo bolj dobičkonosno, a sedaj je pa ležeče na Vas, cl» pripeljete pred asentiio komisijo obilo sposobnih konj, vsled česar se bode to nakupovanje vršilo redno vsako leto ter bode potem mogoče koryerejcem svoje konje bolje in laže prodajati. Pripeljite pa svoje konje skrbno osnažene, pravilno podkovane, z ostriženimi biclji, z lepo uravnano grivo in ravno takim repom, Vadite zadnje dni svoje konje tudi v prepeljavanji, da se pokažejo lepi in gosposki. Samostalni konjerejski odsek c. k. kmet. družbe kranjske. V Ljubljani, dné 15. avgusta 1894. (Program konjske dirke v trab v Št. Jarněji), katera bode v pondeljek, dne 10, septembra, in sicer v prvih dveh oddelkih samo za kmetske posestnike, t. j. Uke, ki svoja zemljišča tudi sami ob-deljujejo, v drugih oddelkih za vse brez izjeme. Dirka bode ďiié 10. septem_bra (dan premovanja konj) po-poldue ob 2. uri v Št. Jarněji, in sicer na novo prirejenem dirkališči, I. Dirka tri- in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 1600 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v 4 minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 200 kron; drugo (državno) darilo 100 kron; tretje (deželno) darilo 50 kron, II. Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj. Prvo (državno) darilo 100 kron; drugo (deželno) darilo 50 kron; tretje (deŽetno) danlo 26 kron. III. Dirka za konje brez razločka starosti in spola, tudi za va-lahe, ki so najmanj pol leta lastnina enega in istega kranjskega posestnika. Daljava 2400 metrov. Ako se oglasi samo eu tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, če pride v šestih minutah na cilj. Prvo (deželno) dariio 100 kron; drugo (deželno) darilo 50 kron; tretje (deželno) darilo 25 kron; četrto (deželno) darilo 26 kron. IV. Gosposka dirka s parom konj brez razločka na spol in starost konj. Daljava 2400 metrov. Dirka se vrši le tedaj, če se zglasé trije tekmovalci. Častno darilo konjerejskega odseka: Si'ebrna namizna oprava v vrednosti 100 kron. — lldeležitev pri dirki je zglasiti pismeno, ali ])a na dan dirke tudi ustno, najpozneje do 12 ure opoldne občinskemu nradu v ýt. Jarněji. Za udeležitev v I, II. in IIL oddelku plačati je pri zglasitvi 1 gld., v IV. oddelku 2 gld. vstopnine. — Podrobnejše določbe so razvidne na plakatih, Samostojni konjerejski odsek c. k. kmet. družbe kranjske. Frančišek Povse, predsednik. Listnica uredništva. Zaradi pomanjkanja proaËora je izostalo; ZaliTnlft K!i darove pogorelcem na Zajéjem vrhu. Zahvala vodstva družbe bt, Cirila iu Metoda. Nehaj doijiBov, C. SI. K. v Porteraville Tulare Comity v Cftliforniji, Vas duiua tli za ĚBBnik, ker liSete le o zaselmih stvareh. Sijlob pa bi tudi svujiiu belokranjskim rojakom gi'tovo ž njim ue ustregli, ker Vi v tujiui ne mureta soditi o ujih razuierali. Darovi za napravo dljaškfi kuhinje v Novem Mestu: Ct a. Kalan 3 gid„ g. a, ČebaSek, prebit 5 gld., g. a-HoĚevar, župnik 7 gld., Iv. Tomažift, župnik 2 ^'Id., I?. Rrker, kapelan 3 gld,, JakšiS župnik 34 gld,, J Vititar, kaiielan 10 j;ld„ Joa, Krese 2 ghl., J. LovSiu 1 s'il., Viktor Steska 2 gld., Jak. Staribft, dekftu 15 gld,, župn, Miîm Zvipan 15 gld,, kan. Urbae 6 g!il„ kapi. K. Dortiik 6 gld., Neimenovan du)ii>ven 20 gld. Loterijske àtevilke. Trst 18. avgusta Gradec 25. . 67 71 76 88 13 23 73 5 47 63 ZalLVulii. Zft mnoge dokaze prijateljskega sočutja mej liylez-nijo in o Hiurti ter »a obilno njireniiitvo tiaše^a iiepoznb-Ijivega soproga, ozir. očeta, ileila, jirfttleiia, brata, zeta, tasta in svaka, goupixla Fríin-ii rctrič-ii, vpokajenega g. kr. davčnega uradnika, k njega Kadnjetini iJoSitkn, Înrekamn veem soroiiniJtom, prijateljem in znancem, ič. duhovšiini, gg. c, kr. ilart-iiiiu in gg. urftiiiiikoni drujfih e. kr. iirailov, slav. c. kr. Kauilarmeriji, gg. vodji in ni-iteljoina iz Grma, jiosetino ^ gg. nosilcem in eoeedoin za njili trtul in sploh v^ein blagim Bpreuiljevaltiem, «vojo tiajiiikrt;iiejSo zalivalo. Kandija pri Novem mestu, av;iusta lijU4. Žalujoči ostali. "^sem prijateljem in ziii\ncem pri katt^rih se vsJed mojega odhoda iz Dolenjske v Gorenjsko iiisem mogel osebno posloviti, kličem tem potom : „J>off Vas zivi!"'^ Kranj meseca avgusta ]8íí4. Janki» Oiiiiiii, (!. kr. ilaviiii veiKimut;. Oznanilo. Prilioduj« pomlad stavilo se bo v Cerkljah pri Krákem novo župniŠOe. Vse delo s pripravo in vožnjo vred je cenjeno na I0II4 gld. 7 kr. in sicer: Zidarska (Ma . . . fi(113 gld. kr. Kauinoí^eďka .... 164 „ 40 „ Tesarakii.....1146 „ &8 „ Mizarska, ključavničarska in steklarrtkH . 1534 „ 15 „ Loiiiarska .... 314 „ — „ Barvarska.....132 „ 39 „ Kleparska.....ÍÍ31 „ 32 „ Krovska ..... 294 „ — „ Slikarska.....117 „ — „ Raznoterusti .... 177 „ — „ Skupaj . . 10114 gld. 07 kr. Miuuendo dražba vráila a« bode dne 24. sept. 1894 ob 10. uri dopoldne v tukajšnjem župnišću. Jamčevine položiti je 10%. Načrti in proračun so tia ogled pri župneiii uradu. Cerklje, dne 20. augnsta 1894. .Anton Oiihrič, naĚelnik stavbinega odbora. (177) (system Weehler & Wilson), dobro ohranjen, je na jirodaj za 8 ghl. Več se izvé v gostilni pri „Dolenjski železnici". /p (IfiO) Ziilivala. £}unajiiki dve rodbini se gospej Millicevi Mi aerčno zahvaljujeti za prijazni sprejem in dobro oskrbovanje za časa bivanja v Toplicah. ^ Na svidenjel St. 8606. ® Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu [iri Novem Mesm, — z dveletnim jxmře-vanjem in slovenskim iičnÍDi jezikom — inpraziijeiiih je stMleni il('ý:e1iii1) ustanov za prihodnje šolsko leto 1894/95, katero se priĚne 3. novembra t, 1. Pravico (Î0 teh list^nov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj Iti let stari, čvr,stega zdravja, lepega vedenja in z dobrim vspehom dovršili vsiij ljudsko šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katťjih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjwejo pečali. Učenci z ustanovami dobivjijo brezplačno hrano, stanovanje in poduk v šoli, oblt^ko si pa morajo sami preskrbovati. V šolo sprejemajo se tudi: 1. Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 30 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa gld, šolnine na leto, in 2. eksternlsti, ki zunaj šole stanujejo in plačujejo le šolnino Lpstnoročno pi.ttane sloven^ike prošnje ki morajo biti kolekovane s kolekom 50 kr., se imajo (lo 20. so])tenii)t'a ls