/>y Ai/srr*t//** — Pubf/caiJcfn N<>. W/? Z8R? LETO YEAR42 ilil iiiii! THOUGHTS JULIJ 1993 Naslovna slika: Dobrodošli gost, dr. Peter Vencelj, podpisuje knjigo gostov pri S.N.S.Viktorije. + + + ŽE večkrat sem povedal, da biti urednik ni lahko. Seveda, če hotei vršiti svoj poklic pošteno, biti pokončen in nepristranski, plavati tudi proti toku, če treba . . . Vedno sem skušal biti tak — koliko se mi je posrečilo, pa sam ne morem soditi. Vem, da vsem noben urednik ne more ustreči. Vem, da sem nekaterim trn v peti. . . Kaj mislite, da sem rad pisal u-vodnik te številke? A Čutil sem, da moram nekaj rebi — morda bodo i-skrene besede le obrodile svoj sad. Kako lepše bi bilo, ko bi vse naše organizacije sodelovale, si pomagale. Kakšno zadoščenje bi imel pri tem, ne le kot urednik, ampak tudi kot izseljenski duhovnik. Iz srca vesel bi bil, da bi se vsi iskreno pomenili ter pričeli drugače. Sebičnost nas razdvaja. Uredništvo dobiva včasih v objavo pisma, ki jih enostavno mora pustiti v predalu. Ali koga osebno žalijo, ali pogrevajo zadevo, ki je v Misli že prišla po drugem piscu, ali pa je že zastarela. Včasih je prav, da se sliši druga plat zvona,včasih pa je v prvi plati toliko resnice in iskrenosti, da bi bilo proti urednikovi vesti objaviti ob it no fabriciran zagovor, naravnost v posmeh resnici. Včasih dobi urednik očitke, da so Misli preveč "boije", drugič pa, da so preveč "človeške".Pa si pomagaj, Če moreš! Iskreno skušam dati Mislim eno in drugo, pa brez pretiravanj. Naj moje delo prav tako iskreno sodijo bralci! — Urednik in upravnik KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARV READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS - A. L. Ceferin (ed.) — Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLO VENI ANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolaijev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M-Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja-Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Za- nimiva študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. — Obsedno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (III. del) je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje. PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA — Duhovnik lazarist Franc Sodja op’isuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev- JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Iva-na Burnika - Legisfa. Ves dobiček je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. "I C I ~| (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian Ianguage. Informativni mesečnik za versk0 in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovel ian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Ba* Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vi* 3101 + Tel.: (3)853 7787 — Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolaijev, izven Avstralije 18.- dolarjev, let sko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v straliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam Stava in priprava strani (Typing and lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinc®0 Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 — Fax: (03)380 21^ 6ofie % iftiaJU j;') m ■: ^iloveAfoe. Di Leto 42 Št. JULIJ 1993 V premislek — Urednik — stran 161 Sveta brata in naš čas — V Kat. 9lasu Angel Kosmač — stran 163 Slovenci z vsega sveta ~ povežimo se! - Z J. Riharjem se je pogo varjal B. Rozman — stran 164 Deseti brat — pesem — Ivan B. Legiia — stran 165 Matičovc — črtica — Karel Mauser — stran 166 Kristjan in nova evangelizacija ~ Slovenski Škofje — stran 168 Središče svetega Rafaela, Sydney — P. Valerijan — stran 171 Izpod Triglava - stran 174 Edinost, sreča, sprava . . . Sprava z bližnjim — P. Tone — stran 176 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P.BaziHj— stran 178 Moje celice — zapiski iz zaporov Jožko Kragelj — stran 181 Naše nabirke - stran 181 Izseljensko društvo Slovenija v svetu — Pozdrav in poročilo ~ Lutka Poznič — stran 182 Središče svete Družine, A de la ide -P. Janez - stran 184 Se o znamkah ~ Janez Primožič — stran 185 ^ vseh vetrov - stran 186 kotiček naših mladih — stran 188 Križem avstralske Slovenije — stran 189 spet nekaj uvoženega iz Rčpublike Slovenije — stran 192 O/ ipT(§mfi§i](B(k MED nami je bil__ dr. Peter Vencelj, vladni tajnik zunanjega ministrstva mlade Republike Slovenije za vse nas, razkropljene izven slovenskih meja. Lepo smo ga sprejeli, želel je ustreči vsem s svojim sporedom, ki mu ga je po nasvetih slovenskih organizacij pripravil Aljaž Gosnar, odpravnik poslov veleposlaništva v Canberri in njegov spremljevalec po Avstraliji. Od nas je odhajal utrujen, pa vendar zadovoljen, da nas je obiskal in spoznal. Spoznal pa je med nami žal tudi vse tisto nezdravo in gnilo, ki že pošteno zaudarja. Za nas je to že vsakdanje m nas skoraj vet ne moti — vsaj nekaterih gotovo ne . Na tujega človeka, ki je med nami le na obisku, pa verjetno napravi neljub vtis ter odhaja od nas z grenkim priokusom. Očitna mu je naša neenotnost, nesloga, da ne rečem razbitost, ki je v neki novi obliki ostanek preteklosti, ko nas je tretja sila neusmiljeno delila v dve skupini. . . Govorim za Viktorijo, saj so mi samo nase razmere dodobra poznane. In že vidim obraze nekaterih naših bralcev ter slišim njih proteste: Kako le more urednik MISLI pisati kaj takega. Saj smo bili vedno enotni in tudi želimo taki ostati. Dokler ni prišel med nas SNS (Slovenski narodni svet), je bilo vse lepo in prav . . . Kako smo pozabljivi, ali pa se sprenevedamo, ker nas je sram pred javnostjo prati umazjano perilo. Pa je morda edina pot, da vendarle enkrat spoznamo, priznamo in začnemo drugabe. Res bi želel zvedeti, kaj hudega je posameznim društvom in slovenski skupnosti SNS storil? Komu je hodil v zelje pri svojem delu za narod? En sam primer mi povejte vi, ki ste tako glasni nasprotniki in pri tem celo poudarjate enotnost. Nekdo mora biti kriv za nesoglasje. In če drugače ne, vsak izgovor je dober, pa Če ga pes prinese na repu, kakor smo rekli včasih. Bili so prepiri, še predno je bila med nami organizacija SNS in nihte jih ne more danes tajiti. Smo pa tako šibki, da se bojimo pogledati resnici v obraz ter se vprašati po pravih vzrokih nesloge ter jih odstraniti, pa četudi bo bolelo. Dr. Vencelj je vzroke spoznal in jih gotovo tudi presodil. Tudi občutil jih je — saj bi moral biti najmanj na štirih krajih naenkrat. SNS Viktorije je že ob vabilu gosta v Avstralijo izbral soboto 26. junija za akademijo v spomin druge obletnice samostojnosti Slovenije, ko ni imel še nobeden tukajšnjih društev za isti veter na sporedu kako prireditev. Povabil je vse organizacije, da bi skupno pripravili veter, ki bi bil lahko v ponos nam vsem, nekaj veliiastnega za nas in našega gosta. Na vabilo je Kot viharnik nad prepadom se je nai narod stoletja boril — in Se stoji ter bo obstal . . . odgovoril samo Geelong, pa še ta s sporočilom, da nameravajo isti večer nekaj pripraviti za mladino. Kar naenkrat je bila objavljena za isti večer mladinska prireditev na elthamskem griču, prireditev je napovedal Jadran, Planica pa je nekaj podobnega napovedala za dan prej. — Kaj si je pri tej “kulturni pestrosti” mislil gost iz Slovenije,si lahko predstavljamo.Saj ni slep, kot smo slepi mi, ki brez potrebe razbijamo svoje sile in zaradi par oseb slepo drvimo nekam brez vsakega cilja-Ljudje božji, kam? In zakaj tako? Ali se ne zavedate vsaj tega, da prav s takim ravnanjem odbijamo in izgubljamo mladino, na katero presajamo svojo neslogo, neosnovana sumničenja in nezaupanje, mladina pa se tega otresa in odhaja od nas? Na ta način nobena organizacija ne more imeti bodočnosti. Pred seboj imam pismo mladega, tukaj rojenega slovenskega advokata. Motijo ga prav ta nasprotstva med slovensko skupnostjo, zaradi katerih se boji “za bodočo stabilnost in slovensko bratstvo”, kajti “samo z združeno fronto in skupnim ciljem bomo Slovenci dosegli našo popolno dejavnost. ” In dalje: “Ne verjamem, da nas bodo Avstralci in avstralske oblasti vzele resno,dokler se ne bomo kot narodna skupina rešili ideoloških in osebnih razlik, ki nas trenutno težijo. Vseh teh razlik se moramo rešiti, jih pustiti za sabo ter združeno delati za bodočnost. ” Po mnenju tega mladega tu rojenega Slovenca naj bi bil prvi korak k našemu ozdravljenju “open forum”, na katerem naj bi iskreni razgovori razbili razlike slovenskih skupin in posameznikov v dobrobit skupnosti. S kakšnim veseljem mu vse to potrdim, imam pa pri tem resno vprašanje: Ali smo tega Še zmožni? Nam je res za uspeh skupnosti, ali pa zgolj za osebni prestiž, pri katerem je skupnost le umetno pročelje? Dr. Peter Vencelj nam je med domačim srečanjem s Prijatelji Slovenskih krščanskih demokratov povedal lepo priliko iz obiska med Slovenci nekje v Nemčiji. Vsaj skupaj so prišli, v skupnem prostoru so se zbrali, a Še vedno v dveh skupinah — vsaka skupina na svoji strani. Mladina ene in druge skupine pa skupaj kot tretja skupina, ki ji ni mar, da se očetje grdo gledajo in jih mora dr. Vencelj spravljati skupaj. (Nas pa najbrž še on ne bi mogel!) Ljudje božji, na ljubo mladini, ki je naša bodočnost, naj bi se srečali ir\ si enkrat iskreno pogledali v oči. Seveda so in še bodo razlike, ki pa naj ne prevladajo ob prijateljskem razumevanju drug drugega, pripravljenosti sodelovati in si pomagati-Vsaj za velike dneve nas vseh, kot je obletnica samostojnosti Slovenije, naj bi prišlo med nami do skupnega dela in tudi skupnega bratskega veselja, ki si ga po neumnosti sami odrekamo. Kaj bi poskusili? Vsaj na ljubo mladim, ki jim zastrupljamo čut do slovenstva s svojo nerazumljivo trmo. urednik angel kosmač Sveta brata in nas cas NASI predniki so ob navdušenju do svetih bratov Cirila in Metoda zažigali za njun praznik kresove. Tudi na Primorskem, čeprav je bilo to — zlasti med o-bema vojnama — povezano z določeno nevarnostjjo, da bi se fašistične oblasti primerno maščevale nad nagimi ljudmi. Ali nam danes njun praznik še kaj pomeni? imata sveta brata še kaj povedati našemu rodu danes? Je njuno sporočilo Še aktualno tudi za današnje Slovence — verne in manj verne? Sveta Ciril in Metod sta dobro razumela vlogo Cerove v devetem stoletju. Vse svoje moti sta posvetila Za polnokrvno rast krščanstva med slovanskimi narodi in našimi predniki. Osvojila sta si vse dosežke blesteče grško - bizantinske kulture; v sebi sta dogradila svetostni lik resniČne-§a kristjana. Nato sta odpotovala med nepoznane in neuke brate, da bi tudi v njih obnavljala pradedne časti prvega brezgrešnega človeka ter jim tako pomagala u° polne zrelosti v Kristusu. Nista oznanjala Kristusovega evangelija v znamenju meča in političnih osvajanj, ampak kot izrazita poslanca miru in ljubezni. Nikomur nista delala nasilja. Hudstva, med katera sta prišla, sta imela za sebi in svojemu rodu enakovredna, čeprav so jih njuni rojaki 'nieli za barbare. Nista vsiljevala svojega grškega jezika in kulture. Nsluhnila sta z ljubeznijo besedi slovanskih kmetov In pastirjev. Zanje sta pripravila nov črkopis. Prevedla sta svete knjige v slovanski jezik. V tem jeziku sta °znanjala Kristusovo veselo oznanilo odrešenja ter temu primerno uvedla bogoslužje v domačem jeziku, a bi krščanstvo prišlo bolj do srca. Celo pri obredu sta bila nadvse natančna. Prihajala sta z Vzhoda, kjer je bil doma bizantinski obred. Ven-ar> ko sta spoznala, daje med Moravani in Panonci v ^eljavi rimski obred, ga nista zatrla, ampak ga z doma- 0 besedo približala ljudstvu ter mu pomagala do no-Vega razcveta. To svojo misijonsko metodo sta povsod pogumno Ogovarjala, tudi pred rimskim papežem, ter tako iz-PHcala svojo pravovernost proti vsem nasprotnikom. ■sta v celoti uspela pri tem svojem apostolskem delovanju, vendar sta ostala za vse čase čudovit zgled idc-j* nega misijonarja in apostola edinosti. Zadnji vati-anski koncil jima je dal prav ter je v celoti osvojil njuno apostolsko metodo. d V njunem času je v Carigradu že dozoreval veliki vzhodni razkol. Sveta brata sta tudi v kritičnem obdobju ostala zvesta papežu in delala za edinost med Cerkvijo na Zahodu in Vzhodu. Ko bi ne naletela na toliko ovir in težav, bi se že v devetem stoletju razcvetelo krščanstvo med slovanskimi narodi v vsej polnokrvnosti ter bi zgodovina Evrope verjetno potekala drugače, kot jo danes poznamo. Morda tudi do vzhodnega razkola sploh ne bi prišlo, ali bi se vsaj ne zarezal tako globoko in za toliko stoletij. Krščanski Slovani bi lahko že takrat, to se pravi v devetem stoletju, postali most med latinskim Zahodom in bizantinskim Vzhodom, ko sta se ta dva svetova 'že začela močno oddaljevati drug od drugega, dokler ni prišlo v enajstem stoletju do dokončnega preloma. Misijonarska metoda svetih bratov prita se danes o veliki važnosti in spoštovanju do materine besede pri oznanjevanju evangelija ter o ljubezni, ki mora prevevati vsakega pastoralnega delavca — vsakdo mora biti pripravljen tudi na žrtve in trpljenje, da pride do svojega cilja. Sveta Ciril in Metod ostaneta tudi čudovit zgled vsem javnim delavcem, zlasti onim na odgovornih mestih, o važnosti človeških pravic za vse člane razredov in narodnih manjšin. Delovala sta v duhu enakopravnosti vseh ljudi, ki so vsi otroci istega nebeškega Očeta in bratje med seboj. Zato pa imajo vsi pravico do poštenega, človeka vrednega življenja že tukaj na zemlji, nekoč pa v večnosti. Odkar je svetniški škof Anton Martin Slomšek ustanovil Bratovščino sv. Cirila in Metoda in tako razživel češčenje svetih bratov, imamo Slovenci še posebno dolžnost, da sprejmemo sporočilo solunskih bratov kot klic sedanjega časa in našo vlogo v njem. Zato naj ta naŠ kres ob prazniku Cirila in Metoda moČno zagori in več ne ugasne med nami! w Slovenci z vsega sveta — povežimo se! Katoliško središče Slovencev po svetu (KSSS), naslednik predvojne Rafaelove družbe, povezuje vedno več rojakov po svetu. Ta razgovor je bil objavljen v Družini ter je vreden ponatisa za avstralske bralce. OB nedelji Slovencev po svetu, ki jo praznujemo prvo nedeljo v juliju po vseh slovenskih cerkvah, smo zastavili nekaj vprašanj ravnatelju Katoliškega središča Slovencev po svetu (KSSS) JANEZU RIHARJU, župniku na Fužinah v Ljubljani. Ali prav razumem, da je s koncem enoumja tudi konec monopola Slovenske izseljenske matice (SIM) pri delu z našimi rojaki na tujem? Dr. Bernik, ZDA, je izjavil:“Ker je bil katoliški del izseljencev ves čas po vojni ne samo ignoriran, ampak tudi aktivno napadan, se otroci teh izseljencev niso mogli identificirati s Slovenijo. To je najbolj žalosten del politike slovenskega komunističnega režima za izseljence v ZDA” (Mladika, Trst, 92/4). Da je bila SIM le transmisija partije, se ve. Pri nas ial Se ni tisto konec enoumja, zato tudi še ne more biti konec monopolnih apetitov. SIM tudi še ni utegnila povsem razčistiti razmerja med sebojj in izseljenci: ali je ona zaradi njih, ali so oni zaradi nje. Težko je popravljati škodo iz preteklosti, grozi pa že nova. Poleg SIM imata “na skrbi” Slovence na tujem zdaj še Katoliško sredisčfe Slovencev v svetu (KSSS) in Slovenija v svetu (SVS). Ker se ti dve organizaciji verjetno zanimata za isti krog ljudi, najbrž sodelujeta. Kako? Sodelovanje med KSSS in SVS je logično in naravno, saj je njuno delo nadaljevanje Družbe sv. Rafaela (že skoraj stoletna tradicija!). Omenjeni društvi nago-vaijata zlasti tisti del Slovencev po svetu, ki jih je matična Slovenija ves Čas po vojni ignorirala. Vsem pustimo popolno svobodo, da si poišfcejo sogovornika v domovini oz. domovini svojih staršev po svojem okusu. Ali je KSSS podrejeno slovenskemu ministrstvu za zunanje zadeve? Ker je KSSS cerkvena ustanova, ne more biti podrejena zunanjemu ministrstvu. Sodelovanje pa je obojestransko možno in zaželeno. KSSS je organizacijama SIM in SVS najbrž prirejeno? Seveda. Tudi sodelovanje z vsemi drugimi institucijami (npr. tudi s Studia slovenica in Inštitutom za slovensko izseljenstvo pri SAZU) je načelno možno, a nikoli v smislu podrejanja kateri koli od njih. KakČen odstotek zajame po Vaši oceni vsak od teh treh društev? SIM si “prilašča” 80% Slovencev na tujem, drugi jih ji pripisujejo 20%. Mi smo z delovanjem komaj dobro začeli, zato je nemogoče govoriti o tem, kako velik izsek našega živ-lja na tujem s svojim delom pokrivamo. Trditev SIM. da zajema 80% izseljencev, je, milo redfeno, neresna. Katere skupine — tako pod ideološkim vidikom kot zemljepisno — zajema KSSS? Ideološko skupine, ki se zbirajo okrog slovenskih župnijskih središč, zemljepisno pa vse dežele, kjer so slovenski duhovniki — ti so pa na vseh celinah. Kdo in kdaj je ustanovil KSSS? Na Željo mnogih Slovencev po svetu jo je ustanovila Slovenska škofovska konferenca spomladi 1990-Za ravnatelja me je metropolit imenoval 9. aprila istega leta. Sicer pa obstaja pri slovenski škofovski konferenci tudi Svet za Slovence po svetu, ki ga vodi škof Pirih, sestavljajo pa po en duhovnik iz koprske, ljubljanske in mariborske škofije. Kakšne so glavne smeri dela pri KSSS? Naštejem lahko le nekaj smeri naše dejavnosti, takoj moram pa dodati, da se še kar naprej odpiraj0 nove. — Skuša biti pomoč našim dušnim pastirjem med rojaki na tujem (obveščanje o verskih, prosvetnih, šolskih tiskih, kasetah, videokasetah, ki izhajajo v Sloveniji, in pošiljanje le-teh; obveščanje o verskem in cerkvenem življenju doma in med rojaki po svetu)- — Pomaga pri organiziranju obiskov in gostovanj slovenskih skupin: iz tujine doma in od doma na tujem. — Sodeluje z revijo Na&a luč, zlasti s širjenjem le-te po Sloveniji. — V domovini pripravlja vsakoletno nedeljo Slovencev po svetu, katere namen je predvsem spomniti roja' ke doma na naše izseljence. — Sodeluje pri raznih razstavah (npr. Tisk in fotografije v slovenskih begunskih taboriščih). r ~ Udeleženo je pri urejanju Slovenskega doma v Škofovih zavodih v Šentvidu v Ljubljani. — S svojo pisarno je našim izseljencem vsak čas na v°ljo. Kakšen je ustroj KSSS? Pri vodstvu organizacije mi kot posvetovalni organ Pomaga tričlanski odbor, s katerim se sestajamo vsak mesec. Našo organizacijsko mrežo pa sestavljajo slo-Venska župnijska središča po svetu: tem pošiljam dvomesečna Obvestila. Naslov pisarne? Poljanska 2, 61000 Ljubljana. telefon: 061/454-246 in 132-075, faks 446-135. Uradne ure so . . . • • vsak delavnik od 11 do 13 ure. Zelo odmevno je bilo gostovanje 90-članske mla-■nske pevske in plesne skupine iz San Justa v Argen-IrJx 0 zadnjem božiču in novem letu, saj so nastopili Ce!o v ljubljanskem Cankarjevem domu. Pripravilo ga Je KSSS, kot vem. Pripravilo ga je v glavnem KSSS, pomagalo pa je še ekaj posameznikov. Z gostovanjem se je uresničila Ve letna želja slovenske mladine iz San Justa, naselja najmlajša hčerka pa že v Avstraliji, kamor so J^selili kot begunci leta 1958. v »j0 Prihodu v Avstralijo so Coljevi nekaj časa živeli elboumu, nato na več krajih in končno so se usta-la]* V Sydnpyu' ^rva so bila težka: dr. Colja je de-v bolnišnici kot navadni bolničar, medtem pa se j 'pravljal za potrebne izpite. Vprimerjavi z drugimi ]a(.11''1* primeri je bil dokaj hitro priznan ter začel de-, kot zdravnik, najprej na deželi, po preteku dolo-n e§a r°ka pa med nami v Sydneyu. Svojo prvo ordi-m CIJo je imel na Station Street v Fairfieldu. Ko so se rale tam hiše umakniti trgovskemu kompleksu, se SV. RAFAEL SYDNEY Fr. Valerian Jenko, O. F. M., St. Raphael Slovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160) Tel.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV., 2160 Telefon: (02) 682 5478 je premaknil na Fairfield Heights, kjer so si postavili novi dom ter je do upokojitve ordiniral. Ves čas svojega bivanja med nami je bil dr. Colja povezan z našo skupnostjo, posebej še s slovensko cerkvijo sv. Rafaela v Merrylandsu. Pred leti je tudi spremljal cerkveno petje na orglah. Tako je spoznal, da so stare orgle nezadostne ter je sprožil akcijo za nove orgle. V ta namen je najprej sam dal mecenski dar v sklad, obenem pa poagitiral med rojaki. Res smo lahko kmalu nabavili nove orgle, ki še vedno služijo našim zborom in ljudskemu petju v naši cerkvi. Pokojni gotovo ni mislil, da mu bodo te orgle zdaj igrale pri pogrebni maši. Dr. Colja je pred nekaj leti prenehal z zdravniško prakso. Naselil se 'je v stanovanju poleg hiše svoje hčerke Miriam v South Granville. Večkrat je prišel na naša srečanja upokojencev, bil vedno veselo razpoložen in pripravljen za prijeten razgovor. Rad se je pošalil in povedal, da je prišel v Avstralijo s 120 funti dolga. Vsi smo bili iznenadeni, ko smo zvedeli za njegovo nenadno smrt, saj se je se pred nekaj meseci pohvalil, da ima dobrega zdravnika, ki skrbi zanj. Razen visokega krvnega pritiska, drugih težav ni imel. Na predvečer pogreba smo za dušo pokojnika ob krsti v Pogrebnem zavodu Funerals of Distinction v Fairfieldu zmolili rožni venec. Pogrebna maša je bila v naši cerkvi v torek 6. julija, nato smo spremili krsto na stari del slovenskega pokopališča v Rookvvoodu. Tam je imel poleg groba svoje žene Alberte (umrla je leta 1985) že pripravljen spomenik s svojim imenom ter datumom in krajem rojstva. Iskreno sožalje hčerki Tatjani por. Lee, možu Lin-gu ter otrokom Jennie, Melindi in Mihaelu (družina živi v Melbournu); dalje sinu Radovanu, ženi Dorte r. Andersen ter sinu Aleksu; sinu Igorju ter hčerki Miriam por. Ananin, njenemu možu Pavlu in otrokom Davidu, Jessici in Petru. Dragi dr. Colja, naj ti bo lahka avstralska zemlja! KRSTI — Hvala Bogu, imamo spet nekaj krstov za naŠo kroniko, čeprav sta prva dva še od lanskega leta, pa doslej še neobjavljena: Karina Žic, Botany, NSW, hčerka Johna in Julie r. Velcich. Botra sta bila Evelyn in George Kuldan. — St. Michael, South Blacktovvn, NSW, 24. maja 1992. Daniel Stephen Kolenko, Greystanes, NSW. Oče Štefan Jr., mati Leonie r. Peterson. Botra sta bila Alex in Debbie Vescio. — Župna cerkev Kraljice miru, Greystanes, NSW, dne 9. avgusta 1992. Jessica Marie Golžman, Bossley Park, NSW. OČe Andrej, mari Mary r. Truden. Botrovala sta Peter Sar-kan in Giovanna Rubbo. — Sv. Rafael, Merrylands, 13. junija 1993. y Adrian Robert Suber, Chipping Norton, NSW. Oče Robert, mari Sylvia r. Jamšek. Botra sta bila Valter in Kristina Suber.Sv. Rafael, Merrylands, 20. junija 1993 med nedeljsko mašo. Aleksander Urbas, Torrens, ACT. Oče Igor, mati Kristina r-. Hebar. Botrovala sta John Urbas in Silvana Nott. — Sv. Peter in Pavel, Garran, ACT, 20. junija 1993. Nadia Louise Trebar, Quakers Hill, NSW. Hčerka Vojka in Therese r. Kaposi. Botra sta bila Mark in Anna Whitney. — Sv. Rafael, Merrylands, dne 27. junija 1993. Novokrščenim, staršem, botrom in njihovim družinam iskrene čestitke! Skrbimo, da bodo malčki po starših lepo vzgojeni ter bodo rastli v milosti pri Bogu in pri ljudeh! CANBERRA ima po novem urniku slovensko maso na tretjo nedeljo v mesecu, kakor je bilo doslej, le čas je spremenjen: je ob štirih popoldne. Torej na nedeljo 18. julija in 15. avgusta. FIGTREE praznuje na dan 24. julija letos desetletnico, odkar je bila v cerkvici opravljena prva slovenska maša. Neverjetno hitro je minilo teh deset let. Dogodka se bomo spomnili skupaj z “Žegnanjem” v mesecu novembru. Omemba pa je prilika, da se zavemo, kako srečni smo, da imamo lastno cerkvico, kjer lahko v materinem jeziku glasno molimo in prepevamo Bogu in Mariji v Čast. — V juliju bo služba božja v cerkvi Vseh svetih 11. in 25., v avgustu pa 8. in 22. Čas je vedno isti: on petih popoldne. NEWCASTLE je spet na vrsti za slovensko službo božjo na peto avgustovo nedeljo, 29. avgusta, ob šesti uri zvečer, v Hamiltonu. Obvestite se med seboj, da nihče ne bo mogel reči, da ni vedel. SURFERS PARADISE: slovenska maša bo v soboto 31. julija ob 7.30 zvečer v cerkvi Srca Jezusovega, Merimac. Ali nas bo kaj več, kakor v aprilu? BRISBANE pa pride na vrsto naslednji dan, v nede- ljo 1. avgusta ob 11.30 dopoldne v South Brisbanu. Upam, da boste prišli skupaj malo pred mašo, da boste z organistom Stankom Sivcem pripravili pevski spored. — Ta Marijina cerkev, kjer imamo že nad trideset let slovensko službo božjo (bolj natančno bo vedel verjetno kdo tamkajšnjih pionirjev, morda Janez Primožič), obhaja letos 100-letnico obstoja. Za slovesnost na dan 4. julija smo bili povabljeni tudi kaplani raznih narodnosti, ki so imeli ali pa še imajo v tej cerkvi maše za svoje skupnosti. Žal nisem zvedel pravočasno, da bi uredil vse potrebno za udeležbo. Če bi bila slovesnost vsaj v popoldanskih urah, bi lahko tja prišel z letalom. STOJNICA 16. julija bo Že mimo, ko boste to brali. Pa naj omenim naslednji datum zanjo, ki je v četrtek 16. septembra. Se vam priporočamo, da bo spet uspešno. CAR RALLY pripravlja nala mladina za nedeljo 8. avgusta. K sodelovanju ste vabljeni stari in mladi člani nale ssydneyske skupnosti. Doprinos te prireditve je za naš gradbeni sklad, nekaj pa bo šlo verjetno za stroj za pranje posode v dvoranski kuhinji. OBNOVITEV posvetitve Materi božji bomo imeli ob obletnici, na nedeljo 15. avgusta, praznik Marijinega vnebovzetja. Vsi smo potrebni, da se od časa do časa spomnimo, da smo se posvetili Mariji. Saj v hitrem vsakdanjem vrvežu skrbi in dogodkov kaj lahko pozabimo in spomin na važne življenjske mejnike kar nekam zbledi. SREČANJE UPOKOJENCEV bomo imeli v četrtek 22. julija. Zadetek je pri maši ob 10.30, Žene naŠe molitvene skupine pa bodo pripravile srečanje v dvorani in kosilo. Poskrbite za prevoz kakemu rojaku, ki se drugače srečanja ne bi mogel udeležiti! HOLROYD, merrylandska občina, prireja vsako leto v juliju tako imenovani MAYORAL PRAYER DINNER. Letos bo v torek 27. julija. Glavni govornik bo Fr. John Sweeney, ustanovitelj redovne družbe bratov sv. Gerarda in župnik v Greystanes. Kdor se zanima in bi se rad udeležil, naj mi čimprej sporoči! KONCERT MARIJINIH PESMI so v nedeljo 13-junija ponovili v dvorani kluba “Planica” v Figtree-Združen zbor je prepeval pri telovski procesiji in p11 sveti maši, po maši pa nastopil s koncertom. Sestro Francko je v odsotnosti zamenjala z dirigiranjem riam Stariha, na orglah pa je spremljal petje nadebudni Damijan Nemeš. Udeležba je bila kar lepa. " Iskrena zahvala pevkam in pevcem, dirigentki in organistu za ta nastop, kakor tudi za petje pri slovenskih mašah, ki ga tako zvesto opravljajo že vrsto let- DOBRODELNA VEČERJA bo po presledku nekaj 'et spet na vrsti. Bo v naši dvorani v soboto 31. julija °b sedmih zvečer. Sobotna vigilna maša bo takrat že °b šestih. Pri tej prireditvi sodelujejo vse tri delovne skupine. Pripravljen bo tridelni obrok hrane, cena Vc‘cerji pa bo 15 dolarjev. Doprinos bo za nakup stroja za pranje posode v dvoranski kuhinji. Vstopnice bodo v kratkem na razpolago. Udeležbo toplo priporočamo. FOTOGRAFIJA MLADINE iz Sydneya je bila objavljena v junijskih Mislih. Po pomoti je ob sliki pisa-°> daje to “mladina sydneyskega verskega središča”. Moram popraviti, da je na sliki nekaj mladih tudi iz fugih naših skupnosti, Čeprav je veliko večino njih krstil slovenski duhovnik (v Paddingtonu, Villavvoodu *n Merrylandsu ter drugod). Pravilno bi se moralo glasiti: sydneyska slovenska mladina. - Zaželjeno bi bi-°> da bi se Je večkrat tako zbrali in imeli kakšno prireditev in medsebojno organizirano srečanje. Vso po- yalo zasluzijo na£i mladi, ki se za to resno prizadejo. '9. MLADINSKI KONCERT se hitro bliža.Nekdo Predlagal za geslo letošnje prireditve: ZDRAVA DOMOVINA! — Čakamo Še novih predlo-8°v za geslo. Oglasite se! Predvsem pa pripravljajte programe za svoj nastop. Če ste se že odločili, svoj spored Čim prej pošljite na najbližje slovensko versko središče, ali pa naravnost na: MLADINSKI KONCERT, P.O.Box 280, Merrylands, NSW, 2160 ZAMENJAVA V MERRYLANDSU - Iz provincialnega vodstva slovenske frančiškanske province je prispelo obvestilo, da je imenovan za novega predstojnika verskega in kulturnega središča v Merryland-su P. TOMAŽ MENART. Po rodu je pater iz Št. Vida pri Ljubljani, zadnjih nekaj let je opravljal službo župnijskega pomočnika v Ljubljani na Viču (fara sv. Antona Padovanskega), star pa je 52 let. Predno sem zvedel za to odločbo, sem si uredil za dopust v domovini, obisk mame in poroko nečakinje — na pot odidem 7. avgusta, vrnem pa se 29. septembra. Med tem časom me bo nadomeščal p. David, ki po moji vrnitvi odleti na novo službeno mesto v ZDA. — Računam, da bo prišlo do zamenjave nekako meseca novembra, Čc bo p. Tomaž medtem dobil avstralsko vizo. Bilo mi je naročeno, da ga bom dva meseca uvajal v delo, ki ga upravljam v Merrylandsu in postojankah. Nato odidem na novo službeno mesto v Ljubljano, če ne bo še kakšne spremembe. P. VALERIJAN “e slikj letošnje procesije na praz-1 Rešnjega Telesa in Krvi, ki smo $a °bhajali na nedeljo 13. junija v ^Vdneyskem verskem središču sve-9a Rafaela v Merrylandsu: nas cer-Pevski zbor in del vernikov Procesijo ob banderu Svetogor-e Matere božje. IZPOD TRIGLAVA VRNITEV najvisjih odlikovanj -zlatih častnih znakov svobode — predsedniku Kučanu je pojasnilo odprto pismo šestorice “ustanovitvenih očetov” neodvisne in suverene Slovenije. Podpisniki so dr. Bučar, dr. Rupel, Bavčar, Kacin, Peterle in JanŠa. Nedvomno je jasno pisanje in vrnitev odlikovanj pretreslo ozračje proslavljanja druge obletnice slovenske samostojnosti. Pismo je odločni opomin predsedniku Kučanu za njegovo premajhno pripravljenost ustrezno proslaviti važno obletnico, medtem ko leta na razna slavja bivše komunistične partije. Je tudi svarilo pred možnostjo oživitve neke nove Jugoslavije pod krinko gospodarskih r.azlogov. Predsedniku so našteli tudi nekaj drugih “grehov”, kijih kot izvoljena glava nove mlade države ne bi smel storiti. Vračanje odlikovanj pa je imel glavni vzrok v tem, da je Kučan podelil isto odlikovanje tudi svojima sopotnikoma iz Časov komunizma — dr. Bavconu in dr. Pleterskemu , ki za samostojnost Slovenije nista ničesar storila, pač pa zavirala z javnim izražanjem za ohranitev starih odnosov do balkanskega juga. NAŠE NOVOMAŠNIKE 1993 smo omenjali v prejšnji številki Misli. Med posebnostmi naj zdaj dodam, da so trije med novomaŠniki kasni poklici: eden je bil prej redovni brat, drugi profesor glasbe, tretji pa delavec. Najmlajši med njimi je star 24 let, najstarejši pa 60, povprečna starost letošnje novomašniške skupine pa je 29.7 let. Letos izhaja de§et novomasnikov iz delavskih družin, šest iz kmečkih, dva sta iz kmečko-delavske družine, eden pa iz meščanske. Iz mestnih župnij prihaja šest novomašnikov, iz podeželskih pa štirinajst. Eden novomasnikov je iz družine osmih Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE LUCIANO VERGA & SONS ALOO and JOE MEMORIALS P/L ' 10 BANCELL STREET. CAMPBELLFIELD, VIC. 3061 Tal.: J£9 1179 A.H.: 470 409S otrok, dva s sedmimi in dva s šestimi otroki. Štirje no-vomaSniki so iz družine s petimi otroki, trije z tremi. 'Sest z dvema otrokoma, edinec pa je samo eden. ZICN1CA na našo najvišjo božjo pot, Svete Višar-je, je spet v prometu. Obratovati je začela na soboto 26. junija. Pozdravili so jo zlasti starejši romarji, ki zahtevne peŠhoje v hrib ne zmorejo več. Kot beremo v goriškem Katoliškem glasu, ima za obnovitev žičnice največ zaslug frančiškanski pater Filip Rupnik, ki že nekaj let upravlja svetovišarsko svetišče. Pri skrbi za obnovo žičnice se je obrnil celo na predsednika italijanske republike O. L. Scalfara. Ko je končno priSlo do ugodne rešitve, mu je ta telefoniČno izrazil svoje veselje in obenem prosil patra, naj pri Vinarski Mariji tudi zanj zmoli eno zdravamarijo. Za poletni čas je predviden tudi poseben vlak iz Trsta do Trbiža. Kdor pri žičnici pokaže železniški listek, dobi popust. Poseben popust je tudi pri ceni za romarske skupine in pa za posamezne romarje iz vzhodnih držav, vkljutno Slovenije. 400-LETNICE bitke s Turki pri Sisku, na današnjem Hrvaškem so se v Sloveniji posebej spomnili in tudi zares upravičeno. Na dan sv. Ahaca, dne 22. juni-jja 1593 je bila mogočna turška vojska s Hasan pašo na Čelu popolnoma premagana, s tem pa je bil dokončno zadržan prodor islama v Evropo. V bitki je bil vrhovni poveljnik krSČanske vojske, ki je šftela 6000 mož, kranjski baron Andrej Turjaški. Poveljnik slovenskih konjenikov — 400 izvrstnih jezdecev in borcev — pa je bil kranjski vitez Adam Ravbar. Gre za veliko zgodovinsko zmago Kranjcev, Štajercev, Korošcev in Istrijanov, brez katere bi danes na slovenski zemlji ne bilo več krščanstva. Med bitko je padlo 18.000 Turkov, Hasan paša pa je utonil v reki Kolpi- Bitko in njeno važnost omenja tudi Valvazor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske. V zahvalo so po cerkvah več dni skupaj zvonili, barona Turjaškega pa je nagradil sam papež. Zgodovina se pa o bitki nirazpisa-pisala: jug Slovencem ni hotel priznati zmage v svojo sramoto, Dunaj pa tudi ni rad poveličeval Slovane. In vendar gre za eno največjih zgodovinskih prelomnic-Pač pa je bitka ostala živa v slovenski ljudski pesmi- Za proslavljanje tega zgodovinskega dogodka se ie ob 400-letnici pridružila slovenski Cerkvi tudi slovenska država. Dne 19. junija je na Turjaku zbranemu občinstvu, predstavnikom javnega življenja in vojakom spregovoril obrambni minister Janez Janša. V torek 22. junija, na god sv. Ahaca, pa je v cerkvi tega svetnika nad Ločnikom pri Turjaku nadškof ŠuŠtar opravil spominsko sveto mašo. V pridigi se je zahvalil tudi vsem, ki so sc tedaj in kasneje bojevali za svobodo Slovenije, in tistim, ki danes skrbijo za njeno varnost. Vsa dela »o pod garancijo! mariborsko območje je po številu razvezanih zakonov uvrščeno v sam svetovni vrh, kakor so pokazale zadnje raziskave. Leta 1990 so od desetih zakonov tega območja kar Štirje dobili ločitev. Danes, P° treh letih, jih je zelo verjetno že pet — to pa je že kar polovica . . . NAJ HUJŠI povojni udarec je doživela slovenska manjšina v Italiji na letošnjih junijskih volitvah. Ne glede na krivično zakonodajo, na napake v manjšini 'n na odnos do Slovencev, ki so ga pokazale številne stranke, so za nas volitve porazno končale. Slovenska stranka je po 29 letih ostala brez deželnega svetovalca in brez pokrajinskega svetovalca v Trstu, po 42 letih pa tudi brez pokrajinskega svetovalca v Gorici. Tudi zastopstvo Slovencev v vsedržavnih strankah je b*lo skoraj povsem okleščeno: v deželnem svetu sedi en sani slovenski predstavnik DSL, v goriškem pokra-Jtnskem svetu ni slovenskih političnih predstavnikov, v tržaškem pa ni nič boljše. Zato se Še toliko bolj nujno postavlja upravičena zahteva za zajamčenem Manjšinskem zastopstvu, ki ga še posebno zavzeto v°di stranka Slovenske skupnosti. 25. ROMANJE INVALIDOV, bolnikov in ostarelih na Brezje je spet organiziralo Ognjišče in sicer v sobo-to 19. junija. Zbralo se je preko 9.000 romarjev iz Vseh treh slovenskih škofij in zamejstva, nad sto duhovnikov in osem Škofov, med njimi tudi apostolski nuncij v Sloveniji. Nad sto skavtov je skrbelo za primerno oskrbo in pomofc udeležencev ter nemoten Potek slovesnosti. Med romarsko mašo so škofje in duhovniki bolnim ln ostarelim podelili zakrament svetega maziljenja, po niaŠi pa je bila tudi procesija z Najsvetejšim med bolniki. Romanje se je končalo s slovenskim nagovorom Apostolskega nuncija nadškofa Ce-ata, kije navzočim izročil papeže-Ve pozdrave in blagoslov. Na sliki so razvaline farne cerkve v Žužemberku na Dolenjskem. Žalostni ostanek komunisti-ne revolucije na slovenskih tleh Je moral do zdaj čakati usmiljenih Src Ogla&ajo se že dobrotniki do-in iz tujine ter vse kaže, da bo Porušeno in požgano svetišče kon-n° le obnovljeno. Postalo naj bi Cerkev sprave v našem narodu. Zužemberčani se obračajo tudi j13 nas, naj bi jih podprli, saj sami ako velikega dela, kljub dobri vo-J1- ne bodo zmogli. Dobra srca, na plan! I Melbournskim rojakom je na uslugo ! • • : ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN j i LUBI PIRNAT : • 18 WRIDGWAY A VE., BUKVVOOD, Vic. • • Telefon: 808 4159 : a • I Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. • ! Puli denture Service and repairs. j BOLEČINA sicer ostaja, odpuščanje pa celi rane, se je glasil naslov članka v Družini, ki govori o novi spominski plošči žrtvam revolucije. Na vseh koncih in krajih odkrivajo in blagoslavljajo spomenike, plošče z dolgo vrsto imen mučenih in pobitih žrtev se množijo. V marsikateri župniji se samo čudijo številu, ki šele zdaj prihaja na dan. Vsa desetletja po vojni je molk pokrival resnico. Čas seje spremenil in ni več nevarno govoriti o žrtvah. Morda so prav ti mučend za narod in vero izprosili vstajenje. Naj narodu tudi pomagajo, da bo razvil pravo demokracijo ter popravil moralno škodo zadnjega pol stoletja. NOVO JAMO so odkrili na Primorskem. Raziskani del jame se vije vzporedno z mejo na bazoviški gmajni pod. hriberm. Kokoš; približno od spomenika bazoviškim žrtvam pod cesto, ki pelje iz Bazovice na mejni prehod Lipica proti Gropadi. Jama je precej obširna, saj so izmerili približno 5 kilometrov rovov in večjih prostorov, globoka pa je 360 metrov. V tej višini, ki je nekako 40 metrov nad morsko gladino, so odkrili tudi vodo, ki domnevajo, da je Timava. — Novoodkrita jama je zelo lepa, polna Čudovitih podzemskih tvorb. Vhod ima tudi v gozdiču “Boršt”, ki pa so ga jamarji zavarovali, da bi ohranili jamo pred vandali. 'f§ŠB £u.LtL*«r, / *" / t/* 'fc.42. C -A. / 4^3 SP/ž^ F/l Z BLIŽNJIM SVEČE, sveži venci in vonj po mrliču so napolnjevali sobo. Večerna ura je zbrala okrog njegove krste kar precej sosedov in drugih, ki so mu bili tako ali drugače blizu. Zdaj so se odprla vežna vrata in njihovih ugibanj je bilo konec. Sin je stopil k vzglavju in se zastrmel v speči obraz, ki ni več kazal življenja. “Oče!” je komaj slišno zašepetal. Večletni molk je pretrgala beseda in se dotaknila vseh navzočih. Obraz pokojnega pa je osial negiben in roka je sklenjena počivala v drugi roki. Sam sebi ne moreš odpustiti, ko bližnji nosi breme tvoje krivde. Ko že pričakuješ, da se bo mir naselil v tvoje srce, se pred teboj prikaže podoba bližnjega. Tudi božje odpuščanje te ne odveže dolžnosti do bližnjega. Še do njega bo potrebno stopiti, da bi lahko začel znova, s čistimi rokami in očiščenim srcem. Čas za to pa ni neomejen. Odlašati ni dobro, ker je lahko prepozno. Skesan sprevod pogrebcev ne more več izreči besede odpuščanja in je ne sprejeti od pokojnega. Solze nad grobom so lahko le opravičevanje. Načet odnos z drugim je potrebno urediti takrat, ko je to še mogoče. Navsezadnje je to tudi pogoj za božje odpuščanje — “odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom ...” Mrtvemu ne moreš več stisniti roke. Tudi odgovora na izgovorjeno besedo ni več. Stvari pa se lahko zapletejo tudi pri živih ljudeh. Kolikokrat se. zgodi, da nasprotniki sedijo za isto mizo, si podajajo roke in si nazdravljajo, njihovi svetovi pa so si daleč narazen. Takih primerov ni treba iskati med državniki in visokimi osebnostmi; najdemo jih sredi vsakdanjega sveta. Če želiš doseči spravo z nekom, se mu moraš približati. Moraš biti pripravljen govoriti in poslušati. Pri tern se lahko zgodi, da govorimo to, kar smo si vnaprej pripravili in da slišimo ne drugega, ampak svoj odgovor. Stopiti na pot sprave pomeni najprej to, da se osvobodimo užaljenosti, prizadetosti, škodoželjnosti, pravičevanja, vzvišenosti . . . Sele po vsem tem lahko trezno presodimo, kaj se je zgodilo. Včasih zadostuje že to, da nekomu oprostimo, ali da se opravičimo■ Drugič je potrebno odpuščanje. Lahko odpušča drugi, lahko odpuščam jaz. Radi pozabljamo, da sta za spravo potrebni dve strani. Pogosto lahko slišimo:“Odpuščam mu, ne morem pa pozabiti, preveč me je prizadelo. ” Takšno razmišljanje o odpuščanju je zgrešeno. Šele, ko grem do drugega, mu pogledam v obraz in se ta obrne k meni> je mogoča sprava. Ruski pisatelj Dostojevski v svojih romanih mojstrsko opisuje značaje ljudi in njihova najgloblja občutja. V svojih delih se pogosto dotika krivde in odpuščanja. V romanu Idiot knez Miškin pogosto razmišlja 0 odpuščanju in tudi odpušča. Tudi druge uči odpuščati. V primeru sušičnega bolnika Ippolita, ki pričakuje gotovo smrt, se to še posebej pokaže. Bolnik skuša pritegniti pozornost nase; hoče, da bi bila njegovo smrt za vse najpomembnejša. Knez mu ob neki prilik1 reče: > “Pojdite mimo nas in odpustite nam našo srečo! Želi mu povedati, da se bo on sam srečal s smrtjo drugim pa bo moral pustiti njihova življenja. Ali se ne dogaja tudi v našem življenju, da drugim ne odpustimo ali bolje, ne dopustimo to, kar jim pripada? ^ zvezi z Ippolitom, ki ga pred znanci osmeši in pokvari prijeten večer gostiteljem, knez Miškin razvije se drug vidik odpuščanja. V pogovoru z Lizaveto Pr°' kofjevo pravi: “Če mu ne marate odpustiti, bo pa umrl breč A. tega . . . “O, kar se mene tiče, jaz mu vse odpuščani; to 'nU lahko poveste.” “Tega ne smete tako razumeti,”je po tihem, in kakor nekam nerad odgovoril knez in še naprej strm0 \ hLA. gledal v neko piko na tleh in ni vzdignil pogleda; “gre za to> da bi bili tudi vi pripravljeni sprejeti njegovo odpuščanje. ” Odrezava Lizaveta Prokofjeva razume odpuščanje kot miloščino. Ne raazume knezovih besed, da bi mo-rala sprejeti Ippolitovo odpuščanje”. Ona ni ničesar zakrivila. Nekdo prosi odpuščanja in drugi mu odpu-sh> to je naravno. Sprejeti odpuščanje drugega. Knez hoče reči, da mora biti človek pripravljen sprejeti odgovor na odpuščanje, ki ga je nekomu dal. Ni dovolj, da krivico Pozabi. Morda je tisti, ki je krivico storil, zdaj potre-en večje pozornosti, celo ljubezni. Dostojevski ve, da odpuščanje in sprava ne moreta lH pravno dejanje. To je dejanje ljubezni, ki načeti °dnos ne le poravna in spravi v prejšnje stanje, ampak rna da novo vrednost. Si lahko predstavljamo, da bi morali nekoga, ki nas ^ Prizadel, nam storil krivico ali izkoristil, za povrh še °y ljubiti? Nesmisel. In vendar je ravno v tem skriv-n°st, kako naprimer dočakati zlato poroko. Ruski pisatelj ne govori na pamet, saj življenje po-zna take primere. Sam je doživljal to obliko odpu-Scanja. Poznal pa jo je tudi od drugod, saj je rad segal P° Evangeliju. Zgled sem vam namreč dal, da bi tudi vi delali ta-°> kakor sem jaz storil vam” (Jn 13, 15). Tejezuso-l'e besede so dovolj zgovorne in se ne nanašajo le. na ,lrnivanje nog. Celo tako daleč gre, da prosi Očeta od-Puscanja za tiste, ki ga križajo. Nam zaenkrat zadostuje njegova prilika o izgublje-n, rn sinu. V očetu imamo zgled odpuščanja. Sin, ki lp zapravil svoj del premoženja, se. vrača. Oče ve, da je P°t nazaj težka, zato mu gre naproti. Oče ske-San,'mu sinu da več kot zahteva pravic-I ° * t . Ker ve, da je sin ranjen, mu da celo več ] u b e z n i kot starejšemu sinu, ki mu je vseskozi ~vest. Oče pozabi, kar je bilo in da sinu novo I ° z n o s t. Starejšemu sinu pa je vse to nerazum- Jezus misli s svojim zgledom resno. Toda ali je člo-tega sposoben? Ne! Ja, toda ne v popolni meri Ne sam, ampak le z božjo pomočjo. Človek se morda prav tukaj lahko najbolj približa Bogu, bogopodobno-sti. V ljubezni, dobroti in usmiljenju smo lahko izredno močni. Koliko izgubljenih sinov se je že vrnilo domov. Materina ljubezen jih je ozdravila. Odpuščajoča ljubezen mater se je leta in leta borila, da se je v zakrknjenih srcih vzbudilo kesanje. Vsakdo nosi v svojem srcu moč take ljubezni, samo zaupati, verjeti in hoteti je treba. Zdaj lahko nehamo gdvoriti o odpuščanju in začnemo odpuščati. Ko bomo zmožni odpuščanje podariti, bomo bližnjega doživeli v novi luči. Če bo odpuščanje resnično, ne bo več preteklosti. To pa bo takrat, ko se ne bomo več vračali h krivdi. Čeprav so izkustva krivde in odpuščanja težka, utrjujejo našo medsebojno povezanost, prijateljstvo, ljubezen, zaupanje. To pa ne samo z bližnjim, ampak tudi z Bogom. P. TONE ZAHVALJEN, Gospod, za trenutek, v katerem ti lahko retem, da vsem odpuičam vse, sleherno krivico, sleherno Žalitev, sleherno bolelino in rano, ki so mi jo v življenju hote ali nehote prizadeli. Vse to dajem tebi. Vedo!, da vse obratai v dobro, se ti zahvaljujem za vse, ki jih v tem trenutku zmorem zares ljubiti. Posebej ti dajem tiste, Gospod, ki jim težko odpustim, kjer so rane najgloblje, poikodba in krivica vetji. Naj jih objame tvoja ljubezen . . . /P. dr. Zvjezdan Linii ofm/ SV. CIRIL in METOD MELBOURNEj Fr. Tone Gorjup, O.F.M., Fr. Basil A. Valentine, O.F.M., SS. Cyril & Methodius S/ovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kevv, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787 Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home 11 — 15 A'Beckett St., Kevv, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 1054 RES prijetno domače je bilo srečanje z dr. Petrom Vencljem, sekretarjem zunanjega ministrstva RS za Slovence po svetu in zamejstvu, kije prišel med nas — v spremstvu svetovalke pri zunanjem ministrstvu RS Tatjane Kovačič in odpravnika poslov veleposlaništva v Canberri Aljaža Gosnarja — v četrtek 24. junija zvečer. Bil je predvečer Dneva slovenske državnosti in med gosti veleposlaništva RS v Park Royal Hotelu v mestu sva bila tudi s p. Tonetom. Naslednji dan, v petek 25. junija, smo pričeli obhajati obletnico razglasitve samostojnosti Slovenije pri nas Že precej zgodaj, ob pol devetih. Droga za slovensko in avstralsko zastavo je dan prej namestil SNS, prostor zanju pa smo izbrali v grediČnem pasu med cerkvijo in Domom počitka m. Romane. Dr. Venclja ni bilo treba Čakati: bil je pri nas med prvimi. Imeli smo skromno a lepo slovesnost: ob dviganju zastave smo zapeli obe himni, ob nagovoru predsednika SNS Stanka Prosenaka imeli enominutni molk v spomin vseh, ki so v preteklosti za domovino dali življenja, dr. Vencelj pa je povedal nekaj toplih besed. Lepo je gledati slovensko zastavo, ki plapola pod svobodnim avstralskim nebom. Kot povsod drugod je imel dr. Vencelj tudi pri nas v Viktoriji naravnost nabasan spored srečanj. K nam v versko središče se je vrnil naslednji dan, v soboto 26. junija, z obema spremljevalcema. Prišel je s slovenskega grička S.D.M., sicer z enourno zamudo, a ob tako gostem sporedu je kak zastoj treba pričakovati. Imeli smo skupno kosilo - edini čas, da sva se s patrom Tonetom mogla z gosti vsaj malo osebno pomeniti. Naj se tu zahvalim Ivanu Mejaču, ki si je opasal predpasnik s. Eme in nam skuhal odlično kosilo. Po obedu si je dr. Vencelj z zanimanjem ogledal Baragovo knjižnico z njenimi posebnostmi. Predstavili smo mu tiskana dela avstralskih Slovencev, ki jih je že kar lepo Število. Sledil je domač in zelo informativen sestanek z Društvom prijateljev SKD v naši obednici, nato pa srečanje s Člani S.N.S Viktorije v pisarni Sveta.Zopet je vladala domačnost in prijateljska izmenjava misli, v dr. Vencljevih odgovorih pa jasnost in gotovost, kar si človek od vladnih oseb najbolj želi. Večerjo smo imeli z visokim gostom in spremljevalcema v Domu počitka m. Romane, ki si ga je visoki gost že dan prej ogledal. Ni skrival svojega zadovoljstva nad to našo zadnjo ustanovo v prid avstralskim Slovencem. Ob pol osmih smo morali v cerkveno dvorano, kjer se je na odru v proslavo druge obletnice Republike Slovenije in gostom v tast razvil preprosti a vendar bogati spored z naslovom DREVO NAD PREPADOM in nam simbolično prikazal slovenski narod. Taje kot viharnik v gorah kljuboval nevihtam in obstal skozi stoletja. Spored sta pripravila in ga povezovala pater Tone in Elica Rizmal. Z glasbenimi točkami in recita-cijskimi odlomki slovenskih pesnikov, pisateljev in gornikov je nastopilo preko dvajset oseb. Okusno pripravljen tiskan spored bo vsakemu udeležencu lep spomin na ta kulturni večer, ki se je končal ob domači zakuski in prijateljskem razgovoru okrog polnoči. Kot sem omenil v uvodnem članku te Številke: lepo in prav bi bilo takle večer organizirati skupno z vsemi tukajšnjimi slovennskimi organizacijami. Napravili bi lahko nekaj veličastnega, za goste in nas vse nepozabnega. In pokazali bi resnično enotnost, ki nam je tako potrebna kot cvetki voda* da ne zamre. Naslednji dan, na nedeljo 27. junija, so bili na&' gostje pri deseti maši. Tu je bil dr. Vencelj kot iskren vernik (doma je tudi član župnega odbora), ki iz božje zakladnice zajema pomoč za svoje javno delovanje-Kakor v Sydneyu in Adelaidi, se tudi pri naši maši ni bal stopiti pred vernike in jim brati berilo. Po bogoslužju pa smo se spet zbrali v dvorani, kjer je visokega gosta p. Tone še enkrat pozdravil ter mu želel srečno pot v domovino. Dr. Vencelj se je pomešal med ljudi in mnogi so izrabili še to zadnjo priliko, da so mu segli v roke in izmenjali nekaj besed, ali pa prišli na dan s pravnim vprašanjem, ki mu niso znali odgovora- Ko sem popoldne spremljal naše goste na letališke, od koder je g. Aljaž Gosnar odletel v Canberro, druga dva pa nazaj v deželo pod Triglavom, sem razmišljaj kakšna razlika med desetletji enoumja in sedanjostjo-Kako prijeten je občutek, da smo vsi izseljenci doma enako upoštevani. Veliko je vredna zavest, da imam0 zaslombo in razumevanje v demokratski vladi in vso pomoč s strani našega predstavništva v Canberri. Vsak tak obisk pa naj poglobi našo zavest, da sm° slovenskega rodu in smo na to lahko ponosni, obenem pa tudi dobri avstralski državljani. + SMRT nam pa res ne prizanaša. Od zadnjih MISLI nas je kar Štirikrat obiskala ter nam odvzela dva redna naročnika. Dne 22. junija je na svojem domu v Lavertonu žalostno zaključil svojo zemeljsko pot ALOJZ MECH. Zadnji čas je bil bolan in izgubljen. Čutil je, da je z njim nekaj narobe, a iz bolnišnice so ga vrnili domov. Nečakinja Erika je Že urejevala, da bi prišel v naš Dom počitka m. Romane v Kew. Če bi to uspelo, bi bil Alojz verjetno še živ, tako pa žal tega ni dočakal.Pokojnik je bil rojen 29. junija 1923 v Ravnah pri Šolanju. Iz Avstrije je leta 1952 emigriral v Avstralijo s svojo ženo avstrijskega rodu, se naselil v melbournskem okraju Sunshine ter kmalu začel tudi lastno mehanično podjetje. A žena ni hotela ostati tukaj in se Je vrnila v Evropo. Otrok nista imela, pač pa je za njim prišel nečak Frank Mech, nato pa še pokojnikova sestra, Frankova mati Marija s hčerko Eriko. Pogrebne molitve smo opravili v kapeli krematorija v Altoni na petek 25. junija, predno je bilo njegovo truplo upepeljeno. ERNEST POLAK je še nedavno pri nas naročil letošnjo zbirko celjskih mohorjevk. Knjige so dospele, bral pa jih ne bo, ker je že med pokojnimi. Dne 30. junija zvečer mu je na domu v Keilor Downs začelo nagajati srce. Takoj so ga odpeljali na zdravniško kliniko v St. Albans, kjer je kljub hitri prvi pomoči izdihnil. Pokojni Ernest je bil rojen 1. januarja 1925 v “olani pri Sevnici.Leta 1953 se je v Hrastniku poročil 2 Emo Podlesnik. Z družino dveh otrok sta v letu 1968 preko Nemčije emigrirala v Avstralijo, kjer je s Pndnostjo kmalu prišel do lastnega doma, saj je bil kot rudar vajen težkega dela. Za pokoj si je zgradil nov dom ter se iz melbournskega okraja Albion preselil v novo predmestje Keilor Downs, žal pa pokoja ni dolgo užival. Pokojnik se je rad razgovarjal in je tudi imel dosti življenjskih izkušenj. Kadar nas je obiskal, smo posedeli ob kavi in zanimivi debati. Bilje član Slovenskega športnega društva v St. Albansu, zato so ga tudi lovci spremili na zadnji poti in nosili njegovo krsto, predsednik Jože Caf pa mu je ob grobu spregovoril v slovo. Pokopali smo ga v torek 6. julija na keilorskem pokopališču, po pogrebni maši v slovenski cerkvi v Kew, kjer smo na predvečer ob odprti krsti zmolili zanj tudi rožni venec. Ernest poleg svoje družine zapušča še tri sestre v domovini, eno sestro in dva brata v Nemčiji, dva brata pa sta tu v Queenslandu. En brat iz Nemčije je kljub razdalji prišel celo na pogreb. Nepričakovano in verjetno prav tako za posledicami srČne kapi je umrl tudi JANKO KRISTAN. Prijatelj ga je naŠel mrtvega v prostoru ob garaži pod hišo' 8. julija, a po vseh znakih je ležal tam že od prejšnjega dne. Janko je živel kot samec sam v svoji hiŠi v melbournskem okraju Chadstone. Rojen je bil dne 22. septembra 1942, Petelinje pri Ilirski Bistrici, kjer ima Še sestro Marijo. V Avstralijo je prišel preko italijanskih begunskih taborišč v juniju 1962. Delal je v gradbeni stroki, zadnji Čas pa je bil nezaposlen. Tu v Melbournu ima dve sestrični, v Sydneyu pa tudi nekaj sorodnikov. V ponedeljek 12. julija zvečer smo v naši cerkvi ob krsti zmolili rožni venec, naslednji dan po maši zadušnici pa spremili Jankove zemske ostan- akih domačih ra*9ovorov ie imel dr- Vencelj iel° veliko. ^a levici P- urednika Vencelj, /"»ko Rizmal 'n znanstvenica ^°*'ca Ledinek -paddle. ^a Patrovi desnici Jo*iČina °tr°ka Pavel 'n Alenka, Kl redno ^stopata kot Pevca 'n Muzikanta 113 našem odru. ke na livadni del pokopališča Springvale. Tik pred zaključkom te izdaje MISLI smo zvedeli, da je 8. julija v bolnišnici v West Footscray umrl rojak FRANK WERTOVSCHEK. Rojenje bil leta 1913 v Rogaški Slatini, v Avstralijo je prijel preko Nemčije verjetno v letih 1950-53. Svoj dom je imel v melbournskem okraju Footscray, kjer je živel kot samec samotarsko življenje in ni hodil niti v slovensko družbo. Naročen pa je bil prav od svojega prihoda v Avstralijo na naše MISLI in tudi celovške Mohorjeve knjige je kupil od Časa do časa pri nas. Pogreb urejuje njegov avstralski prijatelj, ki je obvestil o smrti Frankove sorodnike v Nemčiji, zdaj pa čaka odgovora, kaj naj ukrene. Zato glede pogreba Še ni znan datum in ostali podatki. Pokojnega Franca priporočam v molitev. Iskreno sožalje vsem sorodnikom naših pokojnih, naj bodo tukaj ali v domovini oz. drugod po svetu. NaŠim pokojnim pa naj bo lahka avstralska zemlja! + Krsta naj v naši cerkvi za mesec junij omenim dva: Dne 20. junija je krstna voda oblila dečka, ki bo po svoji mamici in stari mami gotovo pevec: ime je dobil Nicholas Frank in je prvorojenec mlade družine Pavla Morgante in Anite r. Sankovič. Anita je bila odkar je shodila pa do srednje žole zvezda našega odra in sijajna pevka, njena mama Tončka pa dolgoletna clani-ca našega pevskega zbora. Upajmo, da se bo nekaj tega prijelo tudi Miklavška. Prinesli pa so ga iz Carltona, kjer si je družinica Morgante uredila prijeten domek, katerega sem kmalu po krstu tudi blagoslovil. Isti dan je bil krščen tudi Mark John, ki so ga prinesli iz Hallama. Rastel bo in delal veselje družinici Johna Pretnaija in Anne r. Gombač. Obema družinama iskrene Čestitke! + Porok od zadnje izdaje MISLI ni bilo, rad pa bi o-menil poroko, ki je bila v Geelongu in sem zanjo zvedel šele kasneje. Prav je, da pride v kroniko, četudi sta se medtem ženin in nevesta že vrnila s poročnega potovanja po Evropi, tudi Sloveniji. Dne 13. marca letos je v cerkvi sv. Družine, Bellpark, kjer se na drugo nedeljo v mesecu zbiramo k slovenski maši, Sretko Kontelj pričakal svojo izbranko. Paula Claridge je avstralskega rodu. Ženin pa je iz znane slovenske družine, rojen in krščen v Geelongu. Dasi kasno, pa zato nič manj iz srca naše iskrene čestitke obema! Srečko je pred leti prišel tudi v nažo Galerijo mladih — kot odličen študent in sin slovenskih staršev, ki je s ponosom ohranil dediščino materinega jezika. Danes mu gotovo ni £al. Kot advokatu mu bo slovenski jezik prišel verjetno marsikdaj prav. + Zavetnika naše cerkve v Kew smo praznovali na pr- vo julijsko nedeljo s slovesnim bogoslužjem in zakusko v dvorani. Zahvala vsem gospodinjam za obložene mize. In zahvala vsem, ki ste vrnili žegnanjske kuver-tice z darom za vzdrževanje našega verskega in kulturnega središča. Doslej se je vrnilo 186 kuvertic s skupno vsoto $3,392.— Bog Vam povrni! + Dne 15. avgusta, praznik Marijinega vnebovzetja ali Veliki s'maren, je letos ravno na nedeljo. Obhajali bomo obletnico posvetitve slovenskega naroda Mariji-Pri nedeljskih mašah bomo obnovili posvetitev. Kdor se slovenske maše ne bo udeležil, naj pa bi posvetilno molitev zmolil doma. Mariji se ima nas narod veliko zahvaliti. + Na nedeljo 29. avgusta popoldne ob 1.30 pa bo v stolnici sv. Patrika vsakoletna maša narodov, ki so se priselili v melbournsko nadškofijo. Udeležila se je bo tudi naša narodna skupnost z narodnimi nolami in cerkvenimi banderi. Skupno bomo pprosili za mir na svetu. Čim več nas bo, lepSe bomo predstavili naŠ narod. Več o sporedu te maše bom objavil prihodnjih + DOM POČITKA m. ROMANE ima danes že 19 stanovalcev. Seveda smo morali, kot sem napovedal, sprejeti zaenkrat nekaj ljudi, ki niso slovenske narodnosti, da ta naša ustanova ne bo lezla v izgubo. Med njimi je tudi stoletna avstralska gospa s čudovitim spominom in glede pomoči še zelo neodvisna. Ve? stanovalcev je le začasnih, kar je tudi namen Doma: za nekaj tednov po operaciji, da Človek spet dobi mo-6i in si lahko sam pomaga; ali za nekaj časa, ko gredo domači morda na počitnice v Evropo, ali Če se hočejo za nekaj Časa otresti skrbi za ostarelo mamo ali ostarelega očeta ... V kolikor pride to v poštev za vas, pokličite Dom počitka in se pozanimajte. Ko že govorim o našem Domu počitka, naj še omenim, da so nas doslej spremljale tudi druge težave, ne le prenizko Število prebivalcev. Nekaterim osebam Dom ni pri srcu. Nekdo je širil ostudne laži (po Melbournu in celo izven Viktorije — v Queenslandu), da ljudem poberemo hiše in ves prihranjeni denar. V resnici pa so pogoji za vstop pri nas lažji od Številnih drugih enakih ustanov. Če je koga neresnica odvrnila, da se ni priglasil, naj se pozanima pri vodstvu in zve za pogoje iz prvega vira. — Tudi se je zgodilo, daje nekdo lažno alarmiral gasilce, da so prihiteli sredi noči k našemu Domu počitka. Oseba v vodstvu Doma pa dobiva od Časa do Časa neljube telefonske klice, kar je gotovo mučno. Zadevo smo dali v roke policiji, ki je zaenkrat Že ugotovila, iz katerega okraja telefonski klici prihajajo. Slejkoprej bo konec tega nesmiselnega početja osebe, ki mora biti zelo hudobna ali pa potrebuje pomoč psihiatra. P. BAZILIJ Jožko Kragelj naše nabirke (SLOVO OD TOLMINA) Stopali smo proti Tolminu. Vse je bilo tiho in prazno. Niti psa nismo Srečali. Zato so votlo odmevali med hišami naši koraki. Nič nam niso povedali, kam nas peljejo. Ko smo šli čez Tolminko, Smo zaslutili, da gremo k Sveti Luciji na vlak. Po Dobravah je pihljal hladen vetrič od Soče. Moj dolgi sprehod,” sem si mislil, “da nadoknadim vseh šest mese-Cev! Od Tolmina do železniške postaje je sedem kilometrov. Dve uri hoda. Dobro se bomo sprehodili. Bližali smo se Modreju. V jezeru so se kopale redke lučke, ki so svetile po vasi. Ozrl sm se na drugo stran. Tam je moja rojstna vas Modrejce. Varno CeP' Pod hribom. Koliko spominov! Modrejce, srečna, draga vas doma-. Prešernova Vrba seje iz Gorenjske v hipu preselila k Soči. Morda mi ni bil Prešeren nikoli tako blizu kot to noč. Domači ne vedo, da odhajam. Zdaj še mimo spijo ali vsaj bedijo pod Vaniim zavetjem domače strehe. Bogve, ali jo bom še kdaj videl? Morda St°Pam poslednjikratg tod mimo. Zbogom, domači! Zbogom rojstna vas! — sem šepetal sam pri sebi. udi pri Sveti Luciji na Mostu je bilo še vse mirno. Vsi so spali. Koliko- krat sem stopal po trgu, ko sem hodil v šolo in k maši! Hodil sem z vese- prostovoljno, brez straže. Zdaj pa uklenjen, v druibi miličnikov, I sta nosila pištole in brzostrelko. Koraki so bili težki. Dospeli smo na železniško postajo. Želel sem si le to, da bi videl ka-e§a znanca, ki bi obvestil domače, da so me odpeljali iz Tolmina. Tudi ta Mi3 se mi je izpolnila, še bolj kot sem pričakoval. Prvi znanec, ki sem ga opazil, je bil šofer Zoran. Še pred nedavnim je II zaprt in je moral čistiti hodnike in sobe na Udbi. Pokazal sem mu uklenjene roke. Zmajal je z glavo. njim je prišel na postajo cerkovnik Lojze. Tudi ta je bil namenjen na Pot. Njemu sem pošepetal, naj pove domačim, da so me odpeljali. prik lrnal mi je. Ko je zagledal moje uklenjene roke, se je obrnil proč. BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $80.— Florian Falež; $43.— Štefanija Premrl; $30.— Julijana Veber; $20,— Alojz ŠuStar, Andrej FistriČ, NN.E., Martin Berkopec, Vinko Butala, Frank Tratnyek; $16.— Marija Lukežič; $15.— Angela Dodič, Olga Hrvatin, Andrej Benčan; $13.— Anton Bransperger; $12.— Evgen Bizjak; $10,— Alojz Hojnik, Vera Ma-milovič, Alojz Gombafc, Jože KuČ-ko, Drago Sedmak, Darko Stanič, Drago Tomac, Marija Medved, Felix Gerdak, Ana šutej, Jožef Štember-ger, Vincenc Repp, Julka Erzetič; $6.— Miloš Abram, Ivan Marinič; $5.— Marija Piotrovski, FranČiika Lautar, Marta Kohek, Danica Bizjak, Milica Ritonja, Jožica Šabec; $3,50 Karel Horvat: $2.— Pavla Bi-sak, Sabina Gjerek, Andrea Bosa, Ana in Slavko Korošec, Julija Kovačič. ZA MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $100,— Marija Martin (za najbolj potrebne misijonarje, v spomin pokojnemu Ladislavu Lenčku CM); $100.— Martin Berkopec; $10,— Ivanka Študent (za lačne). ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE: $120,— Martin Berkopec. ZA CERKEV V GRAHOVEM: $100.— Lucija Miklavec (v zahvalo, ker je bila pred devetdesetimi leti v Grahovem krščena); $50.— dodaja njen sin Jožef Štemberger. ZA CERKEV NA POBREŽJU: $500.— Marija Martin. DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI! Slovenija ^Oja det«*3- Poljanska 2, 61000 Ljubljana - 26. jun. 1993 Spoštovani pater Bazilij, Slovenci v Avstraliji! Zborovalci obbnega zbora društva SVS Vam pošiljamo tople pozdrave, z željo vsega uspeha na Vašem odgovornem mestu za rojake po svetu. Tajnik: Lutka Poznič Predsednik: Boštjan Kocmur, dipl. oec. DELOVANJE DRUŠTVA V LETU 1992/93 Težko je točno določiti začetek delovanja društva, saj so se slovenski izseljenci in njihovi potomci, ki smo se vrnili v domovino, kmalu zate! i srečavati in biti drug drugemu v pomot. Ko pa se je pokazalo, da se bo zamisel. o druitvu uresničila, je bilo najprej treba vložiti veliko Časa in energije v pripravo statuta in programa, nato pa premostiti še marsikatero težavo, dokler nas niso 12. avgusta 1992 registrirali na ministrstvu za notranje zadeve. Od vsega začetka se je veliko članov ukvarjalo z urejanjem postopkov v zvezi z državljanstvom in denacionalizacijo. Še isto poletje je prišla na obisk skupina maturantov iz Argentine, člani so prevzeli organizacijo potovanja in dve Članici sta spremljali skupino po Sloveniji, avstrijski Koroški, Tržaškem in Goriški. Tudi v 'času volitev si je društvo prizadevalo,da bi se položaj izseljencev spremenil toliko, da bi ti lahko volili. To se je zgodilo le delno, saj država ni dovolj dobro organizirala volitve po svetu. Ena izmed teiav članov — stanovanje — je bila rešena s pomočjo Prevzelo gaje. Poznala sva se več let. Ni mogel verjeti, daje vse to res. Ker sem imel roke uklenjene, nisem mogel odložiti nahrbtnika. Ob pol štirih je prisopihal vlak. Miličnik je skočil v voz in poiskal prazen oddelek za nas. Vstopili smo. Pasove nahrbtnika so mi odpeli, da sem mogel sesti. Vlak se je premaknil. Komaj je zavil v Baško grapo, sem zagledal na hodniku sestro. Bila je čmo oblečena. Ko meje zagledala, so ji prišle solze v oči. Na postaji se nisva videla. Drugi so ji povedali, da sem v vlaku, zato se je približala našemu oddelku. Miličnik se je nagnil k vodniku in mu nekaj šepetal. Sestro je poznal-Vodnik je vstal in stopil na hodnik. Dolgo časa seje pogovarjal z njo. Ko se je vmil, me je vprašal, ali bi rad govoril s sestro. Hvaležno sem ga pogledal. “Saj nisem govoril z njo že več kot pol leta,” sem mu rekel. “Na Jesenicah, ko bo vlak stal, bo prišla noter in se bosta lahko pogovorila. Prosim pa, da tega ne pravite nikomur!” Vodnik je segel v žep in potegnil iz njega ključek za mojo žabico. Odklenil jo je in mi snel verigo. Morda je opazil, da se ljudje spogledujejo in zgražajo. Morda se je spomnil, da sem duhovnik. Ne vem. Spoznal sem, da ima dobro srce. Sestra je ostala pri vratih našega kupeja. Odleglo ji je, ko je videla, da sem prost. Z očmi sva se pogovarjala. Zelo rad bi jo vprašal, ali je mama srečno prinesla pisma. Z ustnicami sem zlogoval “ma-ma” in s prstom pisal po dlani. Dolgo časa je ugibala, kaj ji želim povedati. Končno je razumela in pritrdila. Oddahnil sem si. Vlak je počasi puhal proti Podbrdu. Sredi predora pa seje sprostil in zdrvel proti Bistrici. Triglavsko pogorje je sijalo v jutranjem soncu; Zde- lo se mi je, da se mi vse te lepote odmikajo. Morda jih ne bom videl nikdar več. Zato sem jih še bolj požiral z očmi in hkrati trpel. Tudi Blejsko jezero se je svetlikalo v jutranji zaiji. Mima gladina je bila pravo nasprotje moje razburkane duše. Dospeli smo na Jesenice. Vodnik je zopet stopil k sestri. Verjetno je tudi njej zabičeval, naj nikomur ne pravi, da je govorila z mano. Sestra je vstopila in me solznih oči objela. “Zakaj pa si v črnem? ” sem jo vprašal. “Saj še nisem mrtev.” “Dokler ne boš pomiloščen, bomo hodili v črnem,” je rekla. Govorila je tako, kot bi bila prepričana, da me bodo pomil°' stili. “In kaip si namenjena? ” “Grem k odvetniku. Naročil mi je, naj pridem k njemu, da se kaj več pogovorimo.” “Ali ste sporočili na Livek, kar sem naročil mami? ” “Saj je šla sama tja, predenje prišla domov.” “Sama? ” sem se začudil. “Kako? ” “Ne vem. Do Idrskega z nekim vozilom in nato peš do Golobov.Tam je povedala, kar siji naročil. Obljubili so, da bodo naredili.” “Uboga mama!” sem si mislil. “Kje je dobila moč, kje pogum, da je kljub izčrpanosti in neprespanosti zmogla tako pot? ” S sestro sva nato govorila o domačih. Povedala mi je, daje oče ves sebe, da tava okrog kot izgubljen. Ne more se umiriti. Ponoči ne spi. Vstane in izgine iz hiše. Tudi delo je zastalo zaradi dogodkov preteklih dni. Niso uničili le mene. Uničili so vso družino. Čutil sem, da doma trpijo še bolj kot jaz. Sestro sem bodril in jo prosil, naj potolaži in opogumi tudi domače, posebno očeta. Prepričan sem bil, da bodo veseli, ko bodo zvedeli, da me je videla in daje govorila z mano. Sam Bog je hotel, da smo se srečali. Vlak je bil pripravljen za odhod. Morala sva se posloviti. Izročil sem ji Pozdrave za domače in znance, posebno za starše. Sončna Gorenjska se je poslavljala od mene za dolgih sedem let in P°I- Na Otočah sem se ozrl proti Brezjam in v srcu prosil Marijo za po-moč v preizkušnjah, ki me še čakajo. Včasih je tudi v molitvi težko izreči besedico “zgodi se tvoja volja”. Težko je misliti na smrt, ko vse v tebi kriči po življenju, ko življenje čutiš, mu slediš, ga doživljaš. Zdelo se m' je sploh nemogoče, da sem se za vedno poslovil od domačih krajev, °d dragih ljudi, od vseh naravnih lepot. Po drugi strani pa sem se dobro zavedal, da sem “obsojen na smrt z ustrelitvijo”. Nisem si mogel predstavljati, kam me bodo dali, kje bom čakal usodnega dne. Razen tolminskega bunkerja nisem videl nobenega zapora. Slišal sem o italijanskih zaporih, o nemških koncentracijskih taboriščih, o naših zaporih pa le ma- lo. Po radiu sem sicer sledil Nagodetovemu procesu, ker je bil med obtoženci tudi moj sošolec Sirk; kako ravnajo z zaporniki, pa nisem vedel, ^daj sem sam vse to občutil. S pazniki sem postal domač, nisem se jih bal. Spoznal sem tudi njihove dobre strani. Kaj bo pa zdaj? Komu padem v roke? Kaj bodo delali z mano? Samo to me je mučilo. Bližali smo se Ljubljani. Pred Šiško je vodnik vzel verigo in mi jo sPet nataknil na roke. Moram vas ukleniti,” se je opravičeval, “ker morate priti v zapore “Cenjeni.” “Vi že veste, kako je prav,” sem mu rekel in pohlevno podržal roke. /Dalje prihodnjič/ ®ohini — Sye,j J»nez mesta Ljubljane. Izvršni svet je dodelil deset stanovanj in s tem omogočil naŠ obstoj v Sloveniji. Februarja 1993 je društvo zaprosilo ministrstvo za Šolstvo in Šport učne pripomočke za osnovne in srednje šole v Argentini. Prošnja je bila odobrena in zdaj je v pripravi nova pošiljka za Francijo. Pri navezovanju stikov je nekaj že bilo storjenega, veliko dela pa nas še čaka. Društvo se je pismeno oz.prek delegacije predstavilo raznim izseljenskim organizacijam po svetu in tudi rojakom v zamejstvu. Pri tem je vredno omeniti Se posebno sodelovanje s Katoliškim središčem Slovencev po svetu. Vzpodbujanje in dobri nasveti voditelja te organizacije, g. Janeza Riharja, so pripomogli k ustanovitvi in organizaciji društva. BiH smo deležni tudi obiskov raznih predstavnikov vladnih organizacij in izseljenskih organizacij po svetu. Tako nas je obiskal dr. Peter Vencelj, sekretar za Slovence po svetu. Ena izmed pomembnih nalog društva je posredovanje informacij slovenskim izseljenskim organizacijam kakor tudi vladi RS. Vsak mesec predsednik društva sestavi informacijski list, katerega pošiljamo Sirom po svetu. Veliko zadev pa je treba reševati sproti. Pomemben dogodek je bila podelitev prostorov slovenskemu domu za izseljence v Zavodu si/. Stanislava, kjer je društvo dobilo svojo pisarno, ki pa Še ni uporabna. V prostorih istega zavoda je g. Janez Arnež meseca marca 1993 pripravil razstavo taboriščnega tiska, zdaj pa bo na ogled razstava dokumentarnih fotografij iz Življenja v taboriščih med letoma 1945in1948. Člani smo bili naprošeni za sodelovanje, predvsem v obliki dežurstva. Maja smo pričeli v pisarni na Poljanski 2 z uradnimi urami trikrat na teden, po dve uri. Upamo, da bo naša organizacija čedalje bolj v pomoč slovenskim izseljencem po svetu. /Izporočila Lučke Poznič/ C5—i SVETA DRUŽINA _____________________________ADELAIDE | Fr. Janez Tretjak, O. F: M., Holy Family S love ne Mission, 51 Voung A ve, W. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VVaHand, S. A., 5007) Tet.: (8) 346 9674 - Fax: (8) 346 3487 MESEC junij bo ostal rojakom v Južni Avstraliji v lepem spominu. Imeli smo obisk iz Slovenije: med nami je bil sekretar pri zunanjem ministrstvu RS za Slovence po svetu. Dr. Peter Vencelj je prišel v spremstvu ga. Tatjane Kovačič, svetovalke na zunanjem ministrstvu, in g. Aljaža Gosnarja, odpravnika poslov na slovenskem veleposlaništvu v Canberri. Najprej je imel dr. Vencelj srečanje s Slovenskim narodnim svetom Južne Avstralije v knjižnici našega verskega in kulturnega središča svete Družine. Sledila je sveta maša ob 6.30 zvečer. Kljub temu, da je bil delovni dan, se je zbralo lepo število rojakov. Na začetku smo pozdravili visokega gosta ter oba spremljevalca. Anita Polajzer in Davor Premrl sta jim izročila cvetje kot izraz dobrodošlice in našega veselja. Po prebranem evangeliju je naš gost dr. Vencelj nagovoril navzoče. Njegove besede sso bile polne globoke vere. Bile so nam vsem vzpodbuda k večjemu zaupanju v Boga, ki vodi našo pot, pa tudi vzpodbuda k medsebojni povezanosti in zavesti, da pripadamo narodu, Dr. Peter Vencelj govori rojakom v slovenski cerkvi v Adelaidi ki je sicer maloštevilen, a trden, saj je šel skozi veliko trpljenja, pa vedno z zaupanjem v Boga. Po končanem bogoslužju smo imeli kulturni spored, oglasen na domovino, nato pa je dr. Vencelj položil venec k našemu spomeniku padlim za Slovenijo-Tanja in Jožko Konestabo sta občuteno zaigrala Tišino in marsikatero oko je bilo orošeno. Nato je spet spregovoril na$ visoki gost. Omenil je prijatelja, ki je položil svoje življenje na Žrtvenik za svobodno in samostojno Slovenijo. Po slovesnosti smo vsi skupaj odšli v Slovenski klub, kjer je po kratkem programu sledila skupna večerja, ki jo je za goste pripravilo društvo. To je z nekaj besedami prikaz večera obiska, ki je bil za nas vse bogato doživetje. Za verne rojake posebej zato, ker so bila verska središča do nedavnega od starega komunističnega režima prezirana. Enoumske oblasti niso nikoli priznale dela slovenskih duhovnikov v tujini, pač pa so skušale s svojimi pomočniki načrtno razbijati skupnosti. Najbolj je bila pri tem prizadeta vsaka skupnost z ozirom na versko pripadnost. Nova demokratska oblast hoče biti pravična. Zato smo uradnih obiskov vladnih oseb RS iz srca vese- li, saj nam dokazujejo skrb naše rodne domovine za nas vse ter nas sleherni obisk skuša združiti nazaj v eno narodno skupnost. Upajmo, da nas bo združevalo tudi Katoliško središče Slovencev po svetu, ki ima svoj sedež v Ljubljani in je naslednik nekdanje Družbe sv. Rafaela za slovenske izseljence. Dr. Petru Venclju ter g. Gosnarju, ki je potovanje vodil, se Še enkrat zahvaljujemo za obisk in spodbudne besede. Upajmo, da bo takšnih obiskov še več. + Dne 19. junija je v Queen Elizabeth Hospitalu v adelaidskem okraju Woodville odšla k Bogu PEPCA SEVSEK, rojena 31. januarja 1925 v Dovskem pri Zidanem mostu. V Avstraliji je s sinom že dolgo vrsto let, saj se je že leta 1977 naročila na Misli. Svoj čas je živela v Melbournu. Pogreb je bil iz naše cerkve svete Družine dne 24. junija , kjer je bila najprej pogrebna maša za pokoj njene duše, nato pa smo zemske ostanke spremili na pokopališče Dudley Park. Sinu Antonu Borisu izrekamo iskreno sožalje, pokojnico pa prip0' ročamo v molitev. R.l.P. + Sožalje izrekamo Tonetu Jesenku, predsedniku odbora našega verskega središča. Dne 2. julija mu je na ljubljanskem Kliničnem centru od kapi zadet umri brat Stanko. Imel je komaj 57 let. Že nekaj časa se je boril z zahrbtno boleznijo in tako zorel za večnost-Jesenkova družina iz Smrečja, St.Jošt nad Vrhniko-je bila družina globoke vere in zaupanja v Boga. Med vojno so bili trije fantje pri domobrancih. Živ je ostal le Tone, ostala dva sta bila na zločinski način pobita v Kočevskem Rogu, kjer počiva toliko naših muČen-cev- Pokojni Stane je z družino živel na Vrhovcih in bil zelo povezan z viško župnijo. Dne 6. julija so ga položili k večnemu počitku. P. Ciril, bivši Sydney-^n, se je v našem imenu poslovil od pokojnika, saj je brat Tone vsa leta zvest naši slovenski skupnosti. Naša cerkev je polna njegovih samoukih železnih izdelkov. Prav pokojni Stanko mu je poslal knjigo s slikami kovaških stvaritev, po kateri je Tone koval in varil. - Sožalje tudi Stankovi družini, njega pa priporočamo v molitev. P. JANEZ JANEZ PRIMOŽIČ: O ZNAMKAH sem že pisal v Misli, zato ni nobena tajnost, da sem zbiratelj znamk. Ne sicer poklicen filatelist, ki gre v stvari do skrajnosti, ampak le v toliko, Za zapravim prosti pokojninski Čas tudi v ta svetovni. hobby. Zadosti je, da je poštna znamka, ta navidezno skromni in po prejemu pisma zavrženi papirček do-v°lj dostojno ohranjena, pa se pridruži ostalim sestri-cam v albumu. Ne ukvarjam se torej s podrobnostmi. Meni gre le*za to, da se iz znamk kaj naučim. In res se Človek pri razmišljanju ob vsaki znamki mimogrede mnogo nauči: iz znamk govori zgodovina, zern-Uepis, prirodoznanstvo ... Saj lahko rečemo, da sko-raJ ni meja. Serije znamk so s svojo vsebino slik pravo bogastvo, ki se ga žal mnogi ne zavedajo. . Al' veste, kaj pomeni beseda FILATELIJA, iz katere 'zvira^ tudi FILATELIST? Oxford Dictionary nam ^zlozi, da je beseda “philately” grškega izvora in iz-■Jaja iz dveh besed: philos in atelia. Pomeni pa bese-a: prost pristojbin. Pred izumom poštne znamke je jttoral prejemnik pošte plačati poštarju dostavnino. Postno znamko je bila zadeva zelo poenostavljena. Odkar se je Slovenija uvrstila med samostojne drža-Ve> je v dveh letih svoje samostojnosti izdala kar lepo Vrsto spominskih znamk, na katere smo lahko ponos-ni- Lepo predstavljajo našo mlado malo državico pred *namkarji in vsem svetom. Ob vsaki novi znamki pa P°skrbi Ministrstvo za promet in zveze ter PTT podaje Slovenije za priročno razlago v slovenskem, nem-e,11> italijanskem in francoskem jeziku. Res najboljši [|a^in seznaniti svetovno javnost z novo državno tvor- 0 v srcu Evrope. Saj celo večje in bogatejše države ar tekmujejo med seboj, katera bo izdala večje Šte-v^° znamk in lepše od drugih. Slovenija se je med zadnjimi znamkami spomnila “oO-LETNICE KOLEGIJALNEGA KAPITLJA V O^EM MESTU, ter ob tem poskrbela za priročno razlago v prej omenjenih besedilih. Vsaj nekaj bom P°vzel iz tega za naše bralce, zlasti za Dolenjce in Že Posebej za novomeŠČanske farane. Novomeški kapitelj je bil ustanovljen ob koncu sred- njega veka, torej ob Času odkritja Amerike, kot posledica želje skupine dolenjskih duhovnikov pri prenovi cerkvene discipline. Ustanovitelji so bili: cesar Friderik III. z ukazom 27. aprila 1493, Maksimiljan I. z odlokom 16. oktobra 1509 ter papež Aleksander VI. z dekretom 21. decembra 1494 so z ustanovnimi listinami določili pravni položaj, pravice in dolžnosti kapitlja. Novomeški kapitelj se je kmalu po ustanovitvi razvil v pomembno duhovno središče Dolenjske. Zlasti med prošti, predstojniki kapitlja, je bila vrsta izjemnih osebnosti, ki so mestu in okolici vtisnili neizbrisen pečat. Eden izmed velikih osebnosti v zvezi s kapitljem je Jurij Sladkonja (naslov prošta od 1500-1522 ), odličen glasbenik in humanist ter organizator, vodja dvorne kapele cesarja Maksimilijana I. in ustanovitelj dvornega deškega ^bora, ki je začetek današnjih Dunajskih slavčkov, ki so kot deški zbor znani po vsem svetu. Bil je tudi ljubljanski prošt, končno pa je postal Škof na Dunaju. Imenovaani sicer ni deloval v samem Novem mestu, je pa kot prošt kapitlju pridobil grb zlatega konja na zelenomodrem polju. Ena od dveh znamk, izdanih za ta jubilej, ga predstavlja. Zgodovina novomeškega kapitlja je nedvomno povezana z imenom prošta Polidorja de Montagnana (proŠt 1582-1604), ki je dal po požaru mesta popraviti poškodovano proŠtijsko cerkev, kapiteljsko poslopje in je kapitlju pridobil znamenito Tintorettijevo sliko farnega patrona svv. Nikolaja (druga znamka iste zbirke predstavlja imenovano oltarno sliko v proStijski cerkvi), kanonikom pa zunanja znamenja njihovega dostojanstva. Ob Času francoske okupacije slovenskih dežel in ustanovitve Ilirije so kapitelj leta 1810 ukinili, vendar ga je'cesar Franc I. že leta 1819, takoj po odhodu Francozov iz naših krajev, spet obnovil. Tako se je novomeški kapitelj, sicer v spremenjenih razmerah, ohranil vse do danes. Ustanova je ob častitljivi 500-letnici zares vredna spomina. Tudi spomina na slovenskih znamkah. O—i Z VSEH VETROV PARLAMENTARNA SKUPŠČINA Sveta Evrope je v maju enoglasno odločila, da sprejme Republiko Slovenijo za polnopravno Članico Sveta Evrope. Zunanji minister RS Lojze Peterle je v Strasbourgu podpisal pristopno izjavo iz evropske konvencije o Člov-5kih pravicah. Pred palačo Evropa so ob intoniranju slovenske državne himne razobesili slovensko zastavo, ki je našla mesto med zastavama Španije in San Marina. — Članstvo v SE je za samostojno Slovenijo velik korak in priznanje, ki ga je bila deležna kot prva izmed držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Svet Evrope so ustanovili, da bi dosegli večjo enotnost evropskih držav in v skrbi za spoštovanje Človečkih pravic. POROČEVALCI o tragediji v Bosni in Hercegovini ugotavljajo, da HrvaSka ne bo na tako lahek način prišla v Svet Evrope kot je naša Slovenija. Človeške pravice so v BiH ogrožane ne le s srbske, ampak tudi s hrvaške strani. Vsa poročila govore o tem, da kot Srbi tudi Hrvati “čistijo” področja, ki naj bi po Vance-Ownovi mirovni pogodbi pripadala njim. Prej Hrvati skupaj z muslimani proti Srbom, zdaj srbski četniki s Hrvati skupaj napadajo muslimane . . . Nekatere evropske stranke, ki so do nedavnega kazale simpatije do Hrvaške, ne verujejo vet v Tudžmanovo demokracijo, ampak vedno bolj kritično gledajo na hrvaško vlado in HDZ. Očitno gre v BiH za zemljo, Število žrtev jih ne briga. In teh je vedno več. Za pametnega človeka vse skupaj nekaj nerazumljivega in grozljivega. Meriti načrtno v vrsto lačnih ljudi, ki čakajo na kos kruha ali posodico pitne vode, ni več vojna, ampak zločin, ki kliče nase pravično kazen. SRBSKI PATRIARH PAVLE je bil kaj pogumen, ko je v dnevniku Politika zapisal, da noben narod ne pozna tako malo vere kot ravno Srbi. In to je tudi eden vzrokov za vse, kar se danes na Balkanu dogaja. Osebno pa se je srečal s predstavnikom organizacije Caritas ter mu omenil, da bo treba znova iskati nagibe za edinost, ker to pomaga k miru. “Tako pravoslavni kot katoličani in muslimani, vsi bomo nekoč poklicani na obračun pred Bogom. Tudi smrti se ne smemo bati, kadar gre za pričevanje Resnice,” je dejal patriarh. MALO jih je med nami, ki jim nista poznana Don Camillo in Peppone. Filmi po res duhovitih zgodbah pisatelja Guareschija so še vedno biseri. Ko pridejo od časa do časa na vrsto tudi na televizijskem zaslonu, mi je resnično žal, če jih zamudim. Za 25-letnico smrti pisatelja, sta njegova otroka Carlotta in Alberto v spomin očetu organizirala predvajanje filmov na trgu v Busetu, kraju, kjer sta Don Camillo in Peppone nastala. Zanimiva je priljubljenost teh dveh karakterjev, ki sta ju na filmskem platnu odlično predstavila komik Fernandel in Gino Cervi. Ko je leta 1988 dnevnik La Stampa pripravil anketo, katera oseba iz romanov in povesti zadnjih sto let je najbolj priljubljena, je na uredništvo prišlo nad 10.000 odgovorov iz vse Italije in dvajset različnih držav. Zmagala pa sta z veliko večino — Don Camillo in Peppone. POROKA je bila 3. julija med slovesno mašo v župni cerkvi sv. Florina v Vaduzu, poročal pa je churski Škof Wolfgang Haas. Ženin je bil liechtensteinski prestolonaslednik Alois, nevesta pa bavarska vojvodinja Sophie. Vse to še ne bi bilo kaj posebnega. A mladi par se je odpovedal vsem poročnim darilom ter sta denar za darila namenila ranjenim otrokom v sedanji balkanski vojni. To pa je že vredno omembe. Za otroke bodo v Zagrebu postavili osem paviljonov z dvanajst posteljami v vsakem. Otroke bo oskrbovala ravnateljica zagrebške Karitas Jelena Brajša, projekt pa bo upravljal liechtensteinski Rdeči križ. ROMI so obiskali papefca Janeza Pavla II. ob priliki 50. obletnice začetka njihovega uničevanja s strani nacistov. Petnajstčlansko zastopstvo Romov je prišlo iz Neirbije, Avstrije in Poljske. Papefc jih je ob srebanju povabil k molitvi za mir. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je imel v začetku tega meseca zdravniki pregled, ki je bil za obletnico operacije nujna zadeva. Pregled je trajal le dve uri in opravili so ga zvečer, ker papei ni hotel spreminjati svojega dnevnega reda, obenem pa ni hotel s svojim prihodom čez dan kakor koli kaliti reda rimske poliklinike Gemelli. Po poročilu je s papeževim zdravjem vse v redu, saj bi drugače naslednji dan ne opravil vsega, kar je imel na- sporedu. Tudi je Vatikan potrdil, da bo pa' .......................................... Za ljubitelje slovenske glasbe in knjige SLO - IMPEX COMPANY 25 Reserve Rd., BEAUMARIS 3193, Victoria Uvoz audio-video kaset in knjig založb "Mladinska knjiga", "Obzorja Maribor" Suha roba in razni spominki Telefon: (03)589 6094 - Fax (03)589 6085 HELENA in IVO LEBER Pež izvedel ves letošnji spored pastoralnih obiskov, ki S1 ga je pripravil. Tudi obisk na Jamajki, v Mehiki in v Denverju (ZDA) v mesecu avgustu, v septembru pa v Litvi, Estoniji in Latviji. Mimogrede povedano, ko ravno govorimo o papeževih obiskih. Dežela pod Triglavom za letos še ni na seznamu. Smo pa kar prepričani, da bomo na papeževi listi drugo leto. ALBANSKI katoličani doživljajo svobodo in v njej sv°je prerojenje in nov razcvet. Novi škofje so it u-stanovili svojo škofovsko konferenco, ki načrtuje in Poživlja farna občestva, v kolikor jih je preživelo dobo silnega preganjanja. Tudi frančiškanska provinca je znova zaživela ter je začela obnavljati svoje redovne strukture. Celo eden novih Škofov je iz frančiškanskega reda, ki je v Albaniji deloval prav od Frančiškovih časov ter veliko prispeval k temu, da del katoličanov pod turško nadoblastjo ni popustil ter prestopil v lslam. Zdaj so dobili obisk vrhovnega predstojnika reda, p. generala Hermana Schaliicka. Zahvalil se je desetim frančiškanom, ki so preživeli desetletja trajajoče komunistično nasilje. Tej desetorici pomaga °sem frančiškanov iz Italije, Črne gore in Kosova, v Skadru pa se na vstop v frančiškanski red Že pri-Pravlja devetnajst kandidatov. AMERIKANCI in JAPONCI imajo vse slabše mnenje drug o drugem, je pokazala anketa, ki so jo izved- I v ZDA in na Japonskem pred vrhunskim sestankom jedrnih industrijsko najrazvitejsih držav v Tokiu. Le Američanov in 45% Japoncev ima ugodno mne-nJe o Japonski oz. Ameriki. Konec leta 1991 je imelo ugodno mnenje kar 60% Američanov in 58% Japoncev. Da Japonska ni zaveznik, na katerega bi ZDA ahko računale, meni 61%, od Japoncev pa jih je označilo ZDA za zaveznice, vredne zaupanja. GLEDE AIDSA je napovedal madžarski znanstve-j11* na tem področju Laszlo Otvos, da bodo v treh le- II iznašli zdravilo ter bodo okuženi ubežali smrti. V Madžarskih laboratorijih zdaj preizkušajo kemično ^Pojino KKKI-538, ki je za 30 dni popolnoma ustavi-a razmnoževanje celic, okuženih z virusom HIV, pov-Zr°£iteljem aidsa. Dodal pa je, da bodo za nadaljeva-nJe raziskav potrebovali okrog 100 milijonov dolarjev. Skoraj istočasno so prišle na Češkem v javnost prve ®vilke o bolnikih te moderne kuge.Znanih za aidsom ° olelih je 38, seropozitivnih pa 153, med njimi 16 Mladoletnih, a Število obolelih zaskrbljujoče narašča, aradi aidsa je umrlo doslej 24 ljudi, zadnji štirje le-°s- S transfuzijo krvi Se je na Češkem okužilo okoli ljudi. Dve od teh oseb sta že prejeli tudi odškodni-1)0 25.000 dolarjev. Kakšno neki pa je stanje aidsa v Sloveniji? r .................................. Admiral Motor Inn V aša gostitelja (ta MU R R A Y in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oaz«n,»on£na terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji . . . Samo par minut hoje do plaže in srediiča mesta. VpraSajte za ostale informacije! 2965—2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691) SURFERS PARADIŠE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759 45. MEDNARODNI evharistični kongres je bil v začetku junija v andaluzijski prestolnici Sevilli. Njegovo geslo je bilo: Kristus, luč narodov. Zaključnih slovesnosti 13. junija se je udeležil tudi papež Janez Pavel II. ter je z njim somaševalo 19 kardinalov in 360 Škofov ter veC tisoč duhovnikov, vernikov pa se je zbralo nad pol milijona. Njegov govor ob sklepni slovesnosti pa je bil o povezanosti med evharistijo in evangelizacijo. Ljubezen do evharistije nas mora priganjati, da bomo uresničevali zahteve pravičnosti, bratstva, služenja in enakosti med vsemi ljudmi. Udeležencii mednarodnega kongresa so ob koncu naslovili na vse verne po svetu posebno poslanico z naslovom “Sporočilo luČi in upanja”. LuČi, ki naj presveti temo tega sveta, v katerem sebični interesi povzročajo vojne, krivice, podkupovanje in velike družbene rane, kot so mamila, terorizem, umori nerojenih, ponižanje človeške spolnosti. Upanja zaradi nove evangelizacij?, osvoboditve od greha ter njegovih posledic. SEDANJI PAPEŽ je v zadnjih “Štirih letih (od leta 1988 do 1992) razglasil za svetnike 17 oseb, za blažene pa kar 379 oseb. Še nerešenih je 2240 postopkov razglasitev za blažene in svetnike, kakor je razvidno iz seznama, ki je bil obljavljen leta 1988. Na tem seznamu so tudi “božji služabniki”, 1530 po Številu, katerih postopek se je sicer začel, a Še ne končal. Med njimi so tudi trije slovenski oltarni kandidati: Baraga, Slomšek in Gnidovec - vsi trije svetniški Škofje. AMERIŠKI KONGRES, vodstvo ZDA, tvorita senat in poslanska zbornica. Skupno imata 535 članov. Po veri je med njimi 141 katoličanov: senat jih ima 23, poslanska zbornica pa 118. LATINSKA AMERIKA velja za katoliško deželo, toda kako dolgo Se? Izračunali so, da je že 10% od tamkajšnjih 150 milijonov prebivalcev nasedlo vedno bolj nasilnemu vplivu fanatičnih sodobnih sekt. Teh je v Latinski Ameriki registriranih kar 4,077. Tamkajšnja katoliška Cerkev ima že zaradi tradicije svoj vpliv med ljudstvom, a zmanjšuje ga plitvo versko znanje vernikov in revščina, ki jo Cerkev čuti do temeljev. a- KOTIČEK NAŠIH MLADIH GALERIJA MLADIH bi rada za to številko Misli poiskala nekoga v Viktoriji. Predstavi naj priljubljeno,tiho in delavno KUTINOVO JELKO v Melbournu, ki je bila vsa leta od svoje rane mladosti med nami. In je le. Bila je ves tas tudi pridnastudentka. Zdaj je srečno zaključila svoje študije na R.M.I. T. v Melbournu in letos v mesecu maju gradui/ala. Prejela je diplomo: Bachelor of Applied Science majoring in Food Science and Technology. Zasluzi naše iskrene čestitke! Kot sem že omenil njeno povezanost od rane mladosti z našim verskim središčem v Kevv — Jelka prav nič manj ne zasluži čestitke tudi za svojo zvestobo naši skupnosti.Začela je že v otroškem vrtcu pri naših sestrah v Slomškovem domu, kjer je bila kar štiri leta. Nato je nadaljevala v naši Slomškovi šoli ter začela nastopati ob raznih prilikah na našem odru. Potem pa je prišla na vrsto folklorna skupina in mladinski pevski zbor Glasniki. Pri obeh skupinah se je Jelka udejstvovala dolga leta, prav do zadnjega, da ne omenim tudi naše počitniške kolonije v Mt. Elizi, kjer je s svojo iskreno požrtvovalnostjo bila vredna zaupanja vodstva ter je kmalu postala vodja grupe (leader). Zdaj je pri Mladinski skupini našega središča (Slov- KRIVCI ZA KLOBUKOM KRIVCI ZA KLOBUKOM, NAGELJ RDEČ V GUMBNICI. TAKI SMO Ml FANTJE, DOMU IN BOGU ZVESTI. KRIVCI SO POGUMA NAM PONOSNO ZNAMENJE. NAGELJ ZNAK LJUBEZNI VROČE, KAKOR PLAMEN JE. TRI STVARI NAM DRAGE SO KOT PTIČKAM ŠUMNI LOG, IN KOT ROŽ'CAM SONCE: MATI, DOMOVINA, BOG! enian Youth Group), sicer ne več odbornica, a kal aktivna članica. Z mlajšo sestrico Tanjo, ki gre po njenih stopinjah, sta redno vsako nedeljo tudi pri slovenski masi, kjer Jelka od Časa do basa bere slovensko berilo. Pri Kutinovih je oče Vlado Slovenec, mama pa ie hrvaškega rodu. Obe dekleti, četudi tukaj rojeni, P°' leg angleščine lepo govorita slovensko in hrvaško. Res vzoren primer/ kaj napravi dobra volja, ko celo v popolnoma slovenskih družinah nekateri starši vržejo puško v koruzo in z otroki govorijo angleško. Jelk' znanja treh jezikov že zdaj ni žal, ampak je na to p°' nosna. In čim starejša bo, bolj bo za to starsem hvaležna. Jelki želimo, da bi ostala tudi v bodoče zgledno dekle, prijetnega vedenja in zavednega značaja. To bo delalo zadovoljno njo, njeno družino in vsakega, s katerim bo prišla v stik. Gotovo so tudi te njene lepe lastnosti pripomogle, da je kljub hudi brezposelnosti hitro dobila delo v svojem poklicu. Jelka, še mnogo lepih uspehov v življenju! DVA DATUMA sem vam predstavil zadnjič, drafl1 KotiČkarji. Prvi je bil 25. JUNIJ 1991 - dan razgl*' sitve samostojne Slovenije, drugi pa 16. JANUA 1992 — dan, ko je Avstralija priznala Slovenijo samostojno državo. Žal mi je povedati, da sem dob' komaj ^est odgovorov, pričakoval pa sem jih velik0 veliko več. In skoraj vsi so bili z deiele. Ravno tis*1' na katere sem računal, so me pustili na cedilu. Nagr* do sem poslal Johnnyju Močniku, Apsley, Vic. Upam, da bo drugič več sodelovanja. — Striček OBVESTILO O KONZULARNIH DNEVIH VELEPOSLANIŠTVA SLOVENIJE Veleposlaništvo Slovenije v Canberri je v soglasju z Ministrstvom za zunanje zadeve pripravilo razpored konzularnih dni do konca leta 1993, kije naslednji: 1- SYDNEY — vsak prvi ponedeljek v tekočem mesecu: — od desetih do ene ure popoldne v hotelu Park Royal, Parramatta, 30 Phillip Street, Studio 1, drugo nadstropje. — od treh do šestih popoldne v enem od slovenskih društev oz. v verskem središču v Merrylandsu, -• MELBOURNE — vsaki prvi torek in sredo v tekočem mesecu: Torek — od desetih do ene ure popoldne v hotelu ParkRoyal, 111 Little Collins Street, soba 305; — od treh do šestih popoldne v enem slovenskih društev. Sreda — od desetih do dveh popoldne v verskem središču v Kew. 3- ADELAIDE — prvo sredo popoldne in četrtek dopoldne vsak tretji mesec, izmenično v klubu in verskem središču. 4- BRISBANE — GOLD COAST — prvi petek vsak *retji mesec, izmenično v dveh društvih. 5 PERTH - enkrat na šest mesecev po potrebi. Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni ^an uradne ure od desetih do ene ure popoldne. V |ern času se lahko dobijo vse potrebne konzularne jnformacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo anko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih kon-zularnih vprašanj. Veleposlaništvo je pripravilo program konzularnih ni na podlagi števila dosedaj zbranih konzularnih za-tey. V primeru potrebe se bodo lahko organizirali udi dodatni konzularni dnevi. Obiski v času konzularnih dni bodo po predhodnem dogovoru (by appointment) z veleposlaništvom. a tak način ne bo nepotrebnega čakanja. V primeru, če gre za izjemno nujne zadeve, naj se stranke obrnejo na naše veleposlaništvo, kjer bomo Uredili vse, kar bo potrebno za hitro rešitev primerov. Razpored konzularnih dni v AVGUSTU 1993: SYDNEY — 2.8.93 od desete do ene ure popoldne 'j ParkRoval, Parramatta; od tretje do šeste ure popol-ne v prostorih Slovenskega društva Sydney. MELBOURNE - 3.8.93 od desete do ene ure popoldne v ParkRoyal Melbourne; od tretje do šeste ure P°Poldne v prostorih Društva Ivan Cankar, Geelong. " 4.8.93 od desete do druge ure popoldne v ver- 111 središču v Kew. ■a i KRIŽEM AVSTRALSKE _______SLOVENIJE Konzularni dnevi v SEPTEMBRU 1993: SYDNEY — 6.9.1993 od desete do ene ure popoldne v hotelu ParkRoyal Parramatta; od tretje do šeste ure popoldne v prostorih društva Triglav. MELBOURNE — 7.9.93 od desete do ene ure popoldne v ParkRoyal Melbourne; od tretje do šeste ure popoldne v prostorih kluba Jadran. — 8.9.1993 od desete do druge ure popoldne v verskem središču v Kew. ALJAŽ GOSNAR Odpravnik poslov •tov BOSSLEY PARK, NSW - Sydneyske rojakinje in rojake vabim k maši zaduSnici za obletnico pokola domobrancev, ki bo pri Sv. Rafaelu, Merrylands, v četrtek dne 29. julija 1993 ob sedmih zvečer. Po bogoslužju bo tudi komemoracija v cerkveni dvorani. Že nad dvanajst let vsako leto obhajamo spomin na te povojne žrtve komunizma. Na žalost se nas udeleži le peščica rojakov s prijatelji drugih narodnosti. Tukaj v Sydneyu je pri tem neko prisiljeno ozračje, neka zadrgnjenost,*kakor da bi bili zasačeni pri nepoštenem dejanju. To odbija marsikoga, tako da mi je na povabilo k tej spominski maši nekdo pred leti odgovoril: “Ne morem priti, zdaj še ni varno . .Ljudje božji, povejte mi, kdaj bo varno priti k maŠi za pokojne domobrance? In po maši k nagovoru preživelega domobranca? Marsikdo mi je že očital, da je čas, da se vse to že enkrat pozabi. Nekateri se pohujšujejo nad Ljenkom Urbančičem, češ samo za domobransko mašo pride v cerkev. Čudno, da se ne pohujšujejo nad gospodom Kučanom, predsednikom Republike Slovenije, ki zad- DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan Tiskarna za bro5ure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 nja leta tudi samo enkrat pride k maši in to v Kočevski Rog, k jami pod Krenom. Samo nekaj metrov od odra, kjer je maša, je velika jama, kjer počivajo tisti, ki 45 let niso smeli imeti zaznamovanega groba. Če nočejo nekateri moji vrli rojaki posnemati gospoda Kučana, naj bi vsaj molčali! V Kanadi, ZDA in Argentini je ta spomin na Vetrinjsko tragedijo počaščen z več tisoč soudeleženci, ki niso vsi Slovenci. Tudi nadškof kanadskega Toronta, dr. Alojzij Ambrožič, se ne sramuje somaševati za pokojne domobrance in žrtve komunistične revolucije. Gospod, daj večni mir in pokoj tem, ki že počivajo, nam pa darove_ Svetega Duha, da bi poslušali svojo vest in prav ravnali! Pozdravljeni! — JoŽe Košorok DONCASTER, VIC. — Žalujoča Ema Janič z družino se lepo zahvaljuje sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in sočutje ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta VILJEMA JANIČA. Iskrena hvala za pisno in ustno izrečena sožalja, za rože, za prisotnost na pogrebu in na predvečer pri molitvi rožnega venca. Posebna zahvala patru Tonetu, ki nam je bil v veliko pomoč ob tem času žalosti. Hvala tudi patru Bazi-liju, ki je vodil molitev rožnega venca. — Ema Janič ADELAIDE, S. A. — Nisem še zasledil v Mislih poroke, ki je bila sicer daleč na severu naše celine, a je bil Ženin naš znani adelaidski rojak. Dr. Anthony Danilo Kresevič je bil pred nekaj leti predstavljen bralcem v Galeriji mladih. Rojen ie bil v Adelaidi v družini Danila Kresevič in Ivanke r. Šajn (oče je iz Račič, mama pa iz Knežaka) in krščen v Lockleys, kjer je p. Bazilij med obiskom adelaidskih Slovencev takrat stanoval. Kot mlad zdravnik je nekaj časa služboval v Cairnsu, Qld., kjer je spoznal bolniško sestro Kerry Lynelle Petersen. Zaročenka je po predpisanih katehetskih urah za odrasle katehumene sprejela katoliško vero, dne 17. aprila letos pa sta si pred oltarjem cerkve sv. Frančiška Ksaverija v Cairnsu obljubila zakonsko zvestobo. Zdaj pa je dr. Anthony Kresevič s svojo zakonsko družico spet med nami v Adelaidi. Vsi, ki ga poznam0 in cenimo, mu izrekamo iskrene Čestitke, kakor tudi njegovi izbranki. Dobrodošla med nami! Ker že omenjam Kresevičevo družino, naj omeni"1 sfe poroko Antonijeve sestre. Silvana Maria Kresevič rojena v Adelaidi in krSČena v Hindmarshu, kjer srno svoj Čas imeli vsaka dva meseca slovensko mašo, sej® poročila 12. septembra lanskega leta v kapeli Donu-nican College Chapel, Cabra. Njen zakonski drug je postal Toby Blood-Harding, rojen v Dandenongu^v Viktoriji. Tudi temu paru, četudi malo kasno, nase iskrene Čestitke! — Poročevalec KEW, VIC. — Ob nenadni in nepričakovani smrt' našega dragega VINKA ŠKRABA bi se radi najlepše zahvalili vsem, ki ste nam ob tej težki izgubi kakorkoli priskočili na pomoč. Posebna zahvala gospem Plesničar, Mariji Jernej' čič, Snežani, Mariji Novakovič, Frančiški Šajn, L°JZ’ ki, Marinki in Anici Smrdel. Iskrena hvala obema p*' troma za molitve, mašo in spremljavo na pokopa^' šče. Zahvaljujemo se iz srca tudi vsem, ki so pokoj"1' ka v tako velikem številu pospremili na njegovi za s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolarjev. PRATIKA 1993 Celjske Mohorjeve družbe je na razpolago za res skromnih pet dolarjev. SLOVENIAN AUSTRAL1AN SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. Naša telefonska številka: (062) 82 1083. Sinee 1982 DON V Al.F. TRAVEL has been organising CROUPS FOR SLOVENIJA and now SLOVENIJA TRAVEL has joined DONVALETRAVEL ENROL NOW FOR ECONOMICAL GROUP TRAVEL TO SLOVENIJA 1994 DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO POTOVANJE V SLOVENIJO V LETU 1994 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ... Pokličite ali obiščite na! urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doneaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666