PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 224 (8012) TRST, sobota, 25. septembra 1971 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zaikriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija« v gozdu pod Vojstoem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NADALJEVANJE POGOVOROV TITO - BREZNJEV V KARADJORDJEVU V Jugoslaviji ugodno ocenjujejo izjave generalnega tajnika KP SZ Tuji časnikarji so napačno tolmačili nekatere besede Brežnjeva - Odnosi Sovjetske zveze s SFR Jugoslavijo so zgled za ostale neuvrščene države (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Generalni tajnik CK KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev, je danes dopoldne ob 10. uri v spremstvu predsednika Tita odpotoval na kmetijsko posestvo in znano lovišče Kara-djordjevo, kjer bosta nadaljevala v Beogradu začete razgovore. Po programu bi moral Brežnjev s Titom že sinoči odpotovati na Ka-radjordjevo. Toda zaradi daljšega Zadrževanja, v razgovoru z delavci tovarne v Zemunu in zaradi nepričakovanega vnetja grla, je bil njegov odhod odložen na danes dopoldne. Tito in Brežnjev bosta o-stala na Karadjordjevu do sobote dopoldne, ko bo Brežnjev ob 11. Uri z letalom odpotoval iz Jugoslavije. Pričakujejo, da bo o obisku Brežnjeva in njegovih razgovorov s Titom v soboto objavljeno skupno poročilo. Če hočemo oceniti obisk glavnega tajnika KP Sovjetske zveze Brežnjeva na podlagi izmenjanih zdravic in govora, ki ga je imel na zborovanju delavcev v eletrop-ski industriji v Zemunu, lahko se pred objavo skupnega poročila u-gotovimo. da je obisk Brežnjeva Zelo uspešen in da prispeva k med sebojnemu razumevanju ter utrditvi državnih in partijskih odnosov. Z jugoslovanske strani je bilo večkrat poudarjeno, da jugoslovanski narodi in vlada žele prijateljske, vsestranske in trdne odnose s Sovjetsko zvezo, za kar obstajajo, po mišljenju predsednika Jugoslavije, vsi pogoji. Osnove za Uspešni razvoj odnosov so bile kot je izjavil Tito in kar je Brežnjev v svoji zdravici tudi potrdil, postavljene z beograjsko deklaracijo 1955 in moskovsko izjavo 1956, ki določajo, da se morajo medsebojni odnosi razvijati na načelih spoštovanja, neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti, nevme-šavamja v notranje zadeve drugih in pravico vsakega naroda, da sam odloča o svoji notranji družbeno - politični ureditvi. Analiza Titovega govora pa potrjuje doslednost jugoslovanske zunanje politike od ustanovitve nove Jugoslavije dalje. Zato so popolnoma neutemeljena vsa morebitna ugibanja o možnosti sprememb v jugoslovanski zunanji politiki in njenega odnosa tako do Vzhoda kot do Zahoda. Analiza govora Brežnjeva kaže veliko zainteresiranost Sovjetske zveze za zbližanje in poglobitev odnosov z Jugoslavijo. Brežnjev je priznal, da se še vedno Čutijo posledice imfanmbiirojevske gonje proti Jugoslaviji in dodal, da se Sovjetska zveza zavzema za čim popolnejše in čim širše u-resničevanje načel beograjske deklaracije v sodobnih pogojih. Brežnjev ni rekel Roda v sobodnih pogojih,, kot so to napačno tolmačili nekateri tuji časnikarji v svojih komentarjih, češ da je Brežnjev s tem postavil določene pogoje za izvajanje beograjske deklaracije. Da je tako tolmačenje izjave Brežnjeva napačno, se lahko sklepa Že iz nadaljevanja zdravice Brežnjeva, v kateri je z zadovoljstvom Ugotovil, da je bilo v razvoju jugoslovansko - sovjetskih odnosov na osnovah beograjske deklaracije, zadnje čase precej doseženega im opozoril za nove možnosti razvoja tako na političnem kot na gospodarskem področju. Jugoslovanska javnost je s posebnim zadovoljstvom sprejela priznanje Brežnjeva, da so se jugoslovan ski narodi takoj ob napadu na Sovjetsko zvezo, dvignili z oboroženo vstajo in s svojo junaško borbo približali dan skupne zmage. S tem je Brežnjev zanikal ^zgodovinarje, nekaterih socialističnih državah, ki se zaman trudijo, da bi zmanjšali Prispevek jugoslovanskih narodov skupni zmagi nad fašizmom. V jugoslovanskih političnih krogih je bila Prav tako z zadovoljstvom sprejeta odločena izjava Brežnjeva, da je izbira konkretnih oblik organizacije družbenega sistema notranja zadeva Vsake partije in vsakega naroda, in njegovo ugotovitev, da razlike v oblikah socialističnega razvoja ne smejo biti razlog za nezaupanje med socialističnimi državami, kar so doslej jugoslovanski voditelji vedno poudarjali. V beograjskih političnih krogih je še posebno natelela na pozitiven odmev izjava Brežnjeva, da je ena od glavnih nalog sovjetske zunanje politike, borba za premagovanje težav in komplikacij v odnosih | med nekaterimi socialističnimi drža-( vami, da bi se skupno aktivno in z usklajeno politiko upirale akcijam [ imperializma in reakcijam. Iz dosedanjih izjav Brežnjeva jasno izhaja veliko zanimanje m interes Sovjetske zveze za razširitev in poglobitev odnosov z Jugoslavijo, ki ne pripada socialističnemu taboru, čeprav je socialistična država. Dobri poznavalci jugoslovanske zunanje politike vedo, da so tolmačenja ne- katerih tujih časnikarjev, da st Jugoslavija usmerja «na Zahod., oziroma o možnosti, da se bo po obisku Brežnjeva usmerila «na Vzhod», samovoljna in neutemeljena. Jugoslavija je in bo ostala neodvisna in neuvrščena država. To je Tito ponovno jasno povedal tudi v svoji zdravici Brežnjevu. Stalinova želja do dominaciji in vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije. ie napotila Jugoslavijo, da izbere lastno neodvisno pot. S tem je Jugoslavija dokazala drugim državam, da ie mogoče upreti se politiki sile in kasneie dala pobudo za politiko neuvrščenosti._ kateri se je doslej pridružilo 74 držav. Iz odnosa Sovjetske zveze do_ Jugoslavije. ostale neuvrščene države lahko presojajo po iskrenosti izjav Sovjetske vlade, da se ne želi vmešavati v notranje zadeve drugih. Ni dvoma, da je intervencija^ na Češkoslovaškem občutno zmanjšala zaupanje neuvrščenih držav r i-skrenost spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja Sovjetske zveze v notranje zadeve drugih. Kaže, da je prav dejstvo, da je Jugoslavija kot socialistična država med najbolj uglednimi in najvaplivnejšimi državami v društvu številnih neuvrščenih držav, glajvni, vzrok velike želje Sovjeti ske zveze po poglobitvi in razširitvi odnosov z Jugoslavijo. Sovjetski zvezi je dobro znano kako velik vpliv in ugled uživa Jugoslavija med neuvrščenimi državami, med katerimi zadnje čase raste tudi vpliv LR Kitajske ne samo zaradi gospodarske pomoči, ki jo LR Kitajska nudi neuvrščenim državam, temveč tudi zaradi izjav njenih najuglednejših voditeljev, da ne želi in da ne bo igrala vloge »velike sile*. Poglobitev in vsestranska razširitev nedelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo bi v ostalih neuvrščenih državah zmanjšala sum o namerah Sovjetske zveze, da se noče vmešavati v notranje zadeve in dvignila njen ugled. BOŽO BOŽIČ dospel na uradni obisk v Jugoslavijo zadnje dni oktobra ali v začetku novembra. Vest ie za sedaj še neuradna. Grečko vrača s tem obisk, ki ga ie jugoslovanski o-brambni minister general Ljubiču' opravil v Moskvi leta 1969. Sovjetski maršal bi moral priti v Beograd še oktobra lani, ker na se ie takrat mudil v Jugoslaviji Nixon, so na jugoslovansko prošnio obisk odložili. Šele sedaj — kot se ie zvedelo v obveščenih krogih — so določili nov datum. OZN in Kitajska NEW YORK, 24. — Glavna skupščina OZN je danes odobrila pred- log o vpisu na dnevni red zasedanja obeh ameriških resolucij o vključitvi Ljudske republike Kitajske in o ohranitvi sedeža v Združenih narodih Formoze. Glavna skupščina je dejansko potrdila včerajšnji sklep izvršnega odbora, ki je sicer z neznatno večino, odobril vpis na dnevni red ameriških resolucij. Rippon pri Colombu RIM, 24. — Predsednik vlade Colombo je danes sprejel britanskega ministra Rippona, ki vodi britansko delegacijo na pogajanjih za vključitev v Evropsko gospodarsko skupnost. NIXONOVE IZJAVE V DETROITU Ukinitev davka na uvoz v ZDA pogojena rešitvi denarne krize Ameriški predsednik je sporočil, da bodo oktobra objavili ukrepe o nadzorstvu nad notranjim gospodarstvom DETROIT, 24. — Predsednik Nixon je na srečanju z industrije! ameriškega glavnega mesta avtomobilske industrije razpravljal o notranjem gospodarskem položaju in o finančnih in gospodarskih ukrepih, ki jih ja sprejel 15. avgusta. Izjavil ja, da bodo sedanjemu zamrznjenju cen in plač, ki bo trajalo do 13. novembra, sledili novi nadzorni ukrepi. Pri tem je dodal, da njegova vlada stremi za tem, da bi sa po daljšem času ponovno vrnili na gospodarstvo svobodnega tržišča. To je prvič, da ja ameriški predsednik uporabljal besedo »nadzorstvo* ko ja razpravljal z gospodar- stveniki o gospodarski politiki, ki naj bi sledila sedanjim začasnim ukrepom. Ko je odgovarjal na vprašanja nekaterih industrijskih voditeljev navzočih na sestanku, je Nixon z največjo odločnostjo zagovarjal svojo gospodarsko politiko. Glede 10-odstotnega dodatnega davka na _u-voz v ZDA je izjavil: »Ameriški proizvajalec želi samo delovati na enakopravni osnovi. Mi si ne želi- mo nobenega spopada in nočemo napovedati trgovinske vojne ostalim državam na svetu. Hočemo pa, da se uvede nov mednarodni monetarni sistem, ker hočemo na nov način urediti vprašanje paritete valut. Hočemo odpraviti nekatere umetne ovire, ki omejujejo Drodi-ran.ie ameriških proizvodov na tuja tržišča. Kar se tiče dodatnega davka, ga ne bomo ukinili in ne bomo sprejeli nobene pobude glede mednarodnega denarnega položaja, dokler ne bomo gotovi, da bomo imeli v prihodnosti pravično ŠE VEDNO NASPROTUJOČE Sl VESTI 0 POLOŽAJU V LR KITAJSKI Predsednik vlade Čuenlaj sprejel japonsko gospodarsko delegacijo Iz Hongkonga poročajo, da je menda zbežal bivši predsednik Liušaoči - Uradna delegacija je obiskala Hanoj TASS: resni notranji politični dogodki PEKING, 24. — Agencija «Nova Kitajska* sporoča, da sta predsednik vlade Čuenlaj ter prvi podpredsednik vlade Lihsiennien (ki je tudi vršilec dolžnosti zunanjega ministra) včeraj sprejela japonsko on*podar*ko «m*0j|elj« AaonriJ* nravi, d a in šlo za prijateljski r^v govor s člani japonske delegacije In da so razgovoru pDsu^ivuvaU tudi številni kitajski predstavniki zainteresiranih uprav. Japonska delegacija se je vče- raj vrnila v Tokio. Delegacijo vodi bivši minister za zdravstvo in sedanji poslanec Kavasaki, ki je kasneje izjavil, da je Čuenlaj izrazil željo za normalizacijo odnosov med Pekingom in Tokiom ter da bi Peking obiskal novi prvi japonski ministrski predsednik, ki bo »upošteval kitajsko vlado kot edino legitimno vlado Kitajske. Čuenlaj je bil glede zasedanja skupščine OZN zelo jasen in je izrazil željo, da bo tudi Japonska podprla načelno kitajsko stališče o nedeljivosti Kitajske. To vest na določen način demantira najrazličnejše govorice o dramatičnih dogodkih, do katerih naj bi prišlo v zadnjih dneh v Ljudski republiki Kitajski. Ne demantira pa jih v celoti, saj najbrž gre za notranja trenja glede nove zunanje politične usmeritve, katere vidni nosilec je Čuenlaj. V tej zvezi je značilno, da je pred. Ni-xon na današnji tiskovni konferenci rekel, da se normalno vrše priprave za njegov uradni obisk Kitajske. Iz vsega tega bi lahko zaključili, da so trenja morda bila. Grečko bo prišel na uradni obisk v Jugoslavijo BEOGRAD. 24. - Sovjetski bramibni minister maršal Grečko bo iiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiuiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiuniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH DANES OB 10, URI POROČA TAJNIK STRANKE F0RLANI Zasedanje vsedržavnega sveta KD v ozračju ostrih notranjih sporov Notranja bitka v stranki se bo razvnela okrog «kvoruma» za volitve v vodilne pokrajinske, deželne in vsedržavne odbore da pa je prevladalo stališče Čuen-| Sovjetska agencija TASS je danes laja. ■ objavila komentar o kitajskjii do- iz Hongkonga pa poročajo o pi- godkih. Agencija med drugim piše, san ju tarriKHjsujtti Uotuv, oa >. u,. ši Kitajski predsednik Liušaoči to- RIM. 24. — Jutri se prične zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije, na katerem bo na dnevnem redu poleg običajnih vprašanj politične usmeritve tudi predlog tainika KD Forlamija. da se spremeni volilni sistem zno-trani stranke in torej sistem za izvolitev pokrajinskih in deželnih vodstev ter članov izvršnega odbora stranke. Do sedaj ie obstajal običajni proporcionalni sistem, katerega namerava tajnik stranke spremeniti na ta način, da se uvede kvorum minimalnega števila glasov za izvolitev predstavništev v strankine organe. Po dosedanjem sistemu Je vsaka struja v stranki prejela v vodstvenih organih tolikšno število predstavnikov, v sorazmernem z na kongresu (pokr. ali ež.), ali na zasedanju vsedržavnega sveta, prejetih glasov. Po Forlaninijevem predlogu pa bodo izključene iz te delitve mest v vodilnih organih one struje, ki ne bodo prejele dogovorjen minimalni kvorum ki ga bodo določili na vsedržavnem svetu in ki nai znaša morda 20 morda Da 15 odstotkov. Pri tem seveda ne gre samo za predlog Farlanija in za njegovo utemeljitev, da naj se prepreči prevelika razpršitev v stranki, stalno naraščanje struj ter da naj pride do »sinteze* in večje enotnosti, temveč tudi za poskus, da se onemogoči vplivnost levih struj v stranki ter pri tem za očiten napad na Mora. Vsa vprašanja so še vedpo povsem odprta in iz uradno znanih podatkov o razmerju sil med raznimi strujami ni mogoče nič toč- na zasedanju vsedržavnega sveta. Na vsedržavnem svetu glasuje 120 članov, ki so bili izvoljeni na kongresu in med katerimi je 60 parlamentarcev. Poleg tega so člani vsedržavnega sveta, načelniki skupin v senatu in v zbornici. dež %ni tai-niki, 24 predstavnikov, ki jih izvolijo parlamentarne skupine. 6 županov. trije predsedniki pokrajinskih uprav, štirje delegati, ki zastopajo žensko gibanje, mladinsko gibanje, bivše borce in športno združenje Libertas, bivši politični tajniki, predsednik vlade in bivši predsedniki vlad ter končno odgovorni urednik uradnega glasila stranke. Gre torej za dokaj heterogeno sestavo vsedržavnega sveta KD. Volitve 19 članov izvršnega odbora parlamentarne skupine KD v poslanski zbornici govore o določenem premiku na desno, saj je bilo od 12 predloženih kandidatov vseh 12 izvoljenih iz vrst podpisnikov »resolucije 90*. Poslanska zbornica je danes zaključila splošno razpravo o zakonskem predlogu o Jugu. kar so poverili posebno ožjo komisijo, v kateri so zastopani predstavniki vseh treh konfederacij V skupnem uradnem poročilu se sklicujejo na razpravo o sindikalnem združevanju in na zaključke, ki so bili sprejeti na zasedanju v Ostii ter govore o sindikalnih pobudah, da se premoste sedanje gospodarske težave. Ponovno se bodo sestali v petek 1. oktobra. ši Kitajski predsednik Liušaoti septembra zbežal s svojega doma, kjer je bil v hišnem priporu, hong-konški list «Dayli Express» piše, da mu je pri pobegu pomagal načelnik generalnega štaba kitajske armade Huangjušeng. Sedaj menda ni znano, kje se Liušaoči nahaja in so menda prav zaradi tega odpovedali vse civilne in vojaške polete, da bi preprečili njegov pobeg v tujino. V Hongkongu tudi poudarjajo, da je prišlo do povsem novega načina pisanja kitajskih listov pred državnim praznikom 1. oktobra, saj se tokrat govori o zvišanju življenjske ravni ter se izraža zadovoljstvo z naraščanjem osebnih prihrankov, ki so vloženi v raznih pekinških bankah. Objavljena je bila slika deklet, ki izbirajo v neki veliki trgovini svileno blago živahnih barv, kar naj bi govorilo, da se bo prenehalo z dosedanjo kitajsko »modo* plave delovne obleke. V tej zvezi tudi podčrtujejo, da so izginili kipi Maocetunga ter da se o njegovih citatih nič več ne čuje. Iz Hanoja poročajo, da danes je prispela na uradni obisk delegacija Ljudske republike Kitajske, ki jo vodi podpredsednik vlade in član političnega urada partije Lidenien in v kateri so visoki funkcionarji za trgovino in za gospodarska vprašanja ter nekaj članov generalnega štaba oboroženih sil. Med obiskom bodo podpisali pogodbo o kitajski pomoči Severnemu Vietnamu za prihodnje leto. Člani delegacije so dobre volje in nič ne kaže, da bi bili zaskrbljeni. Končno poročajo iz Pariza, da bo 29; septembra prispela v Francijo kitajska vladna delegacija, ki jo bo vodil minister za zunanjo trgovino Paišingkuo in kar je ponovno odločno potrdilo kitajsko veleposlaništvo. ie nmol* J— «»m*»«*«U nnimniil« mo. litičnih dogodkov* ter da skuša kitajsko vodstvo preusmeriti pozornost javnega mnenja z notranje krize, češ da naj se pripravi na sovjetski vojaški napad. TASS nadaljuje, da poročajo zahodne agencije o zdravstvenem stanju Maocetunga in o dru-glih možnih razlogih. Samo ena stvar pa je gotova, da gre za resne notranje politične dogodke, ki zanimajo Ljudsko republiko Kitajsko. Agencija zaključuje, da če bi pila Kitajska »ogrožena na svojih severnih mejah in če bi se pripravljal napad, prav gotovo ne bi mogla proslavljali svojega državnega praznika*. PISMO IZ RIMA denarno ureditev. Ne bomo ukinili dodanega davka samo zato, da bi pomirili naše prijatelje. Po drugi strani pa ie treba pripomniti, da s tem dodatnim davkom ne nameravamo v nobenem primeru vzpostaviti stalne zapreke, ki čeprav bi nam to lahko dalo takojšnje koristi, bi se nam v doglednem času hudo. maščevalo*. V zvezi z notranjim položajem je Nixon sporočil, da bodo uveljavili, po zamrznjenju plač in cen, nadzorstvo za nedogleden čas. Pri tem je dejal: »Dokler ne bomo rešilj vprašanja inflacije ter vprašanja cen in plač, ki povzroča povišanje življenjskih stroškov za vse Američane, menimo, da mora mo razpolagati s strogim nadzorstvom s podporo vlade. Razumljivo je, da potrebujemo prostovoljno sodelovanje industrije in delavcev ter podporo vsega ameriškega naroda. Toda bistveno je, da uveljavimo tudi zadevne vladne u-krepe, in jih bomo uveljavili.* Nato je Nixon sporočil, da bodo nove gospodarske restriktivne ukre pe sporočili pred 15. oktobrom. Glede odnosov s Kitajsko je Ni-xon dejal, da morebitni dogodki, ki naj bi bili v teku v Ljudski republiki Kitajski ne bodo vplivali na njegovo potovanje v Peking. Dodal je. da s potovanjem na Kitajsko gotovo ne bo rešil vseh spornih vprašanj, ki obstajajo med obema državama in ki jih obe državi priznavata. «Kljub temu pa bomo lahko o teh sporih razpravljali, namesto da bi se danes ali čez 15 let bojevali drug proti drugemu*. Čestitke Pertiniju za rojstni dan urar o* d>j____________-.... > »■ ke Saragat je poslal predsedniku poslanske zbornice Pertiniju pri srčno voščilo ob njegovem rojstnem dnevu. Podobna telegrama sta poslala predsednik senata Fanfani in predsednik vlade Colombo. Sestanek KPI in PSIUP RIM, 24. — Danes sta se sestali tajništvi KPI in PSIUP. Delegaciji sta vodila namestnik tajnika Ber-lirvguerja in tajnik PSIUP Vecchieti ti. Razpravljali so o gospodarskem in socialnem položaju in o skupnih akcijah levice. •imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmiiiiiiMtiiimmiittNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiii PRAVA 4 DIPLOMATSKA BOMBA > V LONDONU 105 sovjetskih funkcionarjev izgnanih iz Velike Britanije Vmešani naj bi bili v vohunsko delovanje • Ukrep je londonska vlada sprožila na osnovi informacij bivšega funkcionarja KGB LONDON, 24. — Prava »diplomatska bomba* ie eksplodirala danes v Londonu: britanska vlada je ukazala devetdesetim sovjetskim funkcionar jem. naj v roku dveh tednov zapustijo Veliko Britanijo, torej prizadel eno petino vsega sovjetskega osebja v tej državi. Preiskava o sovjetski vohunski dejavnosti v Veliki Britaniji, ki jo je »Intelligence service* vodil ob sodelovanju ameriške obveščevalne v tujini, pa je prepovedala vrnitev v državo. Vseh 105 oseb. ki so članice diplomatske in trgovinske služ be SZ, obtožujejo, da so vpletene v vohunsko dejavnost. Skupno je v Veliki Britaniji 550 sovjetskih funkcionarjev: današnji ukrep je Skupno zasedanje sindikalnih tajništev CGIL, CISL in UIL RIM, 24. — Zaključilo se je skupno zasedanje tajništev vsedržavnih konfederacij CGIL, CISL in UIL, na katerem so razpravljali o splošnem političnem gospodarskem in sidikalnem položaju ter nega predvideti, niti ni mogoče i 0 bližnjih razgovorih z vlado. Izreči. kako se bodo stvari odvijale 1 delali bodo skupno resolucijo, za drugim petnajstim, ki so trenutno j službe CIA. se je začela na ond- lagi informacij, ki jih je menda prinesel v London neki funkcionar sovjetske obveščevalne službe KGB. Kot so danes uradno potrdili, je ta funkcionar, čigar imena niso javili, pred kratkim prosil britansko vlado za azil. Dobil je dovoljenje, da ostane v državi, v zameno pa je dal britanski obveščevalni službi vse podatke o sovjetskem vohunskem omrežju ter celo o načrtih za nadaljnjo okrepitev tega omrežja. Po temeljiti preiskavi na podlagi teh informacij je zunanje ministrstvo sklenilo izgnati 105 sovjetskih funkcionarjev. Sovjetskemu odpravniku poslov v Londonu Ivanu Ipolitovu je podtajnik v Foreign Officeu Denis Greenhill danes zjutraj izročil dokument, ki daje sovjetskemu jx>slaništvu dva tedna časa, da organizira odhod funkcionarjev. Zunanje ministrstvo ie izjavilo, da ni imela vlada drugih alternativ ter da si še vedno želi izboljšanja odnosov s SZ, Poročilo ministrstva pravi tudi. da ie bil namen današnjega ukrepa odstraniti eno izmed ovir. ki ie v zadnjih letih ogrožala razvoj tesnejšega sodelovanja med obema državama. Na sovjetskem veleposlaništvu še niso na noben način komentirali ukrepa britanske vlade. Predsednik kitajske vlade čuenlaj Je sprejel japonsko vladno delegacijo (Telefoto ANSA-VPI) LONDON, 24. — Uradno so sporočili, da bo žeškoelovaški zunanji minister Jan Marko obiskal Veliko Britanijo 15. in 16. novembra. To je prvi obisk ministra ČSSR v Veliki Britaniji po okupaciji Češkoslovaške. Na vešala! Priznati moramo, da je stari oče Manzoni res dobro poznal italijanski značaj: se spominjate kosila pri don Rodrigu? Ko je pogovor stekel o lakoti, «so vsi soglašali: Lakote ni —pravi prvi — krivi so tisti, ki skrivajo iivei; in peki — pritrdi drugi — ki imajo skrito Uto. Na vešala!* In o potrebi, da bi kar vse dali na vešala, so bili vsi soglasni. Nekaj podobnega se dogaja sedaj z zvišanjem cen. Treba je najti krivca, grešnega kozla: štacunarja, kakor da bi štacu-nar ne opravljal svojega poklica od pamtiveka, v časih lakote in izobilja, ko cene naraščajo, in ko se nižajo. In tako je prišla na dan lepa zamisel o okrožnici prefektom, s pozivom, naj potegnejo iz predalov zaprašena dekreta iz 19. oktobra 1944 in 15. septembra 1947. Ce nas spomin ne vara, je bila leta 1944 vojna, dekret pa se je nanašal na črno borzo. Takrat so si delali iluzije, da bodo lačnim Italijanom zajamčili kruh z birokratsko določbo in so našli krivce: reveže, ki so si pomagali, da so skrivaj prodajali tisto malenkost, ki se jo je še dalo najti. Toda povrnimo se k današnjim časom, k časom «potrošniške civilizacije*, ki je nekakšen temeljni kamen našega «zahodnega» sistema. V brezglavi tekmi, ki je pravzaprav štafeta, med katero se potrošniške dobrine, ko prehajajo a roke enega tekača k drugemu, naizogibno podražijo (to je pač logika sistema), skušajo sedaj zavreti podražitev z ukre- vroti zadnjemu tekaču, ko pa so prea nfmi se na debelo, velika živilska podjetja na industrijski ravni, monopoli. Poleg tega pa je treba upoštevati še psihološki faktor: že dvajset let nas obstreljujejo s propagando, s «Caroselli», z nagradnimi kuponi, pogojuje nas lažna morala, po kateri se edobri* razlikujejo od «slabih» samo po večji ali manjši potrošniški sposobnosti. Vse to se dogaja v državi, ki ima najbolj kaotično raz-deljevalno omrežje na svetu. Spomnimo se samo škandala sadja pod gosenicami buldožerjev, ko pa so v trgovinah breskve in hruške tehtali z lekarniško tehtnico in po cenah, ki so bile nedostopne za večino kupcev. Obstaja nov zakon o trgovini, ki so ga odobrile vse politične skupine, ki pa še vedno ni stopil v veljavo zaradi trdovratnega odpora velikih finančnih skupin. Naša živilska industrija je v veliki meri v rokah tujega kapitala, omrežja veleblagovnic so last močnih monopolističnih skupin, ki lahko manevrirajo tako razdeljevanje kot. cene. Pred tako strukturo ima država zvezane roke. Po drugi strani pa je popolnoma v skladu z logiko sistema — ki obožuje zasebno pobudo — da ne obstajajo sredstva nadzorstva nad nihanjem cen. Zaradi tega oblastem ne preostaja drugega, kot da spet povlečejo na dan zastareli dekret proti štacunarjem, ter pozovejo delavce, naj prenehajo s stalnimi sindikalnimi boji. In tako imamo drugega grešnega kozla, delavca, ki so ga iz žrtve spremenili v krivca naraščanja cen. Sedanji položaj pa je logična posledica gospodarske politike, ki je kapitulirala pred interesi velekapitala: to je cena (in tudi ta narašča), ki jo moramo plačati, ker niso bile uresničene velike družbene reforme in ker se je ustvarilo neravnovesje med interesi privilegijev in javnim interesom. Zato je zaman, da kriči o škandalu prav tista oblast, ki je pripravila egospodarski načrti, a je dopustila, da so resnične, stvarne načrte izdelali veliki monopoli. In ko nastanejo težave, tedaj se poslužujejo metode Manzonijevega don Rodriga in kličejo: «Na vešala, na vešala!*. MARIO DEZMANN PRED NOVIM SOLSKIM LETOM Tudi na srednjih in višjih šolah vpisanih letos več dijakov kot lani V osnovnih, srednjih in višjih srednjih šolah 2355 vpisanih (150 več kot lani) * Porast na znanstvenem liceju, trgovskem zavodu in strokovni šoli V petek, 1. oktobra .se bo začelo novo šolsko leto 1971-72, vpisovanje se je zaključilo, starši kupujejo knjige in razne šolske potrebščine, ravnateljstva šol pripravljajo vse potrebno za začetek pouka, z Bleda pa se danes vrne skupina slovenskih učiteljev in profesorjev, ki so bili tam na seminarju. Vsi si želimo, da bi se pouk na vseh šolah dobro začel in redno nadaljeval do zaključka šolskega leta. Pred nekaj dnevi smo objavili neuradne podatke o številu vpisanih otrok na slovenske osnovne šole, včeraj pa smo zbrali neuradne podatke o številu vpisanih dijakov na srednje in višje srednje šole na Tržaškem. Tudi podatki o srednjih šolah so letos razvese-Ijivi. Na vseh slovenskih srednjih in višjih srednjih šolah je do sedaj vpisanih za šolsko leto 1971-72 skupno 1113 dijakov, in sicer 41 več kot lani (1072). Na osnovnih šolah, kakor smo že poročali, je vpisanih skupno 1242 učencev (64 več kot lani). Na slovenskih osnovnih in srednjih ter višjih srednjih šolah je torej do sedaj vpisanih skupno 2355 učencev in dijakov, to je 105 več kot lani (2250). V prve razrede na srednjih in višjih srednjih šolah je za Šolsko leto 1971-72 vpisanih skupno 366 dijakov, to je 10 več kot lani (356). Na znanstvenem liceju je vpisanih skupno 155 dijakov (25 več kot lani), na klasični gimnaziji in liceju 75 (15 manj kot lani), na učiteljišču 44 (3 manj kot lani), na trgovskem tehničnem zavodu 185 (15 več kot lani), na strokovni šoli 20 (15 več kot lani). Na vseh srednjih šolah je vpisanih skupno 634 dijakov (4 več kot lani), in sicer: Sv. Jakob 65 (7 manj), Sv. Ivan 114 (3več), Katinara 17 (2 manj), Rojan 32 (6 več), Nabrežina 75 (1 več), Opčine 140 (9 več), Prosek 70 (4 manj), Križ 25 (2 več). Dolina 96 (4 manj). V prve razrede srednjih šol je vpisanih: pri Sv. Jakobu 32 (1 več), pri Sv. Ivanu 31 (8 manj), na Katinari 6 (3 več), v Rojanu 16 (5 več), na Opčinah 46 (7 manj), na Proseku 29 (enako), v Križu 9 (2 več), v Nabrežini 37 (15 več), v Dolini 34 (2 več). sJ nar' ^znanstvenem liceju 47 (17 več kot lani), na klasični gimnaziji 9 (18 manj), na učiteljišču 2 (9 manj), na trgovskem tehničnem zavodu 53 (15 več). V prvi razred strokovne šole je vpisanih 15 dijakov (10 več kot lani). Po pregledu gornjih podatkov lahko ugotovimo, da se tudi naša mladina po dokončani srednji šoli usmerja vedno bolj k znan- stvenim in tehničnim vedam, žal pa nima pri tem, glede vrste šol, velike izbire. Tako vidimo velik porast vpisanih v 1. razred zlasti na znanstvenem liceju, na trgovskem tehničnem zavodu in na strokovni šoli, ki je bila ustanovljena šele lansko leto, velik padec pa je na učiteljišču in na klasični gimnaziji. To se pozna tudi pri skupnem številu dijakov na posameznih šolah. Na srednjih, šolah ni velikih razlik v primerjavi z lanskim šolskim letom, glede vpisov v I. razred, razen v Nabrežini, pri Sv. Ivanu, na Opčinah in v Rojanu. Berzanti in Moro pri vladnem komisarju Dr. Abbrescia Je včeraj sprejel tudi gojence akademije PS Vladini komisar in tržaški prefekt dr. Abbrescia je včeraj zvečer v prisotnosti kvestorja D’An-chiseja, polkovnika Del Domna in funkcionarjev komisariata ter prefekture sprejel gojence akademije zbora agentov javne varnosti, ki se od 25. do 27. t. m. mudijo na obisku v naši deželi v okviru šolskih potovanj. Med svojim obiskom v našem mestu, kjer so bili včeraj gostje v vojašnici «Bele-no», si bodo bodoči častniki ogledali kostnico v Redipuglii, bojišča iz prve svetovne vojne na Goriškem, jamo pri Briščikih, grad in katedralo sv. Justa, goriški grad in nekatere druge spomenike in objekte. Vladni komisar dr. Abbrescia je včeraj dopoldne sprejel na vljudnostni obisk tudi predsednika in podpredsednika deželnega odbora dr. Berzantija in Mora, s čimer sta vrnila komisarjev obisk pri njiju ob njegovem prihodu. Vladni komisar je prav tako sprejel pokrajinskega zdravnika dr. Vin-cenza Ronchetta, holandskega gen. konzula v Milanu P. W. H. Scheep-mana, katerega sta spremljala konzul Sferco in podkonzul Rescidd-ni, ter podpredsednika deželnega sveta Amaldai Pittomlja. SINOČI NA POBUDO ZTT V TRŽAŠKI KNJIGARNI Predstavitev faksimilirane izdaje izvodov «Siavjanskega rodoljuba V imenu ZTT je Marko Kravos orisal namene, ki so vodili založništvo pri tej izdaji, o izdaji sami pa sta spregovorila njen urednik inž. Stanislav Renko in avtor spremne študije in opomb prof. Samo Pahor Med sinočnjo predstavitvijo faksimilirane izdaje »Slavjanskega rodoljuba« v Tržaški knjigarni NiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii ORGANIZACIJA HITRE ZDRAVNIŠKE POMOČI PRI PROMETNIH NESREČAH Prvih deset «stebričkov SOS» bo začelo delovati 10. oktobra Celotni program deželne uprave predvideva namestitev okrog 150 takih ..'Jk Mi > * H Jk*, * Agent prometne policije pri »stebričku SOS» pri naravnem predoru na obmorski cesti za zdravstvo odv. Devetag, uvršča deželo Furlanijo - Julijsko krajino med vodilne na področju, ki dobiva spričo stalnega naraščanja motorizacije osnovno važnost. K vedno večjemu številu nesreč na cestah je treba xinreč dodati še mnogokrat naravnost dramatične o-koliščine, ko je treba ranjenca prepeljati v bolnišnico z neustreznim sredstvom, kar v mnogih primerih samo še poslabša njegovo stanje. Uvedba službe hitre cestne zdravstvene pomoči tx> odpravila tudi take nevšečnosti v okviru boja proti »smrti na cestah«, ki zavzema vedno večje in malodane neslutene razsežnosti. Prvih deset »stebričkov SOS« bo postavljenih na naslednjih točkah: dva v tržaški pokrajini (na državni cesti 202 pri km 18 in na državni cesti' 14 pri km 140 + 50 oziroma v bližini naravnega predora), dva v goriški pokrajini (na državni cesti pri 351 pri km 4 + 150 m na državni cesti 55 pri' km 11 + 0,50), dva v videmski pokrajini (na državni' cesti 56 pri km 8 + 330 in na državni cesti 463 pri km 36 + 800), dva v pordenonski pokrajini (na državni cesti 251 pri km 24 + 550 in na državni cesti 13 pri km 86 + 600), dva na področju Tržiča (na državni cesti 14 pri km 121 +115 in na državni cesti 305 pri km 11 + 700). Celotni program, ki ga uresničuje dežela s plodnim sodelovanjem ustanove ANAS in prometno policijo predvideva namestitev okrog 150 takih stebričkov za klicanje rešilnih vozov. Ko bo program v celoti uresničen bo nujna zdravniška pomoč na cestah v naši deželi dosegla stopnjo takšne popolnosti, da bo naša dežela na vodilnem mestu ne samo v državnem merilu. Zaradi prevelike hitrosti s furgonom v drevo Zaradi prevelike hitrosti je 27-letni Angelo Cauter iz Ul. sv. Marka prejšnjo noč med vožnjo s furgonom po Sprehajališču sv. Andreja izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito treščil v drevo. Cauterja in njegovega sopotnika, 18-letnega Luigija Lokata iz Ul. Matteotti, so hudo ranjena potegnili iz šoferske kabine in ju nuj- no odpeljali v bolnišnico, kjer so prvega zaradi izredno hudih poškodb po glavi sprejeli s pridržano prognozo, medtem ko bi moral Lokata, ki ima poleg številnih ran in odrgnin tudi zlomljeno levo nogo, okrevati v dveh mesecih. Z avtom podrl otroka ki je stekel čez cesto Zgodaj popoldne je 22-letni Paolo D’Ambrogio iz Rotonde del Bo-schetto pripeljal s svojim avtom v bolnišnico 9-letnega Stellia Bo-sicha iz Miramarskega drevoreda, katerega je malo prej v Ul. sv. Frančiška pri pasaži Fenice, kjer je stekel čez cesto, podrl na tla. Fantka so zaradi številnih poškodb po raznih delih telesa pridržali s prognozo okrevanja v dveh tednih na I. kirurškem oddelku. krajšo srečanje z avtorjem ali izdajatelji, se je obrestovala v včerajšnji skromni, vendar pa nadvse pomembni slovesnosti, na kateri je Založništvo tržaškega tiska predstavilo v prostorih knjigarne fak-similirano izdajo prvega sloven. tržaškega časopisa «Slavjanskega rodoljuba« iz leta 1849. Ob tej priložnosti se je zbralo v Tržaški knjigarni veliko ljubiteljev slovenske tiskane besede, pa tudi takih, ki jih je že sama radovednost za to edinstveno in dragoceno publikacijo privabila v knjigarno. Predstavitveno srečanje z urednikom te izdaje, inž. Stanislavom Renkom in z avtorjem spremne študije in opomb prof. Samom Pahorjem, je v imenu izdajatelja Založništva tržaškega tiska, začel Marko Kravos. Potem ko je pozdravil prisotne in se jim zahvalil za obisk, je na kratko nanizal namene, ki so vodili pri faksimi-lirani izdaji vseh teh številk »Slav-janskega rodoljuba«, časopisa, ki je, kot znano, izhajal v Trstu leta 1849 — po sloviti pomladi na-r^cJov* rv~ir.—..uDnejsin namenov je bil vzbuditi med zamejskimi Slovenci zanimanje za našo kulturno preteklost, saj časopis verno beleži duha svojega razgibanega časa. Drugi namen, ki si ga je izdajatelj zastavil pri izdaji publikacije, pa je bil dokazati italijanskim sosedom naše globoko vraščene narodnostne korenine in pa našo bogato kulturno preteklost. Pa še tretji namen, ki naj bi se kazal v pomenu, ki ga ima naše mesto v slovenskem kulturnem prostoru, saj je bil Trst eno glavnih žarišč slovenskega časnikarstva. Po tem uvodu je Marko Kravos predstavil ured. faksimilirane izdaje »Slavjanskega rodoljuba« inž. Stanislava Renka in avtorja sprem ne študije Samo Pahorja ter o-pravičil odsotnost tretjega sodelavca pri izdaji tega faksimila, znanega publicista Iva Mihoviloviča. Inž. Renko je najprej postregel prisotnim z nekaj zgovornimi številkami o razvoju tržaškega in slovenskega časnikarstva sploh, nato pa se zadržal pri nagibih, ki so ga vodili pri urejanju tega tiska. Eden od teh je bila tudi živa radovednost v brskanju po naši časnikarski preteklosti, ki se začenja ravno pri »Slavjanskem rodoljubu.« Izvodov tega časopisa v Danes se na Proseku poročita IVAN BUDIN iz Saleža in VERA PRINČIČ od Briščikov Sekcija KPl Zaonik želi mlademu paru vso srečo na skupni Uvljenjski poti. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuiimiinMiiiiiiiHiHiiiiiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiii PO PODATKIH LUŠKE USTANOVE Avgusta v pristanišču 2.799.792 ton prometa V prvih osmih mesecih 22,327.380 ton Več žita, kosovnega blaga in rude Statistična služba Neodvisne u-stanove za tržaško pristanišče je objavila uradne podatke o blagovnem prometu v preteklem avgustu. Ta promet je dosegel 2,799.792 ton ter je bil za 549.192 ton ali za 24,4 odst. večji kakor v lanskem avgustu. V razdobju prvih osmih mesecev je blagovni promet, vključen dovoz surove nafte za naftovod, dosegel 22,327.380 ton ter je bil za 5,104.515 ton ali za 29,6 odst. večji kakor v ustreznem razdobju lanskega leta. Sam uvoz surove nafte je znašal do konca avgusta 16,915.653 ton. Tranzitni promet pa je v avgustu znašal 172.513 ton ter je bil za 27.476 ton ali za 18,9 odst. večji kakor v lanskem avgustu. V prvih osmih mesecih leta je tranzit dosegel skupno 1,488.327 ton ter je bil za 14,3 odst. večji kakor lani. Letos se je povečal promet z žitom, in sicer za 119.185 ton, s kosovnim blagom (za 102.660 ton) z rudami (za 3.241 ton) ter s potrebščinami za ladijske posadke (za 2.394 ton). Tudi Liquigas 7,50 odst. kmalu na tržaški borzi Zakladni minister je s posebno noto (štev. 99331) z dne 17. septembra odobril sklep tržaške trgovinske zbornice o vključitvi konvertibilnosti obveznic Liquigais 7,50 odst. 1971-1991 v spisek vrednotnic, ki notirajo na tržaški borzi. Gre za obveznice z nominalno vrednostjo 1000 lir, ki so konvertibilne v privilegirane delnice družbe, in ki jih je v obtoku za 10 milijard lir. Liquigas bo prvič notirala na borzi 27. septembra letos. polno zbirko »Slavjanskega rodo ljuba.« O pomenu in značilnosti lista ter o vsebini njegove faksimilne izdaje je nato spregovoril prof. Samo Pahor, ki je napisal izčrpno spremno študijo z naslovom »Tržaški Slovenci v letih 1848-49 in Slavjanski rodoljub« ter zaključne opombe k posameznim, šestim številkam časopisa. Prof. Pahor je poleg te študije in študije Ive Mihoviloviča o «Slavjanskem društvu« prispeval še članek o prvem uredniku «Slavjanskega rodoljuba« Ivanu Nepomuku Cerarju. Sledile je krajša diskusija, med katero je bila izražena želja, da bi tej pobudi po izdajanju fak-similiranih izdaj sledile še druge podobne, kot na primer faksimili-rana izdaja »Rdečega propora« in »Partizanskega dnevnika.« Miha Marinko v Kulturnem domu Te dni se je mudil v Trstu čjap, S\rt>fs» foHarar»ijo <2.ITT3 T Miha Tvfp. rinko. V spremstvu predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti si je ogledal Kulturni dom v Ul. Pe-tronio ter se pogovarjal o življenju in kulturnem udejstvovanju Slovencev v Trstu. Komunisti za razpis volitev v jeseni Komunistični voditelji Ingrao, Galluzzi, Lizzero, Flamingi in Ma-lagugini so naslovili vprašanje predsedniku ministrskega sveta in notranjemu ministru, da bi od njiju izvedeli, če nimata za potrebno zanikati glasove in vesti v tisku glede možne odložitve upravnih volitev in razpisati za letošnjo jesen volitve v Trstu in nekem drugem kraju v državi ter tako odpraviti vsako negotovost. Jutri, 26. uri bo septembra ob 15. V TREBČAH PROSLAVA 25-LETNICE odkritja spomenika padlim za svobodo Sodelujejo pevska zbora »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela in «Primorec» iz Trebč, mešani in moški zbor p. d. «Venček» iz Dutovelj ter godba na pihala iz Divače, Pridvora pri Kopru in »Parma« iz Trebč. Sodelujejo tudi člani Slovenskega gledališča. Prirejajo: sekcija ANPI, sekcija KPI, ŠD »Primorec« in PD »Primorec« iz Trebč. V KLUBU V »GREGORČIČEVI DVORANI« pejMi ki jih je skladatelj IVAN GRBEC zbiral 50 let po vsej Primorski in ki jih je za tisk pripravil PAVLE MERKU’, so pravkar izšle. Ob tem dogodku bo o slovenski ljudski pesmi na Primorskem in o knjigi sami spregovoril znani etnolog, sodelavec SAZU. MILKO MATIČE-TOV. V torek, 28. septembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9. Ljudska prosveta PD »SLAVKO ŠKAMPERLE« SV. IVAN prireja glasbeni tečaj za vsa glasbila pod vodstvom prof. EU-jane Zajec In prof. Oskarja Kjudra. Udeležijo se ga lahko otroci od šestega leta dalje. Pojasnila in vpisovanje na sedeža društva vsak večer od 19. do 20.30. Razstave V galeriji »Loža« v Kopru je do 9. oktobra razstava mladih slovenskih likovnikov Vinka Tuška in Rudija Pergarja. Oba sta končala Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. V dvorani Russo galerije Rossoni razstavlja do 30. L m. tržaški slikar Mario Rebez svoja dela s pokrajinskimi motivi Krasa. Cadore fn Kar-nije. V galeriji «11 Tribbio« je do 9. oktobra odprta razstava grafik Hansa Har-tunga. V galeriji »Tergeste« razstavlja do 1. oktobra tržaška slikarka Alba Hre-tia. pretežno kraške in istrske pejsaže. V galerijah Mignon in Rossoni na Korzu Italia razstavlja do 30. t. m. svoje akvarele Carlo Mazzoleni. V galeriji «Cartesius» je odprta o-sebna razstava znanega tržaškega, v Rimu živečega slikarja Righija. Nazionale 16.00 «Love story», Ali MacGravv, Ryan 0’Neal. Techni-color. Fenice 16.00 «11 Vichingo venuto dal sud«. Lando Buzzanca, Pamela Tif-fin. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Eden 16.30 «11 Decameron«. Technicolor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattacielo 16.00 «11 merlo maschio«-Lando Buzzanca, Laura Antonelli-Technicolor. Prepovedano mladim pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Love story». Ah MacGraw, Ryan 0'Neal. Technicolor. Ritz 16.00 «11 grande Jake«, John Wayne, Richard Boone, Mauren OHara. Alabarda 16.30 «All'ovest di Sacra-mento«. Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Terrore nello spazio«. Barry Sullivan. Technicolor. Aurora 16.30 »Confessione di un commissario di polizia al Procu-ratore della Repubblica«. Franco Nero. Technicolor. Impero 16.30 «Bubu», Massimo R®‘ nieri, Ottavia Piccolo. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. ie' tom. Cristallo 16.00, 19.00, 22.00 «Per gra-zia ricevuta«. Nino Manfredi. Te' chnicolor. Capitol 16.30 «Le pecorelle del re-verendo«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Brancaleone alle ero-ciate«. Vittorio Gassman. Techni-color. Vittorio Vencto 16.45 »R gufo e 1® gattina«. Barbra Presan. Technicolor. Prepovedano mladini pod Izletom. Ideale 15.30 «La grande fuga«. Stewe McQueen, Charles Browns, James Cobur. Technicolor. Astra 16.00 «Vamos a matar comp®' neros«. Technicolor. Abbazia 16.30 «Le coppie«. Alberto Sordi, Monica Vitti. Technicolor. KINO «|RIS» PROSEK predvaja danes ob 19.30 in jutri ob 16.00 film: OMICIDIO AL NEON PER LTSPETTORE TIBBS Dramatični technicolor. Igra S. Poitier. Šolske vesti Ravnateljstvo Državnega trgovske® tehničnega zavoda s slovenskim učnin jezikom «žiga Zois« - Trst, sporoča da bo začetek šolskega leta 1971—7' v petek, 1. oktobra 1971 s šolsko m® šo v cerkvi pri Sv. Ivanu ob 8. vri Ravnateljstvo Državne srednje šol' »Igo Gruden« v Nabrežini sporoča, dl bo začetna šolska maša dne 1. oM° bra 1971 ob 9. uri v nabrežinski žup ni cerkvi. Ravnateljstvo Državnega znanstva nega liceja s slovenskim učnim Je zikom v Trstu «France Prešeren« sporoča, da bo začetna šolska maši v petek. 1. oktobra 1971, ob 8. ur v cerkvi pri Sv. Ivanu. Ravnateljstvo Državne srednje šo le «S. Gregorčič« v Dolini sporoča da bo začetna šolska maša v pete! 1. oktobra 1971 ob 9.30 v dolinski župni cerkvi. Po maši gredo učenci v šolo po prva navodila. Danes začetek kongresa o oživljanju Danes se bo ob 9. uri začel v konferenčni dvorani tržaške bolnišnice 25. kongres o oživljanju, ki ga prireja italijansko združenje anesteziologov. Prisotno bo večje število znanstvenikov svetovnega slovesa, med katerimi naj o-menimo Angleža Mclntosha, ki ga imajo za očeta modeme anesteziologije. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC — SKEDENJ priredi SLIKARSKO RAZSTAVO VLADIMIRA KLANJŠČKA Otvoritev bo danes ob 18. uri. Razstava bo odprta do vključno 10. oktobra ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Vabljeni! Vstop prost! Šest sodobnih ladij na progi Trst-Kitajska Na novi pomorski progi Trst -Kitajska bo 10. oktobra odplula tretja ladja, 26.058-tanska motoma enota «Mare Sereno«, ki pluje pod italijansko zastavo. Ladja bo vkrcala blago v Trstu in na Reki ter bo nato odplula v Šanghaj in v druga kitajska pristanišča. Na novi progi, ki se v naši luki oslanja na društvo Adria Lines, bo plulo šest sodobnih ladij po 25—26.000 ton. Predstavniki sindikata upokojencev pri podžupanu Podžupan Lonza je včeraj sprejel na občini delegacijo sindikata upokojencev treh sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Predstavniki upokojencev so obvestili Lonzo o zelo težkem položaju, v katerem se nahajajo upokojenci INPS ter zahtevali, naj občina u-resniči nekatere posege v prid te kategorije. Prvi korak naj bi bil posebna cena na mestnih prevoznih sredstvih, poleg tega pa so tudi predlagali zgraditev hiš za u-pokojence INPS, v katerih naj bi delovala tudi restavracija ali menza. Podžupan Lonza je zagotovil, da se bo osebno zanimal za ta vprašanja ter da bo obvestil župana, občinsko upravo in občinski svet. SPDT priredi 3. oktobra avtobusni izlet v Rezijo s srečanjem s planinci iz Slovenije. Odhod ob 6. uri iz Trsta (zač. Ul. F. Severo). Prihod v Ravenco (Prato di Resia) okrog 9. ure. Sledi skupni izlet na sedlo Krnice (1101 m) in nato preko Nizkega vrha (1474) na vrh Košaca (1500 m), sestop na sedlo Krnica in nato v dolino Učje, kjer bo čakal avtobus, ki bo pripeljal neplanince, ki so opravili izlet z avtobusom. Povratek za vse preko doline reke Ter do Tarčenta in Čedada. Cena 1500 lir (člani), 1800 Ur (nečlani). Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Komisija za mladino in šport pri SKGZ ln Avtonomna tržaška federacija ZKMI prirejata 26. septembra 1971 izlet V IDRIJO NA SREČANJE MLADINE z obeh strani meje ob 30. obletnici revolucije. Na sporedu so govori in razgovori, ogled športne palače, gimnazije, muzeja in prve partizanske tiskarne na Vojskem. VOŽNJA STANE 1000 LIR. V Trstu se lahko prijaviš v Ul. Geppa 9 (tel. št. 31119). Odhod iz Trsta ob 7. uri s Trga Ulpiano. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 25. septembra UROŠ Sonce vzide ob 6.55 in zatone 18.59 — Dolžina dneva 12.04 — Lu na vzide ob 14.02 in zatone ob 22.05 Jutri, NEDELJA, 26. septembra JUSTA Vreme včeraj: Najvišja temperatur* 20 stopinj, najnižja 15, ob 19. ur 19,6 stopinje, zračni tlak 1020,6 st« noviten, veter 3 km/h, severozahod nik, vlaga 78 odst., nebo- 7 desetini pooblačeno, morje mimo, temperatur® morja 20,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. septembra 1971 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa i* 6 oseb. UMRLI SO: 77-letna Carolina Zof' zenon por. Comocino, 77-letni Sel vatore Caputo, 72-letna Grazia L®z' žaro vd. Zanni, 84-letna Maria Svetina vd. Tqmini, 70-letni Ottaviano Vascon, 80-letna Angela Giraldi vd-Bernich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AH’Angelo d'Oro, Trg Goldoni 1 Cipolla, Ul. Belpoggio 4, Ai Du Lucci, Ul. Ginnastica 44, Miani, Dre' Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Man zoni, Trg Sonnino 4, INAM Al Ce dro, Trg Oberdan 2, Ai Gemelli, ® Zorutti 19/c. Darovi in prispevki Za šolo - spomenik NOB v Cerknei darujejo Ladi Kuret 500 lir, Zori Ferluga 500 lir, Ondina Kralj 51 lir, Jelka Legiša 1000 lir, Boris Si ca 500 Ur, Toma Tomazetič 500 1* Aleš Pertot 500 lir, Silvan Perna čič 500 lir. Sonja Košuta 1000 111 Igor Biekar 1000 lir, Boris Zerj* 23.400 Ur. 24. t. m. je preminil naš dragi Anton Kovačič Pogreb bo danes ob 14. uri ** mrtvašnice glavne bolnišnice. žalostno vest sporočajo sin Edvin, brat Edvin, snahe, vnuki in drugi sorodniki Obč. pogrebni zavod T.F. tel. 38608 KAM GRE DEŽELNI DENAR 27. IN 28. T. M. V MEDNARODNEM CENTRU ZA TEORETSKO FIZIKO V MIRAMARU Srečanje evropskih radioastronomov Precejšnja pomoč deželne uprave ki se ukvarjajo s preučevanjem sonca tečajem za strokovno usposabljanje Organizacijske priprave za gradnjo velikega evropskega radioteleskopa Kakšne naprave ima tržaški radioastronomski center V ponedeljek, 27. t. m., se bo pričelo na mednarodnem centru za teoretsko fiziko srečanje radioastronomov, ki se ukvarjajo s preučevanjem sonca. Tudi do tega srečanja je prišlo v Trstu po zaslugi tukajšnjega astronomskega observatorija, prvi pobudnik zanj pa je prof. Abrami. Nanj in na njegova sodelavca, prof. Zlobca in prof. Santina, smo se torej obrnili za nekaj pojasnil o srečanju samem in o tej panogi, s katero se i i splošno ukvarjajo tudi v Trstu. — Želeli bi nekaj podatkov o tem srečanju in o njegovem pomenu. — Seminarja se bo udeležilo približno 30 članov organizacije CE-SRA (Comitee of European Solar Radio Astronomers), ki so že imeli prvi stike na podobnem srečanju v Utrechtu letos februarja. Gre za ožjo skupino, ki si je zadala precej ciljev, prvega med vsemi ravno tega, da združi vse tiste skupinice, ki se v Evropi ukvarjajo s temi raziskovanji, ki pa delujejo trenutno še zelo razkropljeno. Bolj konkretno sta namena dva: izmenjava raznih podatkov in izkustev, predvsem pa načrt za gradnjo velikega evropskega radioteleskopa, ki bi lahko bil kompetitiven s tovrstnimi inštrumenti v Avstraliji, kjer se je ta panoga do sedaj najbolj razvila. To so sicer šele prvi koraki, saj trenutno še ni bilo govora o kraju, kjer bi ta radioteleskop zgradili niti še ni potrebne povezave med vsemi evropskimi raziskovalci. Zato pa bodo tokrat v ospredju predvsem organizacijski problemi. Srečanja se bodo udeležili znanstveniki s Francije, Nizozemske, Anglije, Nemčije, Švice in Belgije, v CESRA pa sta zastopani še Norveška in češkoslovaška. — Kakšni so nameni in cilji ra-dioastronomije pri proučevanju sonca? — Z radioastronomskimi napravami je možno preučevati predvsem zgornji del sončne atmosfere, tako imenovano korono, ki je zaradi močnega sija spodnjih delov povsem nevidna (razen v primeru sončnega mrka) s tega dela pa izhajajo električni valovi z dolgimi valovnimi dolžinami in vsi drobci, ki prihajajo s sonca. Na radijsko emisijo vplivajo sončni izbruhi, predvidevanje teh izbruhov pa je bistvenega pomena pri nekaterih drugih raziskavah. Važno je predvsem za vesoljske polete, saj bi lahko sončni izbruhi s svojo močno emisijo bili zelo nevarni za ljudi v vesolju in prav zaradi tega večina ter raziskav podpirajo ravno ustanove, ki se ukvarjajo z astronavtiko. Sončno delovanje, ki ga izražajo koronalne emisije, ima tudi velik vpliv na Zemljo in na meteorologijo. Končno je radio-astronomija važna za preučevanje mm : h Z desne proti levi: pobudnik srečanja radioastronomov prof. Abrami in njegova sodelavca dr. Zlobec in dr. Santin sonca in njegove strukture. — S sončno radioastronomijo se bavite tudi v Trstu. Kakšne cilje imate in s kakšnimi napravami razpolagate? — V Trstu je radioastronomski center šele v razvoju, možnosti pa so trenutno še precej majhne. Najvažnejši aparat je parabolični radiopolarimeter pri Bazovici, ki trenutno deluje samo na eni valovni dolžini. Nasa prva skrb je, da to napravo povečamo in izboljšamo, v načrtu pa imamo predvsem da delovanje radiopolarime-tra razširimo na več valovnih dolžin, tako da bi lahko raziskovali večji del sončne atmosfere. Vsaka valovno dolžina je namreč značilna za določeno atmosferino plast, do sedaj pa lahko raziskujemo predvsem tranzicijski del med kro-mosfero in korono. Poleg tega razpolagamo še z majhnim intrafe-rometrom, katerega delovanje pa je zelo omejeno. — Je kaj možnosti, da bi za te izboljšave dobili primemo podporo? — Nekaj podpore si pričakujemo predvsem od ministrstva za raziskavo in predvsem od CNR (Co-mitato Nazionale per la Ricerca), Slednji je trenutno šele prebolel hudo krizo, od te ustanove pa bo tudi odvisna bodočnost astronomskih centrov, predvsem če bodo ti postali odvisni od univerze. Pred kratkim je namreč v okviru CNR nastal oddelek za astronomske raziskave, ki bi moral nadoknaditi morebitno napredovanje finančne n podpore, ki so jo astronomski observatoriji imeli do sedaj kot avtonomni raziskovalni centri. UROŠ KOREN j Mali radioteleskop pri Bazovici: odprto okno na nevidni del Sonca tlllflllRtlll«MiaillltlMlllltl>B|l>BM»>|*ll>>l||BIII||B»fnBlll|l|||||>||||M|lllllllllllllllllaiBaaliaaiall,lllllAUU||||lll|||B IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA VINJEN JE POVZROČIL TROJNO TRČENJE AVTOV Pretor ga je obsodil na zaporno in denarno kazen Pred tržaškim okrožnim sodnikom dr. Barbagallom se je včeraj moral zagovarjati 44-letni Giovan-ni Clobass iz Ul. A. Antico 3, ki je bil v smislu čl. 132 cestnega zakonika obtožen, da je zaradi vinjenosti povzročil prometno ne- Clobas je malo pred 22. uro 23. maja letos vozil po Reški cesti proti mestnemu središču avto fiat 1100, v katerem je sedela tudi njegova lastnica, 68-letna Emma Cau-rioioh por. Colbasso iz Ul. A. Antico 3. Kot so pozneje ugotovili karabinjerji, je šofer precej naglo vozil, zaradi česar je pri po slopju s hišno številko 48 nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v parkirani fiat 800, last 35-letnega Ruggera Giun-ta iz Ul. S. Pasqua(le 53. Močan sunek pa je potisni manjši fiat nekoliko naprej tako, da je le-ta čelno zadel ob drug parkirani avto na desni strani cestišča, tržaško sinico 1000, last 30-letnega Gior-gia Gregorija z Reške ceste št. 48. Na včerajšnji razpravi je bil Clobas odsoten. Tožilec dr. Civello je predlagal zanj 15 dni pripora in 100 tisoč lir globe, branilec odv. Padovani pa se je potegoval za najnižjo kazen. Pretor dr. Barbagallo je obtoženca spoznal za krivega pripisanega mu prekrška in ga obsodil na 20 dni pripora in 50 tisoč lir globe. ----------------- • Župan je določil na področju ulic Limitanea, Padovan in Ghir-Iandaio naslednje prehode za pešce: na Ul. Limitanea, na križišču z Ul. Ghirlandaio, na Ul. Ghirlan-daio na križišču z Ul. Limitanea, na Ul. Ghirlandaio, na križišču z Ul. Padovan ter na Ul. Pado- .... o*.«., van na križišču z Ul. Ghirlandaio. I sprejetega dogovora o • Predsednik republike je poslal venec, ki ga bosta nesla dva člana njegove osebne straže, na pogreb vojaškega pilota kapitana Valentina Janše, ki je izgubil življenj'' pri padcu letala v neposredni bližini Palmanove. Pogreba se bo v imenu predsednika republike u-deležil njegov dodatni svetnik kapitan korvete Marcello Pirozzi. V zadnjih petih letih so ustanovam na Goriškem namenili 164.000.000 lir ■ V celoti je v ta namen dežela potrošila dve milijardi lir ■ Zakaj ni nobenega slovenskega tečaja? Pomoč iz krožnega sklada industrijama na Goriškem Upravni svet krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem je te dni sprejel sklep o dvojnem posegu na Goriškem. Sklad bo dovolil posojilo v višini 500 milijonov lir družbi Precem iz Viiless, ki proizvaja cementne izdelke, in družbi »Silrne* iz Gradišča, ki izdeluje protiuteži za pralne stroje. Kam gre deželni denar? V zadnjem času v časopisju precej beremo o deželni pomoči tej ali oni ustanovi o javnih delih, ki se gradijo z deželno pomočjo. Naša dežela potroši vsako leto desetine milijard lir, da bd pomagala raznim javnim ustanovam, pa tudi zasebnikom, da uredijo šole. ceste, javne zgradbe, trgovine, hotele, tovarne itd.. Deželna uprava skrbi tudi za šolstvo na vseh področjih. S tem v zvezi je izdala celo vrsto zakonov, ki določajo razne podpore otroškim vrtcem, srednjim šolam in univerzi, podpore za prevoz dijakov, podpore za univerzitetno menzo. itd. Nekateri trdijo, in to v nekaterih primerih upravičeno, da dežela na tak način razmetava denar. Do pred petimi leti teh obilnih deželnih podpor ni bilo. pa so stvari šle povsem normalno svojo pot brez zastojev. Danes pa se marsikdo s takimi podporami okorišča. Pri nas obstajajo razne ustanove bolj ali manj javnega značaja, nekatere s polnopravnim priznanjem ustreznih javnih oblasti, ki skrbijo za strokovno usposabljanje mladeničev in mladenk. V glavnem skrbijo za to usposabljanje strokovne šole. vendar so okrog teh šol zrasle nekatere ustanove in nikomur ni prišlo na misel, da bi iste predmete, ki jih učijo v teh na pol zasebnih šolah, poučeval v državni šoli. Te ustanove so dobile ne le priznanje državnih, deželnih, pokrajinskih in občinskih o-blasti. dobile so in dobivajo tudi obilno podporo iz raznih javnih fondov. Poglejmo kako finansira deželna uprava take ustanove na Goriškem. V zadnjih petih šolskih letih, od leta 1966 do leta 1971, so deželno podporo za take tečaje dobile na Goriškem, na podlagi deželnega zakona štev. 35 iz leta 1965, naslednje ustanove: ENALC, INAPLI, CIFAP, Pokrajinska uprava. INIA-SA, Ente scuola edilizia, ANCIFAP, ERSA. Vse te ustanove imajo več tečajev za strokovno usposabljanje na trgovsko - uradniškem področju kot tudi na področju strokovnega usposabljanja delavcev. Tu so tudi tečaji za usposabljanja na kmetijskem področju (ERSA) in državnih kovinarskih tovarn (ANCIFAP). Podpore daje dežela ne le za vzdrževanje teh tečajev, marveč plačuje tudi potne stroške mladeničem. ki obiskujejo te tečaje, če prihajajo nanje iz drugih občin. Za potrebe tovrstnih ustanov na Goriškem je v zadnjih petih šolskih letih dežela dala približno 67.000.000 lir za podporo tem ustanovam ter 97.000.000 lir za podporo učencem, ki posečajo tečaje za strokovno usposabljanje. Skupno so torej ustanove na Goriškem dobile v petih letih 164.000.000 lir. To je precejšnja vsota, vedeti pa moramo, da je deželna uprava v ta namen porabila za potrebe podobnih ustanov na vsem deželnem ozemlju v petih letih nad dve milijardi Mr. Med ustanovami, ki so bile deležne tako obilne deželne podpore, ni ne na Goriškem ne na Tržaškem, nobena slovenska ustanova. Večkrat tarnamo, da nimamo strokovnih šol. niti tečajev za usposabljanje delavcev ali trgovcev v slovenskem jeziku, vendar na tem področju nismo sami nikdar ničesar napravili. Kmečka zveza je priredila strokovne tečaje v sloven skem .jeziku po slovenskih vaseh, za to je baje tudi dobila podporo iz deželne blagajne, vendarle iz zakonov, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Strokovnih tečajev na drugih področjih pa doslej nismo imeli. Morda bi bilo prav. da bi se pričelo s tem ukvarjati kako strokovno združenje (n. pr. Slovensko gospodarsko združenje). Brez dvoma bi našh mlade ljudi, ki bi se strokovno usposabljali v slovenskih tečajih in seveda bi morala deželna uprava podpirati tudi tako slovensko ustanovo, kot podobno itaMjan-sko krajevnega ali vsedržavnega značaja. Večkrat tarnamo, istočasno pa zanemarjamo možnosti za podporo iz javnih sredstev. VESTI Z ONSTRAN MEJE Odkup grozdja v Brdih po 300 in 400 din za kg Uprava kleti na Dobrovem upa, da si bo kljub slabši letini zagotovila dovolj grozdja za predelavo - Nova knjiga o telesni vzgoji, namenjena tudi slovenskemu učiteljišču v Gorici V Goriških Brdih se bo proti koncu septembra začela trgatev. Spričo toče in drugih vremenskih neprilik med rastjo in dozorevanjem jagod bo pridelek sicer za okoU 30 odstotkov manjši od običajnega, toda zato so precej povečali odkupne cene grozdja. Zadružna klet na Dobrovem bo grozdje belih sort odkupovala povprečno po 300 starih dinarjev, črnih sort pa po 400 dinarjev za kilogram. Seveda pa bo grozdje moralo vsebovati ustrezen odstotek sladkorja. Tisti vinogradniki, ki bodo kleti prodali ves svoj pridelek grozdja vrste rebula in merlot, bodo za vsak kilogram odkupljenega pridelka dobili še dodatnih 30 starih dinarjev. Letošnje odkupne cene grozdja so najvišje, kar so jih kdajkoli doslej imeli v Goriških Brdih. Tudi te cene pa predstavljajo le akontacijo, iiiimimiiiiimiiiimiiiiiimimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiimiimiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiimiiiimimiiimiiimiiiiiiiiiiiitmmiiimitiiiiiiiiiiiiimiimimiin GORIŠKA INDUSTRIJA V AVGUSTU Gradnje petrolejskih ladij zagotavljajo večletno polno zaposlitev v ladjedelnici V avgustu dograjenih 12 hiš s 67 stanovanji in 3 gospodarska poslopja Tudi v preteklem avgustu smo imeli na Goriškem, čeprav v manjši meri kot v prejšnjih mesecih, številna sindikalna gibahja med industrijskim delavstvom. Zlasti velja to za nekatere kovinarske industrije na tržiškem področju, kjer so večkrat stavkali v tovarni vijakov zaradi mezdnih poviškov, dalje v podjetju Ansaldo S. Gior-gio itd. Tudi delavci v oddelku za plastične artikle in oddelku za cevi v ladjedelnici so imeli nekaj krajših stavk v drugi polovici avgusta v protest zaradi nameravanega skrčenja delavskega staleža z odpusti in proti oddaji del v posebnih speciaMziranih napravah zasebnim podjletjem. Po drugi strani pa so že od samega začetka poravnali spor v podjetju SI—MO in podpisaU nov sporazum. Omenimo naj tudi nekaj stavk pristaniških delavcev v Portorose-gi, ki so bile v zvezi s funkcio- ■iimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHfnimimiimimiiiiiiiimiiitiiimiiiifriiuiiifiiniimmmiiiiiiiiinmtmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitifNivfimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiitiiiiiiiiiii MED ČETRTKOVIM OBISKOM Upravitelji iz Trbiža na razgovorih pri občinskih upraviteljih v Tolminu Proučili so možnosti za večje sodelovanje med obema občinama pri razvoju turizma in prometa - Obisk sindikalne delegacije železničarjev CGIL v Novi Gorici Tolmin so v četrtek obiskaU župan Michele Stoffie in drugi zastopniki občinske uprave iz sosednjega Trbiža. Na obmejnem prehodu Predel so jih sprejeli tolminski župan inž. Ferdo Papič s sodelavci. Skupaj so se potem odpeljali v tolminski hotel «Krn», kjer so bili razgovori. Obširno so razpravljali o stikih in sodelovanju med obema občinama oziroma mestoma ob meji. Ugotovili so, da so stiki dobri, toda številne možnosti za nadaljnjo sodelovanje so še neizkoriščene. V poštev prihaja predvsem skupna politika pri pospeševanju turizma oziroma prometa, ki se odvija na območju med jugoslovansko - italijansko - avstrijsko tromejo pri Trbižu ter Predelom oziroma Gornjo Soško dolino. Obe občini sta zainteresirani, da se v Trbižu oziroma v Posečju ustari čimveč turistov, ki prek tega območja potujejo k morju. To so predvsem gostje iz Nemčije, Avstrije in skandinavskih dežel. Sedaj kolone avtomobilov s turisti potujejo k morju predvsem prek Vidma, mogoče pa jih bi bilo vsaj delno preusmeriti čez Trbiž in dalje prek Predela in Soške doline k morju. Na včerajšnjih pogovorih so o o-menjenih vprašanjih sprejeli več konkretnih sklepov, ki zavezujejo obe sosednji občini. V tem okviru so razpravljali tudi o funkciji zimsko - športnega in turističnega centra, ki ga razvijajo v Bovcu in na Kaninu. Konzorcij za zgraditev tega središča je na pogovorih zastopal poslanec v jugoslovanskem parlamentu ing. Viktor Klanjšček iz Tolmina. « « • Novo Gorico je v četrtek obiskala devetčlanska delegacija strokovnega sindikata italijanskih državnih železnic, ki je včlanjena v CGIL in deluje na območju vseh treh Benečij. Delegacija je bila gost odbora sindikata prometa in zvez socialistične repubUke Slovenije. Na celodnevnem posvetovanju so podrobneje govorili o delovanju sindikatov v obeh državah v interesu delavskega razreda. Gostitelji so svoje goste še posebej seznanili z ustavnimi spremembami v Jugoslaviji ter razvijanjem samoupravljanja. Zatem se je razvila razprava tu di o nekaterih konkretnih problemih. Slovenski sindikalni delavci so skupaj s predstavniki železnic opozoriU goste, da italijanska in avstrijska stran ne spoštujeta medseboj- nem sodelovanju vseh zainteresiranih, ko gre za spreminjanje tarif na prograh, ki vodijo po mejnem območju vseh treh držav in po katerih gre tranzitni promet. Posledica tega je seveda upadanje prometa na goriški progi, ki nima usklajenih tarif s progami, ki vozijo proti Trstu po italijanskem o-zemlju. Slednjič so govorili tudi o problemu mednarodnega železniškega prehoda v Gorici, po katerem se odvija le promet blaga Italije in Jugoslavije. Sindikati obeh držav sodijo, da je treba ta prehod prekategorizirati tudi za blago tretjih držav. Sestanek med IACP in sindikati Sindikalna zastopnika Zuliani (C GIL) in Battistel (CISL) sta se včeraj sešla s predsednikom go-riškega zavoda za ljudske hiše Cellijem, ki ju je seznanili s pripravami za ustanovitev deželnega konzorcija zavodov za ljudske hiše. S pomočjo tega konzorcija bodo osredotočili nekatere strokovne u-rade. Tako bodo lahko znižali režijske stroške. S tako prihranjenim denarjem bodo lahko zgradili več ljudskih stanovanj. Sindikalna zastopnika sta izrazila pripravljenost, da omenjena sindikata pomagata pri uresničitvi te zamisli. Sindikati menijo, da je potrebno čimvečje sodelovanje za ljudske hiše. Popoldne je predsednik Cellie sprejel tudi župana iz Šempetra ob Soči' Ciana, kateri mu je obrazložil conski načrt, ki ga je pred kratkim odobril deželni urad za urbanistiko. V tem načrtu je predvidena tudi lokacija za gradnjo ljudskih hiš. Ker se ta občina nahaja v bližini1 Tržiča, čutijo tudi precejšnje potrebe po stanovanjih za delavce, ki so zaposleni v tovarnah tržiške industrijske cone. nalnimi avtonomijami, ki jih je priznalo mornariško ministrstvo papirni tovarni Timavo za gradnjo njene zasebne operativne obale na škodo dela v Portoresegi. Na področju industrijske proizvodnje so v avgustu zabeležil; največje uspehe v tržiških ladjedelnicah, kjer so 22. avgusta splovili 139.00(>-tonsko petrolejsko ladjo »Luigi Esse* ter začeli z gradnjo druge podobne ladje z nosilnostjo 136.000 ton, ki bo usposobljeno za prevoze ne samo petroleja in derivatov, ampak tudi drugih rudnin. V septembru je bila predvidena tudi splovitev petrolejske velikanke «S. Rosalia* z nosilnostjo 228.000 ton, kateri naj bi sledila tudi splavitev 250.000-tonske petrolejske ladje «Esso Italia*. V načrtu imajo nadalje gradnjo 8 velikih petrolejskih ladij, ki si bodo med seboj precej podobne in s tem je za daljšo dobo zajamčena stalna in polna zaposlitev delavcev v teh ladjedelnicah. ’ i Pa še nekaj o regulacijskem načrtu za tržiško pristanišče, ki so ga sredi avgusta predložili pristojnim organom v pregled in odobritev. V načrtu (o katerem smo že pisaM), so predvidena številna večja dela za reorganizacijo in modernizacijo ter povečanje tega pristanišča in njegovih naprav. Predvideni stroški v ta namen bodo znašali 27 milijard lir porazdeljenih na večletno dobo. Seveda bi bilo potebno, da pristojni organi predloženi načrt čimprej odobrijo in tako omogočijo vključitev njegove izvedbe v «sinji načrte za pristanišča, ki predvideva številne olajšave pri njihovi gradnji. V gradbeništvu ni bilo v zadnjem trimesečju kakšnih bistvenih sprememb, zlasti kar zadeva zasebne stanovanjske in druge gradnje. To je razvidno tudi iz statističnih podatkov, ki jih je zbrala trgovinska zbornica in iz katerih je razvidno, da so v preteklem juliju dogradili 12 stanovanjskih hiš in 3 stavbe za gospodarske potrebe: v teh hišah je 67 stanovanj z 207 sobami in 220 drugimi prostori ter 83 lokalov za gospodarske namene. V juniju in juliju pa je bilo predloženih še 68 načrtov za gradnjo hiš s skup no 234 stanovanji, ter načrti za 9 gospodarskih poslopij z nad 700 koristnimi prostori. • Na dvorišču svoje hiše v Moši je včeraj zjutraj padla 81-letna Alojzija VeUšček vd. Bordon. Ima razne poškodbe na desnem kolenu. V goriški bolnišnici se bo zdravila 40 dni. •■iiiiiiaiiaiu«uiiiiaiiiiiiuaiiiiiMiii«Bai«iigiiiaaiiiiiiiiai«BiaMiiiiiilia««littiaaiiiiiiiiiiiiiiiilMilBil,|l,,,vll,ailia|llall9 OKRAJNO S0DISCE V GORICI TRGOVKA IZ ŠTANDREŽA NI PRIJAVILA SLUŽKINJE Sodnik jo je obsodil pogojno na denarno kazen Na zadnjem zasedanju okrajnega sodišča v Gorici je sodnik dr. Man-gone obravnaval tudi \ primer trgovke Vide Paoletti iz Štandreža, na trgu št. 10, ki se je branila plačati šest glob v skupnem znesku 86 tisoč lir. Izvor vsega njenega zla je bil v nedavnem obisku inšpekcije urada za delo, ki je dne 15. marca letos presenetil v njeni trgovini 17-letno Marijo Ličen iz Oseka. Lastnica trgovine Vida je bila takrat zaradi bolezni odsotna iz lokala in inšpektor je tam slučajno našel Marijo Ličen, ki je bila sicer zaposlena kot gospodinjska pomočnica. Obtoženka se je pri razpravi zagovarjala, da ji niso bili znani predpisi, ki urejujejo najemanje tuje delavne sile. Spričo te nevednosti, ki je pa sodišče ne upošteva, je bila Vida obsojena na plačilo 1000 lir ker je vzela na delo tujo državljanko brez delovne knjižice; dalje bi morala plačati 1000 lir ker zanjo ni imela plačilnega izvida: potem 8000 lir ker zanjo ni plačala zavarovanja; 61.000 lir ker ni plačala zavarovalnih pristojbin, družinskega sklada in drugih prispevkov; 5000 lir ker ni plačala prispevkov INAM in Gescal ter končno jo je prijavila še policija, ker ni v roku 24 ur prijavila bivanja tuje državljanke v svoji hiši. Po zashšanju obtoženke in nekaterih prič ter po zagovoru odv. Teste je sodnik potrdil odlok za plačilo naštetih glob v skupnem znesku 86 tisoč lir ter jim dodal se sodne stroške. Upošteval pa je okoliščine ter je določil, da je kazen pogojna in je ne bodo vpisali v kazenski list. Drž. tožilec odv. Macoratti; sod nik dr. Mangone; zap. Massi. Goriški predstavniki SDZ pri Giustu V četrtek je deželni odbornik za šolstvo Giust sprejel delegacijo go-riške SDZ, ki so jo sestavljali predsednik dr. Bratina, tajnik dr. Bra tuž, odbornik Terpin ter občinski odbornik dr. Paulin in pokrajinska svetovalka Ferletič. Delegacijo je spremljal deželni svetovalec dr. Štoka. Predstavniki SDZ so v daljšem razgovoru podrobneje analizirali stanje goriških slovenskih šol. Posebej je delegacija predočila obupno stanje slovenskih šolskih stavb. Odbornik Giust je izrazil pripravljenost deželnih organov pri reševanju teh problemov, posebej se je zadržal pri obraivnavanju novega deželnega zakona, ki bi moral čimprej smotrneje, urediti vprašanja vseh šol v deželi. Odbornik Giust je zagotovil, da bo probleme slovenskih šol podrobno zasledoval im podpiral. Delegacija je odborniku prikazala tudi nekatere probleme števerjan-ske občine glede uvajanja polnega šolskega pouka, problem Alojzijevi-šča in sirotišča. Ob koncu so predstavniki SDZ naprosili odbornika naj posreduje pri pristojnih oblasteh da bo čimprej prišel v diskusijo predlog šolskega zakona Škerk - Belci. Vozni red avtobusov na Oslavjc in pokopališče Vodstvo mestnih avtobusov v Gorici sporoča, da bo od nedelje 26. t. m. stopil v veljavo vozni red mestnih avtobusov Gorica - Oslav-je in Gorica - mestno pokopališče. Ob delavnikih bo ostal urnik voženj nespremenjen, ob nedeljah pa bodo voziU avtobusi po tem voznem redu: Št. 6 — Odhod s Travnika ob 9., 10., 11., 12., 15., 16.15, 17. Odhod s pokopališča ob: 9.20, 10.30, 11.30, 12.20, 15.35, 16.35 in ob 17.20. Št. 7: Odhod s Travnika ob: 9.35, 12.35, 15.50, 17.35. Odhod z Osla v ja: 9.45, 12.45, 16., 17.45. Slovensko gledališče v Trstu razpisuje abonma za sezono 1971/72 v (ioriei Po lanskem velikem uspehu bo Slovensko gledališče v Trstu skupno s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ob sodelovanju Ustanove za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.), tudi letos organiziralo v Gorici redno gledališko sezono, za katero razpisuje abonma. Abonma velja za osem predstav, pet izmed njih v tzvedbi SG. dve v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, eno pa bo uprizorilo Mestno gledališče ljubljansko. Da bi abonentom zagotovili stalne sedeže in se tako izognili lanskoletnim neprilikam z razporeditvijo gledalcev ob posameznih predstavah, so organizatorji sklenili, da bodo vse abonmajske predstave v gledališču Verdi in v Katoliškem domu, medtem ko bodo v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu predstave izven abonmaja. Repertoar za abonente: 1. Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama in komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. Wilder, VVilUams, Jones: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia delTArte - Dušan Jovanovič: IGRA O TREB RO-GONOSCIH (komedija) 6. Federico Garcia Lorca: DOM BERNARDE ALBE (žaloigra -gostovanje PDG) 7. Branislav Nušič: POKOJNIK (komedija - gostovanje PDG) 8. Andrej Hieng: OSVAJALEC (drama — gostovanje MGL) „ Vrste abonmajev In cene: RED A (mesto) 4.000 Ur RED B (okoUca) 4.000 > MLADINSKI 1.500 * DRUŽINSKI 1.500 » Družinski abonma lahko kupijo vsi člani družine, v kateri ima en član že osnovni abonma. V ceni okoliškega abonmaja je vključen prevoz. Abonmaje dobite v Gorici pri A. Košuti, Ut. MameU 8, tet. 5265 in na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, v okoUci pa na sedežih prosvetnih društev. ker bodo vinogradniki pozneje udeleženi tudi pri dohodku, doseženem s prodajo vina. Zaradi ugodnih odkupnih cen sodijo, da bodo v Brdih odkupili ves pridelek grozdja, s čimer si bo vinska klet na Dobrovem, kljub letošnji slabši letini, zagotovila dovolj surovin oziroma grozdja za predelavo. Kleti si s svoje strani prizadevajo, da bi v maloprodaji spro-stiU cene vina. Slednje so sedaj določene, sprostitev pa bi pomenila njihovo zvišanje. S tem bi kmetijski kombinat lahko kmetom plačeval grozdje po primernejših cenah, tudi njim pa bi ostalo nekaj denarja za poslovne sklade. Sprostitev cen vina v maloprodaji je terjala posebna delegacija vinogradnikov, kleti in gospodarskih zbornic, ki je te dni obiskala podpredsednika jugoslovanske vlade dr. Jakova Sirot-koviča. , , , Svetovalec novogoriške podružnice Zavoda za šolstvo Slovenije prof. Stanislav Sluga, je te dni izdal nov učbenik o pouku telesne vzgoje v nižjih razredih osnovnih šol. S tem je izpopolnil dolgoletno vrzel, saj je take knjige primanjkovalo že enajst let. Priročnik je pripravljen tako, da predstavlja jedro knjige razlago predpisane snovi za vsak razred posebej. Ob takšni razdelitvi postane priročnik bolj pra..ti-čen: učitelj tretjega razreda bo moral na primer prelistati le toliko strani, kolikor jih obsega snov tega razreda, ne pa cele knjige. Pomaga mu kazalo, ki je prav tako za vsak razred. Knjigo je založila Mladinska knjiga v Ljubljani, izšla pa je v nakladi 5 tisoč izvodov. Posebej je zanimivo in tudi pomembno, da jo bo kot učni pripomoček uporabljalo tudi slovensko učiteljšče v Gorici. Pristojni šolski organ v Gorici je za tako uporabo že izdal potrebno dovoljenje. Odbornik Tripani obiskal novi sedež CAI v Gorici Deželni odbornik za finance Tri-pand je včeraj obiskal novi sedež združenja CAI v Gorici. Predsednik Lonzar ga je seznanil z d^.e-danjo dejavnostjo in z načrti za bodoče delovanje združenja. Odbornik Tripani je izrazil svoje zadovoljstvo spričo pomembnega de-,la, ki ga izvaja^,goriš ki CAI ter zagotovil, da bo tudi v prihodnje podpiral njegove pobude. Goriški avtomobilski klub priredi od 31. oktobra do 4. novembra izlet v južno Italijo. Z letalom bodo iz Ronk dosegli Bari, nato si bodo ogledali mestece Alberobello, jamo v Castellani, Bitonto, Barletto, Can-ne in Canoso. Vpisujejo vsi uradi avtomobilskega kluba. CORSO 17.15-22.00: «11 gatto a nove code», J. Franciskus in C. Spaak; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.00 - 22.00: «Sei gia cadavere amigo... ti cerca Gar-ringo*, F. Sancho in R. Harrison; italijanski kinemaskopski film v barvah. VERDI 17.00—22.00: «11 furto č la anima del commercio? !*, A. No sebese in E. Montesano. Ital. ki-nemaskop v barvah. CENTRALE 17.30—21.30: «Tarzan nel la giungla dei ribelli», R. Ely in S. Jaffe; kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA 17.30- 21.30: «Le piace- voli notti di Justine*. T. Torday in G. Saxon. Kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. / rini AZZURRO 18.00: «11 romanzo di un ladro di cavaili*. Yul Brynner m J. Birkin. Kinemaskop v barvah. EXCELS1()R 17.30: «Le confessioni di un commissario di polizia al pro-curatore della repubblica*. Franco Nero. Barvni film. PRINCIPE 17.30 — ,22.00: »Laivrence dArabia*. Peter OTooie in An-thony Quinn. Kinemaskopski film v barvah. SAN MICHELE 18.30—22.00: ril dito piu veloce del West». G. Garner in W. Brennon. Kinemaskopski film v barvah. !\orn Carini SOČA (N. Gorica): «Človek iz Arizone*, ameriški barvni film — ob 18. m 20. SVOBODA (Šempeter): »Peklenska steza Indianajrolisa*. ameriški barvni film - ob 18. in 20. KANAL: «Upor v Sdalemu*. švedski barvni film — ob 20. ŠEMPAS: »Tolpa nasilnežev*, japonski barvni film — ob 20. DESKLE: «Potem pa posodi ženo prijatelju*, francoski barvni film — ob 20. PKVACINA: »Eimer Gantry», ameriški barvni film — ob 20. RENČE: »Ljubim te. ljubim te*, francoski barvni film — ob 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči ]e v Gorici odprta lekarna ALESANI, Ul. Carducci 12, tel. 2268. V TRŽIČU CENTRALE: dr. Fitz in Enneri, Trg Republike 26 - tel. 72341. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna SUSMEL, Ul. XXIV Maggio. S prireditve v Kulturnem domu NA FILMSKIH PLATNIH Torkov nastop Tržaškega narodnega ansambla UGIBANJA 0 PREHITREM NASTOPU JESENSKIH RAZMER Sodobna meteorologija še ni kos dolgoročnemu napovedovanju vremena Strokovnjaki nočejo prerokovati - Stoletne izkušnje kmeta so še vedno ohranile določeno veljavo Letošnji september je razmeroma hladen. Dobili smo celo vtis, da se zima bliža z naglimi koraki. Iz dnevnega časopisja smo zvedeli na primer, da je sneg že zapadel, čeprav jih je le pobelil, na gorah Velebitskega pogorja. Slišali smo tudi. da je na naši priljubljeni nedeljski izletniški točki na Vršiču v prejšnjih dneh že dvakrat snežilo. Sneg je zapadel tudi v Tatranskem gorovju, kar je pravcata izjema /a ta letni čas. Slišali smo tudi o hu dih snežnih nevihtah v Srednjih in Zahodnih Alpah. Sicer pa občuten padec temperature opažamo na svoji lastni koži. Vreme se je v zadnjih časih sicer precej izboljšalo, bilo je več lepih in jasnih dni, toda temperature so biie vedno razmeroma nizke. Zagrebški vremenoslovec inž. Mi lan Sijerkovič je ugotovil, da so temperature na Jadranu padle izredno nizko in da je večkrat termometer kazal komaj nekaj več kot 10 stopinj. Čeprav je bila še vedno letna sezona, so se turisti in kopalci znašli v skoraj jesenskem vremenu. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi s planinci, ki so se odpravili v višje gorovje. Povsod je RAZPIS ABONMAJA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TRSTU - ZA SEZONO ijtn-72 Repertoar za abonente: 1. Bertolt Brecht: BOBNI V NOČI (drama ali komedija) 2. Jovan Sterija Popovič: KIR JANJA (komedija) 3. VVilder, William», Jonet: AMERIŠKI VEČER (tri enodejanke) 4. Sergej Verč: KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (drama) 5. Commedia dell'Arte — Dušan Jovanovič: IGRA O TREB RO- GONOSCIH (komedija) 6. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Vrsta abonmajev: Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) tene za abonente: Parter 1 (sredinski sedeži) Parter D (ostali sedeži) Balkon Okoliški abonma 7 000 Mladinski abonma 2.000 Invalidi 2.000 SG v Trstu razpisuje, razen premiere, tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z enim samim osnovnim abonmajem. h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 2.000 lir. Abonmaje vpisujemo vsak dan. razen ob praznikih in ponedeljkih dopoldne, v Tržaški knjigami. Ul. sv. Frančiška 20. tel. 61-792. od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19 ure ter v Kulturnem domu ob delavnikih od 8. do 14. ure. tel. 734265 — 734269. dstava na dan praznika) premiera ponovitve 13.500 Ur 7.000 Ur 9.500 » 8.000 » 4.000 > 3.000 » lir (preskrbljen prevoz) > » (za katerokoli vrsto abonmaja) bilo opaziti, da je poletje skoraj popolnoma izginilo, da je nastopila jesen, da ne govorimo o skoraj pravcati zimi. Spričo vseh teh vremenskih dogajanj se ljudje upravičeno sprašujejo, kakšna bo letošnja jesen :n pozneje zima. Širijo se glasovi, da bo prihodnja zima zelo huda, da bodo temperature padle zelo nizko in da bo obilica snega. Ali so ta napovedovanja in pričakovanja utemeljena? Če bi slepo verjeli ljudskim pregovorom in empiričnim predvidevanjem, bi lahko zaključili, da bo zima res huda. Iz Francije poročajo, da so štorklje že poletele proti jugu, kar je za ta letni čas nekaj nenavadnega. Ljudje sklepajo, da zima trka tako rekoč že na vrata Ta napovedovanja je treba povezati s staro ljudsko »izkušnjo*, ki jo prikazujejo pregovori, kot je ta: «če ptice selivke, kot so lastovke, žerjavi in.druge ne poletijo pred 2«. septembrom, se ni treba bau hude zime pred božičem*. Kakšno vrednost imajo taka predvidevanja? Vremenoslovski strokovnjaki molčijo, ali pa govore čisto na splošno ter se ne spuščajo v prognoze. Res j«, da je precejšnji padec temperature v tem mesecu zelo neobičajen in da nekaj podobnega skoraj ne izsledimo v več kot stoletnih statističnih podatkih, s katerimi razpolagamo. Vremenoslovci pa menijo, da to še ni dovolj, da bi lahko sklepali, da bo prihodnja zima hujša od najhujših, ki smo jih doživeli v bližnji preteklosti. Vremenoslovci so seveda previdni, ker vedo, kako hitro se lahko spreminjajo vremenske razmere zaradi spreminjanja velikih tokov toplih in mrzlih zračnih gmot po vsej zemeljski obli. Končno je podnebje pri nas in v razmeroma ozkem srednjeevropskem zračnem p-os toru le delček velikih zračnih gmot, ki obdajajo vso zemljo. Ljudje seveda pričakujejo, da bodo vremenski strokovnjaki povedali nekaj pametnega ter zadovoljili njihovo radovednost. Pričakovati Kaj takega je na eni strani nespametno, na drugi strani pa tudi neznanstveno. Zato se bomo verjetno morali zadovoljiti le z ugibanji, da ne rečemo s prerokovanji naših kmetov in sploh ljudi, ki že stoletja živijo v neposrednem stiku z naravo. Lahko bodo ti zgrešili, lahko bodo napovedovali hudo zimo, a bo ta mila, toda stoletne izkušnje nekaj le veljajo. Walt Disney: «Paperino Story» Antologija vsebuje: uvod (komentar ln slikanica); prvo slikanico z Donaldom Duckom (italijansko Pa-perino) (1932, črno-bela), v kateri nastopa tudi Mickey Mouse (Topolino); barvno slikanico z Donaldom Duckom, Mičkenem Mou-sem, Goofyjem (Pippo), Clarabel-le Cow (Clarabella) in Horace Horsecollar (Oruzio); in sledeče barvne kraHurmetražne slikanice: tPaperino cambia časa*, z Goofy-jem, Mickeyem Mousem in s Peg-Leg Pete (Gambadilegno); «Pape-rino pilota*, v kateri nastopata Chip in Dale (Cip in Ciop); «Pa-perino piantatore di... chiodi*; *Che notte per Paperino!*; rPaperino a cavallo*; Paperino cineasta*; nPaperino attacchino»; *Paperino e Gambadilegno*, v kateri nastopajo Huey, Deuiey, Louie (Qui, Quo, Qua). Vse slikanice so v originalni verziji. Medtem ko je prejšnji antološki film tTopolino Story» (M1CKEY MOUSE ANN1VERSARY SHOW. 1970, ki sta ga priredila Ward Kimball in Robert Stevenson) povezoval s komentarjem slikanice, je *Paperino Story» le izbor slikanic s kratkim uvodom. Protagonist je Donald Duck, ki je prvič nastopil v Disneyevih filmih leta 1932. Bila je torej že mimo prva faza Disneyevega ustvarjanja, v sodelovanju z Ubom hoerksom (ki je po mnenju mnogih pravi ustvarjalec Mičkena Mousa). V tej prvi fazi so Disneyeve slikanice slonele predvsem na grafični iznajdljivosti in na rahli surealnosti. Nato je Disnev spremenil svoj stil in z novim, običajnejšim pogojeval vse ustvarjalce slikanic ter kmalu monopoliziral, predvsem ekonomsko, to posebno zvrst filmskega ustvarjanja. Navadni filmi potrebujejo objektivno realnost in so zato odvisni od njenih «realističnih* elementov: potrebujejo zgodbo, osebe in psihologije, časovno in prostorsko logiko. Vse to lahko presegajo le posredno, v stilu avtorja. (Zato so večkrat poskusi nunderground* filmov površni, prazni, nepristni ali kvečjemu zanimivi kot tposkusi* in ne kot popolni rezultati). Slikanice pa lahko gredo neposredno preko tega, kot dokazujejo dandanes ustvarjalci McLaren, Borow-czyk, Aleieieff in drugi. Že v zlati dobi ameriške slikanice (v dobi nemega in začetkov zvočnega filma) pa zasledimo ogromno anticipacij, kljub temu da vsebujejo poleg striktno grafičnih elementov pripovedno strukturo in protagoniste. - - Slikanice te antologije spadajo torej v poznejšo dobo, običajnej-šega Disneyevega stila. Kljub temu šo še odlične, dosti boljše kot poznejše, zunanje izdelane, a prazne in osladene dolgometražne slikanice producenta in organizatorja (prej kot režiserja) Disneya. Opozarjamo predvsem na predmete, ki oživijo in tiranizirajo junake: na primer klavir v čudoviti slikanici tPaperino cambia časa*; hiša v gradnji v tPaperino piantatore di... chiodi*, kjer nekatere tgag* dobesedno spominjajo na komične filme Laurela in Hardy-ja, z odlično zaključno *gag», v kateri se šef spremeni v vodomet; kapljanje pipe, ki moti Donaldovo spanje in se spreminja v padanje bomb (hiša poskakuje na zemeljski obli!) ter Donaldovi fantazioz-ni a neuspešni poskusi, da bi pre- prečil hrup, v izvrstni «Che notte per Paperino!*; nadlegujoča ptica v tPaperino cineasta» (Donald jo hoče neprizanesljivo ubiti, a mu nikakor ne uspe, na koncu mu ne preostane, kot da se v obsedenosti premika kot ptica in se torej vanjo poosebi); lepilo in lačna koza v «Paperino attacchino* itd. Povsod tiranija predmetov in okoliščin nad osebami, ki verjetno nezavestno, a vendar jasno in čudovito prikazuje temo alienacije in reifikacije individua v kapitalističnem sistemu. Kar dokazuje, da je dialektika med vladajočo ideologijo in negativnim, destruktivnim prikazovanjem realnosti prisotna v številnih filmskih proizvodih, ki so navidezno le «komercialni* in tenodi-menzionalni*. SERGIJ GRMEK IZ DARIJEVIH SPOMINOV »NAJBOLJŠI SO PADLI* Boj partizanov komunistov proti sodelavcem z okupatorjem Odnosi med partizanskimi borci in političnimi aktivisti na terenu IV. Naše patrole pa so jo ustavile že v bližnjih vaseh; bili smo že precej dobro oboroženi in izurjeni. Ta večer sta se vračala Maks in Vandek s patrolo iz Begunj, ustavila sta se še doma pri svojcih. Nikjer niso zapazili nobenih Italijanov. Tako so se doma v Bezuljaku odpočili; orožje so odložili po kotih v hiši. Toplakove sestre pa so jim pekle palačinke. Da, borci so si želeli odpočiti in okrepčati. K Toplakovim so prišli okoli enajste ure ponoči. Najbolj se je razveselila borcev mama, ko je zagledala med njimi oba sinova zdrava in dobre volje. Zato je pekla palačinke, Vand-kovo najljubšo jed, s katero mu je postregla. Nekoliko kasneje jih je zmotil glas avtomobilskega motorja no, temveč sem se vedno le na-— v vas se je pripeljal kamion ita- smehnil. Prepričali so nas, da je UDOMAČENI LISJAK V P AS JAKU Po enem tednu potepanja se je «Baconič» vrnil domov Iz domače hiše ga je zvabila samica lijanskih vojakov, ki so se razporejeni v strelce zelo hitro približevali hiši. Kazalo je. da so izdani (kasneje so to tudi ugotovili). Vand-kova sestra Milka, ki je šla iz hiše proti hlevu, je zapazila Italijane že pred vrati hiše, vendar se je izmuznila, skočiia v vežo in dala znamenje, kaj se zunaj dogaja. Italijani pa so že obkoljevali hišo. Dobro oboroženi partizani so imeli tako en sam izhod. Drug za drugim je vseh pet borcev poskakalo skozi kuhinjsko okno, ki je bilo obrnjeno proti hribu. Pot so si utirali z ročnimi bombami, da bi se izvili iz obroča. Italijani so bili za hip presenečeni in zmedeni, potem pa so ostro streljali proti ubežnikom. Brata Vandek in Maks in še nekdo, ki ga je ranil rafal, so srečno ušli. Zlasti Vandek je bil zelo hiter in odločen in se je tudi prvi izmuznil. Ko je pobegnil pred italijanskimi rafali in se oddaljil okoli pesto metrov od hiše, se je obrnil, našel zaklon in začel sam voditi boj z Italijani. Tako je Italijane zmedel in s tem pomagal, da niso Italijani znova streljali na našega ranjenca. Tako je Vandek rešil brata Maksa in ranjenca. bolje, če imamo samo dva mrtva tovariša, kakor pa, da bi jih imeli še več. Tako Italijanov nismo napadli, saj smo morali delati sporazumno z aktivisti. Italijanom je prišlo na pomoč še pet kamionov vojakov, ki so pričeli napadati hišo. Ta je že skoraj popolnoma pogorem, prišli so samo zato, da bi zaščitili umik svojih napadalcev iz Bezuljaka. Toda umaknili so se proti Cerknici, ker jih je bilo strah, da bi se ponoči premikali po gozdovih. Žalostne so bile naše patrole, ko so se vračale proti taborišču. V gostilni v Kožljeku smo se ustavili in vsakdo je popil kozarček žganja. Biii smo premraženi. Jaz sem vso pot godrnjal in niti govoriti nisem mogel; bil sem razburjen in slabe volje, saj sta vendar za vedno ostala v goreči hiši dva naša borca. Potem sem legel in utrujen zaspal. Borci pa so v taborišču posedli okoli ognja in še dolgo časa razpravljali o Vandkovi patroli, ki je odšia v Begunje oziroma Bezuljak. Razmišljali so o usodni napaki, ki jo je napravila patrola. Ne samo, da Vandek ni postavil straže v sredo vasi, ki bi se lahko takoj uprla 74-letni lovski čuvaj Mate Sankovič, po domače »špiinkin* iz Pas-jaka 51 (to je prva vas na Hrvaškem ob cesti Trst — Reka), je pred petimi leti v borovcu Gra-berje nad vasjo, našel med skalovjem štiri lisičine mladiče, stare približno osem dni, ko še sploh gledali nis^j. Vse -ikri haiču^iiije prizadevni lovec odnesel domov in jih začel rediti z dudo, kot majhne otroke. Čisto navadno kravje mleko s sladkorjem jim je dajal v začetku. Ker so lisičice občutile spremembo prehrane, zlasti zaradi tega, ker mleko, ki ga je Sankovič kupoval, ni bilo zmeraj od iste krave, so samičke po enem mesecu podlegle prilivu. Edini samec pa je bil odpornejši in se je «obdržal» pri življenju. Poslej je dobival mie-ko zmeraj od ene krave. «Krstili» so ga z imenom «Baconič», kar pomeni po tamkajšnjem narečju večja steklenka, v kateri so hranili mleko za malega lisjaka. No, lisjak «Baconič» je začel vidno rasti in se je pri Šplinkinih počutil vsekakor bolje, kot v lisičjem brlogu. Kar udomačil se je in tehta zdaj kake štiri kilograme. Igra se s psom in s kokošmi, z 72-letno gospodinjo Pepo pa tudi zapleše. Ni se že zgodilo, da bi napadel kokoši ali skušal koga od domačih ali sosedovih ugristi. — Če kak «furešt» pride, nam je dejala gospodinja Pepa, se «Baco-nič* malce splaši. Nič hudega zato. Kmalu se z vsemi spoprijatelji. Kadar igra radio in so na sporedu vesele domače viže, se «Baconič» prilizne k vežnim vratom (privezan je namreč na dvorišču z doigo verigo), grebe s tacami ter prosi gospodinjo za ples. Nekaj čudovitega je tedaj gledati to živalico, kako je veselo razpoložena, kako ob plesu obrača glavico in poskakuje z zadnjimi tacami ter miga z dolgim repom. — V začetku leta, januarja in februarja se lisjak «fraja», s ponosom pripoveduje gospodar Mate. Tedaj laja in kliče ter vabi samico. Te pa, razumljivo, od nikoder ni. Toda sosedje so že opazili tudi sredi dneva, kako se je hotela kaka lisica približati. V začetku tega leta pa se je «Baconič» kar sam odvezal in več kot teden dni ga ni bilo k hiši. Potem se Je vendarle pretihotapil pozno ponoči in je bil tako shujšan, da je bilo sama kost in koža. Kar smilil se je domačim, tako je bil reven. Ugotovili so po blatu, da se je celo z drevesnimi olupki hranil. No, kmalu je prišel spet k sebi, saj razen mleka, mu dajejo tudi kruh, zdrobljena jajca, napolitanke, pečene kose mesa domačih zajcev in kokoši. Zdaj Je spet lep, uglajen. — Kaj mu «faii»! — pravi ponosno gospodinja Pepa. — Skrbimo bolj zanj, kot zase. Zares škoda, če oi nas kdo «pretentals>, da bi ga prodali. Nič koliko interesentov se je že ponudilo. Postal je prava atrakcija tudi za turiste. Neki Holandci so nam za «Baconica» ponujali kar sto tisoč starih dinarjev. Pa ga ne damo. Naučil se je živeti z nami, na ne more niti on brez nas, niti mi brez njega. Mila na , je njegova družba in da ga imamo pri hiši zdaj na stara leta, ko so nam otroci v. svetu! DJ. PLANJAVEC ■iiMiiiHMiiMiiimimiiiiiiiMiiniiimiuiiiiiiiiifiMiiiiiiiHiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuuimmNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii Previdnost ne bo odveč, tudi če :e OVEN (od 21.3. do 20.4.) Z denarjem se ne šali! Zato skrajna previdnost. V družini neznatno navzkrižje, ki se bo kmalu popravilo. BIK (od 21,4. do 20.5.) Nekaj resnih težav, ki pa jih boste prebrodili. V družinskih odnosih bo vse teklo gladko. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Delo se vam bo čudovito obneslo. Upoštevajte tudi mnenje tistih, ki jih po navadi podcenjujete. RAK (od 22.6. do 22.7.) Naključno srečanje n: priporočljivo, vsaj za resne zadeve ne. Novo sklenjeno prijateljstvo bo trdno. LEV (od 23.7. do 22.8.) Finančni napredek je zagotovljen, tqda zavihati bo treba rokave. Ne tolmačite si napak neke izraze čustev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Kdor se ukvarja z novotarijami, bo imel V6C sreče. TEHTNICA (od 23.3. do 22.10.) Ne trošite po nepotrebnem, ker zdaj ni čas za to. Moralno boste pobiti. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) vse na videz prav. Napetost v ožji družbi. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Konkurenca bi vas utegnila spraviti v težave. Spoštujte mnenje drugin. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ni dovolj proizvajati, treba je tudi izdelek piasirati. Ljubosumni boste. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izkoristite prestiž, dokler je še čas. družbi prijateljev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V poslih ali pri delu začasna kriza. Naglo rešujte družinske zadeve. Tudi v taborišče je bilo slišati, Italijanom, brž ko bi jih opazila in i* - j- j- •*-*- — se nato umakn;ia k Vandku proti hiši, temveč je bil Vandek preveč korajžen in se ni nikogar bal. Sicer pa sta nam jih Vandek in Maks prihodnji dan dobro napela in še prav sta imela. Toda tudi Vandek je priznal, da je bil premalo previden, ko se je ustavil doma, ka” ni postavil straže.. Popek-Vandek je padel leta '943 kot komandant Cankarjeve brigade. (Nadaljevanje sledi) I IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | Mazzolenijevi razstavi Carlo Mazzoleni, akvarelist z mnogostransko pestro motiviko, raz-stavijo to pot kar v dveh galeri jah, v Mignon in v sosednji Ros s oni j e vi. V prvi vise izranejši izredno veliki listi med katerimi izstopata notranjost katedrale 1 osrednjim poudarkom sončne svetlobe prodirajoče skozi obarvana stekla visokega okna in pa glava Križanega pod križem. Torej vsebinsko novi listi, ki se jim pa pridružujejo enako velike pokrajine slikarju priljubljenih razgledov zelenih smrekovih' pobočij pod skalnatimi vršaci. Več tihožitij toplo žarečih šopkov cvetlic m pa slike morja z jadrnicami pri ribolovu dopolnjujejo to bolj izbrano skupino Maz-zolenijevih del. Mnogo več slik običajne in manjše velikosti pa polnijo panoje Rossonijeve pasaže■ Mazzoleni rad slika ob lepem vremenu s skoro preveč prozornim ozračjem brez meglic, kar približuje razdalje. Zato nas preseneča zimski motiv v mali sliki procesije, ki gazi globok sneg. Je pa to kljub temu po svoji neposrednosti eno izmed umetniško naj-uspelejših del razstave, enakovredno, čeprav po obilju podrobnosti dodelanejšem velikem razgledu z morja na eno izmed slikovitih istrskih mestec s cerkvijo m beneškim zvonikom na griču nad kupom hiš. Mazzoleni že skozi desetletja o-hranja stalnost svojega realizma ostro podane predmetnosti in opazovanja okolja, tako da lahko seštejemo vse kamne v sliki stopnišča, ki strmo vodi k stolnici sv. Justa, enako kakor poteze obrazov kmetic in kmetov pri poljskem delu in še čas ure na koničastih zvonikih v razaledih alpskih pokrajin in naselij Je to pač umetnik, ki mu je resnično už vanje v lepoti raznolikega izgleda sveto prvenstveni smoter njegovega sir kanja. MILKO BAMBIČ da je prišxo do spopada. Zato sem hitro poslal močnejšo patiplo 15 borcev z dvema mitraljezoma, ki je na vso moč hitela na pomoč tovarišem. Kmalu smo zaslišali mitralješki ogenj, medtem ko smo prej slišali samo pokanje ročnih bomb, kar pomeni, da je bilo še pravočasno. Pritekli so na hrib nad Bezuljakom. V strelcih naj bi se spustili p-oti vasi, tako sem jim ukazal. Vandkov dom je bil že v plamenih, v njej pa sta bila še dva naša tovariša. Naša patrola je imela še dosti časa, da jima je pomagala, čeprav sta se tudi sama upirala Italijanom. Medtem so prišli iz Kožljeka aktivisti, ki niso soglašali s tem, da bi napadli Italijane, čeprav je bilo Italijanov samo dvajset. Res je, da so se aktivisti stalno zadrževali ponoči po vaseh v bližini našega taborišča; z njimi smo imeli stalne stike. Tistega dne pa bi bilo bolje, da ne bi bili v vasi Kožljek, ker so ustavili našo patrolo, ki je iz taborišča Hitela na pomoč naši napadeni patroli. Tak način italijanskega napada, da so se v visokem snegu odpravili iz Cerknice proti Bezuijaku brez vsake zaščitnice, me je presenetil. Kajti če bi jih mi naskočili, se ne bi mogel niti en Italijan rešiti, niti s kamionom ne bi mogli pobegniti, ker bi jiim pot zaprli z mitraljezom s hriba in bi bili dejansko oni obkoljeni. V takem snegu bi bila vsaka intervencija zaman, ker drugod Ita lijani ne bi mogli iti kakor po zga-žeoi cesti, ker je bilo Snega ogromno, poieg tega pa še svetla noč, tako da bi jih naši mitraljezi lahko »nadzorovali*. Ko sem prišel še jaz s svojimi desetimi tovariši na hrib med Kož ljekom in Bezuljakom, sem videl, da stojijo vsi aktivisti in naša pa-t-ola in gledajo s hriba, kako gori hiša v Bezuljaku. Niso še natančno vedeli, kaj gori, a naši so ugotovili, da je to Va.iJkov in Maksov dom. Ko sem se še jaz približal, sem najprej vprašal našo patrom, kaj dela tukaj, če varčuje z mitraljezi in strelivom. Hotel sem jim ukazati, naj se skupaj z men s, podajo v akcijo. Komandir mo.,e predhodne patrole mi je odgovoril, da ne smejo streljati, češ da tega ne dovolijo aktivisti. Nato se mi je približal Franc Popit-Jokel, ki je bil takrat sekretar okrožja Vrhnika in je vodil politično deio na vsem tem področju. «Ne dovolim, ker bi bilo potem še slabše! Italijani bi začeli prodirati na vse področje proti Kožljeku in taborišču in bi se morali od tu umakniti,* je govoril Jokel. Spominjam se, da sem samo enkrat ubogal politične aktiviste — ne prej ne potem nikoli več; zato so o meni kot odločnem v boju venomer pravili, da sem anarhist. A jaz na te besede nisem nič dal in jih nisem jemal res- ai.-r-Mm.s:" TO IVE SVETINA min m i iiiim n n mn m liimiiii milimi orug« knjig« «NaJ ga pritisnem?« mu Je zakljuvalo v možganih. Pogledal je Ano, ki se je sklanjala k Slavcu. Ozrl se Je nazaj. Nikogar m za njim, nikogar v liniji z Nacem... Repetiral je in položil strojnico na skalo, nameril in pritisnil, železo Je šklepnilo. Mrtev naboj... Medtem ko Je potegnil ročico nazaj, se je Nac preskočil naprej. Primoža se je lotil nemir. Zdrsnil je s cevjo za njim in pritisnil. Rafal je zabobnel, ko se Je Nac pognal naprej. Primož je videl, k«.)m se je obrnil in padel po tleh, se pobral ln Izginil Izpred oči v globel, kamor so se umikali Nemci. Z občutkom nezadovoljstva je odložil strojnico. «Ti streljaS po naših, Primož,« se je oglasil ranjeni Slave. Ozrl se je in se srečal z njegovimi vprašujočimi očmi. «Ne... Med drevjem sem zagledal Nemca « Tudi Ana ga je začudeno pogledala. V obraz Je bil ves spremenjen. Potem se je dvignil in v teku kmalu dohitel borce, ki so bili vrgli Nemce z grebena Ti so se ondi držali le toliko časa, da so ščitili umik svojih ranjencev Naca m bilo nikjer. Drevo, kjer ga Je bil videl, je bilo okleščeno, na tleh ni bilo niti kaplje krvi. Primož pa ni utegnil ugotavljati, kaj se je zgodilo z njim Skupina Nemcev, ki je ščitila umik ranjencev, Je zasledovalcem udarila v bok, jih ustavila in celo potisnila nazaj. Med umikanjem od drevesa k drevesu je Primoža oplazil rafal. Ko se Je preskočil, mu noga ni več služila. Klecnil Je, padel na obraz in se zvalil v kotanjo. «Ranjem!» Je kriknil. Odpel si je hlače in segel z roko po stegnu. Med prsti Je začutil toplo tekočino... Pritekla sta dva njegova borca in mu skušala pomagati, takoj za njima pa Vojko, ki je zagrabil za Šarca, poslal po Ano in z bobnečim ognjem zaustavil Nemce med drevjem. Skozi švistenje in tleskanje izstrelkov se Je Ana privlekla k Primožu. Srce ji je zastalo, ko ga Je zagledala bledega, z mrliškim sojeni v očeh. «Brez obvez sem,« je zaihtela. «Srajco vzemi iz nahrbnika,« Je dejal. Ko je brskala po nahrbtniku, je Primož dvignil roko, s katero je mašil rano. Od vseh prstov je kapljala kri. Raztrgala je srajco na kose in ga obvezala, kolikor je najbolje mogla. Primož je stiskal zobe ln mrzle kapljice so mu drsele po vzbočenem čelu ln bledih licih. Ana se Je Jokaje sklanjala nadenj. Zgodilo se je, česar se Je najbolj bala... Gozd, prostran, siv in grozeč, je še vedno odmeval od pokov ln krikov, veliki spopad je prehajal proti skalnim robom nad reko kot ogenj, kd ga razžarja veter. 9 Nekaj sto metrov sta major Wolf in von Graff bežala skupaj. Von Graff se je nenehno pazil, da ne bd imel majorja za hrbtom Nekaj njegovih pogledov, ki so ga ošinili kot bič, mu je povedalo več ko dovolj. Partizani pa so jih obkrožali od vseh strani, kakor povodenj. V strahu in brezglavem begu se oholi kapetan niti na svoje spremljevalce ni zanesel. Držal se je gruče okoli poročnika Hartwieka, ki je od časa do časa ustavila zasledovalce z močnim zapornim ognjem. Da se Je von Graff strahoma oziral na Wolfa, niso bile krive samo simpatije njegove žene do tega človeka. V pogovoru pri ognju prejšnji večer je Wolf obzirno, za von Graffa povsem jasno, za druge pa dvoumno nakazal, da ve, kdo poroča o njem na centralo. Dobesedno mu Je dejal: «Kako gledate na ljudi, ki svoje soborce in sodelavce črnijo pri nadrejenih ter ogrožajo njihov obstoj s svojo bolno fantazijo, ki se skušajo dvigniti na račun drugih?« «Zopmi so mi in ne upoštevam jih,« mu je odvrnil. «Memd se gabijo,« je nadaljeval Wolf. «Ljudje te vrste so slabši kot garjev pes in ne zaslužijo drugega kot kroglo. Žalostno je, da je med nami precej takih prascev. Dobro, da imam prijatelje, ki me sproti obveščajo.« Von Graff se je bil naredil neprizadetega. «To je dobro, če vas pravilno obveščajo. Lahko pa je tudi slabo, če vas obveščajo narobe, človek nikoli ne ve, kakšen cilj ima tisti, ki obvešča ali opozarja. Posebno tista opozorila so nevarna, katerih izvora ne moremo preveriti. O tem ste se gotovo že prepričali. Včasih so na vrhu zainteresirani, da se spodaj žro in gledajo drug drugemu pod prste; to se pravi, da se dva uničujeta med seboj za račune tretjega.« «Zdaj ste povsem mojih misli. Od tega imajo koristi samo oni, ki razdvajajo podrejene zato, da jih laže obvladujejo.« Von Graff je v tem nevarnem položaju napregel vse svoje bistroumje, da bi odvrnil od sebe majorjeve grozeče sume in volčje poglede. Čeprav se mu Je zdelo, da ga je pomiril, ni zaupal njegovemu avtomatu MP-43, katerega oev je nevarno spreminjala svoj položaj. Vojaki z ranjenci na nosilih so si počasi utirali pot po globačah v vse bolj gosto drevje. Krogle so med drevjem presunljivo piskale in klatile vejice. Wolf se je nekaj časa Krohotal ta se delal pogumnega, potlej pa se je nenadoma zresnil. To «odstopanje», kakor je imenoval beg, mu ni bilo všeč. Njegov imenitni načrt Je spodneslo naključje. Vedel Je, da je trčila obnje divizijska kolona — namesto da bi oni udarili diviziji v hrbet. Enot, ki bi jim morale priskočiti na pomoč, pa ni bilo od nikoder. V tesnobo nejasnega položaja se mu je zajedel nemir zatrtega poželenja, kot je imenoval čustvo neugasle, bolne ljubezni do Ane. Kakšno naključje! Med drevjem je bil uzrl dekle s svetlimi lasmi, padajočimi na ramena. Kot mačka se Je pognala k ranjencu in ga obvezovala. «Ne streljajte na žensko,« je velel policistom, spustil avtomat in dvignil k očem daljnogled. Spoznal jo je {*> laseh ta gibih, ki so bili edinstveni. Samo za hip je ujel v zrklu daljnogleda njen lepi obraz in že je v njem zaživel spomin. Prekleto je bil nor, da jo je poslal v hosto... Sledil je napad, ki jih je vrgel z grebena .Ves ta pohod z dežjem je bil vreden nje. To je bilo edino, česar ni bil pričakoval. Zdaj Je ne bo videl vfeč, čeprav je morda med preganjalci. Prav nič mu ni do njihove nevarne bližine. Kljub vsemu jo mora dobiti živo. Ves čas Je moral misliti nanjo S kratkimi rafali je črpal zalogo streliva. «čudno je, da človeka najbolj privlači nedosegljivo, tisto, česar si najbolj želi.« Tudi smrtni strah, ki Je visel v mračnem gozdu med surovim brenčanjem izstrelkov, mu ni izbrisal njene podobe. Spričo nje so bledele vse ženske, ki jih je imel in ki bi jih lahko imel... Zmotil ga je vodja lzvidniške patrulje, ki ga je Hart vrtek poslal v smeri žičnice. Od petih mož sta se z njim vrnila dva-Bil je tako upehan, da je komaj lovil sapo, po desni roki pa mu je s prstov kapljala kri na umazane čevlje Brez čepic6 in na smrt preplašen je poročal, da se z leve strani bližata dve močni koloni, ki jim bosta zaprli umik. Hartwick se Je spogledal z majorjem Wolfom ta vikniU «V obroču smo... Krucifiks! Ali ima vsako drevo svoj e g® partizana?« «Ne širite panike!« ga Je oplazil Wolf. «Krenlll bomo na severozahod ta se izmuznili.« Policisti so se razvrstili v dve koloni; na sredi so imel1 ranjence. Gozd Je spet zaječal pod streli preganjalcev, ki so J1® dohiteli. V daljavi so votlo tolkle mine. oglasile so se tud1 strojnice. Bežali so v upanju, da jim bo prišel na pomoč vsaj d«1 glavnine ta udaril partizanom v hrbet. Bližali so se zarasli poseki, ko jih Je z boka pozdravil močan strojnični ogenj-Kolona z ranjenci se je zmuznila skozi vrzel, zaščitnica P® ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA EVROPSKEM ZENSKEM ODBOJKARSKEM PRVENSTVU V GORICI NOBENEGA PRESENEČENJA ŠVICA V PRIJATELJSKI NOGOMETNI TEKMI Danes Italija-Mehika GORICA, 24. — Tudi za drugi dan evropskega ženskega odbojkarskega prvenstva v Gorici je vladalo med ljubitelji te panoge dokajšnje zanimanje. Na sporedu sta bili dve tekmi. Prva je imela tak izid: SOVJETSKA ZVEZA — ŠVICA 3:0 (15:3, 15:4, 15:0) POSTAVI: SOVJETSKA ZVEZA Ljudmila Buldakova, Roza Saliho-va, Nina Smolejeva, Inna Riskal, Mariona Batutdte, Lilija Osadčaja, Tatjana Saričeva, Galina Leontije-va, Larisa Berguen, Tatjana Seme-nov, Ana Rostova, Ljudmila Sčeti-nina. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 25. SEPTEMBRA 1971 NOGOMET TROFEJA ZARJE 16.00 v Bazovici Breg — CMM (za 1. mesto) * * • ZAČETNIKI 14.30 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Zarja * * *. 15.00 v KVižu Primorje — Breg * * * NARAŠČAJNIKI 16.00 v Štandrežu Juventina — S. Marco ODBOJKA SŠI 16.00 v Zgoniku Breg — Polet B * * * 17.00 v Zgoniku RMV — Kras-Sokol B * * * 18.00 v Zgoniku Kras-Sokol C — Polet A KOTALKANJE sši 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Obvezni spored * * * Elisabeth Kessler, Barbara Bou-eherin, Christiane Cornaz, Lisbeth Huck, Vreni Meyer, Uršula Miiller, Silvia Rainoni, Uršula Ritter, Regina Rosler, Anneli Sagesser, Mar-tha Sagesser, Helen Zigerlig. Sodnika: Facchettin (Italija) in Strahonja (Jugoslavija). Tudi o tej tekmi, kot že za včerajšnji dve, ni mogoče povedati kaj več. Razlika med obema šester-kama je bila prevelika. Sovjetinje so razpolagale s svojimi nasprotnicami po mili volji, čeprav «niso» bile v najboljši formi: zgrešile so namreč pet servisov. Zanimivo je, da so Švicarke v prvem in drugem setu povedle prve, v tretjem pa so svojim nasprotnicam iztrgale začetni servis. Toda to je bil tudi v bistvu skoraj ves njihov uspeh, saj so osvojile v prvih dveh setih skupno le sedem točk, v tretjem pa celo nobene. Tekma ni trajala niti pol ure. V arugi tekmi večera so dosegli tak izid: POLJSKA — ITALIJA 3:0 (15:4, 15:7, 15:10) POSTAVI: POLJSKA Celina Aszkielovvicz, Krystyna Ka-rasinska, Elsbieta Lezon, Teresa Malovvidzka, Božena Modnicka, Kry-styna Ostromecka, Barbara Niemc-zyk, Halina Wojno, Malgorzata De-nisow, Krystyna Mioduszevvska, Maria Zaucha, Barbara Miazek. ITALIJA Giovanna Montanari, Rita Bertoz-zi, Camilla Julli, Stella Sapori, Li-bera Santunione, Mirella De Lorenzi, Eralda Camerin, Nicoletta Pez-zana, Vincenza Forestelli, Ivana Ca-millotti, Marika Magnanini, Pinuc-cia Žago. Sodnika: Janovich (Nizozemska) in Solonski (Z. Nemčija). Italija Poljski ni bila kos. Trener sovjetske reprezentance je uvrstil Poljakinje med glavne kandidatke za zlato kolajno in to je poljska reprezentanca tudi pokazala. Italijanke so opravile v zadnjem času vsekakor lep napredek, to pa seveda za zmago proti Poljakinjam ni zadostovalo. V drugem setu so «az-zurre» zgubljale že z 12:1, ko so zbrale še nekaj točk. Tretji niz pa je bil najlepši. Italijanke so celo izenačile pri 6:6, nato pa so se svojim nasprotnicam približale pri 10:11, toda s tem je bilo njihovega podviga konec. F. G. * * * Včeraj so dosegli v okviru EP v raznih mestih še te izide: MOŠKI Izrael — Turčija 3:0 CSSR — Škotska 3:0 Nizozemska — Francija 3:2 V. Nemčija — Švedska 3:0 Bolgarija — Švica 3:0 Romunija — Italija 3:2 Finska — Grčija 3:0 Jugoslavija — Z. Nemčija 3:0 Madžarska — Avstrija 3:0 ŽENSKE Z. Nemčija — Francija 3:2 V. Nemčija — Jugoslavija 3:0 Madžarska — Izrael 3:0 DVIGANJE UTEH LIMA, 24. — Sovjet Boris Pavlov je osvojil prvo mesto v srednje težki kategoriji na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži v Limi. Pavlov je v triatlonu dvignil 495 kg. Drugi je bil Finec Kangasnie-md, tretji pa Madžar Horvath. Italijan Turcato .je zasedel deseto mesto. KOUSAKSTVO TROIS RIVIERES, 24. - Italijan Dino Zandegu je zmagal v tretji etapi krožne kolesarske dirke po Kanadi. * # # BARCELONA, 24. — Belgijec Eddy Merckx je zmagal na kolesarski dirki Montjuich v Španji. Dirka je bila razdeljena na dva dela: prvi je bil pretežno v vzponu, drugi Da je bil na kronometer. Belgijski as je bil prvi tako v prvem kot v drugem delu. Na drugo mesto se .je uvrstil Španec Tamames, na tretje pa njegov rojak Ocana. 1. — prvi JI drugi 1 2 2. — prvi 1 Z drugi 2 1 3. — prvi 1 drugi 2 4. — prvi X 2 X drugi 2X2 5. — prvi 2 drugi I 6. — prvi X X drugi I 2 NOGOMET ZA TROFEJO ZARJE Finale Breg-CMM danes popoldne Danes popoldne bodo odigrali v Bazovici finalno srečanje nogometnega turnirja za trofejo Zarje med Bregom in CMM. Srečanje bi moralo biti po prvotni zamisli organizatorjev v nedeljo (ko bo na sporedu tudi tekma za 3. mesto med Zarjo in Ponziano). Ker pa mora enajsterica Brega jutri nastopiti ob otvoritvi novega nogometnega igrišča v Dolini proti moštvu Kočevja, so finalno tekmo za 1. mesto turnirja za trofejo Zarje sporazumno anticipirali. Srečanje bodo zato odigrali danes popoldne ob 16. uri v Bazovici. ŠPORT NA TV Danes bodo po prvem sporedu italijanske televizije prenašali dva zanimiva športna dogodka: ob 16.55 se bo začel prenos mednarodne prijateljske nogometne tekme Italija — Mehika, ob 23.15 pa bomo lahko sledili dvoboju med Monzonom in Griffithom, ki bo veljal za naslov svetovnega boksarskega prvaka srednje kategorije. Včeraj so imeli borovci prijateljsko srečanje v Ostrovju blizu Wro-clawa. Na sporedu sta bili dve tekmi. Spoprijeli sta se obe naši ekipi; medtem ko so mladinci prepričljivo zmagali, pa so tokrat člani nekoliko razočarali. Po lepi igri proti Gvardi.ji je tokrat v Ostrovju zajela naše košarkarje utrujenost. Skoraj vsi so bili prepočasni v o-brambd, tako da so domačini z lahkoto dosegali koše. Končni izid je bil naslednji: Ostrovje - Bor 79:64 (39:32) za domačine, ki so bili predvsem zaradi telesne pripravljenosti za razred boljši od «plavih». Borova postava: Adrijan Zava-dlal 14, Fabjan 4, Rudež 6, Lakovič 4, Starc 19, Ambrožič 9. Rai-mund Kralj 4, Martin Kralj 5. Dokaj dobro pa so igrali mladinci, ki so v predtekmi premagali domače mladinsko moštvo. «Plavi» so od vsega začetka prevzeli pobudo v svoje roke in so bali vztrajno v vodstvu. Proti koncu so domačini šli v protinapad, a »plavi* so se dobro branili in so tako tudi zasluženo zmagali. Končni izid: 48:36 (22:21) za Bor. GENOVA. 24. - Tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance je objavil enajsterico, ki se bo jutri v Genovi v prvem polčasu srečala z ekipo Mehike. Postava je sledeča: Zoff, Bumich, Fac-chetti, Bertini, Spinosi. Cera. Maz-zoia, Corso Boninsegna De Sisti, Riva. Valoareggi je' dodal, da bosta zelo verjetno v drugem polčasu Riivera in Benetti nadomestila Corsa in De Sistija. Trener italijanske reprezentance je nato odgovoril na nekaj časnikarskih vprašanj. O Mehiki je dejal, da si je ogledal več tekem njihove evropske turneje a ga igra ni povsem zadovoljila. Dodal pa je. da je trener mehiške reprezentance e-kipo precej pomladil, saj sta od tistih igralcev, ki so nastopili na svetovnem prvenstvu, ostala le Pena in Borja. O »štafetah* med Cor-som in Rivero ter med De Sisti.jem in Benettijem .je Valcareggi pojasnil, da je to za sedaj samo poskus za 9. oktober, ko bo Italija igrala s Švedsko. Danes zjutraj so »azzurri* imeli na stadionu Marassi še zadnji tre- Borovci so igrali tako: Kampič 3, Danijel Zavadlal 15, Šare 3, Fran-cia 6, V. Hrvatič 8, Kralj 3. S. Hrvatič 10. Po tekmi so domači predstavniki pripravili našim igralcem lep sprejem. B. LAKOVIČ Bari — Reggiana 1 X Catania — Arezzo 1 Eoggia — Sorrento 1 Genoa — Cesena 1 Lazio — Brescia 1 X Livorno — Como 1 Modena — Tcmana 1 Perugia — Novara 1 Reggina — Palermo X 1 2 Taranto — Monza 1 Treviso — Venezia X 2 1 Anconitana — Ascoli 1 X Empoli — Piša X ning. Najprej so opravili samo a-tletske vaje, nato pa so odigrali kratko tekmo med branilci in napadalci. Zmagali so branilci s 4:2. Jutrišnje srečanje med Italijo in Mehiko bo že peto. V štirih je zmagala Italija, enkrat pa sta se enajsterici razšli pri neodločenem izidu. Prvo tekmo so odigrati leta 1966 v Firencah, ko je Italija povedla s 5:0, zadnjo pa lani. na svetovnem prvenstvu v Mehiki, ko je prav tako zmagala italijanska ekipa s 4:1. Mehiška reprezentanca bo nastopila v naslednji postavi: Calderon, Bermudez. Pena, Montez. Perez, Hemandez. Rodriguez. Munguia, Borja, Velarde in Lopez. Med srečanjem bosta ekipi lahko zamenjali štiri nogometaše. Tekmo bo vodil španski sodnik Ortiz De Men-debil. ATICTIKA RIM. 24. — Včeraj je odpotovala v Turčijo italijanska atletska B reprezentanca, ki se bo srečala s turško ekipo. Pred odhodom je prišlo v italijanskem moštvu do nekaterih sprememb. Faibbri bo nastopil namesto Coste na progi 400 m. Zaradi odpovedi Bertolina in Fave, bosta tekmovala na 3000 m z zaprekami Camicelli in Gretter. medtem ko bo tekel Volpi izven konkurence. Na zadnjem treningu se je poškodoval skakalec v višino Cro-sa. Nalomestil ga bo Venturin. ItalijansKo reprezentanco spremlja tehnični komisar Cacehi ter zdravnika Boccacci in Coiana. TELOVADBA BERN, 24. — Japonska telovad-ska reprezentanca je v Bernu premagala izbrano ekipo Evrope s 552,35:542,35. Zmaga Japoncev je bila pričakovana, saj v evropski reprezentanci ni balo niti Sovjetov niti vzhodnih Nemcev. V kontinentalni selekciji so tekmovali Kubica in Szojna (oba Poljska), Rohner in Hurzeler (oba Švica), zahodni Nemec Mossinger in Italijan Maurizio Montesi. Montesi je pokazal velik napredek, čeprav se je na končni lestvici uvrstil šele na enajsto mesto. Prvi je bil Japonec Sabao Kato, ki je dosegel 112,95 točke, drugi je bil njegov rojak Homna s 110,75 točke, tretji pa Poljak Kubica s 110,30 točke. Japonci so zmagali v vseh disciplinah, čeprav so imeli le pet tekmovalcev: Kato, Homna, Morioka, Hajata in Fuijmoto. KOŠARKA NA POLJSKEM Zmaga mladincev Bora VATERPOLO Precej kandidatov za končno zmago HVAR, 24. — Danes se je pričel na otoku Hvaru vaterpolski turnir, veljaven za trofejo Jadrana. Ta turnir je letošnje najkakovostnejše vaterpolsko tekmovanje, saj na njem nastopa jo najbol jše evropske in svetovne reprezentance. Sodeluje osem ekip: Madžarska, Sovjetska zveza, Romunija, ZDA. Zahodna Nemčija, Italija, Nizozemska in seveda Jugoslavija. Izmed teh moštev imajo največje možnosti za osvojitev prvega mesta Sovjetska zveza. Madžarska, Italija in Jugoslavija. SZ je evropski prvak. Madžarska se je na zadnjem tekmovanju za trofejo Jadrana uvrstila na odlično drugo mesto, Italija je osvojila pokal Hun-garia. Jugoslavija pa je olimpijski prvak. Sovjetska zveza je po lanskem evropskem prvenstvu v Barceloni precej spremenila svojo vrsto. Na Hvaru nastopa samo pet evropskih prvakov: Gula.jev, Skok, Dreval, Dolgušin in Barkalov. Prvič bo tekmoval za državno reprezentanco komaj devetnajstletni Mševenie-radze. Sovjetski trener Blumenthal je izjavil da je njegova ekipa zelo močna, čeprav nima mnogo izkušenj. Madžari nastopajo brez velikana Szivosa. ki je bil izključen iz moštva zaradi neresnosti. Tudi italijanska ekipa se je precej pomladila vendar sta stebra šesterke še vedno Pizzo in De Magistris. Pizzo je dejal, da bo zelo težko ponoviti zmago iz Budimpešte leta 1969. dodal pa ie, da bodo dali on in njegovi soigralci vse od sebe za čim-boljšo uvrstitev. Jugoslovansko ekipo, ki je premostila poolimpiisko krizo, sestavljajo ti vaterpolisti: Stipanič. Poljak, Bonačič. Lopatny. Perišič. San-dič, Jankovič. Belamarič, Rudič, Matovič, Dobovič ter »začetniki* Antunovič. Džoni in Tomič. Vrstni red na dosedanjih tekmovanjih za pokal Jadrana: 1962 — Dubrovnik in Split 1. Jugoslavija 2. Italija 3. Madžarska 1963 — Šibenik, Split in Dubrovnik 1. Jugoslavija 2. Madžarska 3. Italija 1967 — Split, Šibenik in Dubrovnik 1. Jugoslavija 2. Madžarska 3. Sovjetska zveza V prvi tekmi tega turnirja je SZ premagala Madžarsko s 4:3. TENIS MILAN, 24. - Italijan Adriano Pa-natta in Čehoslovak Jiri Hrebec sta se uvrstila v moški finale teniškega turnirja za trofejo Bonfiglio. Pa-natta je premagal drugega Italijana Bertoluccija s 7:5 in 7:5, Hrebec pa Francoza Domingueza s 6:2, 5:7 in 6 proti 4. V ženskem finalu se bosta srečali Peruanka Fiorella Bonicella in Juž-noafričanka Brenda Kirk. Prva je premagala Avstralko Teschovo s 6:3 in 6:1, druga pa Novozelandko Pry-dovo s 7:5 in 6:4. BUENOS AIRES, 24. — Jutri bo v Buenos Airesu boksarski dvoboj med Argentincem Carlosom Monzonom in Američanom Emilom Griffithom. Srečanje bo veljalo za svetovni naslov srednje kategorije. Sodil bo Mehikanec Ramon Beru-mein. Oba boksarja sta se za dvoboj temeljito pripravila. Argentinci so prepričani v Monzonovo zmago. Monzon je mlajši od Griffitha ter se poslužuje zelo močnih in točnih udarcev, saj je v svojih 85 srečanjih kar 49-krat zmagal z k. o. Ameriški črnec ima, čeprav je o-pravil tri dvoboje manj kot Argentinec, več izkušenj v srečanjih za svetovni naslov. Če bo hotel zmagati, bo moral boksati zelo borbeno in hitro. Alpinistični odsek SPDT obvešča, da bo v nedeljo, 26. t. m. v Glinščici PLEZALNI TEČAJ katerega bo vodil alpinist Iztok Furlan. Tečaj bo za začetnike In tudi za bolj izurjene plezalce. Zbirališče pri zavetišču Premu-da ob 9. uri zjutraj. Odhod avtobusa Iz Trsta, s Trga Stare mitnice ob 8. url. BALINANJE V Padričah so sinoči zaključili tekmovanje v balinanju v okviru 12. SŠI. Zgornji del končne lestvice je tak: JUTRI NEDELJA, 26. SEPTEMBRA 1971 KOŠARKA s$i 9.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet B — RMV (mladinci) * * * 10.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet A — Breg (mladinci) « * * 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Cenkar — Polet B (ženske) * * * 1.6.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet A — Cankar (ženske) * * * NOGOMET TROFEJA ZARJE 15.00 v Bazovici Zarja — Ponziana (za 3. mesto) • * » PRIJATELJSKO SREČANJE 10.30 v Dolini Breg — Kočevje MLADINCI 9.00 v Križu Primorje — CRDA * * * 13.00 v Trstu, Sv. Alojzij Fortitudo — Gaja «r * • 10.00 v Štandrežu Juventina — Sudest m 'm Sovjetska reprezentanca je prišla v Gorico kot favorit in se je brez težav uvrstila v finalno kolo Italijanske odbojkarice so imele s svojimi avstrijskimi nasprotnicami lahko delo 1. Vesna (M. in B. Sirk) 2. Gaja (M. in J. žagar) 3. Gaja (A. Bak in F. Kalc) iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiimiimiiiiiuuiiMiiu SOBOTA (25. septembra) ODBOJKA 16.00 v Zgoniku Nastop mladincev KOTALKANJE 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom NEDELJA (26. septembra) KOŠARKA 9.00 na Opčinah, Prosvetni dom Mladinci 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Nastop deklet PONEDELJEK (27. sept.) STRELJANJE 20.00 v Doberdobu Kvalifikacije SREDA (29. septembra) STRELJANJE 20.30 v Trstu, stadion »1. maj* Kvalifikacije ČETRTEK (30. septembra) KOŠARKA 15.00 na Opčinah, Prosvetni dom Mladinci PETEK (1. oktobra) ŠAH 20.30 v Dolini, PD V. Vodnik je bila presekana na dvoje in razbita. Spričo poročila o močni koloni z desne in neugnanih zasledovalcih ni bilo mislita na odpor. Tudi po Wolfovi logiki ni kazalo drugega kot bežati Na srečo so se znašli pred gostim mladim smrečjem in se pognali vanj kar na slepo. Veje so jih švrkale po obrazih, kamenje so pikale svinčenke. Smrečje je požiralo umikajoče se kakor črna kalna voda. Von Graff je skočil na spolzko vejo, po kateri mu je zdrsnil čevelj v škrapljo. Padel je in zastokal na ves glas. Bolečina mu je pognala kri v glavo. Dvignil se je in spet padel, zlomila se mu je noga... «Na pomoč! Ranjen sem...,» je zavpil obupano in se ozrl na vse strani po goščavju. Zagledal je nekega abvvehrovca, toda veje so se kmalu zagrnile za njim, izginili je kot vsi drugi. Ostal je sam. Krogle so še vedno sikale po goščavju. Za hrbtom je že zaslišal tujo govorico. «Prekletd strahopetci,« je pridušeno sikal. «Vedel sem, da so ti abwehrovci svinje.« Prisluhnil je in skušal premagati grozo In osuplost. Moral se bo reševati sam... Sklenil je da ga sovražnik ne bo dobil živega. Iz torbe je izvlekel bombo in se z njo pričel plaziti po tleh za svojimi. Vedel je, da z zlomljeno nogo ne bo ubežal. Kot zastreljena zver se je zavlekel v naj gostejše goščavje. Krvav itn opraskan po rokah se je zrinil pod nizko vejevje in obležal na smrt utrujen. Bombo si je položil h glavi in segel s prsti v vlažno, od dežja premočeno zemljo. Smrečje, ki ga je zakrivalo, je bilo tako gosto, da ni videl niti koščka sivega nega nad seboj. Po vsem telesu mu je plala vročica in polaščal se ga je nezadržen strah. Glasovi tuje govorice so bili vse bližji in streli vse bolj redki. Tedaj je streljanje oživelo v smeri, kamor so se umikali in nekje globlje v gozdu, za njegovim hrbtom. «Gretchen,» je žalostno dahnil. «če me dobe, bo prav gotovo padla v kremplje temu volkodlaku Wolfu.» Zavedel se je, da jo ima nadvse rad in da je bil ob nji večkrat slep, ohol in krivičen. Ce bi ji še mogel to povedati, bi bil najsrečnejši človek pod soncem... V njegovi neposredni bližini so se razgrnile veje In obkrožila ga je tuja govorica. Srce mu je sililo v grlo. Ce bomba odpove, ga bodo ujeli. Kaj bodo počeli z njim? Kaj podobnega, kot so počeli abvvehrovci z obveščevalci? To je ostudno, tega ne bi prenesel... In najbrž bo moral plačati on za to, če ga bodo partizani ujeli. Izza pasu je potegnil še pištolo in si jo nameril v sence. Vdal se je v usodo in čakal .Dvignil je glavo in prisluhnil. Sumi so bili bližji, skozi veje je videl noge, obute v raztrgane čevlje. Roka, v kateri je držal bombo, ga je zaskelela. Premaknil je glavo. Pred njim je gomazel sprevod mravelj. Neutrudno so se pomikale v obe smeri, tu in tam se je kakšna ustavila in otipala drugo. «Kdo ve, zakaj delajo to? Ali se spoznajo in pozdravljajo?« je pomislil. Potem so zabrstele veje čisto blizu. Noga se je premaknila, von Graffu je srce skoraj zastalo. Pridržal je dih in položil prst na sprožilec... 10 Major Wolf se je šele na koncu goščavja pridružil bran-denburgovcem. Bežali so naprej, stran od streljanja. Po čedalje bolj divjem, osamelem gozdu so sklepali, da se bližajo skalnemu robu planote; vendar o tem niso bili prepričani. Zato je Wolf izvlekel karto in kompas. Pod sivo kupolo neba je bil gozd brez senc in povsod enak, in kaj lahko bi zablodili nazaj proti nevidnemu sovražniku. Blodila so še nekaj časa po škrapljastih kotlih s podrtim drevjem, se prebijali skozi goščave in kleli, ker niso dosegli roba. Ko so se vlekli skozi na pol izsekano goščavo, kjer jim je nizko vejevje povsem zapiralo razgled, so jih vrgli na tla rafali iz brzostrelk. Na slepo so odgovorili z ognjem, Wolf pa je začel na glas preklinjati. V presledkih med streljanjem so slišali nemška povelja. Wolf je zaslutil ukano. Med nevidnimi strelci je nekdo revsnil: «Kdo tam?« Wolf je takoj prepoznal glas poročnika Hartwicka. «Tu major Wolf. Vi, nori psi, bojazljivo!, kaj streljate, na vsako senco? Toliko da nas niste pobili!« Takoj zatem se je prikazal poročnik Hartwick in se noro zakrohotal od veselja, da je naletel na svoje ljudi. Sredi gozda so se ogledovali. Zdaj so bili že močna skupina. Wolf je sedel in ga pričel oštevati vpričo vseh: «Vi se ne bojite zaman za svojo preplašeno rit. Namesto da streljate na nas, mi raje povejte, kje je stotnik von Graff, kje je stotnik Vogt in kje major Helm.» «Stotnik von Graff je nasajen precej na visoko in je prav gotovo došel enoto stotnika Vogta. Kolikor je znano mojim, je ni nihče skupil, ker smo se pravočasno umaknili. Major Helm pa se je lepo počasi umikal na levo.« Wolf se je zadovoljil s pojasnilom in si mislil: «Ce je tako, pa naj bo. Morda jo je von Graff skupil... Me vsaj ne bo oviral pri delu — takih se je treba bolj paziti kot sovražnika.« Posedli so. Zdaj, ko jih je bilo za dober vod, se jim je vrnil pogum. Oficirja sta odločila, da se bodo najedli. Hrane so imeli s seboj več ko za tri dni. Toda čutarice so bile prazne. Bili so žejni. Preostalo jim ni drugega, kot poleči po tleh in loviti v suha usta redke kaplje, ki so drsele z vej. Po dobri uri hoda brez nezgode so se znašli na robu odsekanega skalovja. Po dolini se je vlačila megla. Njeni jeziki so se dvigali iz prepadov. Nedaleč je štrlela iz megle škrbina Babjega zoba. «Kaj zdaj?« je vprašal Wolf poročnika. «Prav nič drugega si ne želim kot mehke postelje,« je odvrnil Hartvvick in z roba pečine pljunil v globino. Streljanje je bilo zdaj že zelo daleč. Tudi Wolf je menil, da z razbito enoto in ranjenci ne morejo žeti uspeha, kot so si bili zamislili. Zvrstili so se v kolono in se napotili po lovski stezi In gamsji stečini. Vedeli so, da držita v dolino samo dva prehoda. Hartwick in Wolf sta preklela vse bogove neba, preden so se znašli na robu skalovja, kjer se je strmoglavo spuščal v megleno dno s travo in redkim drevjem porasel lijak. Wolf je poznal ta prehod — od tod je enota stotnika Vogta napadla v hrbet skupino partizanov na Oblakovi planini in jih šest pobila. Hartwick in njegovi Prusi, navajeni morskih sipin in ravnine, so se križali, ko so se znašli v strmini, kjer je bilo treba dobro plezati. Otovorjeni z orožjem in strelivom so bili od sile nerodni na mokrih tleh in spolzkih skalah Prestali so prav toliko strahu kot dopoldne, preden so bili začutili pod nogami vama in trdna tla. Med drevjem so jih objele motne tančice megle, ki jo le trgal veter. Pod stenami so naleteli na stezo, ki jih je peljala noter do svetlih skal. Tedaj so srečali dva partizana ki sta jih napadla, jim ranila vojaka in izginila v podzemsko jamo. Sli so za njima. Kmalu so obstali pred črno odprtino in železnimi vrati, vzidanimi v živo skalo. Wolf je vedel za to jamo. Imel jo je vrisano na karti kot naravno skrivališče vendar je bil prvič pred njo. Hartvtick se je pred vrati raz-’ koračil. S snopom svetlobe je tipal med vlažne stene kapnikov in rovov, M so se izgubljali v globino. V temo so vrgli nekaj ročnih bomb in poslušali renčanje podzemlja toda za partizanoma si niso upali. <'Naj gresta k hudiču! Pojdimo v dolino,« je odločil Wolf in se jel z raztepenim krdelom spuščati proti reki. Na mostu so počakali. Kmalu je prišla kolona z ranjenci, ki jo je vodil Vogt. S cigaro v ustih je priganjal nosače, ob njem pa je hodil Pewalek in ravnodušno opazoval ples oblakov nad Karavankami. Major Wolf se ga je razveselil: «Pewalek, tudi vi tukaj! Kako zvest in v usodo vdan človek! Ljudje, ki radi natolcujejo, so mi prišepnili, da ste najbrž ostali pri rdečih v gozdu. Pa tako ste žalostni in zamišljeni?« Pevvalek se je nasmehnil, rekoč: «Ni mi do tega, da bi mi slekli kožo. To bi storili ne samo na moj, ampak tudi na vaš račun.« (Nadaljevanje slediJ Uradniltvo Podružnic« Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecehi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Jsss: 4100 "r ir J1”"! . i,e?,'lka 1,~ dinar- mese<:n« 14.— din, letna 140.— din, o m tekoči račun Založniltvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 25. septembra 1971 Za SFRJ Tekoč račun prt Narodni banki v L|ubl|anl 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207 Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 50 lir beseda Oglasi za tržaško In goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Is vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbllcitš Italiane*. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaia In tiska ZTT • Trst OB ZAKLJUČKU PETEGA KROGA ZASEDANJ SALT SZ in ZDA sta našli stične točke za omejitev protiraketnega orožja Državi sta sklenili sporazum, ki omejuje možnost izbruha vojne v primeru jedrskega napada po naključju HELSINKI, 24. - Zaključil se je peti krog zasedanj SALT o omejevanju strateške oborožitve med SZ in ZDA. Delegaciji sta objavili skupno poročilo, v katerem pravita, da sta razpravljali o podrobnostih v perspektivi sporazuma za omejevanje protiraketnega in strateškega napadalnega orožja. V poročilu je rečeno, da so našli določene osnove za te omejitve in so dosegli večje razumevanje o vprašanjih, ki jih je treba rešiti. Poročilo ne pove točno kaj pomeni to večje razumevanje, pač pa pravi, da bo začelo prihodnje zasedanje SALT 19. novembra na Dunaju. Poročilo je bilo objavljeno no za ključni slovesnosti in potem ko sta delegaciji obiskali finskega predsednika Kekonena. Pred odhodom je vodja ameriške delegacije Smith dejal, da je bil razgovor koristen, ker sta delegaciji napravili velik korak naprej na poti pogodbe, ki predvideva o-meiitev protiraketnega orožja in strateškega napadalnega orožja. ZDA in SZ sta danes uradno sporočili. da sta sklenili sporazum, ki naj bi onemogočil, da morebitni »jedrski incidenti* povzročijo vojno. Državi sta se sporazumeli med petim krogom zasedanj SALT. Sporazum bosta podpisala v četrtek zunanja ministra SZ in ZDA Gro-miko in Ftogers. ki se sedaj udeležujeta zasedanj skupščine OZN. V zadnjih tednih so vidnejši ame riški časniki, med katerimi sta bila tudi «New York Times* in «Wa-shington Post*, objavili vest o tem sporazumu, danes pa je uradno poročilo potrdilo te govorice Zvedelo se je namreč, da se bo sta državi takoj posvetovali, če bi po pomoti prišlo do incidenta, kot na primer izstrelitve rakete z jedrskimi konicami. Sporazum predvideva namreč ustanovitev nove ra-di»telefonske povezave med Kremljem in Belo hišo s pomočio komunikacijskih satelitov. Prestolnici SZ in ZDA sta bili do sedaj namreč telefonsko povezani s podzemeljskimi in podmorskiijji kabli. Sateliti bodo omogočili zelo hitro povezavo med predsednikoma obeh držav, medtem ko so do sedaj potrebovali precei minut preden so lahko vzpostavili telefonsko zvezo. Nov sistem bo vsekakor omejil možnost. da izbruhne jedrska vojna po pomoti. Po ameriških izjavah, nai bi bile elavne točke sporazuma tri in sicer izjava obeh velesil, ki se ob vezujeta. da bosta sprejeli vse potrebne ukrene, da preprečita nedovoljeno ali naključno uporabo jedrskega orožja, ustanovitev novega hitrega sistema radiotelefonske povezave v primeru naključnih izstrelitev iedrskih raket, in predhodne informacije o izstrelitvi nekaterih vrst raket. Glasnik Bele hiše Gerald Warren Je dejal, da ta sporazum ni pogodba in zato ne bo potrebna odobritev senata. Kljub temu pa so se ZDA posvetovale z zavezniki in 1 voditelji parlamentarnih skupin pred podpisom sporazuma. Warren je tudi dodal, da se bosta državi obveščali samo o tistih raketah, ki bodo izstreljene čez državne meje in proti drugi državi. Priziv proti obsodbi sodišča prve stopnje sta vložila Barašič in Braj kovič, ki sta zahtevala, naj jim sodišče omili1 kazein na deset let za para. Jaivni tož'lec pa je zahtevai, naj se izreče hujša obtožba za Stojanova. Sodnik zaplenil klinično kartelo Giuscppa Pinellija MILAN, 24. — Preiskovalni sodnik milanskega sodišča dr. Gerar-do d’Ambrosio je danes zaplenil klinično kartelo anarhista Giuseppa Pinellija, ki je po padcu s četrtega nadstropja milanske kvesture umrl v Fatebenefratelli. V bolnišnici so namreč hranili vso dokumentacijo o kratkem času, ki je potekel od trenutka, ko so anarhista sprejeli v bolnišnico, do njegove smrti. Dokumentacijo naj bi sodnik uporabil v zvezi s procesom, ki ga je Pinellijeva vdova sprožila proti tedanjemu funkcionarju milanskega oddelka dr. Calabresiju in načelniku istega oddelka dr. Antonimi Allegri. Anarhist Pinelli je umrl decembra leta 1969 med zasliševanjem v zvezi z bombnim atentatom v milanski Kmečki banki. Preiskave in sodne obravnave se že vlečejo nad 20 mesecev, ne da bi resnica prišla na dan. Dokazov je bilo mnogo, vendar so sistematično izginili. Prav pred nekaj dnevi je branilec dr. Calabresija sprožil obtožbo proti odvetniku vdove Pinelli. kar bo lahko celotno zadevo še bolj zavleklo. V zvezi z bolniško dokumentacijo se poraja bojazen, da bi tudi ta na kak skrivnosten način ne izginila. Skrivnosti je bilo namreč od vsega začetka preveč. LONDON, 24. — Mlada oritanska časnikarka Kewin Murphy je plavaje obšla otok Wight. 96 kilometrov je opravila v 26 urah in 51 minutah. Proga je trikrat daljša kot širina Rokavskcga preliva, ki je za Angleže postala že »klasična*, časnikarka je poskušala še pred leti preplavati i-sto progo, ne da bi ji uspelo, sedaj pa jo je po primernem treningu le opravila. Te proge do sedaj še nihče ni preplaval. MOSKVA, 24. — Sovjetska zveza je izstrelila umetni satelit vrste »rosmos 440». Sporočilo je kot običajno podala tiskovna agencija Tass. PRED SEDEŽEM OLIMPIJSKEGA ODBORA Desničarski skrajnež napadel nemškega kanclerja Brandta Agenti so takoj aretirali napadalca MUNCHEN, 24. — Mladi pripadnik neke skrajne desničarske skupine Viktor Ruediger je danes o-klofutal nemškega kanclerja Wil-lyja Brandta, medtem ko je ta govoril pred sedežem odbora, ki prireja olimpijske igre v Milnchnu. Medtem ko je oklofutaj državnika, je mladenič .zakričal: »To je za tvojo vzhodno politiko*. Agenti so takoj prijeli napadalca. Kancler, čeprav nepoškodovan, je bil precej presenečen nad incidentom in tisti', ki so bili v njegovi bližini, trdijo, da je dejal agentom, naj ga pustijo. Do incidenta je prišlo, ko je Brandt obiskal odbor za olimpijske igre. Starejša ženska se je približala državniku, da bi mu dala roko, ko se je nenadoma mladenič zagnal proti državniku. Takoj ko je napadel kanclerja, je mladeniča ustavil načelnik policije, ki je stal poleg Brandta. Takoj po incidentu je kancler izjavil časnikarjem^ da sploh ne ve, kaj je hotel napadalec od njega. Brandt je že drugi nemški kancler, ki so ga oklofutali pred javnostjo. Ista usoda je tudi doletela njegovega prednika Kiesingerja. katerega je oklofutala Beate Klar-sfeld, ki ga je obtožila, da je so deloval z nacisti. Takoj po incidentu se je Brandt oddaljil s svojimi spremljevalci in je obiskal olimpijsko četrt. Izvedelo se je, da je Viktor Rue diger pripadal skrajni desničarski strainki NPD in da je celo kandi diral na njeni listi za vstop v ba varski parlament. Po mnenju policije, je Ruediger tudi sodeloval v neredih, do katerih je nrišlo julija in avgusta, ko so demon-strani strgali nekaj zastav Vzhodne Nemčije. Tudi levičarska skupina »demokratično delovanje* je obtožilo Ruediigerja, da pripada desničarski radikalni in teroristični skupini in da je vstopil že leta 1966 v neonacistično stranko, iz katere nai bi ga nato izgnali, ker je baje sodeloval pri tihotapljenju orožja v zahodni Berlin. Vsi predstavniki političnih skupin so obsodili incident. Predsednik bavarske socialdemokratske stranke je dejal, da mora ta napad služiti kot opozorilo vsem o pozicijskim strankam, ker dokazuje kam lahko privede oživljanje nacionalističnega vzdušja. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiHiiiivmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODGOVOR NA RAZPRAVE V BRITANSKEM PARLAMENTU Vrsta atentatov v Severni Irski Eksplozija terjala mladi žrtvi Delovanje gverile je čedalje bolj usmerjeno proti britanskim vojakom Švedsko prizivno sodišče potrdilo obsodbo proti ustaškima zločincema STOCKHOLM, 24. - Švedsko pri zivno sodišče je danes - otrdilo obsodbo okrožnega sodišča proti' usta Iškima zločincema 20-letnemu Miru Barašiču in 23-Ietnemu Andelku Brajkoviču, ki sta 7. aprila letos umorila jugoslovanskega poslanika na Švedskem Vladimira Roloviča. Oba zločinca sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Istočasno je prizivno sodišče povišalo kazen organizatorja atentata Anteja Stojanova, ki je bil obsojan na štiri leta zapora, moral pa jih bo presedeti sed°m. Ostalima dvema sodelavcema Marinku Lemu in Stanislavu Miličeviču je sodišče zmanjšalo kazen od dveh let na 18 mosoo^v zaporne kazni. BELFAST, 24. — V trenutku, ko je britanski parlament končal razpravljati o vprašanju in stanju Severne Irske, se je dejavnost ulstrske mčštne gverile spet ojačila. O-čitno poročila britanskih ministrov niso zadovoljila ulstrskih prebivalcev, katerih srd je čedalje bolj usmerjen proti britanskim vojakom, ni naj bi v deželi vzdrževali red. Sicer je popolnoma jasno, aa razprave britanskega parlamenta niso mogle zadovoljiti nikogar: poročila so bila pretežno informativnega značaja in iz teh ni bilo nemogoče, da bi prišlo do konkretnega predloga za res učinkovite ukrepe. Nekateri predstavniki opozicije so tudi obvestili, da ni mogoče razpravljati o stanju neke dežele ali o vprašanjih te. če niso prisotni protagonisti, ki so v tem primeru voditelji organizacije IRA ali vsaj predstavniki ul strske opozicije. Preteklo noč je atentat v belfaški katoliški četrti Falls Road terjal smrt dveh oseb, 18-letnega dekleta in 17-letnega mladeniča. Gverilci so nastavili bombo v poslopje v Merion Street, ki spada med «vroče» točke, iz katerih se prebivalci selijo v mirnejše četrti. Eksplozija je seveda priklicala pozornost mnogih prebivalcev četrti, ki so se strnili v obroč ob podrtem poslopju. Ko so dospeli policisti in bolničarji, jim katoličani niso dovolili, da bi se približali podrtiji, zaradi česar so na stali tudi manjši spopadi. Vendar se gverilci zadnje čase lotevajo vse bolj takih akcij, ki težijo, da bi prestrašile prebivalce in delale preglavice oblastem, ali katerih žrtve so vedno angleški vojaki. Z veliko količino eksploziva so gverilci razstrelili prazno poslopje v katoli ški četrti Lower Falls. Iz poslopja so se stanovalci preselili že pred časom, ker je bilo v izredno slabem stanju. Tudi v tem primeru so imeli policisti opravek z množico, ki je prihitela na kraj eksplozije in ki jim ni dovolila, da bi se približali podrtemu poslopju. Gverilci pa se včasih poslužujejo tudi nekoliko bolj zapletene tehni ke. Vojaško enoto so na primer pri klicali v neko četrt z eksplozijo, ki ni terjala nobene žrtve in je povzro čila tudi zelo malo škode. Ko so vojaki prihiteli na kraj ekspiozije, so jih gverilci obsuli s svinčenimi kroglami. Vojaki so bili pripravljeni na gašenje požara, niso pa hib pripravljeni, da bi se branili pred o boroženim napadom. Gverilci so iz redno spretno izbrali tudi nraj, tako da so bili njihovi strelci na varnem, vojaki pa niso imeli na raz polago nobenega skrivališča. Na po doben način so napadli vojašnico. V poslopje so vrgli nekaj manjših bomb, ki so prisilile vojake, da so stekli na dvorišče, kjer so bili že skriti ostrostrelci. Gverila postaja torej čedalje bolj spretna in britanskim vo jakom prav gotovo ne bo uspelo, da bi jo zatrli, nasprotno njihova navzočnost samo še bolj razburja prebivalstvo. Uspeh laburistov na dodatnih volitvah LONDON, 24. — Laburistična stranka je danes pridobila nov sedež v nižji angleški zbornici. Izid teh dodatnih volitev naj bi dokazoval, da raste med ljudstvom nezadovoljstvo za politiko konservativcev posebno po objavi včerajšnjih statistik o zaposlitvi. Opazovalci so predvidevali zmago laburistov, vendar si niso pri-j čakovali tako izdatne večine | Tajnik laburistične partije je po 1 volitvah dejal, da je- to nai večji 1 laburistični uspeh po volitvah leta 1966. Deček poželjivo postaja pred prodajalci prvih letošnjih kostanjev „„1,11,,mi.. k ena konvencija proti «zračnim gusarjem» MONTREAL, 24. — Enaintrideset držav je včeraj v Montrealu podpisalo mednarodno konvencij« »za zatiranje nelegalnih dejanj, ki lahko ogrožajo varnost civilnega letalstva*. Za konvencijo so se države sporazumele po diplomatski konferenci o letalskem pravu, ki je trajala petnajst dni in ki se je sestala pod pokroviteljstvom mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO). Na konferenci je bilo navzočih 61 predstavnikov na 121 članov organizacije ICAO in drugih sedmih podobnih mednarodnih organizacij. Na predlog o konvenciji je 50 držav glasovalo za, osem držav — med kateri tudi Francija — se je pa vzdržalo glasovanja. Nasprotnih glasov ni bilo. Konvencija predvideva 16 členov in ne obravnava letal, ki »se upo-1 na samem letalu ali raznih napra-rabljajo v carinske, policijske ali vah, če lahko škoda prepreči reden vojaške namene*. Kar se tiče le- in varen polet. Isti prekršek zagre-galnih določb je konvencija precej I ši, kdor nastavi ali ukaže nastavi podobna tisti, ki so jo države podpisale lanskega decembra v Haagu in ki je predvidevala samo »nezakonito prilastitev letal*. Montrealska konvencija uvaja tudi nov pojem za letala »v službi*, ta pojem označuje dobo od trenutka, ko na letalo stopi tehnično osebje ali posadka za pripravo vsega, kar je potrebno za vzlet in polet, do trenutka, ko mine 24 ur po pristanku letala. Konvencija označuje kot »hudo kršitev skupnega prava* vsako nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti potnikom letala med poletom, čc lahko to dejanje kakorkoli ogroža varnost letala, in vsako poškodbo ti na letalo »v službi* napravo ali snovi, ki lahko uničijo ali naredijo škodo na letalu, kar ogroža varnost poleta; isto velja tudi za osebe, ki nudijo neresnične vesti v zvezi s poletom in na ta način spravijo v nevarnost potnike. Ob zaključku določa konvencija, da je vsakdo, ki skuša izvesti omenjene prekrške ali sodeluje z osebo, ki je izvedla ali je skušala izvesti kako tako dejanje, zakrivil kazenski prekršek. Od 10. oktobra dalje bodo montrealsko konvencijo države lahko podpisovale v Washingtonu, v Londonu in v Moskvi. Ponoven spopad med gverilci in policijo v Sao Paulu SAO PAULO, 24. — Manjša skupina gverilcev je skušala sinoči odpeljati policijsko vozilo, na katerem je sedelo nekaj agentov. Poskus pa je spodletel, ker so bili policisti do zob oboroženi in so na gverilce začeli streljati z mitraljezi. Trije gverilci so obležali v krvi, samo eni gverilki pa je baje uspelo, da se je pravočasno umaknila. Pretekli ponedeljek je manjši skupini gverilcev uspelo, da so zažgali dva kamioneta nekega konservativnega dnevnika in poškodovali policijsko vozilo. Očitno usmrtitev gverilskega voditelja Carlosa La-marce ni prestrašila gverilcev, čeprav je precej ošibila vodstvo, temveč je postala vzrok za še bolj tvegane akcije. BENETKE, 24. — Agenti mednarodne policije Interpol so v Kranju aretirali 27-letnega Gastoneja Gre-golina, ki je sodeloval pri slavni tatvini v cerkvi sv. Ivana in Pavla v Benetkah. Podatke o njem je mednarodni policiji posredoval leteči oddelek beneške kvesture. Policija sumi Gregolina, da Je organiziral in vodil tatvino, ori kateri so zlikovci odnesli slike Bellinija in Vivarinija. Lovec streljal v kosa in zadel... zaročenca MILAN, 24. — Lovec je streljal v kosa, zadel pa je zaročenca, ki sta se potikala po gozdu. Nesreča se je pripetila pri Seve-su, kamor se je lovec Aldo Arienti iz Česana Madema podal^ da bi odnesel domov nekaj divjačine. A-rienti je nenadoma zagledal kosa, pomenil puško im sprožil. Vendar ni zadel cilja, temveč 20-let-nega Maria Fodera iz Sevesa, ki se je s svojo zaročenko 18-letno FiJomeno Dartizio sprehajal za gr mičjevjem. Tudi dekle je bilo laže ranjeno, zaradi česar sta morala zaročenca zaključiti svoj romantični sprehod v neromantični' bolnišnici, kjer se bosta morala zdraviti skoraj tri tedne. Preklicana zaplenitev filma «1 Diavolb MILAN, 24. — Preiskovalni sodnik milanskega kazenskega sodišča dr. Giuseppe Patrone je sprejel zahtevo odvetnikov Emanuela Golina in Giorgia Vigevana, ki zastopata filmski družbi «Warner Bross* in »Dear International*, v zvezi s preklicom zaplenitve filma »I diavoli*. Film je zaplenilo pred enim tednom državno pravdništvo iz Verone zaradi pornografskih slik, medtem ko sta odvetnika utemeljila svojo zahtevo z zgodovinskimi dogodki in umetniško vrednostjo filma. Palestinska dekleta so brez odlašanja segla po orožju in se vključila v osvobodilno gibanje, da bi pripomogla k Izgonu okupatorja. Sliko so posneli pred nekaj meseci, ko kralj Husein še ni zatrl v krvi gverilskega gibanja, če je katera izmed teh deklet darovala svoje življenje, upajmo, da njena žrtev ni bila zaman ............................................................. PRVI UKREPI ZA REŠITEV PEREČEGA PROBLEMA V ITALIJI Ministra za zdravstvo in za javna dela pripravila zakonski osnutek o onesnaženju Delovanje parlamentarne komisije - Sestanek med francoskimi in italijanskimi izvedenci o problemu onesnaženja okolja PARIZ, 24. — Pariški kinematografi so uvedli nov cenik, po katerem bodo imeli prebivalci, ki so stari več kot 60 let 30 do 50 odstotkov popusta na ceni vstopnice. RIM, 24. — Minister za javna dela in minister za zdravstvo Mariotti sta izdelala zakonski osnutek o zavarovanju voda .pred onesnaženjem. Ministra bosta predložila zakonski osnutek senatu, ko ga bo odobril ministrski svet in druge pristojne ustanove. Ta zakonski osnutek vsebuje nekaj novosti v primerjavi s tisiim, ki ga je pripravila vlada. Te spremembe so bile potrebne, ker je postal problem onesnaženja voda res pereč in so zato potrebna veliko večja sredstva za njegovo rešitev. Ministra sta skušala pripraviti tak zakonski osnutek, ki bi odgovarjal higienskim in zdravstvenim potrebam in bi istočasno dopuščal primerno izkoriščanje voda, kar bi tudi pomagalo pri obrambi okolja in izvedbi regulacijskih načrtov. Italija bi potrebovala približno 3.500 mibjard lir za rešitev problema 0-nesnaženja voda, ker ne zadostuje samo, da industrije namestijo primerne očiščevalne naprave, pač pa je treba tudi urediti kanalizacijo v vseh občinah, ki jo do sedaj še nimajo. Vendar preden se loitrno problema onesnaženja voda in iskanja sredstev, ki so potrebna za rešitev problema, moramo rešiti problem italijanske zakonodaje, ker so za o-nesnaženje pristojna razna ministr- se bo udeležilo približno sto par-lamentarnih predstavnikov iz raznih evropskih držav. Namen tega kongresa je začrtati morebiten skupen program in preprečiti, da bi bili zakoni proti onesnaženju, ki jih pri' pravljajo razne države v nasprotju z združevanjem Evrope. Uvodno poročilo je pripravil Giuli® Caiatti, ki je začrtal smernice 28 fllf ;ln 80 ze'° tieule’ torbo proti onesnaženju v združeni Evropi. jeni in fragmentarni. Predsednik poslanske zbornice Per-tini je zato ustanovil pred tremi leti parlamentarno komisijo, da bi preučila problem italijanskih voda. Komisija si je skušala ustvariti izčrpen pregled italijanskega položaja in je preučila ukrepe, ki so jih sprejele razne države, ki so se lotile tega problema pred Italijo. Komisija je spoznala, da so potrebni tesnejši stiki z državami, ki so se že lotile tega problema in ie zato organizirala sestanek, kateiega nliliiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHimiiin,i||||||lll|irmil|||||||||,,iiiiiih,lll|ll||l)tlllllllM,lmil||||||||||l|||||||||||||||t|||||||||||||||||n|t||| TRST A 7.15, 8.15, 11.15, 13.15, 17.15, 20.15, 23.15 Paročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Šopek slov. pesmi: 11.50 Veseli motivi; 12.10 Poklici; kamnarji; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Festival narodnozabavne glasbe v Šte-verjanu; 16.30 Plesna čajanka; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in književnost; 18.30 Koncert deželnih ansamblov; 18.55 Ansambel Sam Bistas da Guana-bara; 19.10 O Izidorju Cankarju; 19.25 Jazz; 19.45 Zbor »Prešeren* iz Kranja; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 Dram. zgodba: »Po jerebico*; 21.15 Zabavni orkester; 21.45 Vabilo na ples; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.45 Pogovori z mladino; 16.00 Koncert violinista M. Siminija in pianista E. Silvestri ja; 16.35 Polifonski zbor iz Rude. KOPER 8.00. 12.30, 14.00, 15.30. 16.00, 20.15. 23.30 Paročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Glasbena matineja; 12.00 Glasba po željah; 13.30 Musič hali 14.05 Glasbeno vandranje; 15.05 Igra trio Dom Baker; 14.40 Zabavna glasba; 16.00 Prenos RL; 16.30 Sestanek ob juke boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Zapojmo in zaigrajmo; 18.10 Vaši pevci — vaše melodije; 19.00 Izbrali ste; 20.00 Orkester Woody Herman; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00. 20.00. 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in jaz; 11.15 Radijska priredba Schillerjeve drame; 12.10 Ital. zgodbice; 13.15 «La oarri-da»; 14.09 Zabavni spored; 15.50 SOBOTA, 25. SEPTEMBRA 1971 Srečanje z znanostjo; 16.55 Prenos nogometne tekme Italija-Me-hika; 19.00 Belo, rdeče, rumeno; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz koncert s pianistom Duke Elling tonom; 21.05 Radijska nadaljevanka F. De Roberta: «11 vice-re»; 22.10 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 9.30, 10.30, 13.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Jutranje popevke; 8.40 Oddaja za odrasle; 9.35 Drama v 30 minutah; 10.05 Pesmi za vse; 10.35 Glasbeni variete; 12.30 Konec tedna z Raffaello; 14.00 in 18.00 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15 40 Popoldanski glasbeni spored; 16.30 «Alto gradimento*; 19.02 »Draga Nada...; 20.1.0 Verdijeva opera: »Un ballo in maschera*; 23.05 Prenos boksarskega dvoboia Mon-zon-Griffith (za svetovno prvenstvo srednje kategorije). III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Vera v glasbi; 13.00 Medigra; 14.00 Doba klavirja; 15.00 Simf. koncert; 16.10 Ital. sodobna glasba; 17.35 Glasba izven sheme; 18.45 30. mednarodni gledališki festival v Benetkah; 19.15 Vsa-kovečemi koncert; 21.30 Simf. glasba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.40 Ital. sodobna glasba; 10.20 Arhiv plošče; 11.00 Medigra; 12.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 13.30 Leov oratorij: »Abelova smrt*; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 8,00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 23.00, 24.00, 01.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja (Kozina, Pavčič, Tomc, Kozina, Pavčič, Tomc, Kozina); 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S pihalnim orkestrom pod vodstvom F. Puharja; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Popoldanski inter- mezzo; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Po domače; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Vesela godala; 14.30 Pojo solisti zagrebške Opere; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 17.40 Dobimo se ob isti uri; 18.10 Gremo v kino; 18.50 Klavir v ritmu; 19.15 Mozartova koncerta z našima solistoma; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Z ansamblom Borisa Franka; 21.00 Večer z napovedovalcem Janezom Kranjcem; 21.30 do 22.12 Zabavna radijska igra: »Mojstrovine Sama Soma*; 23.20 Oddaja za naše izseljence: 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 14.30 Prenos teniških tekem v Miianu; 16.55 Prenos nogometne tekme Italija-Mehika; 19.10 Teden v parlamentu; 19.15 Športni dnev nik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Zabavni spored z Rito Pavo ne: 22.15 Film s Stanliom in O Hom: »Prisilno delo*; 22.45 Dnevnik; 23.15 Prenos boksarskega dvo boja Monzon-Griffith (svetovno pr venstvo za srednjo kategorijo). II. KANAL 18.15 TV za otroke: Potovanje po Italiji z igrami in s fantazijo, 21.00 Dnevnik; 21.15 človeški boj za obstoj (druga serija, 4. del); 22.15 TV film; »Začarani travnik*: 23.05 Teden dni v parlamentu. JUG. IELEžVIZIJA 10.35 TV v šoli: 17.50 Krapina '71; 19.20 Obzornik; 19.35 Nickolas Nickleby; 20.30 TV kažipot: 21.00 Dnevnik; 21.35 Vesela jesen; 22.35 Nikoli grde besede; 23.15 Poročila; 23.20 Waterpolo: Jugoslavija-ZDA. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanke; 20.30 Glasbeni spored z Memom Remigijem; 21.10 A. Borodin: »Knez Igor* (v izvedbi poljskega gledališča iz Lodža). Minister za kmetijstvo Natali J« pripravil načrt za ugotovitev vseh virov onesnaženja voda, ki služijo v poljedelstvu. Pokrajinska kmetijska nadzomištva bodo v teh dneh razdelila kmetom posebne pole, ki jih bodo morali vrniti ministrstvu do 30. novembra-S to iniciativo si skuša ministrstvo ustvariti jasno sliko o vseh virih <•" nesnaženja v Italiji, posebno pa v mestnih in industrijskih predelih, kjer predstavlja onesnaženje pereč P10" blem. Danes so se sestala na mlnistf' stvu za proračun francoski minister za obrambo narave in okolja Robert Poujade in predstavniki italijanskih ministrstev za proračun, • zunanje z*' deve, notranje zadeve, javna del* in zdravstvo, da bi razpravljali 0 problemu onesnaženja. Na seji s° v glavnem preučili možnost skupne; ga nastopa Francije in Italije pr°u onesnaženju pasu morja med Gen°; vo in Marseillom ter o priprav’ mednarodne konference sredozemskih držav o onesnaženju Sredozemske^* morja. V okviru 26. kongresa predstav-nikov italijanske termotehnične ’n' dustrije so danes priredili okrog10 mizo o temi «neosnažujoča energij* perspektive v letih ’70». Predvsem so razpravljali o perspektivah za r*z voj, ki ga imajo rafinerije in o rt®’ lišču, ki so ga zavzele do problem® onesnaženja. Po mnenju udeležencev rafinerij® spoštujejo ministrska določila Pr°U onesnaženju, ker imajo njihovi pr°' izvodi boljše karakteristike, kot j*1 zahtevajo omenjena določila. Eksplozija v tovarni umetnih ognjev ALATRI (Frosinone), 24. — nes je prišlo v tovarni umetnih h* njev pri Frosinonu do hude eksPl