terme ptuj > Tednikov objektiv SAWk HCTELS i RESORTS ' " Torek: Tednikov kopalni dan ^ Podravje • Lani 566 hospitali- zacij zaradi alzheimerjeve bolezni, od tega 131 v Podravju O Strani 4 in 5 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - Ptuj, petek, 2. oktobra 2015 letnik LXVIII • št. 76 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-pl-uj.si Ptuj • Sprejemanje vizije in strategije razvoja mesta Dobre vile, kje ste? Ta torek so na tiskovni konferenci predstavniki mestne občine predstavili vizijo in strategijo razvoja Ptuja. Kot kaže, bi za njeno uresničevanje potrebovali kar nekaj zelo naklonjenih dobrih vil. Največ stavijo na turistično vilo, ki jo visoko cenijo, a zelo skromno (denarno) hranijo. Bo najpomembnejša kmetijsko-živilska vila, ki že zdaj pridno aromatizira mesto, da tudi tisti, ki slabo vidijo, takoj vedo, kdaj se približujejo Ptuju? Industrijska vila je povsem shirala in bo potrebovala marsikatero dodatno infuzijo, da ne bo več vegetirala. Skratka: lista želja je neskončna J Zdravstvo Ptuj • Bolnišnica kupuje rentgen in operacijske mize O Stran 2 Podravje Ormož • Neuspešna prva razprodaj nepremičnin O Stran 8 Šport Nogomet • V nedeljo Aluminij - Drava O Stran 11 Tim Gajser • V Ma- kolah velik sprejem O Stran 15 Ptuj • Kdo bo vodja mestne uprave: župan ali direktor O Stran 2 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob nakupu 6-tih strojnih limfnih drenaž vam s kuponfikom priznamo 50% popust v Slimmer centru Darinka Pesek, s.p. v rdečem bloku na Ptuju. Kupon velja za eno naročilo, izkoristite ga lahko do 24.12.2015. Sveta Ana v Slovenskih goricah • Znova so krčili pri investicijah O Stran 7 m Štajerski 'EBHIK Kuponček skupaj z naročniško Številko, vašimi podatki izrežite in ga z osebnim dokumentom v Slimmer centru, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Informacije na tel. 041 461 266 ali darinka.pesek@siol.com. Ptuj • Arheološki muzej postavimo v paviljon na Panorami O Stran 3 2 Štajerski Aktualno petek • 2. oktobra 2015 Ptuj • Sprememba v organizaciji delovanja občinske uprave Kdo bo vodja mestne uprave: župan Svet mestne občine (MO) Ptuj je na redni septembrski seji obravnaval osnutek odloka o organizaciji in nalogah uprave MO Ptuj. Prvi odlok, ki ureja področje organizacije in razdelitve nalog med sodelavce občinske uprave, je MO Ptuj sprejela leta 2007. V kasnejših letih so ga nekajkrat dopolnili ali spremenili, v prihodnje bodo za to področje pripravili popolnoma nov akt. »Ugotavljamo, da je organizacija potrebna prenove. Ponekod opažamo neenakomerno porazdelitev obremenjenosti, drugod zdajšnja organizacija onemogoča učinkovitejše delo. Med zaposlenimi smo opravili anketo. Rezultati so pokazali nižjo raven zadovoljstva s trenutno organizacijo, željo po učinkovitejši organizaciji ter voljo do sprememb pri zadolžitvah na delovnih mestih. Vzpostaviti želimo matrični sistem po vsebinsko zaokroženih področjih, kar omogoča več timskega dela v projektnih skupinah,« je na minuli seji mestnega sveta povedala direktorica uprave Vlasta Stojak. Občina s svojo pravno službo in pravobranilstvom »V sklopu nove organizacije želimo vzpostaviti pravno službo, ki bo podpora vsem oddelkom. Odlok daje tudi podlago za vzpostavitev občinskega pravobranilstva, s katerim bomo znižali stroške zunanjih odvetniških storitev. Pomembna sprememba je tudi, da so za vodje oddelkov predvidena po-ložajna delovna mesta, vezana na mandat župana - z zagotovilom, da se po prenehanju tega obdobja naziv in plačni razred uslužbenca ohranita, če je bil ta predhodno v upravi zaposlen za nedoločen čas. Delovna mesta v kabinetu župana bodo za določen čas. Po prenehanju mandata se uslužbence (če so bili predhodno zaposleni za nedoločen čas) razporedi na druga delovna mesta; če pa so bili zaposleni s prihodom župana in za določen čas, se jim IB^'hí Jff1' m Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Bo direktorica Vlasta Stojak po novi ureditvi zgolj na funkciji »izvršne direktorice«? Čigavo delo bo koordinirala in vodila, če bo osrednjo pristojnost nad vodji oddelkov imel v rokah župan? Če bo nov odlok sprejet v trenutni različici, bo župan Miran Sen-čar tudi šef občinske uprave. Imenoval ali odpoklical bo lahko vodje oddelkov ter odločal o zaposlitvah in imenovanjih v nazive. delovno razmerje s koncem mandata zaključi. Zavzemamo se tudi za to, da bomo sedanje dobre rešitve ohranili. Odlok bo zdaj v javni obravnavi, sledi druga obravnava in potrditev na mestnem svetu. Po sprejetju sledi še šestmeseč- no delo na mikro organizaciji z natančnim pregledom nalog in opravil, nato vzpostavitev novega načina dela,« je poja- snila Stojakova in dodala, da sprememba organizacije dela za občino naj ne bi prinesla dodatnih finančnih obveznosti. Uvodnik Večno nezadovoljni Slovenci Sredi tedna sem obiskala eno od manjših vasi - ali bolje rečeno selo - v bližini hrvaškega Jasenovca, tik ob bosanski meji. Območje so zaznamovale nepredstavljive vojne grozote. Krvav spomin na koncentracijsko taborišče z več deset tisoč žrtvami, na bežanjepred streli in bombami ter na popolno opustošenje je med domačini še kako živ. Vojna je prinesla globoke rane in tako hudo razdejanje, da so posledice vidne še danes. Območje je namreč povsem nerazvito in zapostavljeno, ceste so v slabem stanju, tudi hiše, nekatere še prestreljene. Ljudje se težko preživljajo, služb skorajda ni, če že so, pa gre za težka fizična dela, ki bi jih pri nas - roko na srce - opravljal malokdo. Ta izkušnja mi je dala znova vedeti, kako srečni smo lahko, da živimo v Sloveniji. A Slovenci se vse te sreče ne zavedamo dovolj. Radi nergamo predvsem čez svojo državo in pljuvamo po tem in onem, kritiziramo, seprimerjamo s „sanjsko" Avstrijo in bogve kakšnimi državami vse. O večno nezadovoljnih Slovencih priča tudi vrsta raziskav in anket. V zadnji svetovni raziskavi glede sreče in zadovoljstva v življenju se Slovenija uvršča na 55. mesto med 168 državami. Sprašujem se, od kod izvira vse to nezadovoljstvo. Pa ne me narobe razumeti. Ne trdim, da se pri nas cedita med in mleko. Vsakodnevno smo priča številnim krivicam in nepravilnostim, na katere seveda moramo opozarjati. Priča smo, denimo, požrešnim delodajalcem in izkoriščenim delavcem, ki so ostali brez kruha, nekateri celo brez dostojanstva in upanja. Priča smo umazanim aferam in drugim nečednim zgodbam brez konca, pa korupciji, lepljivim prstom naših vladajočih, ne nazadnje tudi revščini in stiski ljudi, ki se vse bolj poglablja. To nam nikakor ne sme postati samoumevno. Kljub temu pa si upam trditi, da kakovost življenja Slovencev le ni tako zelo zanič... Monika Levanič Ptuj • Bolnišnične investicije za uspešnejše zdravljenje Kupujejo rentgen in operacijske mize Kljub dejstvu, da se srečujejo z likvidnostnimi težavami in da finančna situacija v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj ni bleščeča, se zavedajo, da za dobro in celovito obravnavo pacienta zraven strokovnosti potrebujejo tudi dobro opremo. Prav zato bodo letos za nakup rentgenskih aparatov in operacijskih miz namenili okrog 700.000 evrov. Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj se srečuje z več kot 90-odstotno iztrošenostjo opreme, kar je po njihovem mnenju posledica premajhnega financiranja in nobenih vlaganj države. Spisek res najnujnejše opreme za letos znaša 1,4 milijona evrov. Kljub temu da se v zadnjih letih ubadajo s težkimi finančnimi problemi, ki so tudi posledica slabega poslovanja iz preteklih let, realizacija letošnjega poslovanja kaže pozitiven trend. V prvi polovici leta so tako zdravili za 3,5 % več bolnikov. A da bodo ti zadovoljni z njihovimi storitvami, ne potrebujejo zgolj izboljšanja prostorskih pogojev in okrepitev na področju kadra - nekaj so na tem področju že naredili -, temveč tudi dobro opremo. Prav zato so se odločili, da letos vendarle izpeljejo nekaj pomembnih investicij. Med drugim so kupili dva RTG-aparata, katerih vrednost je 561.041 evrov (vključeno petletno vzdrževanje in petletno financiranje). Razpis za nabavo dveh operacijskih miz bo kmalu objavljen, njihovo vrednost pa ocenjujejo med 120.000 in 140.000 evri. „Edina možnost zagotavljanja tako velikih sredstev v dani situaciji je večletno financiranje (odplačevanje na obroke). Gre za urgentne investicije zaradi dotrajane opreme, ki za paciente pomenijo večjo kakovost zdravstvenih storitev," pojasnjuje Boris Kmetec, vodja finančno - računovodske službe v ptujski Bolnišnici. Ob tem poudarja, da je veliko investicij potrebnih in nujnih zaradi odpisanosti opreme, vsekakor pa sta dve najnujnejši in najpomembnejši, ki ju načrtujejo do konca leta 2016, gradnja urgentnega centra Ptuj s pripadajočimi prostori (operacijske dvorane, oddelek za reanimacijo, anestezijo, nego in terapije ter sterilizacijo) in digitalizacija bolnišnice. Dženana Kmetec j* Foto: ČG Bolnišnični investiciji, ki ju bodo izvedli v teh mesecih, sta vredni okrog 700.000 evrov. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 2. oktobra 2015 Aktualno Štajerski 3 ali direktor? Kakšna bo v prihodnje pristojnost direktorja, če bo vodje oddelkov imenoval župan? Po obstoječi organizaciji je bilo tako, da je o zaposlitvah vodij oddelkov odločal direk- Čelan: v upravi naj kadruje in jo vodi direktor V zvezi z odlokom, ki ureja delovno področje uprave MO Ptuj, se je na seji mestnega sveta oglasil nekdanji župan Štefan Čelan. Opozoril je na 14. in 15. člen odloka, ki govorita o mandatnih zaposlitvah direktorja uprave, vodij oddelkov in zaposlenih v kabinetu župana ter odločanju o zaposlitvah in imenovanjih v nazive. Po novem naj bi o zaposlitvah in imenovanjih v nazive odločal župan (doslej direktor), župan naj bi tudi na položaj imenoval ali s položaja odpoklical vodje oddelkov (doslej direktor). »Sam sem bil vedno v dilemi, kaj naj počneta dva vodja v občinski upravi: župan in direktor. Moje osebno stališče je bilo, da župan imenuje direktorja in se z njim dogovori glede koordinacije dela, vse drugo je naloga direktorja. Sam na kolegijih s sodelavci, ki jih je skliceval in vodil direktor, nisem sodeloval. izogne očitku, da se na delovna mesta v občinski upravi kadruje politično. Organizacija, kot jo predlagate po novem odloku, po eni strani odvzema pristojnost in veljavo direktorju, po drugi dopušča možnost, da bodo sodelavci občinske uprave deležni šikaniranja, da so na strokovna delovna mesta v občinski upravi postavljeni politično. Občinska uprava pripravlja strokovne podlage, politične odločitve so v rokah Foto: Črtomir Goznik Nekdanji župan Štefan Celan opozarja, da se z organizacijo, kot je predlagana v novem odloku, direktorju odvzemajo pristojnosti vodenja občinske uprave. tor in s tem prevzel odgovornost za delo svojih sodelavcev. Zato je o izbiri vodij odločal samostojno. S tem se župan Odlok o organizaciji in nalogah uprave MO Ptuj pripravlja občinska uprava v sodelovanju z Inštitutom za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, ki ga vodi (in je tudi njegov lastnik) Boštjan Brezovnik. Podatka o višini plačila za strokovno pomoč pri pripravi odloka nam z MO Ptuj niso želeli sporočiti. mestnih svetnikov in zunanje politike. Ocenjujemo, da vsebina 14. in 15. člena na dolgi rok ne prinaša dobre rešitve. Če se ob volitvah dogodi sprememba in vodenje občine prevzame druga politična garnitura oziroma drugi župan, ta rešitev prinaša tudi višje stroške dela. Predlagamo, da se o vsebini teh dveh členov, tudi s finančnega vidika, temeljito premisli in se določila postavijo v pozicijo, kot je to bilo doslej,« je svoje razmišljanje strnil nekdanji prvi mož Mestne občine Ptuj Štefan Čelan. Mojca Zemljarič Ptuj • Zanimiv predlog podžupana dvignil veliko prahu Arheološki muzej postavimo v paviljon na Panorami Predlog podžupana mestne občine Ptuj Gorazda Oreška, da se paviljon, v katerem se je na svetovni razstavi Expo v Milanu predstavljala Slovenija, uporabi na Panorami kot arheološki muzej, je naletel na velik odziv. Tako kritikov kot podpornikov. Pot do tega, da ga bo Ptuj dobil, bo še zelo dolga, a Orešek je prepričan, da bo najcenejša in najboljša rešitev za to, da arheološke zbirke ne bodo skrite v škatlah in zabojih v bližnjih kleteh muzeja. „Dejstvo je, da sem ta predlog predstavil že številnim posameznikom, tudi odločevalcem. Vsi podpirajo idejo, a kot po navadi je največ polemik o primernosti tega objekta ravno na Ptuju. To me ne ovira. To je nekaj, kar si želim in moram narediti," pojasnjuje podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek. Prepričan je, da bi bil paviljon, vreden okrog 5 milijonov evrov, najboljša in najcenejša rešitev za Ptuj, da bi vendarle v doglednem času dobil arheološki muzej. „Investicija bi sicer zahtevala neki vložek: za prestavitev objekta na Ptuj, ureditev inštalacij, postavitev temeljev ipd. A bi s tem ogromno pridobili. Grob izračun kaže, da bi porabili okrog milijon evrov, kar je malo denarja za takšno pridobitev. To je eden izmed 10 najlepših paviljonov in tudi odzivi na Expu nanj so bili neverjetni. Moja naloga je sedaj nagovoriti odločevalce. Pisal bom vsem, ki lahko pri tem kaj pomagajo - če bo treba, tudi Junckerju," pravi Orešek in dodaja, da mu je jasno, da bo veliko zapletov, a da je to pot, ki jo je pripravljen ob podpori Ptujčanov prehoditi. Pri kom bodo težave „Pričakujem težave v stroki. Vem, da so to namreč moje laične želje, a obenem upam, da bodo razumeli, da je predlog dobronameren in da želimo povezati staro z novim ter doseči maksimalne učinke s čim manjšimi sredstvi. Če mi kdo dokaže, da lahko v krajšem času in za manj denarja dobimo boljšo stavbo za arheološki muzej, bom odstopil od svojega predloga. Dejstvo je, da bomo morali dobro preučiti vso zadevo in pomagati pri tem, da ljudje arheologije ne bodo dojemali kot ovire pri razvoju. Če bomo zbirke postavili v tak prostor in jih predstavili na interaktiven in moderen način, bodo ljudem gotovo privlačnejše," je prepričan Orešek, ki bo še v tem tednu napisal uradni dokument, v katerem bo opredelil svojo vizijo, in ga posredoval tudi na ministrstva, župana Mirana Sen-čarja, mestne svetnike, agencijo, ki upravlja paviljon... Kot možnost za postavitev paviljona Orešek vidi vznožje Panorame, kar se mu zdi idealna rešitev, je pa odprt tudi za druge predloge, da le uspe v svoji nameri in dokaže, da si Ptuj kot najstarejše mesto ta paviljon zasluži. Interes za paviljon Pet milijonov evrov vreden paviljon je v lasti Republike Slovenije, njegov upravljavec je trenutno agencija Špirit. Kot je na naše vprašanje odgovorila Sandra Stermšek iz agencije Špirit, si vsekakor prizadevajo za ponovno uporabo paviljona tudi po Expu. „Postopek predaje paviljona po zaključku razstave vodimo v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države. Tako smo spomladi na vsa ministrstva naslovili dopis, da sporočijo, ali vidijo možnost uporabe paviljona znotraj javnega sektorja oz. ali ga želijo prevzeti v upravljanje. Prejeli smo le interes ministrstva za izobraževanje, znanost in šport," je pojasnila Stermško-va, ki pa same možnosti, da se paviljon postavi na Ptuju, ni komentirala. Je pa predlog komentiral v. d. direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Andrej Brence, ki je poudaril, da mu je zamisel o paviljonu za arheološki muzej poznana, a da se pri tem posta- vlja kar nekaj vprašanj: „Kdo bi zagotovil sredstva za nakup, prevoz in postavitev paviljona v Ptuju? Paviljon je zanimiva arhitektura, a je bil načrtovan za razstavo v Milanu. Zato se zastavlja vprašanje, ali je stavba primerna za specifično muzejsko prezentacijo oziroma ali se jo da optimalno izkoristiti. Predvidevam, da morebitne predelave prostorov niso mogoče, ker je arhitektura avtorsko delo. Idealno in najbolj racionalno je, da se stavba ali prostori za muzejsko prezentacijo načrtujejo skladno s konceptom postavitve, to pa v danem primeru verjetno ne bo mogoče. Tudi če bi lastniki paviljon ptujski občini poklonili, bi bili stroški njegove umestitve zagotovo visoki. Sočasno bi bilo treba nameniti velika sredstva za postavitev stalne razstave. Kot slednje bi še bila potrebna stalna sredstva za delovanje stavbe in razstave, kar pa si težko predstavljamo, saj ptujska občina vrsto let namenja približno enaka minimalna sredstva, leta 2014 je bilo to 2. 838 evrov, za obratovanje vseh občinskih stavb in prostorov (nekdanji Kmetijski kombinat, nekdanji zapori, Mi-heličeva galerija, Salon umetnosti), v katerih se izvaja del muzejske dejavnosti.« Dženana Kmetec Foto: Matija Brodnjak ali: http://www.slovenia-convention.com Gorazd Orešek je prepričan, da bi v tem paviljonu lahko postavili arheološki muzej. Kajti: je res boljše, da je arheološko gradivo shranjeno v zabojih in škatlah v kleteh kot v takšnem paviljonu? 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 2. oktobra 2015 Slovenija, Podravje • Zaradi alzheimerjeve bolezni vse več diagnoz in obravnav Lani 566 hospitalizacij zaradi alzheime Število diagnoz v bolnišnicah zaradi alzheimerjeve bolezni narašča. Podatki kažejo, da ta neozdravljiva bolezen praviloma prizadene 21. septembra smo spomnili na svetovni dan alzheimerjeve bolezni, ki je sicer najpogostejša oblika demence. Preverili smo, kako razširjena je ta bolezen pri nas. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ocenjujejo, da je v Sloveniji približno 32.000 bolnikov z demenco, v Evropi okoli 9 milijonov ter v svetu več kot 44 milijonov. A natančnih podatkov o razširjenosti alzheimerjeve bolezni nismo uspeli pridobiti, saj „v Slovenji še nimamo registra bolnikov z demenco in z njo povezanimi boleznimi in nimamo natančnih podatkov o razširjenosti alzhei-merjeve bolezni kot ene izmed oblik demence". Smo pa pridobili podatke iz zbirk Podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje Zunajbolnišnična zdravstvena statistika in Zbirke spremljanja bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki kažejo, da število diagnoz in obravnav v bolnišnicah zaradi alzheimerje-ve bolezni narašča. Leta 2009 so namreč zabeležili 349 hospitali-zacij zaradi omenjene bolezni, leta 2013 pa kar 1,6-krat več, to je 566. V letih od 2009 do 20013 ^¡///////////////////////^^^^ V Psihiatrični bolnišnici Ormož lani zdravili 86 bolnikov V Psihiatrični bolnišnici Ormož so po besedah zdravnice psihogeriatričnega oddelka Višnje Munder v preteklem letu zdravili 86 bolnikov z alzheimerjevo demenco oz. z mešano alzheimerjevo demenco: „Od tega smo zdravili dve bolnici z zgodnjo obliko alzheimerjeve demence, 11 moških in 51 ženskih bolnikov z alzheimerjevo demenco ter osem moških in 16 ženskih bolnikov z mešano alzheimerjevo obliko demence. Povprečna starost naših bolnikov, ki so se zdravili lani za takšno obliko demence, je 84,9 leta, najstarejša ženska je bila stara 95 let, najmlajša pa 51." Tudi v ormoški bolnišnici opažajo porast števila bolnikov, ki bolehajo za alzheimerjevo demenco, „karje v skladu s svetovnimi trendi. Razlaga je predvsem staranje prebivalstva oz. podaljševanje pričakovane starostne dobe v Evropi in obeh Amerikah. Drugi razlog naj bi bila boljša poučenost oz. informiranost tako svojcev kot bolnikov ter lažji pristop do psihiatričnih hospitalnih in ambulantnih obravnav, predvsem zaradi dosežene destigmatizacije zdravljenja na psihiatriji." Na psihogeriatričnem oddelku imajo sicer 17 postelj, 11 za ženske in štiri za moške. so zaradi alzheimerjeve bolezni hospitalizirali 2.342 bolnikov, največ leta 2013 (566). Po številu hospitalizacij v letu 2013 izstopa osrednjeslovenska regija s 155 bolniki. Takoj za njo V Poljčanah kar četrtina stanovalcev z demenco V domu za starejše dr. Jožeta Potrča Poljčane, ki deluje na lokacijah v Poljčanah in enoti Slovenska Bistrica, imajo 367 stanovalcev (243 Poljčane in 124 S. Bistrica). V Poljčanah je 87 stanovalcev z demenco, od tega 7 z diagnozo alzheimerjeva demenca, medtem ko jih je v Sl. Bistrici z demenco 40, med njimi 13 z alzheimerjevo demenco. Hiter izračun pove, da je torej kar četrtina stanovalcev z demenco. V Domu upokojencev Ptuj najmanj 50 bolnikov „Oseb z diagnosticirano demenco, nameščenih na varovanih enotah, je 72, na ostalih enotah pa še vsaj 100. V oskrbi imamo 710 stanovalcev v vseh enotah. Koliko od teh ima alzheimerjevo demenco, bi lahko odgovorili psihiatri, ki sodelujejo z nami, ker pa je ta oblika demence med najpogostejšimi, lahko ocenim, da jih je vsaj 50," je pojasnila direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. » Imam 26 bratov! « Fotografija je simbolična je podravska regija (131), kjer število hospitalizacij iz leta v leto narašča. Najmanj pa so ji zabeležili v spodnjeposavski (2), koroški (8), savinjski (10) in zasavski regiji (15). Največ hospitalizacij bolnikov nad 60. letom starosti Kot kažejo podatki, alzheimerjeva bolezen praviloma prizadene starejšo populacijo. Leta 2013 so namreč hospitalizirali več kot 55 % bolnikov, ki so bili stari od 85 let naprej. Sledijo bolniki, stari med 70 in 79 let -teh je bilo hospitaliziranih 195. 45 bolnikov je bilo starih od 60 do 69 let, 12 od 50 do 59 let ter eden, star od 40 do 49 let. Mlajši od 40. leta zaradi alzheimerjeve bolezni leta 2013 niso bili ho-spitalizirani, niti leta 2009, 2010 in 2012. Je pa bila leta 2011 zaradi te bolezni hospitalizirana ženska, stara pod 40 let. „Lahko rečemo, da je starost največji dejavnik tveganja za demenco. Tehnološki, družbeni, znanstveni in ekonomski napredek človeštva, predvsem pa uspehi sodobne konvencionalne medicine po- Mama naju že dolgo ne pozna več. Ne ve, da ima dve hčerki, dve vnukinji, dve pravnukinji in enega pravnuka. Včasih reče, da je stara nekaj čez 40, drugič, da je že zelo, zelo stara ali pa da jih ima 12. So dnevi, ko pove, da ima dve hčerki, Nevenko in Mojco (vedno v tem vrstnem redu), vendar sem jaz tista druga Nevenka. Ne vem katera, a očitno ne tista prava, tudi Mojca ni prava Mojca. Čeprav naju je vedno zelo vesela, ko jo obiščeva. In to počneva kar se da pogosto. Pravzaprav se razveseli vsakogar, ki jo obišče in včasih nas preseneti s podatkom o kom, ki ga pravzaprav sploh dobro ne pozna. Demenca se je počasi, a vztrajno zajedala v vse pore našega življenja, seveda predvsem in najbolj v mamino življenje. Mnogi svojci, katerih dementni starši so postali agresivni in hudobni, kot pravijo, nama zavidajo. Mama je le redko osorna ali verbalno agresivna. Povečini je dobro razpoložena, rada se stisne v objem in poljublja - kot majhen otrok, ki išče varno zavetje v materinem objemu. Zelo rada poje in pleše, čeprav je zdaj noge ne ubogajo več, rada se sprehaja ... Moči ji počasi pešajo, pogosto se zgodi, da sama ne more jesti in jo je treba hraniti. Vse pogosteje govori o nama neznanih ljudeh iz svoje mladosti, čeprav se ji zatika pri najožjih. Nekega dne mi je rekla, da ima 26 bratov! Ko sem ji odvrnila, da ima samo dva, se je od srca nasmejala in mi odvrnila: »Beži, beži, samo dva?« Čeprav sta oba brata še živa, se redko spomni njunih imen, vedno pa se spomni imena svoje pokojne mlajše sestre. So dnevi, ko se ne spomni nikogar, in dnevi, ko se spomni svojega pokojnega moža, najinega očeta, in reče, da je bil Lojze, Alojz Poljanšek, dober človek. Do nedavnega je brez oklevanja povedala, da je Silvana Poljanšek, zadnje čase pa se že zgodi, da se tudi svojega imena ne spomni več. V Kidričevem, kjer v tamkajšnji enoti ptujskega doma upokojencev Park živi najina mama, nihče čudno ne gleda, če na sprehodu pojemo, se objemamo in poljubljamo, če mama kar čez ograjo parka ob domu ogovori mimoidoče. Navadili so se na de-mentne sokrajane. Zelo sva hvaležni vsem zaposlenim v domu Park, ki skrbijo za to, da se najina mama tam dobro počuti in ohranja svoje dostojanstvo. Marsikdo mi reče, naj ne bom žalostna, ker je mama zbolela za demenco, saj de-mentni živijo v svojem svetu in jim je lepo. S tem se ne morem strinjati! Tudi za demen-co oboleli imajo in izražajo močna čustva in razpoloženja. Jezo. Srd. Strah. Žalost. Bolečino. Zadovoljstvo. Veselje. Srečo. Ljubezen. Trpijo in žalujejo, so prestrašeni in se čutijo osamljeni, se veselijo in se zaljubljajo. Najina mama je dementna, srečni sva, ker je najina mama, ker jo še imava, ker jo še lahko objameva in poljubiva. Največja sreča zame je, ko me pogleda in vprašujoče reče: "Nevenka?" Žal vse bolj redko. Nevenka Dobljekar daljšujejo povprečno življenjsko dobo in hkrati zvišujejo število starejših ljudi. Slovenija je že sedaj stara družba, saj je starejših od 65 let skoraj 18 % prebivalcev." Sicer pa so bolj ogrožene ženske. Te so bile namreč od leta 2009 v povprečju hospitalizira-ne 2,16-krat pogosteje kot moški. Leta 2013, denimo, so zaradi alzheimerjeve bolezni hospitali-zirali 368 žensk in 185 moških, kar je 1,9-krat več hospitalizacij žensk. „V največji meri je tako zaradi starosti kot največjega dejavnika tveganja za razvoj demence in dejstva, da ženske v Sloveniji v mmmimmimmmmimmiii^ „Delo s stanovalcem z demenco je ena najtežjih nalog" S Centra za starejše občane Ormož so sporočili, da imajo v domu deset stanovalcev, ki bolehajo za različnimi oblikami alzheimerjeve bolezni. »Poudariti pa moram, da ima v domu od 150 stanovalcev 71 diagnosticirano različno obliko oziroma tip demence. Za vse imamo pripravljen individualni program dela, v katerega poskušamo vključiti vse potrebe in posebnosti stanovalca. Zelo pomembno je namreč, da prilagodimo način dela njegovim potrebam in željam. Prav tako smo pripravili program dela na dementnem oddelku, ki vključuje čim več opravil, ki so jih opravljali starostniki doma in jih kljub bolezni še vedno zmorejo in z veseljem opravljajo tudi v domu. Gre predvsem za razna kmečka opravila, kot so luščenje koruze, trgatev, trebljenje buč, razna gospodinjska opravila - zelo radi kuhajo, pospravljajo sobo, zlagajo perilo, skratka vse tisto, za kar so morali poskrbeti doma," je povedala socialna delavka, vodja zunanjih dejavnosti v CSO Ormož Nataša Čavič ter dodala: „Delo | s stanovalcem z boleznijo demence je ena najtežjih, najzahtevnejših nalog, kar jih je v življenju in ki jih daje družba. Zahteva visoko razvite sposobnosti, ustvarjalnost in razumevanje ter izjemen napor negovalca." / petek • 2. oktobra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 rjeve bolezni, od tega 131 v Podravju starejšo populacijo, še posebej ženske. Leta 2013 so zaradi alzheimerjeve bolezni hospitalizirali skupaj 566 oseb, od tega 374 žensk. i* Foto: Črtomir Goznik povprečju živijo 6,2 leta dlje kot moški (v Sloveniji je pričakovano trajanje življenja za ženske 83,3 leta, za moške 77,1 leta)," so pogostejšo hospitalizacijo žensk zaradi alzheimerjeve bolezni pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Prvi znaki alzheimerjeve bolezni Kot so še sporočili z NIJZ, so prvi znaki vse bolj razširjene alzheimerjeve bolezni postopna izguba spomina (moten priklic novih podatkov in dogodkov, spomin na pretekle dogodke Pomagajmo obolelim za demenco Sprva je kazalo, da ne bomo mogli pridobiti brezplačne številke za SMS-donacije 1919, preko katere bi zbirali prostovoljne prispevke za izvajanje programa RESje, predvsem za ponatis brošure RESje POTREBUJEMO/ JO POMOČ. Težko nam je, ko moramo svojcem in drugim, ki nas vsak dan kličejo, povedati, da priročnika žal nimamo več in tudi ne sredstev za ponatis. Pa se je obrnilo drugače! Tako kot že tolikokrat doslej nam je Telekom prisluhnil ter po dodatni obrazložitvi in razjasnitvi stanja odobril našo prošnjo za SMS-donacijo! Poleg Telekoma so doslej SMS donacije odobrili še tile operaterji: Simobil, Debitel, Tušmobil in Izimobil. Upamo, da se bosta v kratkem pridružila še T-2 in Telemach. Od 1. 9. 2015 dalje lahko pošljete SMS na številko 1919 s ključno besedo RESJE5 in prispevate 5 evrov za izvajanje programa RESje-ZDUS, predvsem za ponatis brošure RESje POTREBUEJMO/JO POMOČ, ki jo bomo lahko spet brezplačno pošiljali svojcem oseb z demenco. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS donacije so objavljeni na spletnih straneh www zdus-zveza.si in resje.zdus-zveza.si. Pri ponatisu priročnika so pomagali še revija Vzajemnost, Krka in Tosama. Vsi, ki potrebujete uporabne nasvete s področja demence, želite postati prostovoljec ali želite predavanje s področja demence v vašem kraju, pokličite na 051 442 497 ali pišite na RESJE.ZDUS@gmail.com ali se nam pridružite na forumu http://med.over.net/forum5/login.php Ana A. Cajnko, vodja programa RESje-ZDUS / je v začetku dobro ohranjen), motnje govornega izražanja (bolnik ne najde pravih besed, nadomešča jih s podobnimi besedami in opisi, besede napačno izgovarja, ponavlja stalno iste besede, blaga upočasnitev govora), spremembe čustvovanja in obnašanja (zmanjšanje socialne spretnosti, umik iz socialnega okolja, zapiranje vase), upad intelektualnih funkcij (upad presoje, nezmožnost reševanja preprostih vsakdanjih opravil), iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari (bolnik založi stvari in jih pogosto išče), pomanjkanje krajevne in časovne orientacije ter neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj oziroma stavkov. Alzheimerjeva bolezen je neozdravljiva Alzheimerjeva bolezen za zdaj ni ozdravljiva. So pa na voljo zdravila, ki lahko do neke mere upočasnijo njeno napredovanje in so lahko koristna pri zdravljenju nekaterih težav, pridruženih bolezni. Potek zdravljenja je naslednji: „Ob prvih znakih bolezni mora biti oseba obravnavana pri osebnem zdravniku in za nadaljnje postopke obravnave napotena k specialistu nevrologu ali psihiatru. Center za kognitivne motnje predstavlja osrednjo točko, kamor naj bi bili bolniki s sumom na demenco napoteni iz ambulant splošne medicine in drugih specialističnih ambulant. Namen delovanja CKM je zagotavljati celostno diagnostično, terapevtsko in rehabilitacijsko obravnavo bolnikov z demenco, nuditi pomoč njihovim skrbnikom ter vzpostaviti dober partnerski odnos s socialnimi službami, drugimi zdravstvenimi institucijami ter prostovoljnimi združenji. Idealno je, da se oskrba bolnikov z alzheimerjevo boleznijo izvaja v domačem okolju, če je treba, s podporo medicinskega osebja, v dnevnih centrih ali preko obiskov na domu. Nadaljnjo pomoč na domu omogočajo lokalna socialna služba, npr. z dostavo malic, pomočjo pri oblačenju, pranjem perila inkontinentnih bolnikov. Pozornost, usmerjena k popravljivim okvaram, pripomore, da dobi bolnik slušni aparat, očala ipd. Pomembno se je pogovarjati z družino o verjetnem izidu bolezni, da lahko načrtuje prihodnost. Ko se bolnikovo stanje slabša, bo vedno večje število obolelih sprejetih na psihogeria-trične oddelke ali enote za daljšo hospitalizacijo." Bolniki potrebujejo mir in strpnost Ob svetovnem dnevu alzhei-merjeve bolezni je društvo Spominčica Ormož v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Ormož pripravilo info točko ter strokovno predavanje Pot v neznano z namenom ozaveščanja o alzheimerjevi bolezni. Predavateljica prim. ast. Mojca Muršec, dr. med., specialistka psihiatrije, je velikemu številu zbranih pojasnila potek bolezni, za katero naj bi bolehalo okrog 32.000 Slovencev, in poudarila pomen zdravljenja. Kot je namreč povedala, z zdravljenjem bolezni sicer ne moremo pozdraviti, lahko pa jo obvladujemo, upočasnimo intenzivnost in potek bolezni ter sočasno zmanjšamo uporabo drugih psihoaktivnih zdravil. „Uspešnost zdravljenja je večja, če začnemo prej zdra- viti. Če zdravimo od prvih začetkov, je namreč veliko večja možnost, da so bolniki funkcionalno osebnostno neodvisni tudi v poznem življenjskem obdobju." Poleg zdravljenja je pomembna predvsem podpora, strpnost in razumevanje svojcev, bližnjih: „Pomembno je, da so svojci zraven in da ne pričakujejo nekaj, česar bolniki z alzheimerjevo boleznijo ne morejo doseči. Bolniki potrebujejo svoj mir, čas, strpnost, nikakor pa ne morejo izpolniti naših pričakovanj, ker potem vsakodnevno izgorevajo svojci, tudi stroka in seveda bolniki, ker se od njih nekaj zahteva." Specialistka psihiatrije je še opozorila, da v Sloveniji še vedno nimamo sprejetega nacionalnega programa za demenco. Strokovnjaki tako ne vedo točnega števila bolnikov, saj nimamo registrov, a bi jih nujno potrebovali: „Registre bi v prvi vrsti potrebovali, da vemo, koliko bolnikov zdravimo, koliko jih potrebuje pomoč, kako razviti mrežo pomoči, ker to, da mi bolnike zdravimo z zdravili in svetujemo način življenja, seveda ni dovolj. Alzheimerjeva bolezen je ena izmed tistih, kjer nikakor ne moremo biti sami. Uspešni bomo lahko samo, če se bomo trudili vsi, ki se s tem področjem ukvarjamo, in delovali poenoteno." Po nekaterih napovedih naj bi se do leta 2050 delež bolnikov pri nas in v svetu podvojil. Monika Levanič, Mojca Vtič, Majda Goznik Število hospitalizacij zaradi alzheimerjeve bolezni 2009 2010 2011 2012 2013 Starostne skupine / spol M 1 Ž 1 Skupaj M 1 Ž I Skupaj M 1 Ž I Skupaj M Ž I Skupaj M Ž I Skupaj_ do 59 let 8 7 15 8 5 13 1 6 7 4 4 8 7 6 13 60 let in več 94 240 334 120 292 412 133 346 479 180 328 508 185 368 553 Skupaj 102 247 349 128 297 425 134 352 486 184 332 516 192 374 566 Vir podatkov: Zbirka bolnišničnih obravnav (hospitalizacij) zaradi bolezni, NIJZ Dementnega bolnika ni treba skrivati ... Obiskali smo zakonski par H. in H. Š., poročen 45 let. Mož je upokojen 16 let, žena 10. Sta starša dveh odraslih otrok, ki sta jima podarila prekrasne vnuke. Ko bi še lahko živela brezskrbno, uživala v sadovih svojega dela, je prišla demenca. Štiri leta se že spopadajo z njo. Zbolela je žena. Ko pride bolezen v hišo, se vedno sprašuješ, zakaj je doletela ravno nas, kaj smo naredili narobe, kaj spregledali, bi se ji lahko ognili. To je bolezen, pri kateri ni upanja, da bi se stanje izboljšalo, da bi lahko bolnik ozdravel. Še pri raku je upanje, da ozdraviš, demenca ne daje nobenega upanja več. Nemočno lahko samo opazuješ, kako ti „odnaša" ljubljeno osebo, s katero sta imela še toliko načrtov, predvsem pa sta želela uživati v jeseni življenja. „Začela je pozabljati nekatere stvari, drugih se ni več spomnila. Če si jo nekaj vprašal ali ji potem povedal odgovor, je rekla: Saj to sem mislila. Alarm, da se nekaj dogaja z njo, je nastal po prometni nesreči. Pogovorili smo se z osebno zdravnico, prejela je napotnico za psihiatra, ki je postavil diagnozo - neopredeljena demenca. Takrat se je začela zdraviti. Zdravljenje poteka z dvema vrstama tablet, na 24 ur pa ji menjujemo obliže, to je vse. Pred kratkim sem prebral, da o novih zdravilih za demenco ni duha ne sluha, od leta 2003 ni bilo novih. Strokovnjakom ni uspelo, da bi nam razložili vzroke za nastanek demence; možganske celice propadajo, ni pa ugotovljeno, kaj se dogaja, v čem je problem. Ko se soočiš s takšno boleznijo in ko ta napreduje, pride do velikih sprememb v življenju. Sesuje se ti vse. Prišla sva v leta, ko naj bi uživala, oba sva bila relativno zdrava, pa je udarilo kot strela z vedrega neba. Pri tej bolezni ni prizadet samo eden, prizadeta je vsa ožja in širša družina. Res je, kar je zapisano v literaturi, da domači zgorijo pri negi takšnega bolnika," je povedal mož H. Š. O svoji ženi pripoveduje z veliko ljubeznijo. Nič mu ni težko, samo da ji izvabi nasmeh na obraz, stavkov že dolgo več ne tvori, tudi pogovarjati se več ne moreta o kakšnem problemu, čeprav občasno nakaže, da ve, za kaj gre. Stisk, objem, poljub - vse to ji pomeni veliko, to je tisti sok, brez katerega se zdi, da le še vegetira. H. sedaj misli in dela za oba. Skrbi za ženino osebno higieno, za oblačenje, za prehrano, za jemanje zdravil, skratka za vse, kar ona potrebuje čez dan in ponoči. Še dobro, da mirno spi, da ponoči ni nemirna, pove. Tudi sicer ni nemirna, popadljiva, prepirljiva, niti ni bojazni, da bi kam odšla, da bi jo mo- rali iskati. Zelo rada pa se še sprehaja, čeprav ji motorične sposobnosti že pešajo, gibljivost je manjša. Občasno gresta skupaj še na kakšen enodnevni izlet, ker to še zmore. Problem pri de-mentnih bolnikih je tudi inkontinenca. Demenca ni le bolezen starosti „Ko te nekaj takega zadene, moraš biti v prvi vrsti človek, spoštovati osebnost bolnika in se po najboljših močeh truditi, da si prijazen z njim, da po nepotrebnem ne eksplodiraš, čeprav si včasih na meji z živci. Psihično moraš biti zelo močan, zelo stabilen, prej kot pri nečem reagiraš, moraš dvakrat premisliti, da po nepotrebnem ne povzročaš bolečine, ker čustva niso toliko prizadeta. Bolnik z demenco je zelo čustven. Moja žena je zadovoljna, če se z njo pošalim. Srečna je, če kdo pride - hčerka, sin, vnuki. Še jih prepoznava, njihovih imen pa več ne pozna. Morda se moramo zahvaliti zdravilom, da krivulja ne pada strmo, da bolezen počasi napreduje, da se ji stanje v zadnjem letu in pol ni poslabšalo, da ostaja na isti ravni oz. je le za kakšen odstotek slabše. Trudim se, da za večino stvari, ki jih potrebuje, poskrbim sam, da ne obremenjujem drugih družinskih članov. Ni me sram ženine bolezni, vedno sem se pripravljen odkrito pogovarjati o njej. Jaz je ne skrivam, kot to počno nekateri. Še vedno hodiva na obiske, na zabave ... " MG 6 Štajerski Politika petek • 2. oktobra 2015 Lenart • S pete redne seje občinskega sveta Odpis dolgov, zmanjšanje komunalnega prispevka Občina Lenart je pristopila k podpisu sporazuma o odpisu dolga. Odpisovali bodo dolgove, ki so nastali pred letom 2014 in se nanašajo na neplačilo vrtca ali prehrane v osnovnih šolah. Skupno gre za okrog 8.500 evrov odpisa, a so na občino doslej prejeli le eno vlogo. Svet občine Lenart se je minuli četrtek sestal na peti redni seji in obravnaval 14 točk dnevnega reda. Med pobudami in vprašanji je svetnik Tilen Štefanec zastavil vprašanje o pristopu občine k odpisu dolgov. Župan je potrdil, da bodo na občini odpisovali dolgove, ki so nastali pred letom 2014 in se nanašajo na neplačilo vrtca ali prehrane v osnovnih šolah. Gre za odpis okrog 8.500 evrov: na območju OŠ Lenart 2.700 evrov, na območju OŠ Voličina kar dvakrat več, 5.800 evrov. Kakšna bo višina odpisa dolga, še ni znano, o tem bodo od- Ministrstvo najelo Črni les za namestitev beguncev Župan je svetnike in svetnice med drugim obvestil o dogajanju v zvezi z nastanitvijo beguncev v nekdanji lenarški hotel Črni les. Kot je povedal, ministrstvo za notranje zadeve ni kontaktiralo z lokalno skupnostjo o možnosti prihoda beguncev v Lenart, o tem so bili obveščeni le nekaj ur pred njihovim prihodom. Namestitev več kot 200 postelj je organizirala izpostava za zaščito in reševanje, pomagali so jim gasilci GZ Lenart, nadzor nad območjem in dogajanjem izvajajo policisti, za zdravstveno varstvo pa skrbi osebje Zdravstvenega doma Lenart. Pomagajo tudi člani RK in drugi posamezniki, ki delijo hrano, vodo in obleko, za prehrano pa skrbi Slovenska vojska. Begunce so v Črni les nameščali vse od petka. Po besedah župana se ti v hotelu zadržijo le nekaj ur, že v zgodnjih jutranjih urah pa se odpravijo na pot proti Avstriji. Župan je pri tem še dodal, da aktivnosti tečejo organizirano in da občina s tem stroškov nima. Vse namreč financira ministrstvo za notranje zadeve, ki je Črni les od Probanke najelo za dva meseca. Lenarški občinski svet je na minuli seji potrdil znižanje cen komunalnega prispevka. Za 650 m2 veliko parcelo in 170 m2 neto tlorisne površine objekta se je tako v povprečju celotni komunalni prispevek znižal za 1.300 evrov. / ločili skupaj z javnimi zavodi. Sicer pa dolgovi pri posameznikih znašajo od 10 do največ 1.000 evrov. Za odpis dolgov pa vsaj za zdaj ni veliko zanimanja, saj je vlogo oddala le ena oseba na območju OŠ Voličina. V povprečju za 1.300 evrov nižji komunalni prispevek Po številnih pobudah - predvsem svetnika Milka Slaniča - je občinski svet soglasno potrdil znižanje komunalnega prispevka v občini. Skupni komunalni prispevek za priključitev na občinske javne ceste, kanalizacijo in javni vodovod se je zmanjšal za 20 %, prispevek za priključitev na vodovod pa za 50 %. Za 650 m2 veliko parcelo in 170 m2neto tlorisne površine objekta se je tako v povprečju celoten komunalni prispevek s 6.000 evrov znižal na 4.700 evrov, to je za 1.300 evrov. V primerjavi s sosednjimi občinami imajo v Lenartu nižji komunalni prispevek kot v občinah Duplek in Sveti Jurij v Slov. goricah, na drugi strani pa nekoliko višjega kot pri Sv. Trojici, Sv. Ani in v Cerkvenjaku. Ob tem so svetniki še potrdili, da občina z novim letom ne bo več servisirala vaškega vodovoda. Z zadnjo investicijo - izgradnjo vodovoda KS Voličina - so namreč zagotovili javni vodovod po celotnem območju občine in ne vidijo nobenega razloga, da bi še naprej vzdrževali vaški vodovod, je pojasnil župan ter še dodal, da bodo vsem gospodinjstvom, ki so od sekundarnega voda oddaljena več sto metrov, cev pripeljali v primerno oddaljenost. Priključitev na vodovod bo stala nekaj manj kot 1.000 evrov, občina pa nudi tudi možnost obročnega odplačevanja. Brez vroče krvi tudi tokrat ni šlo Svetniki so ponovno postavljali vprašanja v zvezi s problematiko športne dvorane Lenart. Župan je povedal, da večja sanacijska dela (napušči, čelne obloge, žlebovi) načrtujejo prihodnje leto, morda tudi v okviru razpisa za energetsko obnovo občinskih stavb. Tudi tokratna seja pa ni minila brez vroče krvi. Svetnik Drago Zorger je na mizo končno dobil podatke o zadolženosti občine in jih tako pokomentiral: „Brez potrebe je bilo toliko hude krvi in visokih tonov. Gre za podatke, ki so bolj ali manj javno znani. Občina po zadolženosti na prebivalca spada med deset najbolj zadolženih v Sloveniji. Smo v težavah, kar kaže tudi polletna realizacija proračuna, saj so transferi za investicije v višini 14 %." Župan Janez Kramberger je na to mnenje odgovoril: „Letos smo izpeljali kar nekaj investicij, imamo plačane vse račune, ki še niso zapadli. Vse prioritete občinske uprave gredo v smer, da se finančno stanje proračuna konsolidira ter da dobimo sredstva iz celovite oskrbe SV Slovenije s pitno vodo. Ta sredstva pričakujemo do konca novembra, ko moramo odplačati še kratkoročni kredit. Kako so bili krediti najeti, sem že dostikrat povedal. Tisti, ki na tej stvari gradijo svojezgodbe, so izdajali knjige in svoja tolmačenja tovrstnih potez. Tudi na sodiščih se o teh stvareh pogovarjamo. Mislim pa, da to ni produktivno." Zorger pa je ostro odvrnil: „Prosim, da nehaš s predvolilno kampanjo. Kar sta vidva z Vo-grinom imela in imata, je vajin problem. Danes sem zadnjič poslušal o Vogrinu in njegovih zadevah. Jaz sem bil izvoljen kot svetnik, imam svojo pamet." Monika Levanič Dolena • Spominski dogodek v Halozah Spomnili so se padlih kurirjev Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina je z živečimi borci in njihovimi prijatelji iz Dolene, Podlehnika, Vidma, Majšperka in Ptuja v petek, 25. septembra, v Doleni obeležila spomin na krut dogodek, ki se je zgodil 27. septembra 1944, ko so pod streli okupatorja padli partizanski kurirji. Na dogodku so se spomnili partizanskih kurirjev postaje TV-8 S, ki so po izdaji padli v boju s premočnimi okupatorjevimi vojaškimi silami na območju Rodnega Vrha. V spomin padlim so v Zg. Pristavi po vojni postavili spomenik, kjer se vsako leto jeseni zberejo še živeči borci ter svojci padlih kurirjev, njim v spomin pa so tudi letos pripravili krajšo slovesnost. Zbrane je nagovoril župan občine Videm Friderik Bračič in posebej poudaril, da je vredno ohranjati spoštovanje do tistih, ki so v vojni dali življenje za lepši jutri. Stanislav Lepej, predsednik Združenja NOB Ptuj, pa je dejal, da so bile Haloze med drugo svetovno vojno jedro upora proti okupatorju, o čemer pričajo številna spominska obeležja. Z lepo slovensko pesmijo so dogodek obogatili ljudski pevci in pevke iz Dolene in s Hajdine, z recitali in prijetnimi melodijami pa so se padlim poklonili tudi učenci OŠ Hajdina. Po zaključku spominske svečanosti se je Stanko Lepej z župa- nom občine Videm Friderikom Bračičem in podžupanom občine Hajdina Karlom Svenškom odpravil do obnovljenega spomenika v Zg. Pristavi in tam so položili venec in prižgali sveče. TM ■ Foto: TM Pri obnovljenem spomeniku v Zg. Pristavi so položili venec in prižgali sveče. Prejeli smo Zgolj dokončanje mandata ne more biti zadosten razlog za »večno« ravnateljevanje (2.) Res je, da sem že leta 2012 izpolnjevala pogoje za upokojitev, kar sem tudi jasno navedla v prijavi za ponovno imenovanje na delovno mesto ravnateljice. Svet zavoda si je pred imenovanjem moral pridobiti mnenje sveta staršev, ki je bilo pozitivno, mnenje lokalne skupnosti, ki je bilo prav tako pozitivno, in mnenje vzgojiteljskega zbora, ki mora na tajnih volitvah izraziti svojo voljo. Vzgojiteljski zbor je s 95,16 % glasov za podal pozitivno mnenje. Po vseh pridobljenih soglasjih je svet poslal celotni postopek na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in šele na osnovi tega je svet sklepal o imenovanju in me imenoval z 90,9 % glasov za. Poudariti želim, da pri nobenem glasovanju o meni nisem bila prisotna na seji. Ob uveljavitvi Zakona o uravnoteženju javnih financ sem na osnovi 188. člena in v povezavi s 186 členom ZUJF zaprosila župana MO Ptuj za soglasje k sklenitvi dogovora z delodajalcem, to je svetom zavoda. Po pridobitvi soglasja, v katerem je jasno navedeno, da se soglasje podaja do zaključka mandata, sem le-tega predložila svetu zavoda. Člani sveta zavoda so soglasno sklenili dogovor o nadaljevanju mojega dela do zaključka mandata. In razlog zagotovo ni bil moja nenadomestljivost. Vsekakor drži, da bi lahko bilo tudi drugače odločeno in da bi kakršnokoli odločitev tudi sama spoštovala. Dejstvo je, da se nisem sama imenovala, in dejstvo je tudi to, da sta mi tako MO Ptuj kot svet zavoda v sklenjenem dogovoru določila čas mojega dela. Navedbe v članku, kakšen je bil ključen razlog za nadaljevanje dela, pa so skrajno žaljive, saj ne nazadnje vodim 200-članski kolektiv, ki skrbi za tisoč otrok. Do sedaj smo lahko bili na svoje delo ponosni tako doma kot v celotni državi in verjamem, da sem k temu tudi sama veliko prispevala. O dobrem delu Vrtca Ptuj, ki ga vodim kljub močnih nasprotnim prizadevanjem, pričajo tudi sedaj že opravljeni različni inšpekcijski in drugi pregledi, ki niso ugotovili nobenih kršitev ali nepravilnosti. Priporočila za izboljšanje ali temu podobni predlogi pa so pri vsakem poslovanju dobrodošli. Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj petek • 2. oktobra 2015 Politika Štajerski 7 Sveta Ana • Na seji tudi o odpiralnem času športne dvorane Znova so krčili pri investicijah Svetniki občine Sveta Ana v Slovenskih goricah so na minuli, 4. redni seji med drugim sprejeli rebalans proračuna, ki je bil potreben predvsem na račun odprtja dodatnega oddelka v tamkajšnjem vrtcu. Na seji so večino časa razpravljali o obratovanju tamkajšnje športne dvorane. Občinska uprava je namreč članom občinskega sveta predlagala, da dvorana ob nedeljah po novem ne bi bila več odprta. S tem bi znižali stroške njenega obratovanja, ki po besedah župana Silva Slačka konstantno naraščajo in še zdaleč niso pokriti s prihodki iz naslova uporabe. Bistveno bi znižali tudi stroške upravitelja dvorane. Vsi stroški naj bi letos namreč znašali že 9.000 evrov. A se svetniki in svetnice s predlaganim niso strinjali. Kot prvi je nestrinjanje z zaprtjem ob nedeljah izrazil svetnik Roman Režonja: „V nedeljo hodim na turnirje v odbojki. O tem sem se pogovarjal s soigralci in več kot polovica čez teden ali v soboto nima časa." Režonji se je pridružila tudi svetnica Breda Špindler: „Popolnoma razumem finančno sliko z občinske strani, vendar je prav, da razmišljamo tudi v interesu občanov in poiščemo kako drugo varianto. V nedeljo trenira okrog 25 odbojkarjev, ki so resni, aktivni in veseli tega termina. Sprašujejo se, ali bodo morali zaradi tega hoditi v sosednjo občino Lenart, kjer je odprto." Svetniki so se skupaj z županom lotili iskanja drugega termina in po nekaj minutah sklenili, da bo dvorana od 1. septem- Foto: arhiv Občine Zaradi povečanega vpisa otrok v vrtec Sv. Ana so z novim šolskim letom odprli dodaten oddelek. bra do 30. junija med tednom odprta od 17.30 do 21.30 ure (ob petkih izjemoma od 16.30 ure), ob sobotah od 9. do 18. ure ter ob nedeljah od 16. do 20. ure. Julija in avgusta je dvorana zaprta, razen v času prireditev ob občinskem prazniku. Svetniški zbor pa je potrdil tudi cene uporabe športne dvorane. Po novem bodo tekme in turnirji plačljivi (cena je enaka kot za treninge), poleg tega pa bodo na zunanjem igrišču pri Sveti Ani plačljivi tudi reflektorji (2 evra na uro uporabe). „Tur- nirji so plačljivi povsod, edino pri nas so bili zastonj. Je pa strošek pri turnirjih bistveno večji, saj pride do petkrat več ljudi," je plačljivost turnirjev in tekem upravičil župan. Predlagani cenik, ki so ga potrdili svetniki, je na spletni strani občine. Odprli dodaten oddelek v vrtcu Letos je v vrtec Sv. Ana (enoti Sveta Ana in Lokavec) vpisano rekordno število otrok, nekaj več kot 100. Zaradi tega so z novim šolskim letom odprli nov oddelek. Prostor zanj so zagotovili v šolski učilnici v pritličju. Občina je kupila opremo v višini 2.500 evrov, dodatno pa so zaposlili vzgojiteljico in pomočnico vzgojiteljice. To naj bi bil eden izmed glavnih razlogov za že drugi rebalans proračuna, ki so ga sprejeli na seji. Sodeč po rebalansu, v proračunu na prihodkovni strani pričakujejo dobrih 35.000 evrov več sredstev (skupaj 2.338.722 evrov). Največje spremembe prinašajo sredstva iz povpreč-nine. V veljavnem proračunu je bila namreč povprečnina predvidena v višini 500,83 evra, sedaj pa je določena v višini 519 evrov, kar pomeni dobrih 25.000 evrov več prihodkov, dobrih 18.000 evrov državnih sredstev pa si obetajo za sanacijo plazu Krivi Vrh. Na odhodkovni strani predvidevajo 125.655 evrov oz. 1,6 % manj sredstev od veljavnega proračuna (skupaj 2.206.789 evrov). Krčili so predvsem pri investicijah, kjer načrtujejo 118.166 evrov manj. Letos tako ne bodo uredili društvenih prostorov pri športni dvorani, za katere so planirali 50.000 evrov, prav tako ne bodo gradili solarnega sistema na OŠ Sveta Ana in Lokavec, za katerega so načrtovali več kot 37.000 evrov. Za 10.000 evrov so znižali tudi gradnjo daljinskega ogrevanja pri Sveti Ani, saj razpisov za spodbujanje rabe obnovljivih virov letos ne bo. So pa v rebalans na novo vključili modernizacijo ceste Dražen Vrh (Senekovič-Peserl), prvo fazo, v vrednosti 29.000 evrov. Na novo načrtujejo še energetsko sanacijo občinske stavbe v višini slabih 13.000 evrov ter menjavo signalnih lučk na prehodih za pešce. Monika Levanič Makole • Svetniki o komunalnem prispevku in parkiranju Lekarna v 15 dneh do več kot 7.000 evrov izgube Svetniki občine Makole so se 24. septembra sestali na prvi seji po poletnih počitnicah. V drugem branju so potrdili spremembo sestave sveta zavoda Lekarne Slovenska Bistrica, kjer bosta odslej imeli večino občini ustanoviteljici Slovenska Bistrica in Makole. Ob tem je občinski svet tudi sklenil, da se dobiček lekarne iz preteklih let prenese v občinska proračuna, tako naj bi občina Makole prejela 50.000 evrov. S tem dobičkom naj bi občina pokrila 7.669 evrov izgube, ki jo je ustvarila enota lekarne v Ma-kolah. Ta izguba naj bi nastala zgolj v 15 dneh delovanja, deloma naj bi bila posledica amortizacije opreme, je bilo pojasnjeno na občinskem svetu. Kot pa je opozoril nekdanji župan Alojz Gorčenko, ki si je prizadeval za odprtje te enote: »Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lekarna Slov. Bistrica nikjer ne govori, da se izguba pokriva po občinah, temveč govori, da izgubo pokrije zavod, če ima dobiček. Odlok je nad pogodbo, čeprav pogodba pravi, da izgubo krije občina.« Svetniki in svetnica so soglasno potrdili tudi zaključni račun proračuna za leto 2014. V razpravi je Vinko Kodrič izpostavil postavko za podjemno pogodbo, ki jo je z občino za projekt oskrbe z vodo (ki se je ta mesec končal) 26. novembra lani sklenil Marjan Gorčenko (nekdanji svetnik). Po tej pogodbi je Gorčenku pripa- dalo 450 evrov neto za 60 opravljenih ur mesečno. Kodriča je v povezavi s tem zanimalo, ali se s končanjem projekta prekine pogodba tudi »podnajemniku«, kot ga je imenoval. »Da in upam, da odslej ne bo več toliko skrbi o tem,« je odgovoril župan Franc Majcen. Kot omenjeno, se je septembra končal 6,6 milijona evrov vreden projekt oskrbe z vodo za občini Poljčane in Makole, v zaključni fazi pa je tudi nekaj manj kot 600.000 evrov težek projekt gradnje kanalizacije in centralne čistilne naprave za kraj Makole. Občinski svet je zato v prvem branju sprejel odlok, s katerim se določa izračun cene komunalnega prispevka (priklopa na kanalizacijo). Tako naj bi oseba, če bodo svetniki v takšni obliki odlok sprejeli tudi v drugem branju, za objekt s 120 m2 neto uporabne stanovanjske površine in 500 m2 površine parcele odštela približno 347 evrov. Ob tem bo moral lastnik nepremičnine poravnati še stroške izgradnje kanalizacijskega voda od javne kanalizacije do hiše. Direktor občinske uprave je poudaril, da je komunalni prispevek strošek lastnika nepremičnine in ne najemnika. Divji zahod na področju upoštevanja cestnoprometnih predpisov V okviru točke vprašanja in pobude svetnikov je bila izražena pobuda, da bi se v Makolah ob zdravstvenem domu in trgovini uredila modra cona, saj da so ta parkirišča predvidena za kratkotrajno parkiranje. »Ta problematika se da elegantneje rešiti s prometno signalizacijo, na primer, da se dovoli parkiranje do 30 minut. Potem pa je na redarjih, da kršitelje kaznujejo,« je predlagal Primož Babšek. A ravno pri kaznovanju se bojda v Makolah zapleta, saj da redarji, kot je bilo slišati, domačinom ne upajo napisati kazni. Marko Vtič je v okviru te točke predlagal, da naj se ponudbe izvajalcev manjših investicij zbe- rejo na isti dan in nato odprejo. »Ne pa, da se zbirajo en mesec, ker se bojda v tem času sliši, koliko kdo ponudi,« je pojasnil. Mojca Vantur z občinske uprave mu je odgovorila, da jih zakon ne obvezuje, da za manjša dela izvedejo javni razpis. »Načeloma pa vedno pridobimo tri ponudbe. So pa kritike vedno prisotne.« Opozorjeno je bilo tudi, da marsikateri lokalni gradbinec ni sposoben pripraviti ponudbe. Alojz Gorčenko je k temu dodal, da bi tem lokalnim gradbincem morala pomagati občinska uprava. Svetnik Vinko Kodrič je še vprašal, ali bo tudi Občina Ma-kole podpisala sporazum o odpisu dolgov. Direktor občinske uprave je odvrnil: »Gre samo za en dolg do vrtca, ki izhaja iz leta 2005. Vrtec bi lahko ta dolg že zdavnaj odpisal preko drugih instrumentov, zato še nismo pristopili k sporazumu.« Mojca Vtič 8 Štajerski Podravje petek • 2. oktobra 2015 Ptuj • Bo prevladal interes mesta, posameznikov ali politikov? Kakšno mesto si želite cez deset let Mestna občina Ptuj že spet ustvarja svojo vizijo in strategijo, v katero bodo zapisali, kakšno mesto si želijo v naslednjih desetih letih. To bo podlaga za nadaljnje aktivnosti in tudi za pridobivanje sredstev iz razpisov. A kot se je še enkrat jasno pokazalo na predstavitvi predloga, bodo interesi lobijev pri tem precej močni: vsak si prizadeva vodo speljati na svoj mlin ... „Vizija in strategija Mestne občina Ptuj je temeljni razvojni dokument, v njem so zapisane strateške usmeritve, cilji, ukrepi in večji strateški projekti in programi, ki se bodo izvajali v prihodnjih letih. Služil bo tudi kot podlaga mestni oblasti za sestavo proračunov prihodnjih let. Z njo bo občina pridobila odgovore na vprašanja, kakšno je sedanje stanje, kje so razvojne priložnosti, kateri so cilji, s katerimi ukrepi jih bomo dosegli, in kateri programi oziroma projekti vodijo do zastavljenih ciljev," je pojasnil ptujski župan Miran Senčar. Ob tem je dodal, da je sprejetje tega dokumenta izrednega pomena, saj bo občina na njegovi podlagi lahko črpala sredstva, namenjena urbanemu razvoju v finančni perspektivi. Do novembra 2015 ga morajo predložiti ministrstvu za okolje in prostor, zato ga je nujno treba sprejeti na oktobrski seji mestnega sveta. Tudi zato je bil prvotni rok za oddajo predlogov in pobud na vizijo in strategijo Ptuja 5. oktober, a so ga na željo Sama M. Strelca in nekaterih drugih, ki želijo dati svoje predloge in pobude, podaljšali na 10. oktober. S pobudami, vprašanji in predlogi se lahko oglasijo vsi občani. Kot je pojasnil Senčar na torkovi predstavitvi, je dokument, ki sta ga pripravila MO Ptuj in ZRS Bistra, nastajal 9 mesecev, v 21 delovnih skupinah pa je sodelovalo kar 111 strokovnjakov z različnih področij, zavodov, organizacij in institucij. „Občinski proračuni niso dovolj polni in bogati, da bi lahko realizirali vse želje, zato je ta strategija tako pomembna, saj bo podlaga, da se bomo lahko prijavljali na razpise," je povedala direktorica Bistre Aleksandra Pivec. Koordinatorka priprave dokumenta na Bistri Tina Zamuda je predstavila ključne cilje, Kam bo šel razvoj Ptuja v naslednjih desetih letih? strategijo, vizijo in ukrepe. Kot je poudarila, so jih pripravili tudi na podlagi 347 izpolnjenih anket občanov o tem, kakšno je Slovenska Bistrica • Višina odpisanega dolga odvisna od števila upravičencev Občani dolžni 70.000 evrov Slovenjebistriški svetniki so na seji 29. septembra sklenili, da občina pristopi k sporazumu o izvedbi odpusta dolga. Koliko dolga bo odpisanega posameznemu dolžniku, pa bo znano, ko bo občina pridobila podatke o številu upravičencev do odpisa dolga. Avgusta je začel veljati zakon o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki omogoča odpis dolgov dolžnikom, ki so kadarkoli v obdobju med 1. januarjem in 30. junijem letos prejeli denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek ali otroški dodatek iz 1. oziroma 2. dohodkovnega razreda ali otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu in je hkrati katerokoli oseba navedena v odločbi o pravici do otroškega dodatka tudi prejemnik dodatka za nego otroka oziroma dodatka na veliko družino. Odpišejo se lahko zgolj tisti dolgovi, ki so nastali leta 2013 in prej. Skupni dolg Bistričanov zaradi neplačila vrtca in šolske prehrane je ocenjen na 33.000 evrov; od tega ima največ terjatev Vrtec Otona Župančiča - približno 17.000 evrov, dolg pri Komunali je ocenjen na približno 36.000 evrov. Največ dolžnikov ima dolg med 100 in 600 evri, nekaj občanov pa nad 1.000 evrov, je bilo zapisano v gradivu. Prvotni sklep, ki je bil predlagan za sprejem, se je glasil, da občinski svet dovoljuje, da osnovne šole in vrtec, katerih ustanoviteljica oz. soustanoviteljica je Občina Slovenska Bistrica, lahko odpustijo dolg do višine 50 evrov na posameznega dolžnika. Vendar so svetniki predlagali, da se višina odpisa dolgov za zdaj še ne omeji in se najprej zberejo podatki o številu upravičencev. Foto: Mojca Vtič Svetniki so sklenili, da bo občina pristopila k sporazumu o odpisu dolgov; koliko dolga bo odpisanega, pa še ni znano. Bodo na Pragerskem nastajala plovila Quadrofoil? Na seji so svetniki sprejeli tudi spremembe odloka o pro-storskoureditvenih pogojih za območje občine. Podjetje Quadrofoil je namreč izrazilo interes po vzpostavitvi proizvodnje ekoloških električnih plovil Quadrofoil v nekdanjem industrijskem kompleksu Opekarne Pragersko. Marjan Rožma, direktor podjetja Qua-drofil, je pojasnil, da naj bi proizvodni kompleks na Pragerskem urejali v treh etapah in ga v celoti končali leta 2018. Do takrat naj bi zaposlili od 150 do 200 ljudi. Svetniki so seveda predlog podprli, saj Občina Slovenska Bistrica podpira vsakršno aktiviranje delno ne-delujočega industrijskega kompleksa, ki predstavlja le pridobitev za okolico in to območje, saj ponuja spodbudno okolje za razvoj inovativnega podjetništva. Pomembno je dejstvo, da se z realizacijo predvidene investicije sanira degradirano območje, ki je že v celoti opremljeno z vso potrebno komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo, je bilo zapisano v gradivu svetnikov. MV mesto trenutno in kakšno si dejansko želijo. Lista želja je neskončna ... Strateške usmeritve, ki so jih izpostavili v osnutku, so: Ptuj - mesto poslovnih priložnosti; okolju prijazno mesto; zakladnica tisočletij; mesto aktivnih, zdravih in ustvarjalnih ljudi. Predlog je bil, da se pri viziji iz- Foto: Črtomir Goznik postavi, da je Ptuj najstarejše slovensko mesto. Še kar nekaj zanimivih predlogov so navrgli prisotni na torkovi predstavitvi: od tega, da je treba v strategiji bolj izpostaviti mlade (direktor CSD Ptuj Aleksander Kraner je dejal, da so dobro sodelovali pri pripravi predlogov, a da ti niso vpisani v strategijo, čemur se je čudil), do tega, da je treba bolje opredeliti dejavnost starejših. Svoje želje bodo predstavili tudi kulturniki, saj si želijo, da se kulturni turizem, ki poleti polni mestno jedro, bolj izpostavi; podjetniki so predlagali konkretne izboljšave v centru mesta. Predlogov je bilo še kar nekaj, kajti lista želja je tako rekoč neskončna. Med zanimivimi vprašanji so bila tista, povezana s Ptujskim jezerom. Emil Mesarič je poudaril, da je treba biti pazljiv pri sprejemanju odloka o zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v MO Ptuj, da ne bi s tem ovirali razvoja. Poudaril je, da se pozablja, da imamo na Ptuju največje stalno jezero v državi in da je to danost treba upoštevati. Predlagal je tudi, da se v strategijo vpiše povečanje nočitvenih kapacitet, a se župan ni strinjal, saj je poudaril, da je zasedenost sedanjih kapacitet le okrog 30-40-odstotna. Govorili so tudi o ureditvi starega mestnega jedra in njegovi oživitvi, pri čemer župan vidi zelo pomembno vlogo v prodaji občinskih stanovanj, kar naj bi se zgodilo že prihodnje leto. Poudaril je še, da bodo nadaljevali obnovo trgov in ulic. Večkrat je bil izpostavljen potencial na področju turizma, ki ga je treba bolje in pametneje izkoristiti ter gostom dati vsebino in doživetje. Večina točk, ki so se znašle na tokratnem „seznamu želja", je bila dokaj všeč prisotnim na torkovi predstavitvi osnutka vizije in strategije MO Ptuj, druga zgodba pa bo najti sredstva ter ideje s papirja realizirati. Kako uspešni bomo pri tem, bomo videli - če ne prej, pa čez 10 let. Toliko časa bo namreč strategija veljala. Dženana Kmetec Ormož • Prva razprodaja občinskih nepremičnin neuspešna Bo v drugo, ko bo ceneje, šlo? Občina Ormož je minuli torek pripravila javno dražbo štirih občinskih nepremičnin. Dražba je bila neuspešna - prodali niso niti ene same nepremičnine. Najverjetneje bodo prodajo poskusili ponovno, tokrat po 15 % nižjih izklicnih cenah. Ormoška občina je na dražbi, ki se je ni udeležil noben draži-telj, neuspešno prodajala štiri nepremičnine - od tega dve stanovanjski hiši, stanovanje in stavbni zemljišči. Izklicne cene nepremičnin so se gibale od 4.700 do 33.286 evrov. Najvišja izklicna cena je bila navedena za stanovanjsko hišo v Senešcih 54 s površino 81,87 m2 ter pripadajočim zemljiščem v izmeri 26.142 m2, leto gradnje stavbe pa je 1930; izklicna cena je znašala 33.286 evrov. Najnižjo izklicno ceno je imela stanovanjska hiša v Podgorcih 124 s površino 46,93 m2. Izklicna cena za dotrajano hišo iz leta 1940 je znašala 4.700 evrov. Na dražbi so za izklicno ceno 6.700 evrov prodajali še stanovanje v dotrajani stanovanjski hiši na naslovu Cerovec Stanka Vraza 32 v velikosti 81,56 m2, za izklicno ceno 10.615 evrov pa sta bili naprodaj stavbni zemljišči na Runču v skupni velikosti 259 m2 s pripadajočimi kmetijskimi zemljišči v izmeri 12.103 m2. Foto: arhiv Občine Najvišja izklicna cena, 33.286 evrov, je bila za stanovanjsko hišo v Senešcih 54 s površino 81,87 m2 ter pripadajočim zemljiščem v izmeri 1043 m2. Nepremičnine pridobili na različne načine Kot kaže, bodo nepremičnine znova poskusili prodati. „Občin-skemu svetu Ormož bomo predlagali, da objavimo drugo javno dražbo in ceno nepremičnin znižamo za 15 %," so povedali na Občini Ormož in še pojasnili, da so se za dražbo odločili, ker gre za nepremičnine, ki jih občina ne potrebuje. Zanimalo nas je še, na kak način je občina v last pridobila omenjene nepremičnine: »Dve smo pridobili v zapuščinskem postopku od lastnikov zemljišč, za katere je občina več let do-plačevala oskrbnino v domu za starejše občane, kjer so bili kot varovanci, nekatere nepremičnine pa od podjetja Jeruzalem Ormož - Vinogradništvo, vinarstvo, sadjarstvo s pogodbo o prenosu poslovno nepotrebnih sredstev iz leta 1994 (kasneje je bila sklenjena posadna listina) po zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ...« Monika Levanič petek • 2. oktobra 2015 Podravje Štajerski 9 Slovenija • Država uvaja eRecepte Papirnatih receptov ne bo več Od novembra naprej bomo namesto papirnatih v Sloveniji imeli elektronske recepte (poimenovali so jih eRecepti). Takšen način naj bi posodobil zdravstveno obravnavo pacientov, cilj storitve pa je povečanje varnosti pacientov, zmanjševanje možnosti administrativnih napak (npr. zaradi slabe berljivosti) in napak v primerih, da pacient prejema več različnih zdravil. Pisanje eReceptov na nacionalni ravni se bo v celoti izvajalo od 3. novembra naprej. Ta in prihodnji mesec po državi potekajo usposabljanja zdravnikov in farmacevtov za uporabo aplikacije. V prehodnem obdobju od oktobra do začetka novembra bodo poleg elektronskih izdajali še papirne recepte, od 3. novembra naprej pa se bodo izdajali le še elektronski recepti. „Nacionalni projekt eZdravje prinaša v slovensko zdravstvo rabo elektronskih komunikacijskih sredstev ter s tem več varnosti in kakovosti za paciente, predvsem pa učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev. eZdravje združuje različne elektronske rešitve, ki se po uspešnih - /A Obnovljivi recepti veljajo še naprej Kot je pojasnila direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, bodo obnovljivi recepti, ki jih imajo posamezniki odprte v lekarnah, veljavni do izteka. Torej ni treba novembra hoditi k zdravnikom, da jih na novo vpišejo na kartico zdravstvenega zavarovanja, temveč šele takrat, ko potečejo. Res pa je, da se do vpisa na kartico lahko zdravila, napisana na obnovljivi recept, dvigujejo le v lekarnah, kjer ste jih dvigovali doslej in kjer imajo lekarnarji vpisane podatke o tem. Po izteku in vpisu na kartico pa bo tudi zdravila, napisana na obnovljive recepte, možno dvigniti v katerikoli lekarni. Od 3. novembra naprej bomo v Sloveniji imeli le še eRecepte. poskusnih fazah že uporabljajo po vsej državi. V okviru eZdrav-ja že deluje 17 sodobnih rešitev. Med njimi je tudi eRecept, ki omogoča elektronsko predpisovanje in izdajanje zdravil tako na zeleni kot beli recept. Prednosti prinaša zdravnikom, farmacevtom in pacientom. Zdravniki in farmacevti bodo imeli pri predpisovanju zdravil na voljo orodje za preverjanje interakcij (neželenih učinkov) med zdravili, ki jih pacient jemlje, in orodje za preverjanje kontraindikacij. Storitev zdravniku z možnostjo pridobivanja podatkov iz centralne baze zdravil omogoča boljšo podporo pri predpisovanju zdravil. Farmacevt ima v primeru dodatnih vprašanj o posameznem predpisu na voljo dodatne možnosti za posredovanje vprašanj zdravniku. Interakcija med farmacevtom in zdravnikom v zvezi s predpisanim zdravilom pa se zabeleži," pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Pacient bo s kartico zdravstvenega zavarovanja zdravilo lahko prevzel v katerikoli lekarni v državi. Dženana Kmetec Foto: DK Ptuj • Druga letošnja premiera v gledališču Po drami tokrat romantična komedija Zadnji septembrski dan so v Mestnem gledališču Ptuj končali s premiero romantične komedije z elementi melodrame Vsakih sedem valov. Predstava je nastala v koprodukciji ptujskega gledališča in Prešernovega gledališča Kranj. igralca Vesna Slapar in Rok Vihar. Slaparjeva poudarja, da je zelo uživala v upodobitvi svoje vloge, saj je to predstava, ki je na prvi pogled videti zakom-plicirana, a je pot do prikaza spontanosti na odru zelo dolga. „Prav je, da gledališče ponuja tudi tovrstne zabavne predstave, ki niso cenene, obenem pa niso depresivne in težke," poudarja Slaparjeva, ki v prvi predstavi, Proti severnemu vetru ni igrala, a kot pravi, je nova predstava samostojna in si jo lahko ogledajo tudi tisti, ki ne poznajo vsebine prvega dela. Dženana Kmetec Dobro sodelovanje gledališč iz Ptuja in Kranja je obrodilo že kar nekaj sadov. Po predstavah Mrtvec pride po ljubico in Proti severnemu vetru so tokrat moči združili pri nastajanju predstave Vsakih sedem valov. Gre pravzaprav za nadaljevanje zgodbe o Emmi in Leu, ki nastopata v knjigi Daniela Glattauerja Proti severnemu vetru. Po knjižni predlogi je nastala tudi istoimenska predstavam in leta 2011 požela velik uspeh. Zgodba govori o vir-tualnem ljubezenskem razmerju, ki se začne s tipkarsko napako. „Medtem ko se v prvem delu Emmi in Leo spoznavata le preko elektronskih sporočil in se dogovorita za srečanje, a to spodleti, si v drugem delu dovolita veliko več. Sta bolj konkretna in podobna vsem nam," je o vsebini predstave na kratko povedal režiser Alen Jelen in dodal, da sta bila akterja v prvem delu (Proti severnemu vetru) zaljubljena, v drugem (Vsakih sedem valov) pa preide to v ljubezen. In ravno o tem, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti za ljubezen, govori predstava. „Vsak izmed nas ima pravico ljubiti in biti ljubljen," pravi Jelen. V romantični komediji z elementi melodrame nastopata Kidričevo • Še letos prve nočitvene zmogljivosti v občini Najprej taksa, potem šele ležišča V Talumovi hčerinski družbi Vital bodo še ta mesec začeli gradnjo objekta tik ob restavraciji Pan, v katerem bodo uredili turistične sobe z 12 ležišči. To bodo prve nočitvene zmogljivosti v občini Kidričevo, ki je v ta namen že pohitela s sprejetjem odloka o turistični taksi. Kot nam je pojasnil direktor družbe Vital Vlado Pignar, so se za gradnjo nočitvenih zmogljivosti odločili zaradi povečanega obiska in potreb gostov, ki prihajajo tudi iz drugih krajev Slovenije in celo iz tujine: »V zadnjem obdobju se je obisk pri nas pre- cej povečal, še posebej po tem, ko smo popolnoma prenovili restavracijo z veliko in dvema manjšima dvoranama. Ker se že nekaj časa pojavljajo želje po prenočevanju, predvsem ob večjih zabavnih prireditvah, porokah in raznih jubilejih, smo Foto: M. Ozmec Objekt s prvimi prenočišči v občini Kidričevo bodo zgradili na prostoru med stranskim in zadnjim vhodom restavracije Pan. se odločili za gradnjo objekta, v katerem bomo uredili nočitvene kapacitete. Po preučitvi vseh možnosti smo se odločili, da ga bomo zgradili na levi strani obstoječega objekta, med stranskim in zadnjim vhodom v restavracijo. V njem bomo za sedaj uredili sobe z dvanajstimi ležišči, če se bodo pozneje pojavile še dodatne potrebe, pa bomo kapacitete lahko brez težav povečali.« Idejno zasnovo za nov objekt, ki bo veljal okoli 300.000 evrov, so pripravili sami v družbi Vital, medtem ko so izdelavo projektne, gradbene in druge dokumentacije zaupali ptujskemu podjetju TMD Invest. Te dni je v zaključni fazi zbiranje ponudb za izvedbo del, po izbiri najugodnejšega izvajalca pa naj bi začeli graditi do konca oktobra. M. Ozmec Z leve: Marinka Poštrak, Mirjam Drnovšček, Peter Srpčič, Vesna Slapar in Alen Jelen Juršinci • Sanacija dveh plazov v Mostju Za sanacijo 131.000 evrov V občini Juršinci v teh dneh poteka sanacija dveh plazov na občinski cesti v Mostju v skupni vrednosti več kot 131.000 evrov. Levji delež sredstev prispeva Ministrstvo za okolje in prostor, dela pa nameravajo končati sredi oktobra. Kot so sporočili z občine, so v začetku meseca začeli sanacijo dveh plazov (Mostje 1 in Mostje 2) na občinski cesti Hlaponci- Mostje: „Gre za obnovitvena dela pri odpravi posledic poplav med 12. in 16. septembrom 2014. Najprej je Ministrstvo za okolje in Na lokalni cesti Hlaponci-Mostje poteka sanacija dveh plazov. Zapora ceste (obvoz je urejen) je predvidena do 9. oktobra. prostor občini odobrilo sanacijo plazu Mostje 1, ki je zahtevnejši, naknadno pa še Mostje 2." Skupna vrednost obeh investicij je ocenjena na dobrih 131.000 evrov. Vrednost del sanacije plazu Mostje 1 znaša 83.855 evrov, sanacija plazu Mostje 2 pa je ocenjena na 47.516 evrov (obe vrednosti zajemata DDV). Levji delež za izvedbo obeh investicij prispeva Ministrstvo za okolje in prostor, in sicer 69.201 evro za plaz Mostje 1 in 45.330 evrov za plaz Mostje 2. Preostala sredstva v skupni višini okrog 16.000 evrov pa bo zagotovila občina. Izvajalec del je za obe investiciji kot najcenejši ponudnik Cestno podjetje Ptuj, d. d. Dela nameravajo končati sredi oktobra. Monika Levanič Foto: DK Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 2. oktobra 2015 Ptuj • Dnevi evropske kulturne dediščine Otroci, babice, sege in običaji Kljub temu da jo je vreme organizatorjem, ki so v petek pričenjali prireditve ob Dnevih evropske kulturne dediščine, nekoliko ponagajalo, je dogajanje na Ptuju vendarle uspelo več kot odlično. Šege in običaje so predstavljali na dvorišču minoritskega samostana šolarji, društva, obrtniki, s posebno predstavo pa so navdušili otroci iz Vrtca Ptuj. Otroci iz Vrtca Ptuj so pripravili prireditev Slastne šege moje domovine. Namesto na Mestnem trgu je bila prireditev Dnevi evropske kulturne dediščine v petek na pokritem dvorišču minoritskega samostana. Dogajanje se je začelo natanko opoldne z izjemno predstavo Slastne šege moje domovine, ki so jo pripravili zaposleni in otroci v Vrtcu Ptuj. Nastopilo je 240 otrok iz vseh 12 enot vrtca. Ti so še enkrat navdušili s simpatičnim prikazom šeg in običajev iz naše države. Skupaj z njimi smo se sprehodili po vseh slovenskih pokrajinah in si preko plesno-gibalnega in glasbenega prikaza ogledali pisano ljudsko izročilo in raznoliko kulinarično ponudbo. Raznoliko bogastvo naše države so otroci podali na svojstven, zabaven in poučen način. Zraven ptujskega vrtca so pri kreiranju petkove prireditve sodelovali še Turistično društvo Ptuj, Društvo cesarsko-kraljevi Ptuj, Društvo Poetovio LXIX, ptujske osnove in srednje šole ter kulturna in etnografska društva iz Spodnjega Podravja. Prireditve jubilejnih, 25. Dne-vov evropske kulturne dediščine v sodelovanju z občinami, Zavodom za varstvo narave in drugimi organizirata Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter Združenje zgodovinskih mest Slovenije, letošnje pa potekajo pod naslovom Praznovanja. Kot je na petkovi prireditvi poudaril Srečko Štajnbaher, vodja ZVKDS - OE Maribor, je kulturna dedišči- na nekaj, kar je treba varovati in ohranjati vse leto, ne le en dan ali teden. Dodal je še, da je izjemno pomembno, da se pomen varovanja kulturne dediščine ohranja tudi v zamejstvu. „Ko narod izgubi svojo kulturno identiteto, ne obstaja več," je še poudaril Štajnbaher. Župan Miran Senčar pa je izpostavil, da je kulturna dediščina nekaj, kar ni stvar preteklosti, pač pa jo dejansko živimo vsak dan. Dženana Kmetec Ptuj • Sprejem zlatih maturantov Da bi se po končanem študiju vrnili domov! Kot vsako leto so tudi tokrat na Mestni občini Ptuj pripravili sprejem za zlate maturante. Sprejel jih je župan Miran Senčar in poudaril, da v najstarejšem mestu vlagajo napore v to, da bi se ti mladi intelektualci po končanem študiju vrnili domov in tu dobili zaposlitev. Zlati maturanti, ki so jih minuli teden sprejeli na ptujski občini, so v šolskem letu 2014/15 obiskovali srednje šole ali gimnazijo na Ptuju in imajo stalno bivališče na Ptuju. Na sprejem k županu Miranu Senčarju v poročni dvorani so prišli Lea Gašparič, Nika Jošt, Lučka Marija Neudauer, Jernej Orovič in Miha Zupanič (Gimnazija Ptuj), ki so opravljali splošno maturo, ter Bojana Paveo (Biotehniška šola Ptuj), ki je opravljala poklicno maturo. Podelil jim je priznanja Mestne občine Ptuj, za katera so, kot je dejal, garali vsaj štiri leta srednješolskega izobraževanja. „Vedoželjnost vas je gnala naprej, zavzetost ohranjala koncentracijo. Vem, da ste se mnogokrat marsičemu odpovedovali, a odlični rezultati, ki ste jih dosegali, so zagotovo puščali več dobrih občutkov kot morda grenak priokus zaradi zamujene zabave. Brez jasno zastavljenih ciljev, sploh glede na leta, v katerih imate poleg šolskih obveznosti še veliko drugih stvari, ki jim želite posvetiti pozornost, na maturi ne bi mogli biti med naj- boljšimi. Prepričan sem, da ste se na 'zrelostni izpit', kot pogosto rečejo maturi, pripravljali odgovorno, da ste se zavedali pomena rezultatov, ki jih boste dosegli, in da ste danes ponosni nanje. Prav je, da ste," je med drugim dejal ptujski župan in poudaril, da se zaveda, kako pomembno je, da ima občina izobražene in k rezultatom usmerjene mlade intelektualce. Ob tem je še izrazil upanje, da bodo v prihodnosti z zlatimi maturanti tudi konkre- tno sodelovali. Po zaključku študija jih je povabil nazaj na Ptuj in dejal, da na občini že zdaj vlagajo napore v to, da bi bilo prihajajočim generacijam v domačem kraju lažje glede zaposlitev. Dženana Kmetec iCIJI' >' 11 ñü'dii'.iaffp Minuli teden je župan mestne občine Ptuj Miran Senčar sprejel zlate maturante. Božo Repe 5 puško in knjigo Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945 Tednikova knjigarnica Knjiga zgodovine in narodoljubja Nobena vojna se ni začela z dnem napada in nobena se ni končala na dan, ko so bile podpisane mirovne pogodbe ali podobne listine. Mnoge leposlovne knjige govore prav o tem, kaj in kako je bilo prej in kaj potem. Iz velikih zgodb o malih ljudeh v vojnih vihrah je tudi razbrati, da ljudje nikoli ne pričakujejo, da bo zares zaropotalo orožje, da bo vojni metež skrotovičil prav njihovo družino, vas, mesto, deželo, četudi je po vseh ekonomsko-političnih merilih vojskovanje, torej podiranje in uničenje, edini doslej uveljavljeni izhod iz skrajne gospodarske in politične ter obče krize. V naši butični državi bi lahko z nekoliko cinizma rekli, da sedem desetletij po zadnji velikanski moriji še vedno ni povsem jasno, kdo je zmagal in kdo je bil poraženec, čemu je bilo tako, kot je bilo ... Sprva sem mislila, da je zdaj res že vseeno in bo v novi, mladi državici zavladal mir v zvezi z drugo svetovno, a vedno znova vznikajo semena sporov, porajajo se novi strahovi ... Saj, kar bomo sejali - to bomo želi! S polj smrti, groze, strahu in obupa so ljudje vedno bežali: zdaj eni, zdaj drugi in nikoli nihče ne more predvideti, kdaj bo sam primoran iz tega ali onega razloga v neke daljne, obljubljene kraje. ... Gre za strah, ki smo ga tudi Slovenci že večkrat skusili na lastni koži - od siromakov, ki jih je strah pred revščino in lakoto razneselpo Ameriki, Nemčiji in drugih obljubljenih deželah, do tistih, ki jih je v času dveh velikih vojska minulega stoletja, zlasti druge, z domačih ognjišč pregnal strah pred nasiljem. Tako »leve« kot »desne«, da ne bo pomote, kajti strah za življenje nima barve, ... je zapisal dr. Tone Kregar (Večer, 28. 9. 2015) ter poudaril, da ima strah več obrazov in ga je nujno racionalizirati, analizirati, razumeti in premagati. Prav za slednje, razumevanje in preseganje strahu in meja - tistih teritorialnih in tistih, ki domujejo v glavah ljudi -, je knjiga zgodovinarja Boža Repeta pomembno narodovo čtivo. Njen naslov S puško in knjigo (Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015. 400 strani; 37,96 evra) in podnaslov Narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941-1945 je dovolj zgovoren. Kot je dejal v pogovoru z avtorjem Repetom prej citirani zgodovinar Kregar (predstavitev omenjene knjige v Celju 23. 9. 2015), je vprašanje, ali je za Slovence tako branje zgodovinsko ali aktualnopolitično. Seveda je strokovna zgodovinska knjiga - na policah splošnih knjižnic jo najdete praviloma z oznako UDK 94 (497.4) med strokovno literaturo, specialno čtivo, a kot je zapisal dr. Bojan Godeša, je avtorju uspelo zajeti edinstveno izkušnjo slovenskega narodnoosvobodilnega boja v vsej njeni raznovrstnosti in pestrosti ter jo umestiti v širši zgodovinski okvir večplastnega in marsikdaj protislovnega medvojnega dogajanja, ki je sicer še vedno predmet polemičnih razprav v slovenski družbi. S puško in knjigo je »klasično členjena in pisana« zgodovinska čitanka, s strnjenim podatkovnim korpusom in navedbo virov ter citatov. Tudi sama sem sprva pomišljala, pač zaradi naslova, da bo avtor morda »bolj literarno, književno zaobjel« čas vojne, a vrtinec nizanja manj znanih, neznanih dokumentov in povezav iz tistih časov premami tudi povsem »leposlovnega« ljubitelja knjig. K čemur veliko prispeva odlično knjižno oblikovanje, bogata ilustrativnost, opremljenost z zemljevidi, dokumenti, tabelami . , bralsko prijazen tisk in razvrstitev naslovljenih poglavij. Osebno prebiram to knjigo kot neko novo učno snov, saj sem veliko zgodovine iz šolskih klopi pozabila, mnogo tega, kar je najti v Repetovi knjigi, nikoli ni bilo predmet šolskih učnih programov. Na predstavitvi knjige sta se oba govorca, zgodovinarja Repe in Kregar, strinjala, da mladih ta tematika ne zanima, vendar bi bilo prav za razumevanje današnjega časa, za uporniško držo, ki je bila Slovencem v zgodovina lastna, za narodni ponos in pozitivno domoljubje, za preseganje netenja fašistoidnih pogledov, za sobivanje in razvijanje sodelujočih politik v vseh pogledih nujno branje takega narodnega spomina. Liljana Klemenčič Foto: CG Foto: CG Nogomet Po tednu razmisleka sprejel izziv Stran 12 Rokomet Celjankam drago prodale svojo kožo Stran 12 Tenis Rola v četrtfinalu Tiburona s Kudlo Stran 13 K-l Trije dvoboji, tri zmage ptujskih borcev Stran 13 5 AMZS Ar^ AMZS Motokros Tim osvojil srca navijačev Stran 15 Anketa »Letno naredimo tudi do 4000 km«! Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Zavrč je hit, pri vrhu velika izenačenost Kdor je v zadnjem mesecu spremljal športne strani slovenskih medijev, je zagotovo opazil izjemen porast novic, ki so se na tak ali drugačen način dotikale NK Zavrč. Medtem ko sta bila glavna tarča spremljanja nogometnih navdušencev na začetku sezone Maribor in Olimpija, jima v zadnjem času »palček iz Haloz« pošteno skače v zelje. In to povsem upravičeno! Z Zavrčani so v zadnjem času povezane zelo lepe zgodbe, ki imajo trdno osnovo v pokazanem na zelenicah. Pet zaporednih zmag je najboljši dosežek, ki so ga Zavrčani dosegli v dobrih dveh letih nastopanja v 1. ligi, ob tem so na izjemen način predstavili zgodbo, povezano s prihodom španskega zvezdnika Alberta Riere. Ta je s svojimi odgovori na številna novinarska vprašanja in dosedanjim pristopom na tekmah pozitivno presenetil vse, ki so bili skeptični glede njegovega prihoda. Vse skupaj se je odlično povezalo s prihodom stratega Slavka Matica, ki je ekipo resnično preporodil in ji vdihnil zmagovalno menta-liteto. Zagotovo bodo prišli padci, vsaka serija ima svoj konec (Olimpija je slavila sedemkrat zapored, pa jo je Mateo Mužek (beli dres s št. 20) je v celoti odigral zadnji dve srečanji za ekipo Zavrča. ustavil Zavrč), a trenutno nič ne kaže na to ... V nedeljo se bo Zavrč v 13. krogu pomeril s Krko v gosteh. Ta je velik završki »dolžnik« iz prve medsebojne tekme v završkem športnem 1. SNL, 13. krog: Krka - Zavrč v nedeljo, 4. oktobra, ob 16.00 v Novem mestu parku, ko je slavila z golom Ejupa v 76. minuti z 0:1. Domačini so takrat imeli več od igre, ustvarili so si več priložnosti, a brez učinka. To se je v zadnjem časi spremenilo, zato lahko završki navijači dobre novice pričakujejo tudi iz Novega mesta. Po odsluženi kazni rumenih kartonov se v ekipo vrača Ed Kevin Kokorovic, trenira že tudi Zlatan Muslimovic. »Tokrat imamo za pripravo Nogomet • 2. SNL Dvoboji Aluminija in Drave so vedno nekaj posebnega, saj gre za dolgoletno rivalstvo med kluboma. V teh tekmah igralci obeh ekip po navadi prikažejo še kanček več borbenosti kot običajno, zato so tekme magnet za številne gledalce. Tako bo tudi v nedeljo, ko se bosta kidričevska in ptujska ekipa merili v derbiju 9. kroga v 2. slovenski ligi. Tri zmage in remi za skok na vrh Tisti, ki so letos napovedovali eno najbolj izenačenih prvenstev v zadnjih letih, se očitno niso zmotili. O tem dovolj pove podatek, da vodilno ekipo Aluminija in osmouvrščeno ekipo Zarica Kranj ločijo pičle tri točke! »Podatek je domala neverjeten, obenem pa to pomeni, da te lahko en spodrsljaj s prvega potisne na peto, šesto mesto ali seveda obratno. Zaradi tega je v vsakem krogu na sporedu nekaj derbijev, kar povečuje zanimivost celotne lige,« je povedal Denis Topolovec: Njegova ekipa Aluminija je v zadnjih štirih krogih pod vodstvom novega stratega Simona Sešlarja dosegla tri zmage (Šenčur, Zarica, Roltek) in enkrat re-mizirala (Veržej). To je pomenilo skok na sam vrh lestvice in visoka pričakovanja tudi 2. SNL, 9. krog: Aluminij - Drava v nedeljo, 4. oktobra, ob 15.30 v Kidričevem pred nedeljskim derbijem z Dravo: »Vzdušje v moštvu je po tej seriji seveda odlično, še pomembneje pa je, da je naša forma v vzponu. V nedeljo lahko pričakujemo težko tekmo, v kateri je možno prav vse. Oboji se bomo borili za tri točke, v našem taboru pa bomo storili vse, da te ostanejo doma.« Za popotnico skalp vodilnega Kalcerja S pozitivnim predznakom pa obračun v »šumi« pričakujejo tudi Ptujčani, ki so v uvodu prvenstva prav tako opravili menjavo na mestu trenerja - po odstopu Francija Fridla je ekipo prevzel Damjan Vogrinec. Za ptujske modre je bilo najpomemb- Za NK Maribor 7.800 evrov kazni Po tekmah 10. in 11. kroga v 1. SNL je imela veliko dela tudi disciplinska komisija pri NZS. Tako je disciplinski sodnik Roman Rogelj odločil, da mora NK Maribor zaradi »nešpor-tnega vedenja navijačev - aktiviranja dveh negorečih dimnih naprav, aktiviranja večje količine pirotehničnih sredstev, kar je povzročilo oblikovanje dimne zavese, metanja več trdih predmetov na igralno površino, izražanja in spodbujanja nasilja in nestrpnosti, trikratne povzročitve prekinitve tekme in zaradi predkaznovanosti plačati 6.450 evrov globe.« Zaradi podobnih vzrokov, a v precej manjši meri, jim je sodnik po tekmi z Domžalami v Ljudskem vrtu dodal še 1.350 evrov kazni. Precej je nešportno vedenje navijačev v Novi Gorici stalo tudi NK Olimpija, ki mu je sodnik določil 3.300 evrov kazni. Foto: Črtomir Goznik celoten teden, kar smo po napornem ritmu resnično potrebovali. Pred reprezentančnim premorom bi bilo izjemno pomembno, da bi nanj odšli z zmago. Za to pa bo potrebno 90 minut garanja,« je povedal završki trener Slavko Matic. »Nič se ne spremeni od tekme z Rudarjem, tudi na to gostovanje odhajamo po vse tri točke. Želimo nadaljevati svojo serijo in s pravim pri- V nedeljo vse poti vodijo v Kidričevo Prijateljska tekma: SRACINEC - ZAVRC 0:4 (0:1) STRELCI: 0:1 Riera 30., 0:2 Glavica 47., 0:3 Novoselec 57., 0:4 Glavica 70. ZAVRČ (1. polčas): Picak, Novoselec, Aitor, Mužek, Rogač, Petrovič, Cvek, Matjašič, Batrovič, Riera, Kolar; (2. polčas): Ko-vačič, Novoselec, Datkovič, Ptiček, Glavina, Polič, Pihler, Tudan, Tahiraj, Zorko, Glavica. Trener: Slavko Matič. Torek so nogometaši Zavrča izkoristili za prijateljski obračun s hrvaškim nižjeligašem iz Sračinca pri Varaždinu. Z izjemo bolnega Kokoroviča in Muslimoviča, ki se vrača po poškodbi, so za goste pred 200 gledalci nastopili vsi igralci, na katere računa trener Matič. Srečanje je bilo nekaj posebnega za Novoselca, Glavico, Tudana, Cveka in Ptičeka, ki so svoje prve nogometne korake naredili prav v tej hrvaški vasi. tp stopom nam to lahko uspe,« je dodal še Mateo Mužek, ki je v celoti odigral zadnji dve srečanji. Na preostalih tekmah bo najbolj vroče v Mariboru, kjer bodo vijoličasti gostili Koprčane, zanimivo bo tudi na tekmi Rudarja in Domžal. Vsekakor je že sedaj jasno, da si jeseni nobena ekipa ne bo priborila odločilne prednosti, poteka pa izjemno zanimiva borba za čim boljša izhodišča. JM neje to, da so po seriji treh slabših predstav v nedeljo na domačem stadionu ugnali dotlej vodilno ekipo Kalcerja iz Radomelj. »To je res, zmaga je bila pomembna predvsem iz psihološkega vidika. Der-biji pa s sabo vedno prinašajo dodatno motivacijo, tako da se že veselimo nedeljske tekme,« je povedal ptujski strateg. Ptujčani sicer za Kidričani na lestvici zaostajajo za dve mesti (1.-3) in dve točki (15-13). Za Kidričane so na zadnjih štirih tekmah zadeli Lovro Bizjak kar trikrat, po dvakrat pa sta bila uspešna Dejan Krljanovič in Žiga Škoflek. Na ptujski strani je najbolj vroč prvi asistent in strelec ekipe Nastja Čeh, ob boku mu v strelskem smislu sledi mladi Luka Šalamun. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija in Drave so se nazadnje na uradni tekmi merili v lanskem letu, ko so igrali v polfinalu pokala MNZ Ptuj. Bo kateri od njih tudi junak nedeljskega derbija? Bodo Kidričani povečali prednost na vrhu ali se bodo nanj zavihteli Ptujčani? Komu bi bolj ustrezal remi? Številna vprašanja, ki bodo dobila svoje odgovore v nedeljo, ena in druga ekipa pa ob tem seveda računata na svoje navijače. Ob tem v »šumo« vabi tudi dobra vremenska napoved . Jože Mohorič 12 Štajerski Šport petek • 2. oktobra 2015 Nogomet • Pokal Slovenije, osmina finala Celjankam drago prodale svojo kožo Tenzor DP-Logik Ptuj - Celje Celjske mesnine 16:26 (7:12) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 2, Ivančič, Kolednik 3, Ambrož, Vračko, Šrajner 1, B. Selinšek 8, Zoreč, Kopold-Metličar, Ogrizek, Otič 2, Zel, Rozman. Trener: Sašo Petek. Mlada ptujska ekipa je s osmino finala pokalnega tekmovanja tudi uradno vstopila v sezono 2015/16. Že v uvodu so varovanke Saša Petka gostile Celjanke, ki so lani mešale štrene prav pri vrhu 1. lige, nekaj podobnega pa kanijo tudi letos. Kljub vsemu se domača dekleta niso dala in so drago prodala svojo kožo. Oslabljena domača četa, ki je nastopila brez M. Selinšek Foto: Črtomir Goznikk Barbara Selinšek (ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj) in Grabrovčeve, se je pogumno zoperstavila absolutnim favoritinjam in povedla z 2:0. Sledilo je obdobje kar desetih minut brez zadetka, kar so izkušene gostje izkoristile za serijo 0:6. Sicer pa sta bili v celotnem srečanju v ospredju obrambi obeh ekip. Podobno trdo v obrambi se je nadaljeval tudi drugi del, še v 40. minuti je bilo 12:17, nato pa Nogomet • Damjan Vogrinec, trener Drave Po tednu razmisleka sprejel izziv Marsikoga je presenetil nenadni odstop trenerja članske ekipe NK Drava Franca Fridla, ki je imel za sabo zelo dober start v prvenstvo v 2. slovenski ligi. A razlogi za njegov odhod niso bili slabi rezultati, ampak so izhajali iz neurejenega finančnega položaja kluba. Po odstopu Fridla se je začelo iskanje njegovega naslednika, med prvimi je bil v igri za izpraznjeno mesto Damjan Vogrinec. Ta je »na prvo žogo« odklonil ponujeno funkcijo, a po številnih prepričevanjih je po manj kot tednu dni vendarle sprejel nov izziv. Poznavalci ptujskega nogometa se Vo-grinca spominjajo še iz časov njegove aktivne kariere, saj je bil član vseh selekcij Drave, prav tako pa je za modre igral tudi v 1. ligi. V zadnjih letih je deloval kot trener v ptujski nogometni šoli, kjer je vadil s kadeti in mladinci. Po uspešnem delu z mlajšimi selekcijami je bil logični naslednji korak, da se preizkusi v vlogi trenerja ptujske članske ekipe. Pred novim prvim možem ptujske stroke je zahtevna naloga. Kakšna je bila za vas odločitev o sprejetju ponujenega mesta trenerja članske ekipe NK Drava Ptuj? D. Vogrinec: »Zame je bila ta odločitev zares izredno težka. Pogovarjali smo se ves teden in smo iskali tudi kakšno drugo rešitev. Na koncu Foto: Črtomir Goznik Damjan Vogrinec: »V sami ekipi vidim še rezerve, prav tako vidim še nekaj igralcev v mladinski ekipi, ki absolutno že trkajo na vrata prve ekipe.« se je izkazalo, da je najboljša rešitev ta, da sam zasedem mesto trenerja. Konec koncev sem domačin in sam sem vse lepe nogometne trenutke preživel pri Dravi, tako da se mi je zdelo prav, da sedaj pomagam Dravi. Tako sem sprejel ta izziv in želim popeljati Dravo na pot, kot si jo tudi zasluži.« Kaj vas je prepričalo? Sv-« ■■ v- pomočjo navijačev V nedeljo bo v Kidričevem lokalni nogometni praznik, saj bomo spremljali tekmo med Aluminijem in Dravo. Kaj pričakujete od te tekme? D. Vogrinec: »Prepričam sem, da bo Drava imela v Kidričevem večje število svojih navijačev, ki nam bodo pomagali. Navijačem lahko obljubim samo to, da bomo odigrali po svojih najboljših močeh in da bomo poizkušali narediti vse, da se bomo iz Kidričevega vrnili nepo-raženi. Zavedati pa se je treba, da je Aluminij trenutno vodilno moštvo in da ima odlično ekipo. Mi bomo poizkušali vsilit svoj način igre in na koncu priti do zmage.« D. Vogrinec: »Vodilni možje kluba me niti niso veliko prepričevali, ampak smo imeli nekaj sestankov, na katerih sem videl, da se v klubu vse skupaj odvija v pozitivno smer. Zagotovilo uprave in vseh drugih je, da se v klubu dogaja vse tako, kot se mora, da se bodo odpravili trenutni finančni problemi in da bomo igralci ter jaz kot trener v prihodnosti razmišljali le o treniranju in igranju tekem. To je bilo tisto bistveno zagotovilo, da sem sprejel mesto trenerja. Ob tem moram poudariti tudi to, da je bil moj sprejem v slačilnici med igralci dokaj dober in da so se igralci za zdaj ob mojem prihodu odzvali odlično, za kar se jim seveda tudi zahvaljujem.« Kako dobro poznate ekipo in igralce Drave? D. Vogrinec: »Ekipo poznam kar dobro, saj sem bil je domači strateg Petek priložnost za igro ponudil vsem igralkam, kar so Celjanke izkoristile za mirno končnico in prepričljivo zmago. Pri tem pa gre vseeno pohvaliti mlade domače rokometašice, ki so tokrat odigrale odlično v obrambi, v napadu pa je zmanjkalo malo poguma, predvsem pa odločnosti, da bi bila končna razlika glede na prikazano na parketu tudi bolj realna. V ptujski vrsti gre pohvaliti predvsem vratarko Pušnikovo, ki je zbrala kar 17 obramb. Sicer pa se v nedeljo za ptujsko ekipo začenja tudi prvenstvo. Kot smo že pisali, bodo tenzorke letos nastopale v mladinski konkurenci, nato pa sledi razvrstitev za prvaka in uvrstitev v 1. ligo. V uvodnem krogu bodo igralke iz mesta ob Dravi gostovale v Zagorju, kjer igrajo kar tri slovenske mladinske repre-zentantke, toda Ptujčanke v Zasavje nikakor ne potujejo z belo zastavo. tp nekaterim igralcem trener že v mlajših selekcijah. Ta ekipa zagotovo ima veliko perspektivo, saj ima mladost na eni strani in izkušnje na drugi strani. Mogoče na nekaterih igralnih pozicijah nimamo dovolj dobrih zamenjav, kar bom poizkušal v določenem času popraviti. V sami ekipi vidim še neke rezerve, prav tako vidim še nekaj igralcev v mladinski ekipi, ki absolutno že trkajo na vrata prve ekipe. Luka Šalamun že standardno igra in ob njem imamo še dva, tri zares zelo nadarjene mlade nogometaše, ki bodo kmalu dobili svojo priložnost.« Osnovni cilj je bil obstanek v ligi, a po dobrem startu so bili apetiti kmalu višji. Kakšen je za vas realen cilj v tej sezoni? D. Vogrinec: »To je normalen pojav v športu: ko se zgodi kakšna pozitivna serija, se apetiti takoj povečajo. Ostati moramo realni, saj smo novinci v ligi in imamo mlado ekipo. Cilj ostaja jasno postavljen in ta je, da si želimo čim prej zagotoviti obstanek v 2. ligi. Po najboljšem scenariju se lahko uvrstimo nekje v sredino lestvice, a če bi se pokazala možnost za kaj več, smo seveda pravi športniki in bi določeno situacijo poizkušali tudi izkoristiti.« Z zmago proti Kalcerju ste premagali majhno re-zultatsko krizo. Kako boste v prihodnje premagali v Dravi še finančno krizo? D. Vogrinec: »Prvi pogoj, da bomo uspešno igrali, je seveda povezan s financami, zato upam, da se bodo zadeve kmalu stabilizirale in uredile. Če bo ekipa igrala dobro, borbeno in kakovostno, bodo navijači in vsi drugi s stadiona odhajali zadovoljni, kar bo pomenilo, da se bodo potem tudi v gospodarskem okolju našli ljudje, ki bodo podpirali Dravo in njene projekte. Mislim, da ima naš klub perspektivo in se v relativno kratkem času lahko nadejamo, da se bo na Ptuju ponovno igrala tudi prva liga.« David Breznik Rokomet • Jeruzalem Ormož Bo trdnjava Hardek zdržala tudi pred Koprom? Za Jeruzalem se je sezona 2015/16 začela sanjsko, ampak ... Nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še boljše. Pred Ormožani je znova der-bi kroga, saj v goste prihaja doslej 100 % uspešna zasedba Kopra, ki je nanizala zmage proti Trimu, Slovenj Gradcu, Škofji Loki in Slovanu. Tretjeuvrščeni Primorci so v zadnjih treh letih igrali v 2. SRL, v 1. B-ligi in letos kot novinci v 1. NLB Leasing ligi. Njihovo razmerje zmag, remijev in porazov v zadnjih treh letih je fantastično: 57 tekem, 54 zmag, 1 remi in le 2 poraza. Gre za zelo perspektivno ekipo, ki je uigrana do potankosti, saj skupaj trenira že skozi vse mlajše selekcije. Ko k ekipi dodaš še izkušenega vratarja Jureta Vrana, Uroša Rapotca in Žiga Smol-nikaja, postane jasno, zakaj Koprčani pod vodstvom bivšega reprezentanta Slovenije Zorana Jovičica nizajo izjemne uspehe. Ekipa je kljub mladosti izjemno visoka in fizično močna ter pokrita na vseh položajih. Na prvi pogled prihaja v Ormož v vlogi rahlega favorita, ampak trdnjavo Hardek težko preplezajo tudi najboljše slovenske ekipe. Ljubitelji rokometa z ormoškega konca si lahko le želijo podobnih predstav, kot bo sobotna med Ormožani in Koprčani. V taboru Ormožanov so imeli ta teden precej težav pri treningih. V ponedeljek in sredo je bila ekipa razredčena zaradi reprezentančnih obveznosti in mladinske tekme v Celju. Ob tem zaradi poškodb ne trenirata Jaša Raj-šp in mladinski reprezentant Jure Kocbek. Nastop obeh je vprašljiv: »Vrsto let smo marljivo trenirali, da imamo Dogovor z Veliko Nedeljo Veseli, da sta se kluba Jeruzalem Ormož in Velika Nedelja Carrera Optyl dogovorila o terminih tekem. Drugoligaš iz Velike Nedelje bo tako svojo tekmo proti Pomurju odigral v soboto, 3. oktobra, ob 17. uri, Ormožani dve uri kasneje. Ob tem bodo tisti, ki bodo obiskali tekmo pri Veliki Nedelji, imeli z velikonedeljsko vstopnico popust 1 EUR pri nakupu vstopnice za tekmo Jeruzalem Ormož -Koper 2013. Gesta obeh klubov vredna pohvale in upati je, da bosta obe dvorani lepo obiskani. danes na Hardeku priložnost igrati tako pomembne tekme, o katerih debatira celotna okolica, ki vsaj malo spoštuje trud in delo nas športnikov. Koper je odlična zasedba in o njej ni treba izgubljati besed. Čaka nas nova težka preizkušnja, ki pa bi ji lahko bili kos s pomočjo naših navijačev. Upam, da bo to še ena velika rokometna predstava obeh ekip in v promocijo elitni ligi. Zdi se mi, da je ta letos zaradi izenačenosti ekip napredovala tako po kakovosti kot tudi po gledanosti. Želim si, da bo sobotna tekma na Hardeku dobro obiskana in da bodo navijači zadovoljni odhajali domov, kot po tekmah z Mariborom, Trimom in Slovenj Gradcem,« je pred tekmo povedal trener Saša Prapotnik. Tekma je na sporedu v soboto, 3. oktobra, ob 19.00. Uroš Krstič ' Atletika • Balkanation Maja Bedrač v Velenju zmagala med članicami Velenje je po Ljubljani gostilo drugo ekipno balkansko atletsko tekmovanje, na katerem je nastopilo šest članskih reprezentanc. Nekoliko presenetljivo, a glede na dosežke v tej sezoni popolnoma zasluženo, je poziv za nastop v slovenski članski reprezentanci na Balkanationu dobila tudi Maja Bedrač. Šestnajstletna članica Atletskega kluba Ptuj je tekmovala v svoji paradni disciplini v skoku v daljino in je zmagala z za njo povprečnim skokom 597 cm. Po serijah je Maja dosegla naslednje znamke: 573 cm, prestop, 597 cm in prestop. Po štirih serijah je Bedračeva kljub nekoliko skromnejšemu rezultatu tekmice krepko premagala in je slovenski ekipi prinesla pomembnih deset točk. Te točke so Sloveniji, za katero je v Velenju nastopila večina najboljših atletov in atletinj, Foto: Črtomir Goznikk Maja Bedrač (AK Ptuj) pomagale do skupne zmage, saj so zbrali 176 točk, medtem ko so bili drugi Turki s 150 točkami in tretji Hrvati s 149 točkami. Majo Bedrač čaka ta konec tedna še nastop v Slovenj Gradcu, kjer bo nastopila v atletskem mnogoboju. David Breznik petek • 2. oktobra 2015 Šport, šport mladih Štajrnhi 13 Trije dvoboji, tri zmage ptujskih borcev V Mokronogu je bil v soboto borilni dogodek Arena Alpe Adria 8 v disciplini K-1, dvoboji so potekali po enfusion pravilih - dovoljen je aktivni klinč. Na seznamu borcev sta imela svoje predstavnike Klub tajskega boksa Ptuj in Kung fu klub Ptuj. V ringu so tako iz dveh ptujskih klubov nastopili Mihael Bela, Alen Golob (oba KTB Ptuj) in Tomi Hojnik (Kung fu klub Ptuj), ki so vsi dosegli zmage. Tomi Hojnik prvič v profesionalnem dvoboju Večer je bil sestavljen iz amaterskega in glavnega profesionalnega dela, v katerem je prvič v svoji karieri nastopil Tomi Hojnik. Njegov tekmec je bil Mitja Radej, ki je državni prvak v low kicku in K-1 Kickboxing zveze Slovenije (WAKO), zmagovalec evropskega pokala, nosilec kolajne iz svetovnega pokala ... To je obetalo dober dvoboj, ki ga je varovanec trenerja Karla Šauperla začel odlično, takoj vzpostavil kontrolo nad dogajanjem v ringu in že po desetih sekundah zadel nasprotnika s kolenom v glavo, kar je privedlo do prvega knock downa in obilnega krvavenja iz nasprotnikovega nosu. Ta se je pokazal za pravega borca, saj je premagal sodnikovo štetje in krvavenje ter se vrnil v borbo. Po tem je Hojnik še večkrat spravil tekmeca na tla, a se je le-ta pokazal kot resnično trdoživ in je na koncu zdržal do končnega gonga. Zmagovalec ni bil vprašljiv, saj je po odlični predstavi in dobljenih vseh treh rundah Tomi Hojnik gladko zmagal s 3:0. Že pred tem je bil v kategoriji do 78 kg v ringu Alen Golob, ki se je letos že izkazal s svojim nastopom na Hrvaškem in je v Mokronogu dosegel novo zmago. Član Kluba tajskega boksa Ptuj in varovanec trenerja Matjaža Tomažina je nastopil proti Anžetu Plevniku iz Velenja in prevladoval skozi celoten Bela je v kategoriji do 71 kg prepričljivo po treh rundah ugnal Davida Laginja (OFC klub Opatija) in je s tem dokazal, da je nekako našel pravo pot za nadaljevanje borb, saj je bil proti hrvaškemu nasprotniku veliko boljši borec. Dogodek Arena Alpe Adria 8 je bil odlično in profesionalno organiziran, z izrednim odnosom do borcev, vrhunskim sojenjem, odličnimi borci, vrhunskimi dvoboji in športnim navijanjem publike. David Breznik Kegljanje • KK Drava Ptuj Ptujski kegljaci dobro startali v OTS Maribor Tenis • Challenger turnir, TK Terme Ptuj Rola v četrtf inalu s Kudlo, Zidanškova že 306. Kegljaški klub Drava Ptuj ima v moški članski konkurenci v sezoni 2015/16 dve ekipi, ki igrata v 1. in 2. ligi Območne kegljaške tekmovalne skupnosti (OTS) Maribor. Prva ekipa je odigrala že tri tekme (četrto so odigrali po sklepu redakcije sinoči v Deta centru na Ptuju, op. a.) in v njih so zabeležili dve zmagi in neodločen izid. Slednjega so zabeležili v uvodnem krogu, ko so z nepopolno postavo igrali s Prepoljami 4:4. Posamezni točki sta dobila Boris Premzl in vodja ptujske ekipe Pavle Ilič, medtem ko so dve točki za izenačenje dobili za večje skupno število podrtih kegljev, kjer je bilo razmerje 3027:3091. V drugem krogu Kegljačice začnejo v soboto Ženska ekipa Keglja-škega kluba Drave bo v sezoni 2015/16 igrala v 2. državni ligi vzhod, v kateri nastopa le sedem ekip, saj sta iz lige izstopili ekipi Komcela iz Celja in druga ekipa Šoštanja. Liga se je uradno začela minulo soboto, a Ptujčanke so bile v uvodnem krogu proste. V novo sezono startajo to soboto ob 13.30, ko bodo v bolj ali manj standardni postavi iz pretekle sezone v Deta centru igrale proti Rušam. so z močnejšo postavo gladko - z najvišjim možnim rezultatom 8:0 - na domačem kegljišču ugnali Ruše 2. Visoko zmago 2:6 je Kegljaški klub Drava 1. zabeležil tudi v tretjem krogu, ko je bil v go-steh boljši od Tehnotima. Ob uspešnem startu prve moške ekipe naj omenim, da je uspešno startala tudi Drava 2., saj je s 6:0 premagala Lokomotivo 2. Rezultati, 1. OTS: 1. krog: Prepolje - Drava 1. 4:4 DRAVA 1: Janez Podgornik 520, Elvis Slaček 501, Dušan Murko 502, Pavle Ilič 530, Boris Premzl 523, Milan Čeh 515. 2. krog: Drava 1 - Ruše 2 8:0 DRAVA 1: Milan Čeh 475, Dušan Murko 497, Daniel Ko-zoderc 496, Janez Podgoršek 500, Boris Premzl 516, Robi Golob 519. 3. krog: Tehnotim - Drava 1. 2:6 Drava 1: Janez Podgoršek (60) 239, Janez Čuš (60) 266, Dušan Murko 503, Boris Pre-mzl 543, Robi Golob 531, Daniel Kozoderc 488, Milan Čeh 502. 2. OTS 1. krog: Drava 2. - Lokomotiva 2. 6:0 DRAVA 2: Jože Vogrin 470, Franc Žnidarič 498, Mitja Kramberger 482, Janez Čuš 482. David Breznik Bovling • Podjetniška liga II ■ «V| VV ■ Najvišje uvrščeni tudi z najboljšimi rezultati Vodilne štiri ekipe so v 4. krogu zabeležile zmage in pri tem dosegle tudi najboljše rezultate; SAR in Gostišče Iršič sta presegla mejo 2800 podrtih kegljev. Derbi je pripadel ekipi Dokl gostinstva, ki je ugnala Talum. Prvo letošnjo zmago so dosegli igralci Elektra (govori se, da bo zaradi tega račun za elektriko še nekaj časa ostal na sedanji ravni ...), lepo zmago pa so vknjižili tudi igralci Kla-smetala Slovenskih goric. Med posamezniki tokrat ni bilo dosežka 800, najbolj se mu je približal vodilni v konkurenci posameznikov Bojan Kla-rič. Sledila sta mu dva igralca Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 786, 2. Branko Lipoglav (Gostišče Iršič) 747, 3. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 734, 4. Andrej Trunk (Tames) 728, 5. Timi Kramar (SAR Avtomatizacija) 724, 6. Milan Berghaus (SAR Avtomatizacija) 722, 7. Mitja Kramberger (Saubermacher Slovenija) 712, 8. Igor Vidovič (Tames) 703, 9. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 702, 10. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 701. Blaž Rola, ki bo v kratkem dopolnil 25 let, se je ta teden preselil v Kalifornijo, v Tiburon, v bližino San Francisca, kjer nastopa na 100.000 dolarjev vrednem challenger turnirju. Začetek je bil zelo uspešen ... V 1. krogu mu je nasproti stal eden najboljših mladincev sveta, 17-letni Frances Tiafoe (252.). Mladi Američan je proti Ptujčanu odigral zelo dober dvoboj in bil trd tekmec vse do zaključne točke. V 1. nizu je bil Tiafoe tisti, ki je imel prvi priložnost za break (pri 4:4), a je ni izkoristil. Mu je pa to uspelo pri 5:5, s čimer je prišel do vodstva 5:6. Blaž je odgovoril na najboljši mogoči način, z re-abrekom (6:6). V podaljšani igri je šlo Blažu vse narobe že od prve točke, tako da je na koncu ostal celo brez točke (0:7). V 2. nizu je Blaž dvignil nivo svoje igre, igral je precej bolj napadalno, zato je lažje prihajal do break priložnosti. Tekmec se je dobro branil in Tamara že na 306. mestu WTA-lestvice Na najnovejši ženski profesionalni računalniški WTA-le-stvice je prišlo ob vpisu rezultatov zadnjih turnirjev do nekaterih premikov, ki kažejo trend vzpenjanja mlajše generacije. Med to spadajo predvsem Tamara Zidanšek (306.), Pia Čuk (543.) in Nina Potočnik (661.). Tako je Tamara z zmago na turnirju v Bolgariji (25 tisoč dolarjev) pridobila kar 91 mest, Nina pa z uvrstitvijo v finale turnirja v Brčkem (10 tisoč dolarjev) 59. mest. Najboljša slovenska igralka ostaja Polona Hercog (63.). Med najboljšo stoterico igralk sveta so trenutno štiri igralke letnika 1997 (14. Belinda Benčič - Švica, 64. Ana Konjuh - Hrvaška, 78. Jelena Ostapenko - Latvija, 100 Daria Ka-satkina - Rusija), do 300. pa jih najdemo le kakšnih deset... Tiburón (ZDA), 100 tisoč dolarjev: 1. krog: Blaž Rola (7.) - Frances Tiafoe (ZDA) 6:7(0), 7:6(6), 6:3; 2. krog: Blaž Rola (7.) -Dimitar Kutrovsky (Bolgarija) 6:3, 6:1; četrtfinale: Blaž Rola (7.) - Denis Kudla (ZDA, 1.) niz se je brez odvzetega servisa končal v podaljšani igri. To je po odličnem začetku (3:0) in kasnejšem padcu (4:5) na koncu vendarle dobil Rola, ki je izkoristil drugo set žogo (8:6). Izenačenje v nizih je dalo Blažu dodatnega zagona, s katerim je hitro odvzel servis tekmecu (3:1). Z zelo suverenim servisom (na svoj servis je izgubil le tri točke v celotnem nizu) je prednost zadržal do konca. Mladi Američan je po koncu besno vrgel lopar, kar je resnično kazalo na njegovo veliko željo po zmagi. Dvoboj je trajal 2 uri in 12 minut, razmerje točk pa je bilo 108:100. V 2. krogu je bil Blažev tekmec Dimitar Kutro-vsky (321.). 28-letni Bolgar je odlično začel in z breakom povedel 2:3. A to je bilo domala vse, kar je storil, saj je Blaž dobil 10 od naslednjih K-1 • Arena Alpe Adria 8 ekipe Gostišče Iršič, med deseterico pa so znova trije igralci ekipe SAR Avtomatizacija. REZULTATI 4. KROGA: Perutnina Ptuj - Tames 0:8, Elektro Maribor - Restavracija PAN 7:1, Talum - Dokl gostinstvo 3:5, Gostišče Iršič - Radio-Te-dnik Ptuj 7:1, SAR Avtomatizacija - Boxmark Team 8:0, Casino Poetovio - Bowling center Ptuj 2:6, VGP Drava - Saubermacher Slovenija 5:3, Klasme-tal Sl. gorice - SKEI Ptuj 6:2. 1. SAR AVTOMATIZACIJA 4 2859 27 2. DOKL GOSTINSTVO 4 2725 26 3. TAMES 4 2759 26 4. GOSTIŠČE IRŠIČ 4 2831 26 5. SKEI PTUJ 4 2607 20 6. TALUM 4 2595 19 7. BOWLING CENTER PTUJ 4 2518 16 8. VGP DRAVA 4 2616 15 9. KLASMETAL SLOV. GORICE3 2591 15 10. CASINO POETOVIO 4 2226 14 11. RADIO-TEDNIK PTUJ 4 2559 12 12. ELEKTRO MARIBOR 4 2591 11 13. BOXMARK TEAM 4 2168 9 14. SAUBERMACHER SLOV. 4 2344 6 15. RESTAVRACIJA PAN 3 2367 4 16. PERUTNINA PTUJ 4 1644 2 Pari 5. kroga: ponedeljek, 5. 10., ob 19.00: Tames - Casino Poetovio, Elektro Maribor - Talum, Restavracija PAN -Boxmark Team, Radio-Tednik Ptuj - VGP Drava; torek, 6. 10., ob 19.00: Dokl gostinstvo - Bowling center Ptuj, SAR Avtomatizacija - SKEI Ptuj, Gostišče Iršič - Klasmetal Sl. Gorice, Saubermacher Slovenija - Perutnina Ptuj. JM 11 iger in se po manj kot uri igre uvrstil v četrtfinale. Tam ga v petek zvečer čaka 1. nosilec, Američan Denis Kudla (73.). 3. OP Maribor U-14: Vidovič najmlajši v polfinalu V kategoriji U-14 je v Mariboru potekal 3. odprti A-tur-nir, na katerem je nastopil tudi Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj). Blaž se je kot 4. nosilec suvereno uvrstil v polfinale, kjer je bil med četverico nastopajočih najmlajši (letnik 2002, ostali 2001). Uvrstitev v finale mu je preprečil 2. nosilec in kasnejši zmagovalec Mark Andrejič-Goljar. Rezultati: četrtfinale: Vidovič (4.) -Pate (PVALD, 5.) 6:1, 6:1; polfinale: Vidovič (4.) - An- Blaž Vidovič (levo, TK Terme Ptuj) je v Mariboru osvojil 3.-4. mesto. drejič-Goljar (Domžale, 2.) 4:6, 3:6; finale: Andrejič-Goljar (2.) - Te-kavec (MAX LJ, 1.) 4:6, 6:2, 6:1. 3. OP Litija U-18 Na mladinskem turnirju v Litiji je nastopil Amadej Goručan (TK Terme Ptuj). Ta je v 2. krogu pripravil eno največjih presenečenj turnirja, saj je izločil 2. nosilca, Žiga Drobniča (Zklub). Leto starejšega tekmeca je ugnal v treh nizih, zadnjega sta igralca končala v tie-breaku - 3:6, 6:3, 7:6(1). V četrtfinalu je nato z rezultatom 3:6, 0:6 izgubil s 7. nosilcem Tinom Ko-vačičem (ŽTK Maribor), ki je na koncu brez izgubljenega niza osvojil turnir. JM Matjaž Tomažin (drugi z leve) s svojimi tekmovalci iz Kluba tajskega boksa Ptuj dvoboj. Golob je tako dokazal, da gre za talentiranega tekmovalca, na katerega bo treba v prihodnosti resno računati. Naslednjič se bo pred- stavil na domačih tleh, saj bo predvidoma 24. oktobra na Ptuju mednarodna liga v tajskem boksu. Tretji ptujski borec Mihael 2 * Karel Šauperl in Tomi Hojnik (Kung fu klub Ptuj) 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 25. septembra 2015 Športne novičke s tekmovanj v mlajših kategorijah Športni napovednik Namizni tenis • OP Ljubljane, 25. Kajuhov turnir: Pet tekmovalcev, sedem medalj Konec preteklega tedna je v Ljubljani potekal močan turnir za Odprto prvenstvo Ljubljane - 25. Kajuhov turnir. Na njem so tekmovalci in tekmovalke nastopili v kar 14 disciplinah. NTK Ptuj so zastopali Marsel Šegula, Gašper Cvetič, Katja Krajnc, Daniela Tomanič Butko-vska in Kiara Šegula. Iz Ljubljane so se Ptujčani vrnili s kar sedmimi medaljami (nastopili so v 10 kategorijah), ki so jih osvojili med posamezniki ali v ekipni konkurenci v kombinaciji s tekmovalci drugih klubov. Ob tem sta Marsel in Katja osvojila medalje v vseh kategorijah, v katerih sta nastopila tudi med starejšimi konkurenti v kategoriji mladincev/ mladink. Rezultati, posamezno: Mladinke (19 igralk): 2. Katja Krajnc (Daniela Tomanič B. 3. v skupini); Mladinci (23): 2. Marsel Šegula; Enej Klasinc (KK Perutnina Ptuj)_ Majnik je osvojil 14. mesto. Bolj zanimivo je bilo pri dečkih B, kjer je že v prvem krogu zaradi okvare zaostal Enej Klasinc, a je med dirko vseeno ujel priključek z vodilnimi. Na koncu je končal kot 6., Miha Muršec pa je bil 14. Pred to dirko je bil Klasinc skupno na 2. mestu v pokalu Alpe-Adria, po tekmi v Vodicah pa je zdrsnil za mesto in sezono sklenil na še vedno odličnem skupnem 3. v tem evropskem pokalu. V nedeljo bodo vse selekcije Tekmovalci JK Drava po tekmovanju v Mariboru Kadetinje (18): 5.-8.: Daniela Tomanič B.; Kadeti (35): 3. Marsel Šegula, 9.-16.: Gašper Cvetič; ml. kadetinje (25): 5.-8.: Kia-ra Šegula. Ekipno: mladinke : 3. Ptuj (Krajnc/To-manič B.(; mladinci: 3. Ptuj/Vesna (Še-gula/Lavrič); kadetinje: 3. Ptuj/Križe (Tomanič B./Novak); kadeti: 2. Ptuj/Vesna (Šegula/ Trtnik); ml. kadetinje:5.-8.: Ptuj/ Kema (K. Šegula/Harkai). jm Kolesarstvo • Enej Klasinc skupaj 3. v pokalu Alpe-Adria Na predzadnji dirki za dečke v tej sezoni so sodelovali tudi mladi Ptujčani. V Vodicah v po-znojesenskih pogojih vidnejšega rezultata sicer niso dosegli, so se pa srečevali s specifičnimi pogoji, kar jim bo pomagalo pri nadaljnjem udejstvovanju. VN občine Vodice je 4. zapovrstjo pripravilo KD Rog, ki letos praznuje 60 let delovanja.Dirka je bila krožna, krog je bil dolg 3 km. Pri dečkih C je Žan Žnidar dosegel 7. mesto, Vid Jeromel pa je z 8. mestom izboljšal svojo najboljšo uvrstitev letos. Andrej v Mariboru. 182 tekmovalcev je nastopilo v štirih starostnih skupinah. Nika Šlamberger je zmagala brez borbe v kadetski konkurenci v kategoriji nad 70 kg. Med kadeti je bil Blaž Krajnc peti v kategoriji do 90 kg, in Tomi Milošič deveti do 66 kg. Novo medaljo je pri starejših dečkih osvojil Rene Klo-ar, saj je bil drugi v kategoriji do 60 kg. Daleč od medalje sta bila tokrat Jan Hodžar s sedmim in Luka Šlamberger z devetim mestom. Največ medalj, kar sedem, so Ptujčani osvojili pri mlajših dečkih in deklicah. Štiri zlate so dobili Ana Vidovič, Lana Gašpar, Andi Karame-ta in Matija Krajnc. Srebrno medaljo je osvojil Alen Adrian Pološinjak, medtem ko sta bronasti dobila Luka Horvat in Aljaž Ajdič. V Mariboru so Gorišničani osvojili naslednja mesta: kadeti: do 73 kg: Rok Veselič st. dečki: do 60 kg: 5. Alen Lovenjak st. dečki: do 66 kg: 7. Niko Trunk db, jm Marsel Šegula, Katja Krajnc in Daniela Tomanič Butkovska (vsi NTK Ptuj) Rokomet • selekcije Mlajše KJK Perutnina Ptuj sodelovale na 4. VN občine Mengeš. Dirka bo štela za Pokal Slovenije. tp Judo • Tekmovanji v Oplotnici in Mariboru Judo klub Drava Ptuj in JK Gorišnica sta v minulih dveh koncih tedna s svojimi mladimi tekmovalci nastopila na dveh tekmovanjih: v Oplotnici in Mariboru. Obe sta šteli za slovenski pokal. Na Pokalu Oplotnice 2015 se je v treh starostnih kategorijah borilo 131 judoistov in judoistk. V konkurenci starejših dečkov je bil iz JK Drava v kategoriji do 66 kg Filip Laura drugi, klubska sotekmovalca Luka Maroh in Jure Vogrin pa tretja. Četrti ptujski judoist Jaša Dajčman je bil v kategoriji do 46 kg na koncu deveti. V kategoriji cicibanov sta JK Drava zastopala Aljaž Jančič, ki je bil drugi, in Urban Tetičkovič, ki je osvojil peto mesto. Mladi judoisti JK Gorišnica so na tekmovanju v Oplotnici v starostni skupini U-10 v svojih kategorijah dosegli naslednje uvrstitve: 1. Nika Murk, 2. Domen Bezjak, 3. Blaž Bezjak, 5. Miha Valenko, 4. Maša Petek. Še uspešnejši so bili mladi ptujski judoisti na Pokalu Dupleka, ki je bil v soboto v Telovadnici škofijske gimnazije Antona Martina Slomška domačini še 12 minut pred koncem (23:23). V zadnjih štirih minutah je domačinom uspelo uiti na štiri zadetke prednosti, ki jih Ptujčani do konca tekme več niso mogli nadoknaditi. Starejši dečki A, skupina vzhod: 0 Mladinci, 1. krog: CELJE PL - JERUZALEM 39:22 (19:12) JERUZALEM: Šutalo, Caf; Horvat 1, Kavčič 3, Kosi 7 (4), Ozmec 2, Kolmančič 1, Zidarič 1, T. Hebar, Šandor, Grabovac 2 (1), V. Lukman 2, Topolovec 2, Kociper 1, Žižek Cvetko. Trenerja: Mladen Grabovac in Iztok Luskovič. Celjski mladinci so novincu v ligi zadali zaušnico, ki je ti ne bodo hitro pozabili. Ta generacija Ormožanov tako visokega poraza še ni nikoli doživela. S takšno igro in predvsem pristopom bo ekipa zbrala bore malo točk. Včasih je takšen poraz celo dobrodošel in le upati je, da bo ekipa že v nedeljo (Jeruzalem - Ribnica, 4. 10., ob 17.00) pokazala povsem drugačen obraz. uk KOPER - DRAVA PTUJ 36:33 (16:19) RK DRAVA PTUJ: Jerenec 10, Žuran 5, Šulek, Mlač - Černe 3, Gavez 3, Osterc, Štumberger, Sitar, Krasnič, Lazič, Lovrec, Krajnc, Vaupotič 3, Rosic, Re-isman 9, Trener: Ivan Hrupič, pomočnik: Robert Krasnič. Po nervoznem začetku tekme so mladinci Drave prvič povedli 8:9 in vodstva do polčasa niso več izpustili iz rok. Domačini so drugi polčas začeli podjetneje, kljub temu so dve do tri leta mlajši Ptujčani držali korak z 1. CELJE PIVO. LAŠKO 3 2. DRAVA PTUJ 3 3. VEL. NEDELJA C. O. 2 4. LIEBENAU 2 5. SLOVENJ GRADEC 3 6. GORENJE VELENJE 3 7. MOŠKANJCI-GOR. 3 8. FUŽINAR 3 FUŽINAR RAVNE - DRAVA PTUJ 21:37 (8:16) RK DRAVA PTUJ: Lazič, Štam-par 3, Šilak 12, Godicelj 3, Matjaž, Šestanj- Plohl, Pogelšek 4, Planinc, Ribič, Pšajd , Čeh 1, Murko, Herjavec 1, Lovrenčič 6, Nikl 7. Trenerja: Planinc Aleš, Ladislav Sabo. Kadeti, skupina vzhod 1. JERUZALEM ORMOŽ 3 3 0 0 6 2. CELJE PIVO. LAŠKO 3 3 0 0 6 3. GORENJE VELENJE 3 2 0 1 4 4. DRAVA PTUJ 3 2 0 1 4 5. SLOVENJ GRADEC 3 1 0 2 2 6. ARCONT RADGONA 3 1 0 2 2 7. POMURJE 3 0 0 3 0 8. MOŠKANJCI - GOR. 3 0 0 3 0 POMURJE - DRAVA PTUJ 13:31 (8:15) RK DRAVA PTUJ: Kovačič, Lazič, Nikl, Letonja, Satler 4, Sa-rič 1, Forštnarič 4, Ivaniševič 3, Ovčar, Rakuš, Šmigoc 4, Šilak 8, Toš 3. Trener: Mitja Žuran. Mladi dravaši so s pomočjo treh starejših dečkov odigrali dobro tekmo in zasluženo slavili. tp Nogomet • Mlajše selekcije 1. SML 8. krog: ALUMINIJ - VOC CELJE 2:2 (0:1), strelci: 0:1 Žgaj-ner (43.), 1:1 Križan (50.), 1:2 Šport (80.), 2:2 Križan (88.). 1. SKL Nogomet »l.SNL PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Gorica - Celje, SOBOTA ob 17.00: Rudar - Domžale, SOBOTA ob 17.45: Maribor - Luka Koper; NEDELJA ob 16.00: Krka - Zavrč; NEDELJA ob 17.45: Olimpija - Krka. 2. SNL PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 15.30: TKK Tolmin - Roltek Dob, Ankaran - Zarica Kranj; NEDELJA ob 15.30: Aluminij -Drava Ptuj, Triglav Kranj - Farmtech Veržej, Kalcer Radomlje - Šenčur. 3. SNL SEVER PARI 7. KROGA - PETEK ob 16.00: Maribor B - Dravinja; SOBOTA ob 16.00: S. Rojko Dobrovce - Brežice 1919, Mons Claudius - Šmarje pri Jelšah, Koroška Dravograd - Videm; NEDELJA ob 16.00: Šampion - Podvinci Betonarna Kuhar, AjDAS Lenart - Radlje, Šmartno 1928 - Fužinar Noži Ravne. ZAOSTALA TEKMA 3. KROGA - TOREK ob 16.00: Maribor B - Videm. SUPERLIGA PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tržec - Apače, Središče ob Dravi - Cirkulane, Gerečja vas - Bukovci; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Aha Emmi Bistrica, Carrera Optyl Ormož -Hajdina. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Rogoznica - Boč Poljča-ne, Podlehnik - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Dornava Vrtnarstvo Kovačec; NEDELJA ob 16.00: Gorišnica - Lovrenc, Podvinci Betonarna Kuhar - Leskovec. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Majšperk - Grajena, Slovenja vas - Zgornja Polskava, Pragersko - Makole, Polska-va - Hajdoše. Rokomet • 1. A DRL (m) 5. KROG: Jeruzalem Ormož - Koper 2013 (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL (m) 3. KROG: Drava Ptuj - Grosuplje, Črnomelj - Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00); MLADINSKO - ČLANSKA LIGA VZHOD (Ž): 1. KROG: ŠR Katja Kurent Zagorje (mladinke) - Tenzor DP Logik Ptuj (NEDELJA ob 12.30) Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) 2. KROG: Drava Ptuj - Ruše (SOBOTA ob 13.30) Odbojka • Pokal Slovenije 1. KROG: ŽOK GM mobil Ptuj - Swatycomet Zreče (SOBOTA ob 17.00) Futsal • 2. SFL PARI 1. KROGA: Dobrepolje - FC Ptuj (SOBOTA, 3. 10., ob 19.00), Stripy - Tomaž Picerija Ozmec (SOBOTA, 3. 10., ob 19.00), Gorica - ŠD Mlinše, Oplast Kobarid B - Kebelj, Zavas - Velike Lašče. David Breznik 8. krog: ALUMINIJ - VOC CELJE 3:0 (3:0), strelci: 1:0 Medved (4.), 2:0 Perger (30.), 3:0 Medved (38.). SKUPNA LESTVICE: 1. NOGA TRIGLAV 14 10 3 1 32:9 33 2. ALUMINIJ 16 8 4 4 29:21 28 3. MARIBOR 14 8 2 4 30:20 26 4. OLIMPIJA 14 8 1 5 30:12 25 Foto: Črtomir Goznik Kadeti Aluminija so ugnali vrstnike Celja. 5. DOMŽALE 4 8 1 5 29:15 25 6. KOPER 6 6 7 3 18:15 25 7. INTERBLOCK 4 7 3 4 17:14 24 8. GORICA 6 7 1 8 26:23 22 9. B. PUBLIKUM 2 5 4 3 18:14 19 10. VOC CELJE 6 5 4 7 21:29 19 11. KRŠKO 4 5 3 6 28:16 18 12. KRKA 4 5 3 6 15:20 18 13. RUDAR VEL. 6 4 3 9 19:41 15 14. FARM. VERŽEJ 4 4 2 8 14:27 14 15. BILJE 6 3 4 9 10:31 13 16. ŠAMPION 6 1 3 12 17:46 6 Liga deklet U-17 4. KROG: FUŽINAR - MSM PTUJ 0:0 1.ŽNKMSM PTUJ 4 3 1 0 11:2 10 2. FUŽINAR 4 3 1 0 8:1 10 3. RADOMLJE 3 3 0 0 25:2 9 4. T. P. BELTINCI 3 3 0 0 15:1 9 5. MARIBOR 4 2 1 1 11:6 7 6. RUDAR ŠKALE 4 1 1 2 6:11 4 7. AJDOVŠČINA 4 1 0 3 8:11 3 8. VELESOVO 4 1 0 3 7:20 3 9. KRKA 3 1 0 2 3:16 3 10. KRIM 3 0 0 3 4:14 0 11. KOROŠKA 4 0 0 4 5:19 0 jm petek • 2. oktobra 2015 Šport, reportaže Štajerski 15 Motokros • Sprejem za Tima Gajserja ■■ ■■■ ■■ v Tim osvojil srca navijačev amzs amzs ap AMZS AMZS V torek je bil v Makolah napovedan sprejem za svetovnega prvaka razreda MX2 Tima Gajserja. Da to ni običajen dan, je bilo jasno že dober teden prej, ko je njihov občan iz Pečk pri rosnih 19 letih osvojil ta elitni naziv. Organizirana parkirišča, dodobra napolnjena z avtomobili, množice ljudi, mladih in starih, ki se je vila proti središču Makol, ob tem pa trume motoristov s svojimi hrumečimi dvokolesniki, številne ekipe novinarjev in poročevalcev, vse to je napovedovalo nekaj velikega. Ko sem se približeval kraju dogodka, me je preveval podoben občutek kot že nekajkrat doslej ob sprejemih za Dejana Zavca. Podrobnosti je kar nekaj, od tega, da oba izhajata iz manjših sredin, da ju brezpogojno podpirajo široke množice ljudi, ki v njiju vidijo junake in še veliko več ... Prihod ob hrumenju motorjev Organizator sprejema je bila občina Makole, ki je skupaj z društvi in posamezniki poskrbela za zares odlično in izjemno pristno vzdušje. Na odru je igral ansambel, slišala se je godba, vihrale so zastave organiziranih navijačev, prodaja rumenih majic in rdečih površnikov s številko 243 je cvetela na vso moč, trg je preveval vonj pečenih mesnih in vinskih dobrot . Kmalu po 17. uri so se vsi prisotni motoristi odpravili proti svojim motorjem, kar je napovedovalo prihod glavnega junaka -Tima Gajserja. Prišel je, kot se za motokrosista in šampiona spodobi: ob hrumenju motorjev in ob mokrem sprejemu domačih gasilcev. Če ne bi bil v varnem avtodomu, bi zagotovo teklo iz njega . Ko so se množice razpirale pred avtodomom, s katerim družina Gajser potuje po tekmovanjih po vsem svetu, so roke obiskovalcev ploskale brez posebne spodbude, spontano. Ob tem se je marsikomu utrnila tudi solza sreče, saj je večina ljudi poznala trdo delo Gajserjevih in njihov težak vzpon do tega, kjer so danes. Zlata številka pomeni uresničitev sanj »Nimam besed. Domneval sem, da se v Makolah pri- prvak dejal: »V sezoni je bilo mnogo vzponov in padcev. Bili smo že na poziciji, ko smo mislili, da ne bo mogoče ciljati na vrh. To je šport, če vztrajaš, garaš do konca, se vse izplača in poplača. Čeprav je bila prednost že pred zadnjo tekmo velika - 18 točk, se je vse odločalo v Ameriki. Treba je bilo odpeljati dve solidni tekmi, kar mi je uspelo. V glavi se je pletlo veliko stvari, skušal sem ostati skoncentriran, saj sem vozil tekmo kariere. Ko sem videl, da sem si ustvaril prednost, ko sem videl meha- amzs amzs ZS AMZS AMZ^ h -M s Foto: Črtomir Goznik Tim Gajser z zlato številko svetovnega prvaka V Makolah se je na osrednjem trgu zbrala velika množica podpornikov Tima Gajserja. pravlja sprejem, nisem pa si mislil, da bo prišlo toliko ljudi. Hvala vsem iz srca, ki ste navijali zame. Skupaj nam je uspelo,« je povedal Tim, ko se je prebil na oder. Ob tem je bil deležen številnih aplavzov: »Motivacija za naprej je velika. Noben ni pričakoval, tudi sam, če sem iskren, nisem pričakoval osvojitve naslova. Z osvojitvijo zlate številke svetovnega prvaka so se mi uresničile sanje,« je še povedal. O sami sezoni je svetovni nike, Nejca s slovensko zastavo ... Nepopisno!« Tim je sedaj na prisilnem počitku zaradi zlomljenega prsta, ampak čez dva tedna bo že na motorju. Odhajamo na testiranja na Japonsko . gremo naprej.« Najprej v šolo, šele nato na motor Letos poleti je Tim Gajser tudi maturiral na ekonomskem programu Srednje šole Anketa • "Tim je najboljši" »Letno naredimo tudi do 4000 km « Dominik Gajser: »Bogo-mirja spremljam že 30 let, Tima pa od prve dirke dalje. Letos sem bil tudi v Italiji, občutek je bil fantastičen. Videlo se je, da ima Tim navijače po vsem svetu in kako so ti vzklikali Gajser number 1. V Tima sem verjel in vedel sem, da je najboljši.« Primož Flos: »Tima spremljam že od evropskega prvenstva, ko je vozil še 85-ku-bični motor. V Fan klubu Lan-cova vas ga zvesto spremljamo, saj letno naredimo tudi do 4000 kilometrov. Zadnjo dirko smo spremljali preko televizije, težko smo dihali, spremljali dirko z veliko ner-vozo, a uspelo je.« Matej Munda: »Moto šport imam v krvi, tudi sam vozim motor, zato sem še z večjim zanimanjem spremljal Tima Gajserja. Vsake tekme nisem mogel spremljati zaradi službenih obveznosti, v živo pa sem si med drugim ogledal dirko v Italiji. Občutek v Italiji je bil fenomena-len. Zadnjo finalno dirko pa sem spremljal preko telefona, saj sem bil v službi. Redno sem osveževal spletno stran, vsako minuto preverjal rezultat.« Borut Bahor: »Tima spremljam že od leta 1999. Zadnjo tekmo nas je spremljalo več kot 60 navijačev in že pred zadnjo dirko smo vedeli, da bo Tim svetovni prvak. Danes smo ga prišli iz Bele krajine pozdravit v Makole in o sprejemu lahko rečem zgolj: to, je to!« Mojca Vtič Največji dosedanji dosežki Tima Gajserja 2007 - evropski prvak v kategoriji do 65 ccm 2009 - evropski prvak v kategoriji do 85 ccm 2012 - evropski prvak v kategoriji do 125 ccm 2012 - mladinski svetovni prvak v kategoriji do 125 ccm 2015 - svetovni prvak v razredu MX2 Leta 2012 je prejel priznanje Mednarodne motocikli-stične zveze FIM za novinca leta v moto športu. Glasove so podeljevali oboževalci, predstavniki medijev, vozniki, ekipe in tovarne. Gre za res elitno priznanje. Slovenska Bistrica. »Ni lahko biti profesionalni motokro-sist in obiskovati še šolo. Sam sem že v drugem letniku želel končati šolanje, a je oče vztrajal, če ne bo rezultatov v šoli, ne bo motorja. Hvaležen sem očetu, da imam zaključeno srednjo šolo. Mislim, da lahko na roke preštejem, koliko profesionalnih športnikov ima končano izobraževanje.« Timu Gajserju je v Makolah čestitala tudi ravnateljica srednje šole Iva Pučnik Ozimič: »Neznatno je število športnikov, ki jim je v enem enem letu uspelo maturirati in postati svetovni prvaki. To je tudi spodbuda vsem drugim mladim športnikom. Tim je ob podpori svojega brata in njegovih staršev z nami vztrajno sodeloval, držal se je vseh dogovorov in njegova beseda je res veljala.« Polena pod nogami so premagali Sicer pa so bili začetki družine Gajser težki. Timov oče in trener Bogomir Gajser je imel svoje podjetje, delal je z bagrom, in vse, kar je zaslužil, je namenil za motokros, da sta lahko potovala na dirke. Medtem ko so nekateri vozniki imeli že pri majhnih kategorijah, 65 ccm, na dirkah s seboj svojo ekipo - mehanike, pomočnike, sta Tim in Bogomir na dirko prišla sama, s starim motorjem, zmagala in šla domov. Na vprašanje, kaj je bila torej njuna prednost, je Bogomir Gajser odgovoril: »Najina prednost, moja prednost je, da je bil Bog z nami. Hvala ti, Bog. Nič nam ni dano od Boga, če se sami ne trudimo in nismo dobri ljudje. V Družina Gajser je življenje podredila motorkosu. življenju nikoli ne obupajte. Za vsakim soncem pridejo oblaki, viharji, toča, nato pa pride tudi sonce. Ni bilo enostavno. Za mano je trnova pot, bil sem dovolj močan, da sem zdržal in zmagali smo. Vsem, ki ste bili z nami, hvala. Naj bo oproščeno tudi vsem tistim, ki so nama morda metali polena pod noge. Sedaj za Tima dela okoli 15 ljudi. Mislim, da se čudi ves svet, kako smo prišli iz majhnih Pečk, majhnih Makol, majhne Slovenije. Vedel sem, da je to mogoče. To je plačilo za 32 let dela, za vse, kar sem dal za motokros.« Organizator sprejema svetovnega prvaka je bila občina Makole, župan Franc Majcen je šampionu dejal: »Srečko Ka-tanec je rekel: vsa čast ekipi, jaz bom rekel: vsa čast družini Gajser in kapo dol. To je poseben dan, ne samo za Makole, temveč tudi za Slovenijo. Po njegovi zaslugi tudi v Ameriki vedo, kje so Makole.« Z oktobrom bo Tim zaposlen v slovenski vojski Timu in Bogomirju Gajser-ju je čestitke izrekel tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec: »Upam, da olimpijski komite ni prispeval polen, ki jih je omenil Bogo. Nekaj malega pa bomo pridali, da bo prihodnost lepša, kot je bila preteklost. Z oktobrom bo namreč Tim Gajser zaposlen v slovenski vojski.« V Makolah je zbrane nagovoril tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Anton Breznik: »Združil si vse, ki imamo radi ta šport, vonj po bencinu. Navijali smo zate in trepetali za tvoje uspehe. AMZS bo tudi naprej s tabo in nanj lahko računaš.« Posebna atrakcija sprejema je bila skupina Timovih navijačev iz Bele krajine. Ja, tudi tam ob Timovih vožnjah navijači ob TV-sprejemnikih stiskajo pesti za mladeniča, ki je že pri 19 letih osvojil to, kar večini ni dano v vsej karieri. Rojen šampion pač, ki pa z vso skromnostjo stoji z obema nogama trdno na tleh. Še ena podobnost z Dejanom Zavcem . Noben, ki je v torek popoldan prišel v Makole, tega zagotovo ni obžaloval . Še več: odslej bo še več ljudi po vsej Sloveniji in tudi širše stiskalo pesti za skromnega šampio-na iz Pečk pri Makolah. In se zagotovo srečevalo na podobnih sprejemih tudi v prihodnosti! Mojca Vtič, Jože Mohorič Foto: JM Foto: JM 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 2. oktobra 2015 Starošince • Prvi državni konjeniški turnir za otroke s posebnimi potrebami S konjem je lažje, lepše in prijetnejše Ob 10-letnici fundacije Nazaj na konja so v konjeniškem parku v Starošincah pripravili prvi državni konjeniški turnir za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, na katerem so sodelovale ekipe iz skoraj vseh slovenskih zavodov in centrov za usposabljanje, delo in varstvo teh oseb. Kot je pojasnil direktor zavoda Nazaj na konja Alexander Go-ljevšček, so na prvem tovrstnem dogodku v državi minuli četrtek sodelovali predstavniki iz sedmih slovenskih zavodov in centrov za usposabljanje, delo ter varstvo oseb s posebnimi potrebami. Med konje v Starošincah so prišli udeleženci iz Črne na Koroškem, z Dobrne, iz Drage v Igu pri Ljubljani, Vipave, OŠ Glazija v Celju, zavoda v Dornavi ter iz domačega zavoda Nazaj na konja v Starošincah. Udeleženci in njihovi spremljevalci so si med celodnevnim druženjem ogledali posestvo konjeniškega parka Starošince, kjer so jim člani zavoda Nazaj na konja predstavili svoje programe, ki so jih razvili v 10 letih svojega delovanja; od klasične šole jahanja, družinskih in rojstnodnev-nih programov, do programov za zaključene skupine, vrtce, šole in kolektive, programe počitniških aktivnosti in taborov ter seveda programe aktivnosti in terapije s pomočjo konja, s katerimi so orali ledino v slovenskem prostoru ter zasnovali tudi nacionalno priznanje programov izobraževanja za strokovne kadre s področja šolstva, zdravstva in socialnega var- Foto: M. Ozmec Posebno doživetje je tekmovalcem iz vse Slovenije pomenilo jahanje na konjskih hrbtih, saj so pri tem morali opraviti več nalog. stva, ki se želijo specializirati za področje aktivnosti in terapije s pomočjo konja. Za vse tekmovalne ekipe so pripravili zanimiv kviz, v katerem so tekmovalci odgovarjali na preprosta vprašanja, ki se navezujejo na konje in konjeništvo ter tako na zabaven način prepoznavali in iskali različno opremo in pripomočke za jahanje. Posebno doživetje pa je pomenilo jahanje na konjskih hrbtih, pri čemer so morali tekmovalci opraviti tudi več nalog: prepoznavanje in posnemanje položajev jahača na sliki, slalom, met podkve v obroč na tleh, jahanje preko drogov na tleh, prenašanje žoge ter met žogice na koš. Jahali so na treh konjih, Pepi, Vesni in Astorju, ki so posebej izšolani za vrhunske terapevtske konje. Gledalci in navijači pa so pridno skrbeli za obilno navijanje in spodbudo, kar je jahačem pomenilo največ, saj je krepilo tudi njihovo samozavest. Po turnirju so za vse udeležence pripravili še skupno kosilo, za katerega je poskrbela restavracija Pan iz Kidričevega, nato pa so lahko uživali še v različnih ustvarjalnih delavnicah ter napeto pričakovali slavnostno podelitev medalj in priznanj. Na sklepni slovesnosti je udeležencem in njihovim spremljeval- cem čestital direktor Alexander Goljevšček, kolektiv zavoda Nazaj na konja pa je skupaj z učenci OŠ Cirkovce pripravil kulturni program s krajšo lutkovno igrico Konjiček Angel dobi obisk, ki govori o odraščanju konjev in otrok. Prireditve so se udeležili tudi direktorica zavoda v Dornavi Ida Jurgec, direktorica centra Dobrna Irena Ceglar in župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je izrazil posebno veselje, da imajo v kolektivu zavoda Nazaj na konja toliko dobre volje in zavzemanja za pomoč osebam s posebnimi potrebami in drugim ranljivim ciljnim skupinam prebivalstva. Ob prisotnosti direktoric in direktorjev zavodov in centrov so sprejeli in slavnostno podpisali tudi Memorandum o razvoju področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja v Sloveniji. Sicer pa je v zavodu Nazaj na konja ob 10-letnici letošnjo jesen še posebej živahno. Od 18. do 20. septembra so se skupaj s svojimi konji predstavljali na 10. otroškem bazarju na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer jih je obiskala tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak ter pohvalila rezultate novega projekta Družinski center Kidričevo. Konec septembra pa se bodo zbrali na OŠ Cirkovce na zaključni konferenci projekta Svet konj - učilnica v naravi za delo in življenje, ki so ga izvajali za OŠ Cir-kovce in Kidričevo v okviru programa Popestrimo šolo v šolskem letu 2014/15. M. Ozmec Prlekija • Posvet o prleški gibanici Po promociji še zaščita Občina Križevci pri Ljutomeru in Tjaša Kos iz društva Kelih sta pripravili okroglo mizo, na kateri so udeleženci razpravo namenili pomenu prleške gibanice, saj se ocenjuje, da gre za ne dovolj prepoznavno kulinarično specialiteto. V sklopu praznika občine Križevci je namreč že drugo leto zapored potekala gastronomska prireditev Prleška gibanica. »Gibanica je sladica, ki daje Pr-lekiji posebno prepoznavnost, zato si v našem društvu prizadevamo za njeno zaščito,« je povedala vodja Društva za promocijo prleških dobrot Frančka Leba-rič, ki želi, da bi prleška gibanica pridobila evropsko zaščito zajamčene tradicionalne posebnosti, po kateri je zaščiten recept. Tovrstno zaščito si je pridobila prekmurska gibanica. Specialist za enogastronomijo Borut Godec je dejal, da je trenutna prepoznavnost prleške gibanice zunaj Prlekije domala ničelna. »Ne le, da ni prepoznavna, že ko se omeni gibanico, ljudje v hipu pomislijo na prekmursko.« Zato se v prvi fazi ne zavzema za zaščito prleške gibanice, pač pa za večjo promocijo in prepoznavnost. Za to veliko postorijo v Termah Banovci, kjer je redno Katera je prava? Minulo leto so bili s pripravo pravilnika za ocenjevanje prleške gibanice postavljeni temelji, sedaj je potrebna le nadgradnja z dogovorom o bistvenih sestavinah prleške gibanice. Največ nejasnosti ostaja pri številu plasti, saj jo gospodinje pripravljajo s štirimi in tudi sedmimi ali celo osmimi plastmi. Zanimivo, da je bila nekoč prleška gibanica slana jed, danes se streže kot sladka. Vprašljiva je tudi peka, saj se pojavlja dilema, ali je prava le tista iz krušne peči, pripravljena v lončeni posodi. na jedilniku, obenem pa jo enkrat tedensko v okviru animacij pripravljajo skupaj z gosti. Po besedah Kristine Prašnič-ki, ki na kmetiji ohranja peko domačih dobrot, je bila prleška gibanica nekdaj po sestavinah sila skromna, danes pa gospodinje že dodajajo limono, sladkor, rozine in drugo. V skromnosti sestavin prleške gibanice vidi prednost gostinec Dušan Zor-ko, ki jo v lastni gostilni peče po receptu mame oziroma babice. »Nekalorično jed manjše oblike je veliko lažje uvrstiti na konec menija, saj je mnogim gostom po opravljenem obilnem kosilu prekmurska gibanica preveč,« je zatrdil. Opozoril je tudi na dejstvo, da v Prlekiji ni dovolj gostinskih lokalov z dnevno ponudbo prleške gibanice. Na letošnji prireditvi Prleška gibanica je komisija poskusila 15 izdelkov, najboljšo oceno pa si je prislužila tista, ki so jo pripravili v podjetju Mlinopek Murska Sobota. Drugo mesto je osvojila gibanica štirih gospodinj - Majde Vrbnjak, Lidije Koroša, Vere Slavič in Nade Tučič, na tretje mesto pa se je uvrstila gibanica iz Zdravilišča Radenci. NŠ Pragersko • Krajevna skupnost proslavila 39. krajevni praznik Podelili najvišje priznanje Krajevna skupnost Pragersko-Gaj je 20. septembra z osrednjo prireditvijo s podelitvijo plaket in zlatnika obeležila 39. praznik krajevne skupnosti. Posvečen je spominu na septembrske dogodke leta 1941, ko je bilo odpeljanih in kasneje usmrčenih šest fantov odporniškega gibanja, ki je delovalo v kraju. Ob prazniku je predsednik KS Matej Arnuš spomnil na projekte in dela, ki so se izvedla ali se izvajajo v KS. »V našem kraju se zaključuje izvajanje projekta celovitega urejanja porečja Dravinje - izgradnja sistema za odvajanje meteornih vod ter komunalnega sistema. Smo pa naš kraj že opremili z dodatnimi koši za smeti, kupili smo štiri stojnice, ulice opremljamo s signalizacijo, skrbimo za barvanje talnih označb ter predvsem za lepo in urejeno okolje. Idej za razvoj in kakovostno bivanje v našem kraju imamo zelo veliko, vendar smo žal na eni strani omejeni s sredstvi, na drugi strani pa nam birokratski postopki otežujejo in zavirajo še prepotrebne projekte. To se nam je namreč zgodilo pri projektu parkirišč pri osnovni šoli in vrtcu na Pragerskem. Vendar ne bomo popustili in bomo omenjeni projekt, tako kot vse druge, pripeljali do zaključka.« Na osrednji prireditvi, ki so jo s kulturnim programom obogatili otroški folklorniki s podružnične OŠ Pragersko, folklorniki iz TD Breza Pragersko-Gaj, ljudski godci »Cugeci« ter pevec Mitja Krajnc, sta bili podeljeni tudi plaketi in zlatnik. Plaketo je prejelo Športno društvo Pragersko 75, ki letos slavi 40 let dela na področja športa, saj društvo združuje vse ljubitelje športa in rekreacije v kraju ter ponuja krajanom organizirane oblike športnega udejstvovanja. Plaketo je ob prazniku prejelo tudi Turistično društvo Breza Pragersko-Gaj, ki letos praznuje 10 let delovanja in v tem obdobju so v kraju in na različnih gostovanjih izvedli več kot 500 večjih in manjših dogodkov. Pod okriljem društva delujejo folklorna skupina Breza, ljudski godci Cugeci, ročnodelska sekcija, turistični podmladek na osnovni šoli, sekcija podeželskih žena in sekcija odbojke na mivki. Ob vseh dejavnostih pa skrbijo tudi za vodni stolp, spomenik kulturne dediščine, ki so ga uredili in v njem razstavljajo zbirko železniških eksponatov. Najvišje priznanje krajevne skupnosti je prejel slovenjebistriški svetnik Andrej Godec, ki je 15 let predsedoval svetu KS Pragersko-Gaj. Kot so zapisali v obrazložitvi, si je Godec zlatnik prislužil s prizadevanjem za dobrobit kraja in v zahvalo za preteklo delo. Mojca Vtič I1LMI Foto: KS Pragersko-Ga. Kulturni program so oblikovali tudi člani TD Breza-Pragersko, ki letos praznujejo 10 let delovanja. Foto: NS petek • 2. oktobra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Podgorci • Zgodovinski uspeh gasilcev Člani A državni podprvaki Člani A PGD Podgorci sodijo v vrh slovenskih gasilskih tekmovalcev. Po osvojenem prvem mestu v tekmovanju za pokal GZ Slovenije, ki je nazadnje potekalo v Škofji vasi, so se namreč v skupnem seštevku uvrstili na drugo mesto in postali državni podprvaki. Foto: arhiv PGD Podgorci Ekipa članov A Podgorci se je v seštevku pokalnih tekmovanj uvrstila na drugo mesto v državi. Leto 2015 bo zagotovo članom A PGD Podgorci v sestavi Marko Marin, Simon Škrjanec, Marko Slavinec, Uroš Ritonja, Dejan Munda, Sandi Munda, Zvonko Habjanič, Žiga Volmut, David Notersberg, Dejan Habjanič ostalo v trajnem spominu, saj so na državnih in občinskih tekmovanjih posegali po najvišjih stopničkah. Skupaj so se udeležili 14 tekmovanj v vaji z motorno brizgalno ter 12 tekmovanj v spajanju sesalnega voda (SSV), kjer so dosegli skupno 1. mesto v tekmovanju v SSV za pokal GZ Ormož in skupno 10. mesto v tekmovanju v SSV za pokal GZ Slovenije. Mladi gasilci pod vodstvom Joža Sladnjaka in Ivana Cajnka so postali občinski prvaki na tekmovanju za pokal GZ Ormož. Zgodovinski uspeh pa so zagotovo dosegli v pokalnem gasilskem tekmovanju, kjer so kar dvakrat stali na najvišjih stopničkah - nazadnje drugo soboto v septembru v Škofji vasi. Z osvojenim prvim mestom so v skupnem seštevku postali državni podprvaki: „Fantje so dokazali, da spadajo v sam vrh slovenskih gasilskih tekmovalcev, v družbo ekip, ki so se udeležile zadnje gasilske olimpijade in tam dosegle odlične rezultate," sta ponosno povedala predsednik Matej Lah in poveljnik Dušan Notersberg ter še dodala: „To je zgodovinski uspeh, ki pride s trdim delom, disciplino in vztrajnostjo, je pa tudi odsev trdega dela mentorjev, ki nas usmerjajo pri delu in pomagajo s strokovnimi nasveti. Uspeh pa lahko dosežeš, če imaš take navijače, kot jih imamo mi, ki nas spremljajo na večini tekem in nas s tem dodatno motivirajo, s podporo staršev, vodstva gasilskega društva Podgorci in GZ Ormož." Kot kaže, pa odlični rezultati tekmovalne ekipe, ki šteje devet članov v starosti od 20 do 26 let, pomenijo le še dodaten zagon, saj kot pravijo: „Z rezultati smo zadovoljni, ampak vsi cilji še zdaleč niso doseženi." Monika Levanič Slov. Bistrica • Šoferji in avtomehaniki obeležili 60 let delovanja Člani ZŠAM za večjo varnost v prometu Združenje šoferjev in avtomehanikov Slovenska Bistrica letos praznuje 60 let delovanja. Osrednje proslave 26. septembra se je udeležil tudi predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Janko Veber. Foto: ZSAM Slovenska Bistrica Člani ZSAM Slovenska Bistrica in člani drugih združenj iz regije in Slovenije so s povorko obeležili 60 let slovenjebistriškega združenja. Poudaril je, da člani opravljajo izjemno pomembno nalogo, saj je bilo zaradi preventivnih dejavnosti članov ZŠAM rešeno marsikatero življenje. Da imajo člani Združenja šoferjev in avtomehanikov v Slovenski Bistrici pomembno vlogo pri zagotavljanju večje varnosti v prometu, še posebej prve septembrske dni, je poudaril tudi slovenjebistriški župan Ivan Žagar. Naloge združenj pa so seveda širše. »Člani prispevamo k varnejšemu prometu, saj šoferji in avtomehaniki skozi svoj poklic vplivamo na varnejši promet, prav tako izvajamo preventivne programe, predavanja o novostih v cestnoprometnih predpi- sih in rešitvah,« je povedal predsednik združenja Franc Pišek, ki je prejel bronasti znak agencije za varnost prometa. Bronasti znak je prejelo tudi ZŠAM Slovenska Bistrica za opravljenih več kot 900 prostovoljnih ur na področju preventive in vzgoje v prometu. Predsednik zveze Janko Veber je v svojem nagovoru zbranim še povedal, da so morda nekdaj združenja imela večjo vlogo, saj so omogočala pridobitev poklica šoferja. »Sedaj je naša naloga, da spremljamo voznike in jih skušamo vključevati v svoje vrste. Pri zakonodaji, ki se dotika področja vozil in voznikov, se srečujemo tudi s kaznimi. Na milijone kilometrov prepelje profesionalni voznik, nato pa se lahko zgodi nezgoda in ni prav, da se nekoga, ki je uspešno opravljal svoje delo, obravnava, kot da ni naredil nič dobrega. Ena od možnosti bi bila, da skušamo voznike, ki so naredili prekršek, povabiti medse in jih vključiti v preventivno dejavnost. Podoben proces se izvaja na poligonih, ko mora nekdo za odslužitev kazni opraviti določeno število ur, da se lahko vrne v promet,« je še povedal predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Janko Veber in dodal, da lahko spremembo zakonodaje dosežejo le enotni. Mojca Vtič Sveti Andraž • Nove muzejske zbirke v Hrgovi hiši Večer ljubezenskih pesmi na vasi Notranjost Hrgove hiše počasi dobiva pravo podobo. Odprli so namreč že tretji del etnološkega muzeja, vinogradniški in čebelarski del muzeja. V sklopu prireditve Večer ljubezenskih pesmi na vasi je sredi meseca potekalo odprtje novih zbirk v Domačiji Vitomarci -Hrgovi hiši. Muzej so neuradno odprli že lani, ko so razstavili gospodinjsko opremo in pohištvo, ki so jih prispevali občani iz svojih zasebnih zbirk. Sedaj so zbirko še dopolnili. Na ogled je več kot 400 najrazličnejših eksponatov. Društvo upokojencev Vito-marci-Sv. Andraž, ki se ukvarja z ohranjanjem kulturne dediščine, je pripravilo tretji sklop muzeja. Tokrat so predstavili tudi zgodovino hiše, a kot je poudaril predsednik Edi Kupčič, bodo zbirko še dopolnjevali. Povsem na novo so uredili vinogradniški del muzeja, ki ga je pripravilo vinogradniško-sadjarsko društvo. Na ogled so postavili številne eksponate, povezane z vinogradništvom, kletarstvom in sadjarstvom nekoč. Najstarejša med njimi je čutara iz leta 1885. Muzej se ponaša tudi z več kot 100 let staro ročno škropilnico. V prihodnje pa načrtujejo še razstavo buteljčnih vin. Čebelarsko društvo Vitomar-ci, ki je ponovno začelo delovati lani, pa je v čebelarskem delu muzeja ob Hrgovi hiši predstavilo dolgo zgodovino vito- marškega čebelarstva. Razstava poleg starih listin zajema tudi osem vrst panjev. Po odprtju in predstavitvi muzejskih zbirk je zbrane nagovorila županja Darja Vudler, nato je sledil Večer ljubezenskih pesmi na vasi v izvedbi Kulturno-umetniškega društva Vitomarci, ki letos praznuje visok jubilej - 120 let iger v Vito-marcih. V bogatem kulturnem programu so nastopali otroška gledališka in recitatorska skupina, odrasla gledališka skupina, gledališka skupina Kalimero, mešani pevski zbor, pevska skupina Avis, tamburaški orkester in recitatorska dramska sekcija. Prepevale so še ljudske pevke Društva gospodinj Vitomarci. Za poseben trenutek je poskrbel tudi Franc Rajšp, ki je poklonil notni zapis o avtorski pesmi o Pesnici. Monika Levanič V Hrgovi hiši so na novo uredili tudi vinogradniški del, kjer so na ogled številni eksponati, povezani z vinogradništvom, kletarstvom in sadjarstvom (orodja) nekoč. 100% LUMAR 100% MOJE 100% INDIVIDUAL ORIGINALNA LUMAR TEHNOLOGIJA PO VAŠIH INDIVIDUALNIH ŽELJAH Najprej so vedno sanje. Individualna hiša zahteva drugačen pristop, INDMDUAL zahteva kakovostno svetovanje, odličnega arhitekta in usposobljeno ekipo strokovnjakov, ki bodo vaše sanje pripeljali do uresničitve. In kaj je lepše, kot uresničiti svoje sanje? T: 02 421 67 50 I: www.lumar.si lumarjev BESTBUV H-et^ar še bolj dostopne do novembra 2015! I DAN ODPRTIH VRAT I J/ I "tsss^ I Lumar Živeti najbolje! j Id. MINFB F C€ H i i Foto: ML 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 2. oktobra 2015 Filmski kotiček V ki nocentri h C i n ep I exx v« Nore pocitnice: nova generacija Leta 1983 je vzletel prvi film Nore počitnice, ki je postal tako uspešen, da so pozneje posneli še pet filmov (štiri dolgometražne in enega kratkega), seveda z vedno večjimi časovnimi razmaki, kajti zadeva je počasi, toda vztrajno vodenela. Ker pa živimo v 21. stoletju, v katerem Hollywood še vedno živi v 80. letih 20. stoletja, je ta trenutek idealen za obuditev še ene franšize izpred 30 let, in to tako, da bo novi film hkrati nadaljevanje, predelava in začetni film nove franšize, jasno. Če bo komedija ob tem tudi vsaj malo smešna, toliko bolje. Zdaj že klasična zgodba o prijaznem očetu, kateremu družinska sreča polzi med prsti, zato vse člane družine spasira v avto, da bi odšli na nore in sijajne počitnice, da se zbližajo, je danes že žanr sam zase in kot vsak žanr ima tudi ta večinoma hitro pozabljive teflone ter tu in tam kakšen biser. Za ta film bi težko rekli, da je kakršen koli biser, hkrati pa bi prav tako težko rekli, da je slab ali povprečne kakovosti. Film namreč v tem upehanem žanru ameriške komedije s povsem običajnimi prijemi doseže skoraj nemogoče: je dejansko smešen. Na trenutke, seveda, ki pa na srečo niso redki in daleč narazen. Jasno, film o družinskem izletu z avtom je seveda sestavljen iz (dokaj smiselno in neopazno) povezanih skečev, vendar z zadovoljstvom ugotavljamo, da jih večina vžge, zato nam da film prav to, kar si od komedije želimo, namreč uro in pol prijetne in zabavne sprostitve. Na srečo se film ne trudi biti kaj več, zato je v svoji rahlo klišejski predvidljivosti precej iskren in zato dovolj lahkoten, da mu odpustimo vse prozorne pripovedne vzvode. Velika mera gre seveda simpatično naivni režiji, ki sta jo dala režiserja začetnika. Scenarista namreč ob pristopu k projektu nista vedela, da bosta tudi režirala, kar se filmu pozna. Njun pristop je namreč malce zadušen in obrzdan, kar je v času hitrih rezov in naspidirane montaže ter čudnih kotov pravo olajšanje, saj lahko film spremlja tudi oseba, ki je starejša od 16 let. Režiserja imata prav tako občutek za tajming, kar je pri humorju ključnega pomena. Poleg običajnih prijemov humorja z negacijo (na koncu štosa se zgodi tisto, kar se je pred tem ves čas govorilo, da se ne bo) se lotita tudi raznolikosti ZDA in se ponor-čujeta iz stereotipov, na srečo pa potem ta humor raztegneta vse tja do meja absurda in celo abstrakcije. Zabavnost nadalje nadgradijo vsi po vrsti idealno izbrani igralci, zlasti Christina Applegate je sijajno odigrala vlogo vsega naveličane gospodinje, ki je dvignila roke nad svojim zakonom. Ed Helms je sicer komik že vrsto let, toda šele s tem filmom kaže, da ima v sebi potencial za komika, ki bi nas - če bo v roke še kdaj dobil dober scenarij - lahko zabaval še nekaj desetletij. Matej Frece Vacation Igrajo: Ed Helms, Christina Applegate, Chevy Chase, Skyler Gisondo, Steele Stebbins, Chris Hemsworth, Beverly D'Angelo Režija: Jonathan Goldstein in John Francis Daley Scenarij: Jonathan Goldstein in John Francis Daley Žanr: družinska komedija Dolžina: 99 minut Leto: 2015 Država: ZDA Tačke in repki . Cepljenja pasjih in mačjih mladičkov Ponovno se je nabralo precej vprašanj bralcev s podobno tematiko, in sicer kdaj je treba prvič cepiti pasje in mačje mladičke proti kužnim boleznim, kdaj ponoviti cepljenje in ali je treba storiti še kaj za mladičke v obdobju njihovega odraščanja. Med neobvezna cepljenja pasjih in mačjih mladičkov štejemo cepljenje zoper tako imenovane kužne bolezni, to so bolezni, ki so v preteklosti povzročale pogine celotnih legel mladičkov. Tu mislim predvsem na kužni bolezni parvovirozo pri psih ter pasjo in mačjo kugo. Omenjeni nevarni in izredno nalezljivi bolezni sta povzročili smrt neštetih legel mladičkov. Bolezen se začne nenadoma s simptomatiko bruhanja in driske, smrtnost pa je več kot 90-odstotna. Povzročitelj bolezni je virus, tako da je tudi zdravljenje obolelih živali najpogosteje neuspešno, saj antibiotiki ne delujejo proti virusom, slaboten imunski sistem komaj rojenih živali pa nima prav nobenih možnosti v boju z virusom. Proti omenjenim nevarnim boleznim so mladički relativno dobro zaščiteni, dokler pijejo materino mleko, v katerem so protitelesa zoper omenjene bolezni. Količina protiteles v materinem mleku pa je odvisna od tega, ali je mama redno cepljena zoper kužne bolezni. Mladički v starosti 6 tednov že sami jedo in nehajo piti materino mleko, tako da ostajajo brez zaščite s protitelesi. Zaradi tega jih je treba prvič vakcinirati v starosti 6 do 8 tednov starosti, da si zgradijo aktivno imunost, in obvezno ponovno vakcinirati po štirih do šestih tednih. Istoča- sno je treba poskrbeti za terapijo zoper glistavost in trakuljavost, in to tako, da mladičkom damo ustrezne preparate, kot so tabletke, pasta ali ampule, katerih vsebina se nanese na kožo živali. Morebitna okuženost mladičkov s paraziti močno zmanjša učinkovitost cepljenja. Po novi zakonodaji se pasji mladički ob prvem cepljenju tudi označijo z mikročipom, registrirajo se v centralnem registru psov in dobijo mednarodni potni list, ki je identifikacijski dokument živali in jo spremlja celo življenje. Moderna cepiva zoper kužne bolezni vsebujejo zraven že omenjenih bolezni tudi cepivo zoper leptospirozo, hepatitis, adenovirus, parainfluenco. Tako v bistvu s samo dvema zaporednima cepljenjema v razmiku 4 do 6 tednov zaščitimo mladičke v prvem letu življenja. Revakci- Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. nacija sledi pri enem letu starosti in potem v razmiku 12 do 18 mesecev do konca življenja. Lastnike kužkov pa čaka zakonsko predpisano cepljenje proti steklini pri starosti 3 mesecev. Omenjeno cepljenje se obnavlja vsakih 12 mesecev prva tri leta, kasneje pa vsako tretje leto. Pomembno je pri tem, da cepljenje izvedemo v predpisanih rokih. Omenjeno cepljenje je tudi pogoj za potovanje kužka z nami na hrvaško morje ali po deželah EU. Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. Cepljenje zoper steklino ni obvezno za muce, razen če potujejo z nami preko meje, v tem primeru morajo biti tudi muce cepljene zoper steklino, označene z mikročipom, vnesene v centralni register in imeti morajo potni list, ki ga izda veterinar ob cepljenju. Da povzamem, zelo enostavno je: prvič cepimo svojega mačjega ali pasjega mladička pri starosti 6 do 8 tednov, ponovimo po 4 do 6 tednih in nato še pri 12 mesecih starosti. Cepljenje kasneje obnavljamo vsako leto. Na tak način smo svojega kosmatinčka zadovoljivo zaščitili in mu omogočili varno odraščanje, sebi pa prihranili zelo stresne in žalostne trenutke, če nam naš ljubljenček zboli. Emil Senčar, dr. vet. med. 11. dan slovenskih lekarn Preveč soli škodi Kaj je sol? Kuhinjska sol (natrijev klorid NaCl) je eden izmed najpogosteje uporabljenih dodatkov v predelavi živil. Sol vpliva na okus, teksturo in obstojnost mesnih izdelkov (npr. delikatesne šunke, prekajenega mesa, klobas, paštet, pršuta, pancete, sirov, konzervirane zelenjave, kruha in krušnih izdelkov, predpripravljenih jedi ter drugih živilskih izdelkov. Poleg specifičnega slanega okusa sol poudari aromo izdelka. Na teksturo izdelka sol vpliva tako, da izboljša vezavo vode in maščobe, ki se kaže v oblikovanju želene strukture med toplotno obdelavo. Sol ima tudi vpliv na obstojnost izdelka, saj deluje kot konzervans. Kako pridobivajo kuhinjsko sol? Sol pridobivajo bodisi iz kamene slane rude (rudninske soli) ali iz morske vode, ki vsebuje okoli 3 odstotke NaCl (t. i. soline). Z izparevanjem v velikih plitvih bazenih pridobivajo kristalno morsko sol, z izparevanjem podzemnih slanih vod pa se pridobiva drobna kuhinjska sol. (www.nesoli.si) Ali ste vedeli? • Odrasel človek potrebuje dnevno le 1,4 g soli (500 mg natrija). Zgornja meja za zdravje še varne dnevno zaužite količine je 5 g soli (3 g za otroke), kar vključuje tudi sol, ki je vsebovana v živilih. • Slovenci po raziskavah zaužijemo povprečno 12,4 g soli dnevno. • Ali ste vedeli, da Slovenci samo z živili, ki jih kupimo v trgovini, zaužijemo povprečno 6 g soli in da že presežemo zgornjo mejo - 5 g soli? • Ali ste vedeli, da ena pica vsebuje kar 12 g soli? To pomeni, da s celotno pico za več kot 2-krat presežemo zgornjo, še varno dnevno zaužito količino soli. • Ali ste vedeli, da že z dvema kosoma kruha popolnoma pokrijete dnevne potrebe po soli? • Ali ste vedeli, da odrasel človek že s 5 dekagramov delikatesnih mesnih izdelkov zadosti dnevnim potrebam po soli? • Ali ste vedeli, da si za naše telo nujno potrebno sol zagotovimo že s skrbno izbrano nesoljeno ali zelo malo soljeno hrano? Zakaj je sol lahko škodljiva? • Ali ste vedeli, da pretirano uživanje soli lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka? • Ali ste vedeli, da zvišan krvni tlak lahko povzroči možgansko kap? • Ali ste vedeli, da povišan krvni tlak povzroča bolezni srca in ožilja? • Ali ste vedeli, da je previsok vnos soli povezan tudi z želodčnim rakom, osteoporozo, astmo, ledvičnimi kamni, z debelostjo in s sladkorno boleznijo -prekomerno uživanje soli poslabša ta stanja oziroma pospeši njihov nastanek. Kako zdravo uživati sol? • Zmerno uživajte živila, ki vsebujejo izredno veliko soli, kot so: prekajeno meso, suhomesnati izdelki, klobase, salame in hrenovke, mesne konzerve, slan kruh in krušni izdelki. • Pri nakupu živil vedno preberite deklaracijo in preverite, koliko soli oziroma natrija vsebujejo. • Pri kuhanju in pri mizi soli ne dodajajte kar iz navade, ne da bi jed prej poskusili. Še bolje: namesto soli kot začimbe začnite odkrivati in uporabljati sveže, suhe in zamrznjene začimbe ter dišavnice, ki obogatijo vonj in okus jedi; izbor je navdušujoč in njegova pestrost neskončna! Z njihovo uporabo se zlahka izognete čezmernemu soljenju, uporabi jušnih kock in pripravljenim dodatkom jedem. • Tudi kadar se prehranjujete zunaj doma, lahko izbirate jedi z manjšo vsebnostjo soli. V restavraciji prosite, da vam jedi solijo manj kot po navadi in se pozanimajte o tem, ali kuharji za pripravo jedi uporabljajo predpripravljene izdelke (konzerve, koncentrate ...). Izberite jedi s čim več svežimi živili. • Že danes dodajte v jedi manj soli. Že danes se odločite, da boste kupovali hrano z manj soli. Tako boste ohranili svoje zdravje! (CINDI Slovenija) • Storite nekaj zase! Pred. Uroš Železnik, dipl. zn., mag. zn. petek • 2. oktobra 2015 Za kratek čas Štajerski 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: ATENEJ = svetišče boginje Atene, DORO = ime slovenskega svetnika Hvalica, KARTULAR = zbirka prepisov listin kakšnega prejemnika, KLADNART = naselje pri Vojniku, NERAD = slovenski ekonomist (Ivan), OSKRT = naselje pri Kočevju, SAVO = ime slovenskega fizika Bratoža. ■vaviAio 'araaivz 'aviAivr 'NVoiaooarNVNA Viiai 'ona -oavn 'V3a 'aaoviaa 'on 'ava3N 'avoNio T\3 'uvi 'soiot 'qnvs 'iaiu 'laviso 'hvt oann 'nvzi 'nvavnvo 'svil 'vviriava 'vvifodnv 'idVNavrvi 'vviNarvvio 'N303i/\i Vaito 'dvrod 'idVAV :ouabjopoa -BviNVziavi 31 A3iis3d Ptuj • Svetovni dan turizma „Turizem je naš neobrušeni diamant ..." V MO Ptuj so letošnji svetovni dan turizma tradicionalno obeležili s podelitvijo priznanj za lepo urejeno okolje. TD Ptuj je podelilo 22 priznanj, prejeli pa so jih posamezniki, družine, skupnosti in podjetniki za izstopajočo skrb na tem področju. Na dvorišču minoritskega samostana, kjer je 26. septembra potekala osrednja slovesnost ob letošnjem, že 35. svetovnem dnevu turizma, so se članom TD Ptuj pridružili številni turistični ponudniki, ki vsebinsko osmišljajo prosti čas sodobnega turista, saj ta vse bolj stavi na doživljajski turizem. „Ptuj je mesto pestre in zanimive zgodovine, zapisane v meščanskih stavbah, cerkvah in samostanih, gradu ter številnih rimskih in srednjeveških spomenikih, a tudi kraj dobro- voljnih in gostoljubnih ljudi, ki ustvarjajo bogato kulinariko ter gojijo edinstveno naklonjenost vinski kulturi. Turizem je za mesto zelo pomembna dejavnost. Društva, institucije in posamezniki že vrsto leto opravljajo pomembno vlogo pri prepoznavnosti Ptuja kot turistične destinacije. Brez hotelov, gostincev, kavarn, termalne vode, vinske kapljice bi bila turistična podoba mesta precej drugačna. Vedno bolj so razlog za obisk tudi festivali in različne prireditve. Vsem, ki jim TD Ptuj danes Priznanja za urejeno okolje v MO Ptuj za leto 2015 so prejeli: Marjan in Stanislava Lenartič, Jožef in Rozina Selinšek, Zlatko in Branka Muhič, Ignac in Mirjana Do-večar, Aljaž in Marija Petek, Janko in Jožica Čeh, Marjan in Marija Kolarič, Zdravko Simonič in Romanca Križanič, Zlatko Jaušovec in Lidija Letonja Jaušovec, Marija Anžel, Emil in Marija Breg, Albin in Darinka Kostanjevec, stanovalci Slovenskega trga 3, Lena Simonič, Kmetijska zadruga Ptuj, Zlatko Herga in Vlasta Mršek, Anton in Olga Horvat, Stanislav in Dragica Emeršič, Feliks in Slavica Cafuta, Villa Monde, Marko in Kristina Toplak ter Zvonko Križaj in Majda Zmazek. podeljuje priznanja za najlepše urejene hiše in okolico, vsem, ki se trudite, da je naše mesto urejeno, se iz srca zahvaljujem," je povedal ptujski župan Miran Senčar. Gostje, ki prihajajo v neko okolje, se morajo v njem dobro počutiti, dobro pa se počutijo le v urejenem okolju. „Zato skrb TD Ptuj za urejeno okolje ni pomembna v tekmovalnem pomenu, temveč jo je treba prepoznati kot skupno skrb za urejenost v mestu in okolici kot celoti. Letošnji poudarek svetovnega dneva turizma je na milijardi turistov. Želimo si, da bi jih čim več prišlo tudi na Ptuj, da bi prepoznali vse prednosti tega okolja," je povedal predsednik TD Ptuj Peter Pribožič, čestital vsem prejemnikom priznanj ter pozval k še večji skrbi za ureje- no okolje in skupnemu praznovanju 130-letnice TD Ptuj v letu 2016. Okrcal pa je Ptujčane, ki so v soboto, kot že večkrat ob podobnih priložnostih, ostali doma, ne zavedajoč se priložnosti, ki so jo s tem izpustili, da bi si pridobili še več informacij o možnostih za koristno preživljanje svojega prostega časa, o kulinarični in drugi ponudbi, ki je resnično bogata. Vsi, ki so v soboto prišli na minoritsko dvorišče, so lahko uživali v koncertu Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom Fredi-ja Simoniča. MG Ob svetovnem dnevu turizma je TD Ptuj podelilo 22 priznanj za lepo urejeno okolje. Foto: Rado Stropnik 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 2. oktobra 2015 Piše: Dani Zorko • Perzija / Iran (25.) fr;- OVEN Ob Kaspijskem morju Foto: Dani Zorko Noshahr po svojih značilnostih diši in deluje precej evropsko. Arhitektura je kar naenkrat postala zelo sodobna, tržnica ne poteka več med pradavnimi hodniki in hrana že močno meji na balkansko. Spet sva bila na točki, kjer se opravi veliko tihotapskega transporta, glavni 'poslovni partner' pa je tukaj Rusija. Izvohala sva neko čajnico klasičnega tipa, in ko nama je gospodar postregel, naju je presenetil z izborom glasbe. Verjetno nama na ljubo je začel vrteti ruske uspešnice, da se je kar kadilo. Tudi kasneje na ulici so naju nekateri pozdravljali po rusko, ko pa sva zavila v trgovinico z domačim medom, se nama je približal neki možakar, ki pa je bil res Rus. Bil je bivši mornar, v mestecu pa je poznal čisto vse. Pomagal nama je izbrati dober med, ki ga v Iranu proizvajajo samo na severu in je neke prav posebne vrste. Kakšno uro smo kramljali, na koncu pa nama je namignil, da se lahko v primeru kakršnihkoli težav ali če potrebujeva kaj 'izvenserijskega', kot se je izrazil, mirno obrneva nanj. Lepa reč -nekaj ur sva vohala morski zrak, pa sva že imela zveze z lokalnim podzemljem. Še dve stvari sta naju po enem mesecu res pozitivno presenetili. Prva je bila moderno urejen barček, kjer so stregli klasičen čaj, brezalkoholno pijačo in različne vrste kave. Vodil ga je mlad podjeten par, ki je interier uredil dokaj po evropsko, h kavi pa si dobil datlje, čokoladice in lizike. Po dolgem času sva si privoščila dobro kavo, še bolj pa naju je razveselila druga najdba. Ko sva kolovratila okrog, naju je Štajerec ob Kaspijskem morju Maryam pozira ob slovenski zastavi in sanja o Mariboru. Foto: Dani Zorko Oto si je v kavarnici naročil čaj. nenadoma presenetil oster in dobro poznan vonj. Hitro sva šla za njim in pred neko stavbo zagledala velik žar, na katerem je obilni možakar pekel ražnjiče. Takoj sva vedela, kam bova šla na kosilo. Pekel je jetrca, perutnič-ke in ovčetino. Seveda sva naročila vsakega nekaj, saj pečenega pravega mesa res že dolgo nisva jedla. Za kebab uporabljajo nekakšno maso, ki jo potem stisnejo na palčke, ta stric pa je imel čisto domač sistem. Zraven pa še iranski kruh, da je želodec kar pokal po šivih. Maryam naju je ves čas klicarila, kje sva in kako se imava, ko sva ji povedala o najinem kosilu, pa se je samo sladko smejala. Noshahr premore tudi fakulteto za pomorstvo, ki je strogo zastražena. Tam sva si po svoji stari navadi spet upala malo fotografirati, vendar naju je stražar opazil. Zaslišala sva vik in krik in že sva drvela med hišami, kot da bi šlo za življenje. Ta bi bila pa lepa, da bi nama na koncu najinega popotovanja izbrisali vse slike ali vzeli fotoaparat. Sape nama je že zmanjkovalo, ko se od nekod vzame najin Rus in naju porine v svoj avto. Lepo smo se vključili v promet, vojaki pa so odbrzeli mimo. Kot v filmu. Možaka sva že malo sumila, da naju zasleduje, vendar je že čez nekaj ulic ustavil in se nama smejal v obraz ob najini dogodivščini. Povedal je, da se to na tem mestu velikokrat dogaja. Popoldne smo z Maryam in njenim možem odšli na tržnico kupovat ribe, saj nama je obljubila večerjo z ribami iz Kaspijskega morja. Ribe tam so res sveže, nekatere pa imajo kar v akvariju, da si lahko izbereš. Doma ni nikogar pustila v kuhinjo, tako da smo se mi tačas zabavali po svoje. Ženske v Iranu sploh niso navajene, da bi moški kaj šaril po kuhinji, zato je bila kar pre- Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. J (1l. S. - IQ. 4.) Kaspijsko morje je v bistvu največje jezero na svetu, a ker je njegova voda slana, ga velikokrat poimenujejo tudi morje. Ker sva že bila tako blizu, sva ga prav gotovo hotela videti tudi v živo, čeprav vreme ni bilo najboljše. Prenočišče sva si uredila pri znanki Maryam, ki nama je zares stregla od spredaj in zadaj. Kleni Štajerec bi porekel, da se za žensko tako tudi spodobi. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje. Odlično se boste počutili v družbi. Na delovnem mestu bosta šteli premišljenost in diplomacija. Dogodkov ne bo moč prehitevati, ampak jih sprejeti, korak za korakom. Ljubezen: pogovori bodo ključ ne sreče. BIK (21.4. - 20.5.) Po razpotjih življenja * se boste odpravili previdno. Raziskovanje bo vaša strast. Na svoj način bo pomembno, da bo moč narediti osebno bilanco in ločiti zrno od plev. Posebna sreča vas bo spremljala v ljubezni. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale. Sprostite se v naravi! m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) y,i AJ h. Prijetno se boste počutili v družbi. Sprostili vas bodo pogovori in neobvezujoča srečanja. Ljubezen: samske bo lahko zadela Amorjeva puščica, vezani se bodo pilili v diplomaciji. Jasno nakazano je, da boste na delovnem mestu im obveznosti. CO" TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Kolo usode se bo zavrtelo v vašo korist. Spremljala vas bosta odločnost in tem-peramentnost. Popaziti bo treba, da boste imeli svetle misli. Kamenčki v mozaiku usode se bodo harmonično sestavljali v pogledu službe. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, kajti počasi se daleč pride. ŠKORPIJON (I4. lQ. - II. ll.) RAK KOZOROG n (21.6. -22. 7.) (22.12. -20.1.) Po zvezdnih namigih ^ Učiteljica bo narava. se obeta ploden teden. Sprostili vas bodo po- Ustvarjalna energija vam bo poda- govori in glasba. Prijateljev namig rila krila. Lažje se boste sprostili in zaupali v blagostanje življenja. Notranji nemir bo posledica stresa. Blagodejne učinke sproščanja bo imela glasba. Na delovnem mestu boste morali reči bobu bob. LEV (IS. 7. -12. S.) Foto: Dani Zorko senečena, ko sva ponudila pomoč. Ribo je lepo razparala, jo napolnila z neko domačo maso, kjer sem močno vohal njihov žafran, na koncu pa je ni spela z zobotrebcem ali čim podobnim, ampak jo je dobesedno zašila z vrvico. Medtem sem malce stikal po stanovanju in našel kartico, ki jo je Maryam poslal neki znanec iz Maribora. Tako je bila navdušena nad fotografijami Maribora, da sem se moral smejati. Irance zelo hitro za nekaj navdušiš. r vam bo koristila. Spremljala vas bo tudi povečana občutljivost. Besedno boste tako morda nekoliko ostri. Pozitivno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Na delovnem mestu se bo odprla paleta novosti. Pred vami je teden ugodnega sodelovanja in povezovanja. dmcA _______ ¡M>, RIBI M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) Odprle se vam bodo Teden, v katerem se ____^ se vam bodo nove poslovne priložnosti. Omenjeno vas bo okrepilo v samozavesti. Teden bo ugoden pri pridobivanju denarja. Jasno je, da se boste morali tudi bolj sprostiti. Mnogo prijetnosti bo v pogledu ljubezni. Prosti čas bo priložnost za raziskovanje novosti. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H Brezpogojna vam bo pokazala pravo pot. Prihajajoči teden bo v znamenju osebne in duhovne rasti. Razčistiti boste morali s tistim, kar vas bremeni. Velik napredek bo v pogledu ljubezni. Partnerjevi nasveti ne bodo samo vzpodbudni, temveč tudi zelo STRELEC (23.11. - 21.12.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Tišina bo naravna oblika napredovanja. Cas bo, da se boste ustavili in stvari pogledali iz drugega zornega kota. Služba: ne bodite pretirano površni in popazite na skrite smerokaze. Teden bo prinesel mnogo izzivov pri O R O S vam bo podaril svežine in dodal krila. Uspehi se vrstijo na delovnem mestu in v pogledu ljubezni. Seveda bo treba na morebitne težave pogledati s svetle točke. Iz majhnega raste K VODNAR (21.1. -18.2.) __y' Pomembno bo, da boste športno aktivni. Tako boste na kakovosten način uporabili odvečno energijo. Ljubezen bo prinesla nekaj izzivov in ugodnosti za osebno napredovanje. Na delovnem mestu se odločite in naredite prerez. Prosti čas bo priložnost za razvajanje v dvoje! O P Teden, v katerem se boste veliko učili in pridobili paleto novega znanja. Obdobje bo prineslo ravnovesje in čustveno skladnost. Na svoj način vas bodo privlačile skrivnosti in nove dimenzije. Na delovnem mestu se boste odločili in naredili zelo pomemben korak naprej. Ljubezen: romantika! petek • 2. oktobra 2015 Zanimivosti, poslovna sporočila Štajerski 21 Ptuj • V soboto 6. gobarski praznik Prispevki od gobje juhice v humanitarne namene To soboto pripravljajo člani Gobarskega društva Ptuj že šesti gobarski praznik, Pred lokalom Pomaranča bodo pripravili poučno razstavo užitnih in strupenih gob, prostovoljne prispevke od gobje juhice pa bodo tudi letos podarili v humanitarne namene. Člani Gobarskega društva Ptuj bodo pripravili poučno razstavo užitnih in strupenih gob. Predsednica Gobarskega društva Ptuj Alenka Plohl Podgorelec zatrjuje, da z letošnjo gobjo letino gobarji niso zadovoljni. Kljub temu se bodo tudi tokrat potrudili, saj bodo ljubiteljem gob in gobarstva v okviru šestega gobarskega praznika pred lokalom Pomaranča na Bregu pripravili več aktivnosti. Strastni gobarji se bodo že zjutraj odpravili v okoliške gozdove, kjer bodo nabirali gobe in jih nato do 10. ure prinesli do gostišča Pomaranča. Prepoznavalci gob - determinatorji bodo vse vzorce užitnih in strupenih gob skrbno pregledali, jih označili z ustreznimi napisi, nato pa razstavili, da si jih Kuharsko preobrazbo Ime in priimek: Naslov, kraj: Telefonska številka: Potem spremljajte Kuharsko preobrazbo na Radiu Ptuj vsak torek med 16. in 17. uro. Vsak torek zvečer bomo v prostorih ŠC Ptuj, Biotehniška šola, šolski dom Grajenščak kuhali pod vodstvom priznanega kuharja Vlada Pignarja, skupaj z izbranimi kandidati. Na zaključni Kuharski preobrazbi pa ste z malo sreče lahko prisotni tudi vi. Izpolnite kuponček (nefotokopiran) in ga pošljite na Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Izmed vseh prispelih bomo izžrebali dva, ki bosta v zadnji oddaji kuhala z nami. Vaše prijave sprejemamo do ponedeljka, 19. oktobra. Pridobljene osebne podatke prijavljenih ne bomo posredovali tretji osebi in so namenjeni zgolj izbiri kandidatov, ki bodo sodelovali pri preobrazbi. Izbrane kandidate bomo o izboru obvestili telefonsko. Slovenija • Pred novim valom beguncev V Gruškovju pripravljen prostor za 300 oseb Slovenska vlada se je 20. septembra odločila, da zaradi možnosti množičnega prihoda migrantov v državo naloži Civilni zaščiti, da postavi začasne nastanitvene centre in jih oskrbuje. V prvem valu je v našo državo v nekaj dneh prišlo več kot 3.600 prebežnikov, v drugem valu pa jih pričakujejo enkrat več. Foto: M: Ozmec bodo lahko pobliže ogledali tudi drugi obiskovalci. Tudi letošnji gobarski praznik bo humanitarne narave, saj bodo skuhali pravo domačo gobjo juho z ajdovimi žganci in jo nato ponujali obiskovalcem, zbrane prostovoljne prispevke pa bodo namenili v humanitarne namene. -OM Pri izvajanju zaščitnih ukrepov in nalog zaščite, reševanja, pomoči ter drugih podpornih nalog, povezanih z begunsko problematiko, sodelujejo tudi pristojna ministrstva, nevladne in druge organizacije v skladu s svojimi pristojnostmi ter po usmeritvah Civilne zaščite. Slovenija je za sprejem beguncev pripravila več sprejemnih in namestitvenih centrov. Notranje ministrstvo je ob pomoči občin in zasebnikov v prvem valu zbralo informacije o možnih namestitvah za nekaj čez 2.000 ljudi, v drugem valu pa jih lahko pričakujejo vsaj enkrat več. Na začasen sprejem drugega vala beguncev so pripravljeni tudi na mednarodnem mejnem prehodu v Gruškovju. Kot je včeraj pojasnil Dra-gomir Murko, vodja izpostave Uprave za zaščito in reševanje RS Ptuj, so v tamkajšnjem sprejemnem centru postavili in uredili 50 večjih šotorov, v katerih so za sedaj namestili 300 postelj z odejami. Ob njih so uredili tudi prostore za delo in delovanje policije, posebej je urejen prostor za higiensko in zdravstveno oskrbo beguncev, poleg tega pa so pripravili tudi prostore za skladiščenje materialno-tehničnih sredstev ter prehrane za begunce. V sprejemnih centrih bodo beguncem nudili le osnovno pomoč, kot so možnost za počitek, hrano, oblačila in higienske pripomočke, nato pa jih bodo premeščali v name- stitvene centre. Do včerajšnjega dne so v Gruškovju sprejeli že okrog 300 beguncev in jih napotili v nastanitveni center Črni les pri Lenartu. »Naše dosedanje aktivnosti so bile usmerjene predvsem v pripravljanje centra in šotorov za nov sprejem migrantov, sortiranje materiala ter ureditev sanitarnih in skladiščnih prostorov, prevzeta so bila tudi dezinfekcijska sredstva. Izvajali smo aktivnosti v zvezi z namestitvijo in potrebnimi materialno-tehničnimi sredstvi za oskrbo v centru. Zaradi spremljanja dogodkov v zvezi z begunci in pravočasnega ukrepanja je bila s posameznimi delavci dogovorjena tudi pripravljenost na domu, skladno s potrebami. Uredili smo dnevno dežurstvo ter se povezali s humanitarnimi organizacijami RK Ptuj in Karitas Maribor ter z drugimi sodelavci ptujske izpostave uprave za zaščito in reševanje,« je še dodal Murko. Za nov val beguncev prostor za 6.700 oseb Po zadnjih podatkih se je število tujcev v nastanitvenih centrih po Sloveniji povečalo. Kot je poročala STA, jih je bilo v torek po podatkih policije 124, od tega jih je bilo 34 nastanjenih v centru za tujce v Postojni, 90 pa v azilnem domu in integracijski hiši v Ljubljani na Viču. Na policiji ocenjujejo, da je tovrsten pri- Foto: M. Ozmec Dragomir Murko: »V sprejemnem centru v Gruškovju smo pripravili vse potrebno za nov val beguncev.« hod tujcev v mejah običajnih prihodov. Prihod prebežnikov v Slovenijo pa se utegne kmalu povečati, še posebej če bo Madžarska uresničila napovedi in mejo s Hrvaško zaprla za begunce, s čimer bi se begunski tok preusmeril proti Sloveniji. Nov val bi tako Slovenijo lahko zajel že v prihodnjih dneh. Po pričakovanjih bo zahtevnejši od prvega, ko je v Slovenijo v nekaj dneh prišlo več kot 3.600 prebežnikov. Med pripravami na drugi val so prostorske zmožnosti za sprejem prebežnikov v Sloveniji povečali na 6.700. Več nastanitev je zlasti v Lendavi, Gornji Radgoni, na Šentilju, Vrhniki, v Logatcu in na mejnem prehodu Petišovci. Prav tako pripravljajo konzervirano hrano, postelje, odeje in pelerine za enkratno uporabo. M. Ozmec Ptuj • Jesenski kros na OŠ Ljudski vrt Z vnuki tekli dedki in babice Na osnovni šoli Ljudski vrt so prejšnji teden izvedli množično tekmovanje učencev v jesenskem krosu, ki pomenijo pripravo na medobčinski kros; ta bo 8. oktobra v Vidmu pri Ptuju. Tradicionalno jesensko tekmovanje v krosu so v torek, 22. septembra, najprej izvedli za učence od 6. do 9. razreda, naslednji dan, v sredo, pa še za učence od 1. do 4. razreda, medtem ko so kros za 5. razrede opravili na letni šoli v naravi v Ankaranu že 8. septembra. Na svečani razglasitvi rezultatov je pet prvo-uvrščenih v vsaki kategoriji prejelo pisno priznanje, najhitrejši pa se bodo udeležili medobčinskega krosa v Vidmu pri Ptuju. Ker je v tednu od 21. do 25. septembra potekala tudi akcija Simbioza giba, so učenci povabili na športni dan svoje dedke in babice, da so se lah- Foto: M. Ozmec Športnega dneva svojih vnukov se je udeležilo okrog 300 dedkov in babic in skoraj polovica se je v krosu tudi sama pomerila. ko v krosu tudi sami preizkusili, nekateri pa so progo ob ribniku v Ljudskem vrtu le prehodili. Zanimivo je, da se je športnega dne udeležilo okrog 300 dedkov in babic, od katerih se jih je skoraj polovica v krosu preizkusila tudi sama. Med njimi je bil najhitrejši dedek Stanko Bra-čič iz Spuhlje. -OM www.tednik.si tednik@tednik.si 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 2. oktobra 2015 MVTOMOBfLf VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M ; lkl=\ m I d J11 ! IV« \X I MtT J : M 91 ÏÏÎS^ 0 ODKUP, PRODAJA 0 MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2011 14.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A6 AVANT 1.9 TD1130KM 2002 4.290 2.LAST. KOV. SREBRNA BMW 318D LIMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 13.490 1. LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.490 1.LAST,VSA OPREMA KOV. MODRA BMW 320D TOUFUNG BEŽ USNJE XENON 2010 12.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW3ER2.0D TOURING NOV MODEL 2013 19.590 1.LAST.J0P OPREMA ČRNA IN SREB. CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDIAVT 2011 9.790 1.LAST., VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C4 PICASS01.6 HDIMILENIUM 2010 8.990 1.LAST., NAVIG. KOV. MODRA FORD C MAX 1.6TDCI 2008 6.490 1.LAST., KOT NOV VEČ BARV HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.490 2.LAST.J0P OPREMA KOV. ČRNA MERCDES C 220 CDI NÄVI XENON 2005 7.290 2.LAST., AVTOM. KOV. ZLATA OPEL VIVAR01.9 CDTI 2006 6.490 2.LAST, KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1,5 Dö SLO FAMILY 2008 4.490 2.LAST, KOV. ZLATA ŠKODA OCTAVIA 2.0 TDI RS 170KM 2009 8.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. ČRNA VW GOLF PLUS 1.6TDI SAMO 69000KM 2011 11.390 1.LAST., KOT NOV BELA VW TRANSPORTER 1.9 TDI KRPAN SLO 2006 7.990 1. LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Oprema Barva citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.400,00« avt. klima kov. siva renault vel satis 2.0 dci expression 2007 4.450,00 € avt. klima kov. siva renault scenic 1.5 dci dynamique 2010 7.190,00 e serv. knjiga kov. siva volkswagen sharan 1.9tdi 4m highline 2005 7.500,00« avt. deu. klima kov. črna renault cli01.2tceripcurl 2008 4.660,00« prvi last. kov. srebrna bmw 3181limuzina 2000 2.750,00« avt. klima kov. zelena seat cordoba 1.4 stella 2005 3.550,00« 78.000 prev. kov. srebrna renault cli01.216v expression gt 2010 5.700,00« 51.000 prev. kov. srebrna citroen c4 picass01.6 hdi attration 2011 8.700,00« serv. knjiga kov. srebrna daewoo nubira 1.81 2004 1.990,00« avt. klima kov. modra volkswagen pol01.2 2005 3.870,00« serv. knjiga kov. srebrna hyundai getz13 gl 2005 2.400,00« serv. knjiga rdeča ford fiesta 1.4 tdcighia 2009 6.450,00« serv. knjiga kov. sv. modra volkswagen jetta 1.6tdi comfortline 2014 14.990,00« prvi last. bela opel astra 1.416v enjoy 2009 8.500,00« 62.000 prev. kov.trna peugeot 2061.41xr presence 2001 1.800,00« klima bela hyundai at0s1.1 prime 2005 1.990,00« klima kov. bordo renault megane 1.9 dci cc privilege 2005 4.350,00« avt. klima kov. Črna seat leon 1.6 scorpion 2008 6.200,00« prvi last. kov. srebrna ford m0nde01.8tdci trend 2007 5.900,00« serv. knjiga kov. sv. modra PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. SKUPAJ NAJBOLJŠI Dve energiji. Vsaka zase odlični. Član skupine i elektro, W7 I Gorenjska >jr/ Elektro Celje 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 25 let ljudskih pevk KD Trojica 11:00 Utrip ¡2 Ormoža 12:00 Polka iri Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric SIP 20:00 Gorišnica 21:00 Za vaše zdrav I je 22:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.si 08:00 Otroški program 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Trgatev pri Vidovi kleti 13:00 Kronika iz Občine Domava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 8. redna seja Destrnik 19:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Folklorni festival v Starša h 21:30 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Zdrava in celostna prehrana 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:45 Ptujska Kronika 20:00 Oddaja iz občine Markovci 21:20 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Otvoritev Kulturnega doma Žetale 09:50 Polka in majolka 10:50 Ptujska kronika 11:10 Ujemi sanje, Video strani 18:00 Trgatev pri Vidovi kleti 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:20 Markovci - Oddaja iz preteklosti 23:00 Video strani 0t WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tel I Fax; 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nfo@williams.5i TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OlA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom v Štajerski www.radio-tednik.si glas naše dežele , Kje lahko kupite Štajerski tednik na območju UE Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica: • Delo prodaja - pri občini, Kolodvorska ulica • MOL Slovenija, Ljubljanskac. 91 • SPARSM, Partizanska ul. 61 • SPAR HM, Žolgarjeva ul. 14 • ENGROTUŠ, Plečnikova ul. 25 • PETROL BS, Ljubljanska c. 45 Makole: • MERCATOR, Makole 11 Pragersko: • 3DVA, Kolodvorska ul. 8 (pri železniški postaji) Poljčane: • Jug Ema, Bistriška c. 50 • ENGROTUŠ, Bistriška c. 54 • Supermarket JAGER, Bistriška c. 26 ^^T },'"/;,'llllllllrniimA "////iriiiiilllllllllS Radio-Tednik Pti" SVET ZAVODA Svet zavoda OŠ Hajdina, Sp. Hajdina 24, 2288 Hajdina razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07-uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11, 40/12-ZUJF in 57/12-ZPCP-2D) Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo dne 5. 2. 2016. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku), pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda OŠ HAJDINA Sp. Hajdina 24 2288 HAJDINA z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja« Kandidat mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Tudi letošnjo jesen bodo naši otroci peli slovenske pesmi in nas navduševali. Mali in veliki otroci osnovnih šol bodo izkazali svoj pogum in veselje do slovenske pesmi ter nam pokazali svoj talent. Glasbene nastope bodo nadgradili tudi nastopajoči osnovnih šol in vrtcev v drugih točkah, kjer nam bodo pokazali kaj zmorejo. Prireditev otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se bo začela z nastopom v kulturni dvorani v Destrniku, dne 8.10.2015 ob 18.00 uri, ko se bodo nam predstavili otroci iz Občine Destrnik in Trnovska vas. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. PISANA ■ ÍA 0 AV NA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 Irrfo kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse, 19. oddaja, pon. 19:00 Pogled nazaj, 2. oddaja, pon. 19:20 Seičvenca, 34. oddaja, pon. 19:40 Okrogla miza o športu, pon. 20:00 Ptujsl