*t. 5. V. Gorici, v sredo dne 17. januvarija 1906. Tečaj XXXVI. Izhaja dvakrat na teden, in sioer v sredo in soboto „k U. uri predpotdne ter stane ?. izrednimi prilogami Ur s »Kažipotom« ob novem letu vred po p o § t i pre-amai.a ali v Gorici na dom poSiljana: Ys8 leto .......13 K 20 lu a« rW. frOO Pul leta........« ' «° * ' * s*30 Uri leta.......3 . 40 » » » W0 1'usamiCiie Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v OosposkflfflTcf*' n»v\* '• v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček' ^ik dan od S. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah ..a <>.l S. do 12. me. Na naročila brez dopošlane na roJnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se racunijo po petit-vrstah Ca tiskano 1-kvat 8 kr., 2-krat 7 kr/, 3--"fet -'G tav-vsab vrsta. Večkrat po dogodbi. — Večje Črke po prostom — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavric. Uredništvo se nahaja v Oosposki ulici 8t. 7 v Gorici r I. na i tr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludue tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo s« nahaja v Gosposki ulici St. 7, v 1. nadstr. na lev« v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvn. _____ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stano ve« loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. * »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, .1 ol lersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici Št. 22; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Sraka s pavovim perjem. Na slovečem občnem zboru »Goriške ljudske posojilnice« pred leti, na katerem so zanesli klerikalci razkol na gospodarsko polje, je šlo za neko pre-membo v pravilih. Prememba je bila prav važna, ali dr. Pavlica je s pravili v rokah »dokazoval*, da ne sme priti do one spremembe. Ker so bili prišli na oni občni zbor razni gospodje z razkolom in jezo v srcu, prememba takrat ni prodrla. Ali poslušajte sedajJ Ko so razkolni bratje ustanovili * Centrifugo *, so pa hitro uvedli ono premembo v svoja pravila. Iz tega se pač vidi, kako grdo ulogo je igral brezvestni posveče-nec na občnem zboru »Goriške ljudske posojilnico*. Borili so se ti možje proti iuki reči, o kateri so bili prepričani, da je dobra, ali osebnostna gonja je vzbudila v izprijencih nemirno žilico, in tolkli so po premembi, katero so potem zase pograbili z obema rokama. »Centrifugami« so tako nekaj ukradlina-prednjfc.om ter se ponašali s tujim blagom. »Centrifuga« je začela igrati —• ulogo srake s pavovim perjem. V svojem ostudnem boju na gospodarskem polju so se zaletavali zlasti tudi v »Trgovskoobrtno zadrugo-. Tako nesramno so se zaletavali, da se je moralo pričeti postopali proti propadlim žegnancem v krogu »Primorskega lista*. Oba dr. Pavlici sta bila takrat zrela za luknjo - in le prevelika dobrota na napredni strani ju je obvarovala ječe. Ali kljuba vsej farški gonji se je zavod lepo razvil. Vsi napadi, vsa podtikanja o oderuških obrestih, vsa hinavščina, za katero niso mogli skriti skomin, vse ni nič pomagalo. Ker to nič ne izda, pa — krade j o. rTrgovsko-obrtna zadruga« je začela jeseni Jani delovati na spremembo pravil, kateio je dosegla po mnogo-stranskem debatovanju tako, da je olajšano notranje poslovanje, strankam pa dano najlepše mogoče obrestovanje in amortizacija. Ta poslednji način je stal veliko požrtvovalnega dela, mučnega računanja, da se je našla formula, ki odgovarja namenu zadruge in koristim strank. Tako je delalo načelstvo zadruge, ki je po mnenju farških slepa-rovičev oderuška. Sedaj pa poslušajte t »Gorica« piše: »Posojila na mesečna odplačila v petih lotih, katera je uvedla »Centralna posojilnica« v Gorici, so se že jako priljubila, ker vsakomu, ki namerava redno odplačevati prejeto posojilo, daja ta način odplačevanja priliko, da polagoma, na lahko in skoro nevede vrne prejeto posojilo. Vrhu tega so obresti, kakor se lahko vsakdo prepriča, ki zna računati, skoro za polovico nižje nego pri nekih zavodih, ki sprejemajo tedenska odplačila in dobivajo do 11% obresti od izposojene glavnice.« To so u k r a d 1 i, in začeli so »odirati« ljudi po vzgtodu »Trgovsko-obrtne zadruge«. Izvedeli so za to —- po kakšni poti, si je lahko misliti! — in hitro uvedli v svoj zavod. Prej so sleparili javnost, kako oderuška je »Trgovsko« obrtna zadruga« — ko so pa po vohunu izvedeli, kako misli zadruga res zopet nekaj dobrega uvesti za stranke, pa so ugrabili to, ukradli so in hitro porabili zase, bahaje se seveda, kaki izumitelji da so na gospodarskem polju, in ponašajo se s »Centrifugo«, da tako odvračajo občinstvo od nerednih namenov, katere vživotvarjajo v posojilniškem pogledu. »Centrifuga« je zopet sraka s pavovim perjem. In teh ljudij ni nič sram. Namesto da bi lepo molčali, se drznejo obregati se ob »Gor. ljudsko posojilnico«, dasi nimajo za to nobenega povoda, in pi-suniti, da so drugi zanesli boj na go-«» spodarsko stran, ko pač ve vsak razsoden človek, da so tak boj začeli klerikalci ter da so ustanovili »Centrifugo« le v znamenju boja proti zavodom, ki jim niso hoteli pasti v nečedne roke kakor zrela jabolka. Da se sedaj Šopirijo liki sraka s pavovim perjem, je jako značilno za »centrifugalne gospodarje«, in iz tega črpa lahko vsakdo sklep, kje je doma reelnost in pošteno delo na gospodarskem polju, kje pa so nereeini nameni in drajsanje brez pomislekov. Kdor hoče biti varen, pač klerikalcem ne sme ničesar zaupati. Volilna reforma. 9. t. in. sta bila v ministerstvu notranjih zadev koroška poslanca Dobernig in Leinisch zaradi volilne reforme. Stavila sta tudi predloge, kako bi bilo zastopano nem-štvo iz Kranjske, Primorske in Trsta v državnem zboru, „Lid. Nov." v Brnu poročajo, du je vladna volilna reforma določila Slovanom 233 (?) mandatov, in sicer: Čehom 97, in sicer na Češkem 09, na Moravskem 20 in v Šleziji 2; Poljakom in Malorusom v Galiciji 95, Malorusom v Bukovim 3, Poljakom v Šleziji 2 5 Hrvatom v Dalmaciji 7, Srbom v Dalmaciji 3; Slovencem v Istri 2, na Goriškem 2, v Trstu 1, na Kranjskem 11, naŠta-jersHm 8, na Koroškem 2. Nemci dobe 196 mandatov, Italijani 15, Rumuni 4. „Zeit" poroča, da vlada nikakor ne počaka, da zbornica odkloni volilno reformo. Kakor brž vlada uvidi, da ne dobi potrebne dvotretjinske večine, ali da se namerava s katere strani predlogo obstruirati, takoj razpusti državni zbor ter čimpreje razpiše nove volitve, pri katerih bi vladi služila za agitacijo splošna in enaka volilna pravica. Nova zbornica bi rešila le volilno reformo, nakar se zopet razpišejo nove volitve na temelj« novega volilnega reda. 12. t. m. se je oficijozrro razglasilo, da so vsa poročila o razdelitvi mandatov po vladni volilni reformi navadne kombinacije. Število mandatov, ki jih dobe posamezne narodnosti ali dežele, še danes sploh ni niko- mur znano, niti vladi ne, ker se o tem ni še ničesar določalo. Lahko p<4 se pove že danes, da se bodo številke znatno razlikovale od številk v teh kombinacijah. (»Prager Tag-blatt" je n. pr. poročal, d«: dobe Slovenci 19 mandatov.) „Neue Freie Presse" poroča, da bo bodoči parlament sestavljen iz 440 ali 442 poslancev. Pomnožitve mandatov bodo deležne le dežele: Galicija, Češka Li. Nižjeavstrijska. Češka, ki ima danes 100 mandatov, jih dobi 118 ali celo 120, in sicer dobe Nemci 48. Čehi pa 70 mandatov. Število galiških mandatov se pomnoži od 78 na 87 ali 88. Nižjeavstrijska, ki je imela dosedaj 46 mandatov, jih dobi 52, a s tem na Dunaju še niso zadovoljni ter zahtevajo 58 mandatov. V alpskih deželah se število mandatov skoraj nič ne spremeni. Tirolska zgubi 1 mandat, Štajerska pridobi 1, na Kranjskem se najbrže dva veleposetniška mandata razdelita na kmetske občine. Na Moravskem se število mandatov ne spremeni, pač pa bo razdelitev po narodnosti popolnoma drugačna. Dosedaj so imeli Nemci 21 mandatov, v bodoče jih dobe le 17. Število laških mandatov se zniža od 18 na 15; tudi Rumuni izgube 1 mandat. Po narodnostih bi se mandati razdelili sledeče: Nemci 201 do 203, Čehi 98, J u g o s 1 o v a n i 31, Galicija 87, izmed katerih dobe Malorusi 25 do 30 mandatov; 3 mandate dobe Malorusi tudi še v Bukovini. Slovani bi potemtakem dobili kakih 219 mandatov. Glede večine bi odločevali Lahi in Rumuni. Glasilo avstrijskih prusofilov „Alld. Tgblt." poziva vse nemške poslance, naj porabijo vso svojo parlamentarno moč, da se prepreči vsaka volilna reforma, ki bi prinesla Slovanom veČino. Ako imajo vsi poslanci skupni cilj pred očmi, lahko preprečijo vsako neljubo reformo ter dosežejo, da se nemili a proglasi za državni jezik. List zaključuje svoja izvajanja: „Ostane nam še eno upanje: da naša vseneinška ideja s svojo nepremagljivo agitacijo skuje danes še nedosegljivo nemško edinost v trenotku, ko pruski orel razveje svoje mogočne peruti za polet čez pokrajine, Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Damas. (Dalje.) j, Tako je. In zdaj, gospod baron, naj vam gospoda povesta, kje se te ribe love." „Jesetre," pravi Chateau-Renaud, „je najti samo v 7 >lgi." „In samo v jezera Fusaro," pravi Cavalcanti", se dobe, kolikor vem jaz, lamprete take velikosti.'' „Cisto prav, jedna je iz Volge, druga iz jezera Fusaro." „ Nemogoče, vskliknejo vsi gostje. „Baš to je ono, kar mi dela veselje," pravi Monte Cristo; * ,.sem kakor Nero cupitor impossibilium. In tudi vam je zdaj to v zabavo, in iz tega sledi, da se vam zdi zdaj to meso, ki je pravzaprav slabše nego meso okuna in lososa, tako izvrstno, Samo na tem je vse, da je neraožno postalo možno.' .Toda kako je bil mogoč prevoz V" „0 moj Bog, nič ni priprostejšega. Obe so pripeljali v velikih sodih, katerih jeden je bil obložen s trsjem in rastlinami, ki rastejo na dnu rek, drugi z bičjem in jezerskimi rastlinami. Ta dva soda sta stala v tovornih vozovih, zgrajenih nalašč v ta namen. Jesetra je prodana pred dvanajstimi, lampreta pred osmimi dnevi, in obe sta bili sveži in živi, ko ju je zgra-IJ'd moj kuhar ter usmrtil prvo v mleku, drugo v vinu. Vi tega ne verjamete, go»pod Danglars?" „Vsaj dvomim o tem," odvrne Danglars smehljaje. , „Baplistin," pravi Monte Cristo, „dajte prinesti še drugo jesetro in drugo lampreto, ki sta še živi v sodih. Banglar se presenečen ozre, drugi plosknejo v roke. | Štirje sluge prineso dva velika, z vodnimi rastlinami okra- šena soda; v vsakem sodu se je veselo premetavala imenovana riba. „Toda zakaj vsake vrste dye?" vpraša Danglars. „Ker bi jedna lahko poginila," odvrne Monte Cristo pri-prosto. „Vi ste res čuden mož," vsklikne Danglars, „in filozofi imajo pač prav, ko trde, da je lepo biti bogat." „ln zlasti imeti take ideje," pravi gospa Danglars. „0, ta ideja ni moja, milostiva, ampak bila je v veliki časti že pri ItimljaDih. Že Plinij si je dal prinesti od svojih sužnjev zlate ribe iz Ostije v Rim. Bil je tudi luksus, imeti jih žive, in zabaven prizor, gledati jih, ko so umirale, ker se izpreminjajo v tem slučaju nalik mavrici v najlepših barvah. Potem so jih poslali v kuhinjo; njihov smrtni boj je bil vreden, da se ga je gledalo; ko so bile mrtve, so jih prezirali." „Toda Ostia je oddaljena od Rima samo sedem ali osem ur," pravi Debrav. „Ah, to je ros," pravi Monte Cristo; r,toda v čem bi bili po osemnajstih stoletjih na boljšem od Lukula, če bi ga r.e prekašali v tem?" Cayalcantija široko odpirata oči, a sta vendar toliko pametna, da molčita. „Priznam, da je vse to občudovanja vedno," pravi Chateau-Renaud ; „toda jaz občudujem še bolj izvanredno točnost vaših uslužbencev. Ali je res, gospod «rof, da ste kupili to hišo šele pred šestimi dnevi V" „Na mojo čast, to je res," pravi Monte Cristo. »Torej tekom tega Časa ste jo popolnoma izpremenili. Če se ne motim, je bil vhod drugačen, dvorišče pusto in potlakano, dočim se danes tamkaj razprostira krasna loka, obdana od stoletnih dreves," „Kaj hočete? Jaz ljubim zeleirje in senco;" pravi Monte Cristo. „Res," pravi gospa Villefort, „sicer so tvorila vhod vrata, vodeča na cesto, in zelo dobro se spominjam, da sem vstopila oni dan, ko sem bila tako čudovito rešena, v vašo hišo skozi ta vrata, gospod grof." „Da, milostiva, toda izza onega časa sem si izbral vhod, skozi katerega se odpira razgled na Boulogneski les." „V štirih dneh," pravi Morrel; »toda to je čudež." „Resnično," pravi Chateau-Renaud, „izpremeniti staro hišo v novo, to je vredno velikega občudovanja, in ta hiša je bila res stara in zelo otožna. Spominjam se, da sem si jo ogledal pred tremi leti po naročilu svoje matere, ko jo je gospod de Saint-Meran želel prodati." »Gospod de Saint-Meran?" vpraša Villefort. »Torej ste kupili to hišo od njega, gospod grof?" „Zdi se mi, da," odvrne Monte Cristo. „Zdi se vam ? Moj Bog, aH ne veste, kdo vam je prodal to hišo?" „Pri moji veri, ne; take stvari mi oskrbi moj intendant." „Videti jo," pravi Chateau-Renaud, ,,da je neobljudena najmanj že deset let, in s svojimi zagrnenirai žaluzijami, zaprtimi vrati in z dvoriščem, katero je preraščal plevel, je delala zelo žalosten vtis. Resnično, Če bi hiša ne bila last tasta kraljevega prokuratorja, bi jo bili smatrali brezdvomno za jedno onih slaboglasnih hiš, v katerih se je izvršil kak zločin." Villefort zvrne pri teh besedah kozarec vina na en dušek. Monte Cristo počaka, da vsi molče premislijo to, kar je bilo pravkar izrečeno. „Čudno je sicer, gospod baron," pravi nato; „a ko sem bil jaz prvič tukaj, me je obšla ista misel, in hiša se mi je ki morajo- ostati nemške vkljub vsem stiskina Wdne\ Shod neraško-napredne stranke na Češkem 14. t. m. je bil dobro obiskovan. Shod je soglasno vsprejel resolucijo, v kateri se priznava potreba, da se volilna pravica deželnih zborov iu državnega zbora razširi na podlagi splošne, enake in direktne volilne pravice. V resoluciji se izjavlja, da mora ostati v veljavi sedanje narodnostno razmerje moči v državnem zboru, ki da se ne sme spremeniti. Ob razdelitvi mandatov je treba primerno vpoštevati važnost nemškega naroda v Avstriji. •D O P I S I. IZ Tolmina. — (P o j a s n i 1 o) Povabljen od tukajšnegn glavarja gosp. Prinziga na lojalen razgovor v zadevi opisovanja „Narodne Čitalnice" v Tolminu, osebito glede pasusa: „Predsednik opiše neprilike od strani politične oblasti zarad zastave", priobčen v prvem članku „Soče" z dne 10. januvarja t. 1. štev. 3, ker bi lahko vsakdo mislil, da je prevzro-čiljone neprilike sedanji glavar g. Prinzig, kar pa ni res, pojasnim to zadevo iz lastnega nagiba tako, kakor sera na občnem Čitalnice dne 21. decembra 1905. povedal in tudi slov. uredništvu „Soče" oni pasus v smislu mino-lega časa poslal, in pojasnim tudi posebno še zato, ker mi je bodi si v dopisovanju, bodi si v odprtem boju s katero koli osebo le pravica in resnica pred očmi. Stvar je torej taka-le : Na občnem zboru Čitalnice sem po-vdarjal, da je že imela Čitalnica neprilike od politične strani, ko je hotela obhajati 23 letnico svojega obstanka. To je bilo pred 19 leti, ko nam je politična oblast prepovedala iti korporativno z zastavo v cerkev. Vsled tega je tudi slavnost izostala. Pripomniti je še, da je takrat imela Čitalnica sicer svojo častno zastavo a bolj pri-vatro, kakor jo imajo zasebniki. Ki bila označena v društvenih pravilih, kakor je sedaj. In tako bi bila s tem ta zadeva rešena. Tolmin, 13. januvarja 1906. Andrej Vrtovec. h Oobravelj na Vipavskem. —- Naše „Bralno in pevsko društvo" je imelo dne 6. t. m. veselico, pri kateri je nastopil novi tam-buraški zbor. Vreme kazalo je ves dan k dežju, kakor da bi se bili vsi bogovi proti nam zakleli, imamo vedno na dneve, ko je pri nas veselica, tako slabo vreme. Pri vsem kremženju vremena se je napolnila veselična soba z vrlimi sosedi. Posebno se moramo zahvaliti Veliko - Žabelcem, Kamencem, Skriija-nom, Cestarjem, Ajdovcem, Selanom, Vrtovin-cem in drugim, kojih ne poznamo. Veselica je skončala pohvalno. Vse točke so se proizvajale dobro, posebno je ugajala pesem „Slavjanka", kuplet „Žena" in točki, M jih je proizvajal tamburaški zbor. Igra »Trije tički" jo izvabila mnogo smeha. O pevskem zboru niti ne govorim, ker je že dobro znan iz prejšnih veselic, kako dobro nastopa. Po veselici je bila prosta • zabava v | društvenih prostorih, pri kateri nas je prav prijetno zabaval tamburaški in pevski zbor. Vsa hvala g. učitelju Mrmolji, ki je v tako kratkem času spravil na oder naš tamburaški zbor. j Dobravska okolica je pokazala, da je zavedna. Le tako naprej! Podpirajmo se, družimo se, krepimo se. Naše geslo bodi t Bratstvo, enakost, svoboda! It Kodna, dne 13. januvarja 1906. — Danes popoldne je zapustil nas v obče priljubljeni in spoštovani gospod kaplan Karol Oblak, koji je bival med nami celih 6 let. Gospod kaplan je duhoven, ki ga dičijo vse lepe in dobre lastnosti. — V naši županiji je bil priljubljen povsod, njegu je spoštovala gospoda, njega so spoštovali ljudje tudi drugih ' narodnosti, on je bil priljubljen v vsakem drn-[ štvu, t vsakem občevanju, njega je ljubilo vse. — Lahko rečem, da on ni imel med nami sovražnika! Včeraj zvečer priredil mu je naš novi pevski zbor odhodnico pod vodstvom ' našega mladega pevovodje I. Kacina, kateri je j ta zbor v zelo kratkem Času dobro izuril. — Pri lepo ubranem petju bilo je m stotine naših Komenčanov prisotnih, izkazajoe s tem g. kaplanu in starišem njegovim zadnjo čast. G. kaplan pogostil je zbor in postavil temelj novi prihodnosti temu zboru. G. kaplan je delaven mož. On je podučeval večkrat tamburaški zbor, on je storil v Komnu mnogo dobrega, za kar naj mu bode najtopleja zahvala. Kako je bil g. kaplan pri nas pribljubljen, dokazal je odhod, kajti vsakdo podavši mu roko je izdihnil: škoda, da nas zapuščate! Mi častitamo našim sosedom Gorjancem, da so dobili takega kurata, in veseli nas, da je ostal on v naši bližini. Domače in razne nouice. NO«! nadškof in knez. — Pred Božičem smo s precejšnjo gotovostjo naznanili, da bo imenovan nadškofom dr. Sedej. Danes naznanjamo, da je to imenovanje — izvršena reč, ki se razglasi vsak hip. V Kobaridu so pokopali včeraj 67-letnega g. Jožefa Gabršček, očeta dveh sinov, ki živita v Gorici. Udeležba iz trga in celo iz okolice je bila prav obilna. N. p. v m,! Družba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je imela dne 10. januvarija I90C. svojo 167. vodstveno sejo v dražbinih prostorih v „Na-rodnem domu". Prvomestnik Tomo Zupan ot-vorivši sejo naznanja, da je odstopil dosedanji blagajnik-odvetnik dr. Ivan Milan Hribar. Izrekla se mu je vodstvena zahvala. Ob enem predstavlja novega blagajnika, c. kr. notarja Aleksandra Hudovernika. Sklenilo se je, da se od sedaj naprej na podlagi § 18. družbinih pravil kliče na vodstvene seje tudi višji učitelj s Huma ob Ormožu Anton Porekar. Učiteljsko društvo za ormoški okraj ga je namreč kakor svojega predsednika poverilo v to, da prevzame mesto svetovalca v družbenem vodstvu. Potem ko so se rešile razne prošnje | za podporo kakor tudi računi glede vzdrže-' vanja družbiue šole v Št. Rupertu ob Veli-kovcu in se ie vodstvo obvestilo o došlih vlogah, sklenilo se je Se, da se v najkrajšem času nabavijo novi družbini nabiralniki. Nato jo prvomestnik zaključil sejo ob %1 uri zvečer. Družba sv. Cirila In Metodi v Ljubljani opozarja na pivo, ki se vari v pivovarni g. Auer-jevih dedičev v Igubljani v korist naše družbe. To pa zato, ker razni gg. gostilničarji sklepate sedaj nove pogodbe glede zalog piva. Na to pivo bodite opozorjene vse naše podružnice, vsa društva in vsi somišljeniki. Svoji k svojim l Vstopnino Sta preplavala pri predstavi »Narodne prosvet«" g. dr. Reja K 8*50 in g. A. Klavžar K l-40. Iskrena hvala! Učiteljsko dNJŠtUO za goriški Okraj vabi na zborovanje, ki bo dne 1. februvarja 1906. na c. kr. učiteljišču v Gorici točno ob 10. uri predpoldne. Dnevni red: 1. Brezžični brzo-jav. (Predava v imenu „ Slovenske šolske matice" gosp. c. kr. okraj, šolski nadzornik Fr. FfaJ.fmr.) 1 zborovanju uljudno vabi poleg učitelj -stva tudi one prijatelje šolstva, ki se zanimajo za to vprašanje — odbor. Okrajni šolski svet tolminski. — Učiteljstvo tol. okraja je izvolilo dne 11. t. m. s">jima zastopnikom v okraj. Šol. svet Albt* ca D o min k a, učitelja-vod. v Čezsoči, in Josipa Rakuščeka, nadučitelja-vod. v Cerknem. Dne 12. t. m. so volili pa župani in podžupani tol. okraja svojih osem zastopnikov v to korporacijo. Kljubu nehvaležni agitaciji in znanemu pritisku od zgoraj, osebito proti nekojim neljubim osebam, so bili skoraj soglasno izvoljeni: Andrej Vrtovec iz Tolmina, Peter Leban iz sv. Lucije, Miha Kenda iz Temljin, Franc Miklavič iz Kobarida, Josip Gašperut iz Sedla, Anton Mlekuž iz Bovca, Franc Ostan iz Bovca, Peter Kobal iz Cerknega. . Za „SokOlSkl dom" V Prvačlni; Mozetič nabral 10 K. Darovali so: Gg. Rihard Orel, učitelj Osek prvi obrok K 20, Jakob Roje, učitelj Gradišče prvi obrok K 3, Vladimir Orel, stud. jur. Prvačina prvi obrok K 5, France Furlani, viš. pošt. kontr. v, p. v Gorici K 10, Tvrdka Drnfovka v Gorici K 5, France Furlani, pos. Skopo K 5, Andrej SuliČ, gostilničar v Trstu K 20, Kornelij Gorup, velettžec v Trstu K 50, Anton Štrekelj, kmet. pot učitelj v Gorici K 4. »Soriška zveza". — Med »bojkot" so uvrstili klerikalci v „Gorici" tudi slavno „Gori-ško zvezo", to šibko stebelce na „zadružnem polju". V interesu kmetov samih smo jih res večkrat svarili pred to „zvezo", ki ničesar ne veže, ker je le slab poskus klerikalnega gospodarstva, iz kmetskih rok smo tudi že par-krat priobčili dopise, v katerih je povedano, da je ta „ zveza" draga in nezanesljiva. A To „zvezo" pa so obsodili klerikalci sami. „ Narodni gospodar", glasilo kleri- kalne zmlružne zveze na Kranjskem, je pj. sal: „0. kr. namestništvo v Trstu pripoznah je »Goriški zvezi" z odlokom z dne 7. d<>. eembra .1904. št. 34.972/111. revizijsko prn. vico. Revizijska pravica se more po določilu § 3. revizijskega zakona le takim zvezam priznati, ki imajo najmanj 50 zadrug včlanjenih, ali pa vse zadruge ene dežele, ali vse v deželi obstoječe zadruge z jednakimi gospodar-skimi smotri in z jednakim poslovnim jezi-kom; ker ima naša zveza na Goriškem lepo število zvestih ji zadrug iu je tudi precej goriških zadrug v „ Zvezi slovenskih posojilnic Celji", seveda „Goriška zveza" nima niti vseh zadrug na Goriškem, niti vseh slovenskih zadrug, mogla je toraj za revizijsko pravico le vsled tega prositi, ker je imela ob času prošnjo že 50 zadrug pravilno včlanjenih. A kaj pomeni v današnj eni času velikanskih združitev samostojna zveza s hO zadrugami —in če naraste to število celo na 100 ?! Zmirom mora ostati 1 e š i b k a gospodarska sila, ki i male malo ilv-Ijenske moči, Če tudt se jo neguje z najrazličnejšimi podporami. In možje, ki posvetijo takemu šibkemu organizmu svoje delovanje, ne dočakajo tu nikdar pravih vspehov, ker ti so rezervirani le za močne organizme." Dosti! Polomljen konsum na Krasu. - Pišejo nam s Krasa: Dopis, ki je priobčen v „Soči" dne 10. t. m. ,,Polomljen konsum na Krasu", ne odgovarja popolni resnici. Stavlja se g. kaplana Oblaka — proglasivši ga voditeljem Volčje-grajskega »konsuma", v ospredje društvu, kateremu ni nikoli načeloval, še manj ga vodil. — Zasluga, da le-ta „konsura" ne likvidira z izgubo, je Oblakova. — Spoznavši namreč n e-čist namen takih društev, je Oblak že pred 2 letoma nasvetoval odboru, naj društvo likvidira. — Ker se je temu večina udov uprla, so oni, ki so vpoštevali Oblakov nasvet, že svoječasno iz društva izstopili. Kap. Oblak (sedaj kurat v Gorjanakem) je bil s konsu-mom le v toliko v zvezi, da je — naprosen seveda — nredil knjige in sestavljal potem končne račune. Kompetentne oblasti pa naj se na to opozore", da so „konsumne" krčme le v toliko produktivne, da producirajo pij a n s t v o, in da je njih namen nasproten onemu „RoeI: dalskih pijonirjev".Naj nosijo v bodoče firmo: »koncesijonirana društva za pospeševanje pijanstva." K. Oblak je koncilijanten in honeten duhovnik, obče priljubljen in vsled svojega odprtega značaja tudi vsestransko vpoštevan. Toliko resnici na ljubo! Misijonarji V Vrtojbi — V soboto začno misijonarska gonja v Vrtojbi. Šolska mladina ba imela v soboto popoludne nauk in spoved je napovedana za otroke. Saj so bili otroci gotovo že za advent pri spovedi. Kaj naj sedaj zot gredo misijonarjem na ljubo? zdela tako otožna in zapuščena, da bi je nikakor ne bil kupil, da ni že vsega oskrbel moj intendant. Najbrže je dobil tepec napitnino od notarja." „ Skoro gotovo," zajeclja Villefort, poskušajo se smehljati, „toda verjemite mi, da jaz nisem kriv tega zanemarjenja niti najmanj. Gospod de Saint-Merau je to hišo, ki je spadala k doti njegove unuMnje, želel prodati. Če bi še nekaj let ostala neobljudena, bi bila kmalu popolna razvalina." To pot prebledi MorreL »Zlasti jedna soba," nadaljuje grof, „čisto priprosta in navidezno prav taka kakor druge, z... da, obita z rudečim da-mastom, se mi je zdela, ne vem zakaj, popolnoma dramatična." ^Dramatična?" pravi Debrav. »Zakaj dramatična?" »Ali si motivira človek vsak instinktiven čut?" pravi Monte Cristo. „In ali ni krajev, na katerih diha človek žalost samo? Zakaj ? Človek sam ne ve tega. Različne misli se združijo ter mu nehote vzbnde ta ali oni spomin, ki s krajem, na katerem smo, ni v prav nikaki zvezi. Na čudovit način me omenjena soba spominja sobe markize de Granges ali sobe De-zdemonine. Toda obed je končan, in to sobo vam moram vsekakor pokazati; potem gremo na vrt pit kavo." Monte Cristo povabi svoje goste z roko, naj vstanejo. Gospa Villefort se dvigne, grof stori isto, in vsi gostje posnamejo njim vzgled! Villefort in gospa Do^lars ostaneta trenotek kakor priklenjena na svoje proste :, njuna hladna nema pogleda ledeno visita.drug na drugem. „Ali ste culi?" pravi gospa Danglars. »Iti morava," odvrne Villefort, vstane in ji ponudi roko, Gnani od radovednosti, so gostje že zapustili ohednico, j, da ne bodo videli samo one sobe. Vsi so šli skozi odprta vrata, iu grof je pričakoval zaostala dva; ko izstopita tudi ta dva, zapre duri s smehljajem, ki bi bil goste, če bi ga bili jideli, prestrašil bolj kakor skrivnostna soba, v katero so imeli vstopiti. Res si ogledajo celo hišo; sobe so bile dekorirane in opravljene z najbolj izbranimi predmeti zelo okusno na orientalski način in okrašene z orožji najrazličnejših vrst. Salon je bil ozaljšan z dragocenimi slikami starih mojstrov, boudoir s kitajskimi tkaninami najbolj nenavadnih barv in s fantastičnimi uzorci. Končno pridejo v omenjeno sobo. Ta ni imela na sebi nič posebnega, če ne smatramo za kaj posebnega, da je bila kljub nastajajočemu mraku neraz-svetljena in da je ni nobena roka poskušala ozaljšati kakor druge sobe. Ta dva vzroka sta res čisto zadostovala, da je bila soba videti tajnostna in otožna. „Hu," vsklikne gospa Villefort, „to je res strašno 1* Gospa Danglars zamrmra trepetaje nekaj besed, katerih i nihče ne razume. Končno pridejo splošno do prepričanja, da ima soba, obita z rudečim damastom, na sebi res nekaj, kar vzbuja grozo. | „Ali ni res?" pravi Monte Cristo. »Glejte, kako čudno stoji ta postelja, kako mračne in krvave so te tapete in ta dva pasteljna portreta, ki sta vsled vlažnosti čisto pobledela. Ali se ne zdi, da hočeta s svojimi bledimi ustnicami in prestrašenimi očmi reči: ,Videl sem.'" Villefort postane mrtvaško bled, baronica omahne na stol, stoječ poleg kamina. „Ab," pravi gospa Villefort smeje\ „ua se upate vsesti na ta stol, na katerem se je morda izvršil zločin?" Gospa Danglars hitro vstane. „ln to še ni vse," pravi Monte Cristo. „Kaj pa je vendar še ?" vpraša Debrav, ki ne prezre baroničine vznemirjenosti. „Ah da, kaj pa je Še ?" pravi Danglars. ^Priznati moram namreč, da do zdaj ne vidim še nič tako velikega. In vidva, gospoda Cavalcanti?" „Ah," pravi ta, „midva sva videla v Piši Ugolinov stolp, v Ferrari Tassovo ječo in v Rimini sobo, y kateri sta bilo Francesca in Paolo." „Prav, toda vse imenovane znamenitosti nimajo teh stopnic," pravi Monte Cristo in odpre skrita tapetna vrata, poglejte te stopnice, in prosim vas, povejte mi, kaj mislite o njih." »Kako temne stopnice!" pravi Chateau-Renaud smeje. „Ne veni dobro," pravi Debrav, „če me naredilo tako melanholičnega vaše vino s Kiosa, « gotovo je, da vidim hišo čisto črno." Morrel je bil, odkar se je govorilo o Valentinini doti, zelo žalosten in ni govoril niti besedice. „Mislite si," pravi Monte Cristo, da stopa v viharni noči kak Othello ali kak abbe* de Ganges po teh temuih stopnicah, obložen s temnim bremenom, ki ga hoče skriti človeškim, če ne tudi božjim očem. Gospa Danglars, naslonjena na Villefortov^ roko, skoro omedli, in kraljev prokurntor se vpre ob steno, da ne omahne na tla. „Ah, moj Bog, milostiva, kaj pa vam je?" vskl:'". ,,. 4j-bray. „Zakaj ste tako bledi?" „Kaj ji je ?" pravi gospa Villefort. „To čisto priprosto izvira iz tega, da nam pripoveduje gospod grof tako strašne stvari, skoro gotovo z namenom, da bi nas videl strahu umirati." — „To je res," zajeclja Villefort; ,,damama vzbujate strah, gospod grof." „Kaj vam vendar je!" pravi Debrav čisto tiho gospe: Danglars. „Nič, nič," pravi ta z naporom, „treba mi je le svežega zraka." „AH želite iti na vrt?" vpraša Debray, ponudivši ji roko in bližnje se skrivnim stopnicam. „Ne," pravi ona, „tie; raje še nekoliko ostanem." Priloga „Soto" it. 5. z dne 17. jairarija 1900 Pa kaj misijonarji ukazujejo, da se mora šolska mladina udeležiti sedaj njihove spovedi. Kaj imajo misij onarji v ž epu šolsko oblast?! Dekleta in žene so že dobile listke za spoved, sedaj pridejo na vrsto možje infantja Ljudje godrnjajo nad takim terorizmom; prav bi imeli tudiK'če,bi se, popolnoma uprli ter pustili misijonarje na cedilu. Ti mlfy1n^fji' niso nič drugega nego izmozgovalci ljudstva. S hudičem in pekbra strašijo uboge ljudi, trudne od dela, da so toliko bolj zbegani — da potem toliko več pade v meniško bi sag o! — Vse raisijbnarenje je letflvna denar in izže-manje ljudstva — nič drugega! Torej pozor! Slovensko gledališče. — v nedeljo je bil zopet prijeten večer v »Trgovskem Domu". „Narodna prosveta" je uprizorila lepo burko (ki je pa * bolj veseloigra) „ Kinematograf ali Martin Smola". Igra je prav .lepo zasnovana. Nesrečna štev. v kinematografu prikazuje zanimiv prizor mladega moža Martina Črneta, trgovca, kako ljubimkuje v Zagrebu na klopici. Nesreča hcče, da pelje prav »*»ra v kinematograf svojo ženo, svojega tasw a svojo taščo. Seveda radi tega je razburjenje v hiši, škandal, vse je proti ubogemu Ometu. V mestu pa ogledujejo sliko. Pozneje odkupi va drag denar sliko, na njeno mesto pa pride Črnetov prijatelj Menski, in ko ta srečno prestane strah pred atletom Poteronom, kateri išče onega, ki je ž njegovo ženo Jjnbimkoval v Zagrebu, se pokaže na isti številki maske-rada, ki prikazuje starega grešnika, tasta, maskiranega. Atlet izda končno, da je ona ženska v Zagrebu bila v službi pri kinematografu ter je zanalašč iskala sestankov, da so imeli potem pri predstavah zanimive slike. V igri je vse polno lepih prizorov za zabavo in smeh. Pa tudi igrali so dobro. Le začnimo pri naslovni ulogi. Martin . Smola (g. Eržen) jebilresizboren. Uloga je dolga in nelahka, pa jo je igral v vseobčo zadovoljnost, kakor smo to pričakovali že naprej. Z izredno fiegino se je udal usodi in voljno prenašal vse težave v družini, katere mu je sipal na glavo kinematograf potom tašče, žene, atleta in Rusa. V kretnjah, v govoru, povsodi pač je bil naš znani Eržen. Hilda, njegova žena (g.čna Lukanov al je rešila svojo nalogo običajno prav dobro. Skrbna mlada ženka je bila prav primerno m napravljena, Igra naravna, ob strani skrbne matere sta bili taki, kakor da bi ju kedo iz kake družine kar zanalašč za ta hip postavil na oder. Naravnost veliko zanimanje je vzbudila g.čna T r e o v a v ulogi tašče Matilde. Verjamemo sicer, da mlade gospodične ne igrajo rade starinskih ulog, ali v zadoščenje naj jej bo, da moramo koiistatovati, da je bila v vsej igri, v maski, toaleti, v vseh kretnjah, v vsem svojem sigurnem nastopanju naravnost odlična. Spoznali smo v njej jako sposobno igralko. Ij" G. P al o ve c, ki je igral ulogo Rusa Borisa Menskega, napreduje od igre do igre. Po uspehih ga moramo postaviti glede" te igre I prav opravičeno na stran g. Eržena ia g.čne Treove. Lepa prikupljiva prikazen, hv.pozan-ten mož bogataš, ki ima toliko vasij, cerkva' in popov, srečna maska. In g. Palovec ima to lepo lastnost, da se svoje uloge tudi uči. G. J e r e t i č e v a v ulogi nečakinje je bila nova. To je bila prva večja uloga, v kateri je nastopila. Tuintam se je poznal prvi nastop, dru-M'gačewpf"W je kreftth* dobro in igrala povsem povoljno. Moramo jej reči: Dobrodošla na odru! G. M o le k je naš stari znanec, igralec pač, kar se mu pozna, kakor se prikaže na odru. Irav dober Strnad je bil. Želeli bi ga videti tudi v kakšni ulogi prve vrste, ne lev drugih bolj stranskih, ki so vedno le manj hvaležne, čeprav niso lahke. Uloga atleta To-bije Poterona ni pisana za g. Delabona. To smo že povedali, da je g. Delabona dobra igralna moč. V tej ulogi pa se je naravnost žrtvoval. AH je pač tako. Včasih se mora igralec prav s težavo udati v kako ulogo, ko pa ni ljudi tu, ki bi jih utaknili tega v to, tega pa v drugo ulogo, kakor baš pristoja temu ali onemu. Dejstvo pa je, da za tako odpomoč se more porabiti le rabljivega dobrega igralca. Naj ga odškoduje kaka prihodnja hvaležnejša uloga. Avšin (g. J a m š e k) in Škrabec (gosp. Š k a b a r) sta bila na svojem mestu, gosp. Draščekova (postrežnica Ema) pa je napravila iz svoje uloge res prav lepo igro. Z vsem veseljem se je uživela v ulogo ter nam podala pristno, ljubko postrežnicc. Vidi se pač, da naše gledališče napreduje. Tudi scenerija je bila lepa. Vsa čast okusu režiserja. O obisku pa spregovorimo prihodnjič nekaj! »Pevskemu In glasbenemu društvu v Gorici" je daroval g. dr. H. Turna od svojih deželno-zborskih dijet K 160. Kdo je hotel biti nadškof v Gorici? - čujte in strmite! Nadškof je hotel postati — dr. Anton Gregorčič. Najel je bil Berbuča in Grčo, »zastopnika ljudstva", da sta brusila pete okoli namestnika in baje še okoli višjih glav. Pa jih je »fratalo" vse skupaj. Podkletnikov Tone ostane le — „vrsenski škof." ZemljIŠkO-knJiŽni Izpit je napravil z dobrim uspehom g. Bajko Ea n i n g e r, pomožni uradnik pri e. kr. okrajni sodniji v Bovcu. Zaslepljenost. — Na Brjah pri Gorjan-skem je sklenilo starašinstvo — kakor župan povdarja — v javni seji, da zaprosi »Lego N a z i o n a 1e'', da ustanovi na B r j a h LBgino Šolo, to pa radi tega, ker je Brceni dež. šolsk. svet odbil prošnjo za ustanovitev 1 raz. ljud. šole. Kakor se trdi, ni postavne daljave niti števila šoloobveznih otrok. To je pač nezaslišana vest. Pričakujemo, da se možje pač spametujejo ob pravem času I Sijajni ples »goriške slovenske mladine" se bo vršil 17. februvarja. Vabila se prično razpošiljati že okolu 20. t. m. Eventuelne reklamacije naj se se blagovolijo nasloviti: „Od-bor goriške slov. mladine", kavarna Central. »Slovensko podporno in bralno društvo1 v Go- rici priredi dne 2. febr. t. 1. v »Trgovskem Domu" vsakoletni običajni ples. Pričetek ob 8'/2 zveč«r. - Ker je društvo velevažno in ima blage namene, je pričakovati obilne udeležbe. 0 ŠOlSkem poslopju V KojSkem nam poročajo, da so je razklalo kamenje, ki veže glavna vrata, tako opasno, da se je bati, da se lahko pripeti kaka nesreča. Zadnji čas, da se popravi. Stariši se bojijo pošiljati otroke v to poslopje. To priobčujemo v imenu več stari-šev, ki' imajo otroke v šoli, ter zajedno opozarjajo na to okoliščino šolsko oblast, da kaj ukrene. Društvo za povzdigo prometa s tujci. — Na Kranjskem tako društvo prav lepo deluje, kakor je razvidno iz poročila, katero smo priobčili pred kratkim. Kako je potreba .takega društva tudi v naši deželi, zlasti pa v slovenskem delu, o tem smo že obširneje večkrat govorili in vspodbujali. Ali takega društva še ni. Vemo, da se je hotelo ustanoviti nekako skupno društvo za celo deželo ob sodelovanju Lahov in Slovencev. Ali kaj takega je pri sedanjih razmerah nemogoče. Lahi so tak poskus takoj odklonili. Kaže torej tako društvo ustanoviti le za Slovence. Na Kranjskem gre vlada na roko prometnemu društvu, to bi se moralo zgoditi tudi pri nas. Saj tu gre za procvit dežele, torej za obče koristi, ne pa v favoriziranje tega ali onega. Ker že govorimo o tem, moramo omn-niti še nekaj. Kranjsko društvo za povzdigo prometa s tujci je sklenilo udeležiti se velike razstave v Londonu, in sicer razstavijo fotografije. Take razstave bi se morala udeležiti tudi naša dežela. Fotografije pa se nam zdijo premalenkostne za Angleže. Ko je bila v Gorici pred par leti razstava krizantera, se je aranžuala velika pogorska skupina s trigla-vom n oljnati sliki, ki je zavzemala celo steno, spredaj pa je bilo postavljeno kamenje, zelenje in drugo, tako da je človek res dobil pravi utis o pokrajini. Tak d i o r a m a je vezal naše pozornost občinstva, in tak bi tudi v Londonu brez dvoma najuspešneje učinkoval. Delovanje nPr0SVete" na Notranjskem je bilo v božiču vsestransko. V Št. Vidu nad Vipavo je predaval član »Prosvete" iur. Ciril Premrl. Njegova predavanja so zelo priljubljena ter jako dobro obiskana. Po predavanju je vedno debata. Dne 3. decembra je predaval v Št. Vidu „o ustavi", dne 17. decembra na Lozicah in sicer „o državnem ustroju, upravi in postavodaji v Avstriji. Poslušalcev je bilo okoli 80; dne 26. decembra „0 narodnih običajih in šegah starih Vipavcev", dne 31. decembra v Št. Vidu „0 občnih državljanskih pravicah in dolžnostih", dne 1. januvarija 1906. v Podragi „0 glavnih točkah ustave". — Nadalje je predaval dne 26. decembra m. 1. član »Prosvete" iur. Kavčič v Žirek „0 kmečkem položaju do novejših časov" in na Dobračevi „0 reformaciji". Obe predavanji sta bili dobro Potovalna knjižnica za obmejne Slovence na Štajerskem se snuje. Podjetje je emineuine važno- sti za ohranitev in okrepitov slovenskega narodnega življa. Da se uresniči ustanovitev potovalne knjižnico, ni zadostnih sredst' Prosimo toraj čitatelje tega lista in vse L-.-vence, naj po svojih močeh podpirajo to po trebno akcijo s knjigami in denarnimi prispevki. Mnogo knjig leži v omarah in zabojih čč. gg. duhovnikov, uradnikov, profesorjev, učiteljev itd., kijih ne bodo nikdar več čitali. Pošljite jih obmejnim Slovencem in postanejo narodni kapital, ki bo v kratkem prinašal obilnih obresti!... Zaupniki za poslovanje knjižnice so že v mnogih krajih pridobljeni. Darilo in knjige naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Jožef K raj ne, kaplan, Sv. Peter niže Maribora. Cigani. — Tekom lanskega leta so are-tovali v Gorici 17 ciganov. Vsi so bili pristojni v Anhovo. Rali bfeždelnosti je bikiT aretiranih v lanskem letu v Gorici 206 oseb; 168 radi beračenja, 308 radi potepanja, 10 so jih postavili pod policijsko nadzorstvo, 2 so poslali v prisilno delavnico. C kr. dvorna zaloga šolskih knjig in Slovenci. Oni avstrijski zavod, pri katerem si je s tru-dapolnim delom prislužil dvorni svetnik Šuklje malo penzijo, je napram Slovencem Še vedno tako prijazen in dober, kot tedaj, ko je imel v njem besedo omenjeni gospod. Znano je, da izidejo nemške knjige vsak hip v novi izdaji, tudi napredujejo s časom. Pri slovenskih knjigah zasleduje zaloga drugo taktiko. Natiskajo velikansko število knjig in preje ne izdajo novih, dokler ne prodajo vseh. Zato so po večini naše šolske knjige relativno slabe in zastarele. »Oinl." Rokodelsko podporno društvo v Lokavcu je na svojem občnem zboru, ki se je vršil dne 6. jan. t. 1., izvolilo: g. Kovača Avg., predsednikom, A nt. Zorna podpredsednikom, Lokar Jos., tajnikom, Tosipa Kovača blagajnikom. Na istem občnem zboru je bil izvoljen častnim članom g. Fran Rebek v priznanje njegovih zaslug kot ustanovnik društva. Neki lovec Iz Brjlj je na lovu v Iiihember^u na novega leta dan izgubil lovskega psa, braka, rujave dlake in sredne velikosti, imenom „pod-vin". Kedor bi pa vrnil, dobi dobro odškodnino. Bralno In pevsko društvo Nada" v Sovodnjah priredi 16. aprila, na velikonočni ponedeljek, pomladansko veselico na prostem z zelo zanimivim sporedom. Vladi se za to pridno. Toliko na znanje bratskim društvom, da ne uri-rede veselic, da na ta način drug d nu omogoči uspešno delovanje. Ou- \>c. Bralno In pevsko društvo .Kras" v Opatjemselu priredi dne 18. februarja v prostorih gosp. A. Jelena veselico s petjem, igro in plesom. — Vspored, sledi pravočasno. Odbor Narodna Čitalnica v Kanalu priredi v nedeljo dne 21. t! m. točno ob 3'/8 popoldne veselico v dvorani hotela „Pri zlatem levu". Na vspo-redu je: godba, petje, deklamacije, slov. ora-torij »Letni časi", živa slika in slednič prosta zabava. Vstopnina: Sedeži 50 v, stojišča 30 v, galerija 30 v. Vojaki do narednika in otroci »Res, milostiva," pravi Monte Cristo, »ali je ta strah tako nepremagljiv?1' »Ne, gospod," pravi gospa Danglars; »toda tako znate pripovedovati o takih stvareh, da je človeku, kakor da so resnične." I „0 moj Bog," pravi Monte Cristo, »vse to je igra fantazije. Zakaj pa si ne mislimo te sobe nasprotno kot sobo ma-. tere ? Recimo, da je to posteljo s škrlatastimi zastori obiskala boginja Lucina. In te skrivnostne stopnice ? Recimo, da je hodil po njih zdravnik mlade matere ali babica tihih korakov, da bi ne motil njenega krepilnega spanja. In ali ne odnese lahko oče sam spečega otroka?..." Mesto da bi se pomirila, baronica bolestno vzdihne in omedli. »Zdi se, daje gospej Danglars zelo slabo, zajeclja Ville-fort; »bilo bi prav, če bi dali poklicati njen voz." «0 moj Bog," pravi Monte Cristo, »in jaz nimam pri rokah svoje stekleničiee." Jm jo imam," pravi gospa Villefort. oiiiii la pri teh besedah da Monte Cristu stekleničko, podobno grofovi, napornem z rudečo tekočino, ki je tako dobro vplivala na Edvarda. »Ah!" pravi Monto Cristo in jo vzame iz rok gospe Vil-lefortove. ,,Da," zamrmra ta, »poskusila sem po vašem navodilu." »In se vam je posrečilo?" »Mislim da." Baronico preneso v sosedno sobo,.grof kane na njeno ustnice kapljico rudeče tekočine, in goq«a Danglars se zave. j „Ah," zastoka, »kakšen strašen sen!" Iskat gredo njenega moža. Ta je bil malo dovzeten za poetične vtise, je šel v vrt ter se pomenkoval s starim Caval-cantijem o projektu železnice iz Livorna v Florenco. Monte Cristo je bil videti silno potrt; peljal je baronico na vrt, kjer so Danglars in oba Cavalcantija pili kavo. »Ali sem vas ostrašil res tako zelo, milostiva ?" ji pravi. »Ne, gospod grof, toda znano vam mora biti, da se ravnajo vtisi po tem, kako smo razpoloženi." Villefort se poskusi smehljati. »Saj veste," pravi, »da pogostokrat zadostuje himera..." „Da," pravi Monte Cristo, »toda smejte se mi, če hočete, a jaz si ne morem pregnati misli na zločin, izvršen v tej i hiši." »Čuvajte se," zakliče gospa Villefort »kraljevega proku-ratorja imamo tukaj." »Vraga," odvrne grof, ker je nanesel slučaj tako,.lahko takoj povem, kar mi je znanega." „Kaj vam je znanega?" pravi Villefort. I »Da, in sicer pred pričami." j »To je pa izvanredno zanimivo," pravi Debray; in če gre res za zločin, bo občudovanje pospeševalo naše prebavanje." „Gre za zločin," pravi grof resno. »Pojdite z menoj, gospodje, pojdite, gospod prokurator. Da je izjava veljavna, jo je treba izreči pred pristojnim sodnim stolom." Monte Cristo položi roko gospe Danglarsove v svojo in potegne kraljevega prokuratorja do platane, pod katero so ležale temne sence. Ostali gostje slede. »Tu na tem mestu," pravi Monte Cristo in pokaže z nogo dotično mesto na tleh, »tu na tem mestu sem dal kopati in pognojiti, da bi boljše uspevalo to staro drevo. Kaj menite, da so moji delavci našli? Majhen kovčeg, ali boljše rečeno, njegove okove in med temi okostje novorojenega deteta. Mislim, da to pač ni izrodek domišljije." Monte Cristo začuti, kako postaju baroničina roka trda in se VillefortOva trese. »Novorojeno dete?" vsklikne Debrav. »Vraga, stvar postaja resna." »Vidite," pravi Chateau-Renand, „ali nisem imel pravf ko sem prej trdil, da imajo hiše dušo in obraz kakor ljudje in da nam kažejo v svoji* fizijognomiji odsev svoje notranjosti. Hiša je bila žalostna, ker jo je pekla vest, in vest jo je pekla, ker je skrivala zločin." „0, kdo more trditi, da je to 2loČin?" pravi Villefort s svojimi poslednjimi močmi. »Kako?" vsklikne grof. »Zakopati na vrtu živo dete, to naj bi ne bil zločin? Kako pa potem imenujete to dejanje, gospod kraljev prokurator?" »Kdo pa pravi, da je bilo dete še živo ?" „ Zakaj bi je sicer kdo pokopal na tem mestu ? Saj vrt vendar ni pokopališče." »Kako pa kaznujejo tukaj detomorilce ?" vpraša major Cavalcanti naivno. „0 moj Bog," pravi Danglars, »čisto tako, kakor zaslužijo, jih obglavijo." „Ah, obglavijo jih !" pravi Gavalcanti. »Mislim..! Ne res, da je tako, gospod Villefort?" vpraša Monte Cristo. »Da, gospod grof," odvrne ta z izrazom, ki nima na sebi nič več človeškega. Monte Cristo vidi, da sta onadva, zaradi katerih je pro-vzročil ta prizor, čisto onemogla, in zato pravi: »Toda, gospoda, pozabili smo na kavo." In s svojimi gosti odide na loko, kjer so imeli piti kavo. »Res, gospod grof, sramujem se, da moram priznati svojo slabost," pravi baronica, »toda vaše strašno pripovedovanje me je pretreslo tako, da moram sesti." In s temi besedami omahne na stol, Monte Cristo se pokloni ter se približa gospej Ville-fortovi. »Zdi se mi," pravi, »da bode gospej Danglarsovi treba vaše stekleničke." Toda še predno se more ta približati svoji prijateljici, najde njen mož priliko, da ji zašepeče: »Jiiz moram z vami govoriti." 20 vinarjev. K obiliii udeležbi vljudno vabi — odbor. Telovadno društvo »Pnfažkl Sokol" bode imelo dne Ti. t. m. ob 7. uri zvečer izvanredni občni zbor glede premembe pravil po § 19. Mesto sodnega kancelistay Kobaridu je razpisano. Pričakovati je, da dobi to mesto kak Slovenec. O »Centrifugi" pišejo po „Gorici", da ni strankarsk zavod. Krave se morajo smejati taki bedasti trditvi. »Centrifuga" je le bojno sredstvo klerikalcev. Bojno sredstvo, potem dolgo nič, potem še le denaren zavodek. Ustanovljena1 pa je bila z namenom, da požre kar čez noč vse zavode, ki so v naprednih rokah. Revica tega seveda ne more storiti, za-tegadel pa jo prelagajo po predalih BGorice" kakor na smrt obolelo dete, da bi jej vsaj malce odleglo. S pisarenjem po nGorici" hočejo delati reklamo za svojo nečedno „ Centrifugo", katere se mora vsak ogniti, kdor noče dati svojega denarja v strankarske namene. Zavod je strogo strankarsk in poslovanje tako, da ne diši po preveliki reelnosti. Namesto da bi bila ta posojilničica pustila pri miru obrestno mero ter si prihranila kaj za rezervni fond, je znižala obrestno mero le v konkurenčnem boju iz sovraštva in škodoželjnosti. Tudi če pri njih vse hudič vzame, da bi le kaj škodovali. Kdor tako dela, ne stoji na reelnih tleh. To se res vrtoglave špekulacije »Centrifuge". Kaj mislijo n. pr. tudi Montu konkurirati. Anti ne ! Le umazanost, nereelnost, nzmanje in nevoščljivost se jih drži — potem pa naj jim še kdo kaj zaupa? Ta bi bil bedak! Namesto, da preobrača „Gorica" s svojo »Centrifugo" kozle ter se zaletava v druge, naj bi rajše povedala, zakaj noče izpolnovati naloge glede „Š. doma". Ko so ustanovili »Centrifugo", so kričali, da je ta zavod resnična goriška ljudska posojilnica. Ali glejte l Dočim je hotela vršiti „ Goriška ljudska posojilnica" plemenit namen z vzdrževanjem »Šol. doma", nCentriiugau noče nič vedeti o taki prevzeti nalogi. Ko so uzurpirali ..Šol. dom" ter proglasili r,Centriftigo" za ljudski zavod, češ, da je prevzel nalogo „Gor. Ijud.", je bila njih dolžnost od takrat naprej skrbeti za „Š. dom" in ga vzdrževati. Toda tega ne! *.-!> po žepih ljudij, ki niso klerikalci, kaj radi naoirajo. In res jim ti dajejo, namesto da bi jih nagnali na ono stališče, katero smo že večkrat razložili pa bo potreba to storiti naj-brže zopet v kratkem. — Denar kb rikalei jako radi nabirajo od drugih. Sami dajo malo, duhovniki skoro nič. Pripominjamo, da pri raznih volitvah imajo čudovito dosti denarja na razpolago. Kmetijska Čitalnica v Podneicu bo imela dae 24. t. m. ob treh pupoludne v društveni sobi svoje redno letno občno zborovanje po sledečem vsporeda: 1. Predsednikov nagovor. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora. 5. Naročitev časopisov. 6. Nasve«i. K prav obilnej udeležbi vabi — odbor. TlfUS V Št. AndreiU. — V neki rodbini se je pojavil tifus. Pred 14 dnevi je umrl 17 letni sin, v nedeljo so pokopali 7 letnega, mater, ki je tudi zbolela, so spravili v goriško bolnišnico, predvčerajšnjim je obolela na tifusu pa še hči. Napad si ]e izmislil. - Neki 27 letni M. Ebrardi je hotel spati v hlevu pri hlapcu tvrdke Ušaj m Gruzovin. Ali hlapec so gaje branil, bilo je ponoči, ko je prišel spat, radi tega je razbil Ebrardi šipe na kočiji ter pro-uzročil še drugo škodo. Le s težavo ga je odstranil hlapec. Zjutraj pa se je predstavil Ebrardi policiji, rekoč, da ga je napadlo v Rabatišču kakih 20 oseb. Peljali so ga v bolnišnico, ker je bil porezan po rokah. Ko se je dognalo, kako si je napad izmislil, so ga naznanili sodniji. Ponesrečil je 63 letni L. Vittori iz Kanala, Na eno oko je slep. Padel je tako nesrečno, da si je pokvaril še drugo oko. Pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Pietro Rini, trgovec z vinom in Špiritom v Go&podski ulici, nas je posetil že parkrat radi notice o njem in poslal nam je popntvek. Pravi, da ni rekel porca ščava, ampak m o-š t r a de ščava. No, to je pa še hujše, si-I gnore Rizzi! Naj pogleda ta človek v slovar, pa bo videl, kaj pomeni beseda mostro! Pravi tudi, da ne rabi besed „porchi ščavi". Pisal nam je o tem dvakrat. Prvič, da ne rabi te psovke — ali če imamo priče za to, da ni treba priobčiti popravka. Drugič pa nam piše, da če imamo priče, da naj storimo korake naprej, da bo že odgovarjal. Iz tega se vidi, koliko je vredno tako popravljanje. Kako dolg in zloben jezik ima Rizzi, je pokazal pri nas včeraj, ko je nas psoval in zmerjal s pridevki, kateri padajo le nanj nazaj. Kajti tak mož nas ne more žaliti. Svetujemo mu le to: naj ne hodi več blizu nas in naj lepo molči l Bo zanj najbolje! .Tolminsko prostovoljno gasilno društvo" vabi na plesni venček, kateri priredi na svečnico dne 2. februvarja 1906. v dvorani g. Ivana Gaberščika-Podšolarja. Pri plesu svira vojaški orkester 47. pešpolka iz Gorice. Vstopnina 2 kroni. Vstop je doyoljen samo vabljenim gostom. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Čisti dohodek bode služil društvenim namenom. K obilni udeležbi uljudno vabi — odbor. DruŠtVO Jada" V SoVOdnjail priredi na Velikonočni ponedeljek t. j. 16. aprila veliko veselico s krasnim vsporedom. —- Bratska društva naj blagovole to vpoštevati, da ne bode nereda. Odbor. Društvo »Naprej" v Domnergu bo imelo dne 2i. t. m. ob 3. uri pop. svoj občni zbor v dvorani gostilne pri »Edinosti". Važna iznajdba za gospodinje. Gospa M. Kau čičeva na Dunaju je iznašla za gospodiujstva in prodajalce jedilnih stvari nujno potrebni aparat Hvdros. Ta patentovani aparat prov-zroča, da ostajajo vsakovrstne jedi, živila: kakor kruh, pecivo, sir, surovo maslo, narezane gnjati, klobase itd. brez upotrebe ledu mnogo dni popolnoma sveža. Hvdros izdeluje švedska akcijska družba Alfa Separator, ki ima tovarne in zastopstva po vseh državah Evrope. Hvdros je bil na internacionalni kuhinjski razstavi odlikovan za zlato svetinjo. Cena aparata je vsled ogromne fabrikacijo tako nizka, da si ga lahko nabavi vsaka gospodinja. Hvdros se dobiva pri vseh boljših trgovinah z železnino n kuhinjskim orodjem Avstrije in Ogrske. Razgled po svetu. Deputacija tržaške občine z županom Sandri- nellijem na čelu je bila v avdijenci pri mini-sterskem predsedniku ter v notranjem in na-učuem ministerstvu. Glede" volilne reforme so izvedeli, da Trst ne izgubi nikakega mandata. Vseučiiiško vprašanje pride v razpravo šele v novi poslanski zbornici. Koncert ,Glasbene Matice" v Ljubljani, na katerem so proizvajali veliko Rossijevo delo »Visoka pesem", je uspel kar najsijajneje-Oratorij se ponovi danes. Na Anglešfee«. Pri sedanjih "volitvah v angleški parlament so izgubili konservativci in unijonisti nakrat 31 okrajev. Zmagala je liberalna stranka, ki bo imela v novem parlamentu večino. Tudi bivši ininisterski predsednik Balfour ni več izvoljen. Š3St VlakOV ga povozilo. — Njujorškega elektrotehnika Spalta je dohitela strašna smrt. Delal je pri železnici in nekaj popravljal. Pri-, hitel je vlak in ga povozil. Ni ga usmrtil in nesrečnik je začel klicati na pomoč. Ali nihče ga ni Čul in prišel je drugi in tretji in še trije vlaki, in vsi so šli preko njega. Vendar je še živel, ko so ga našli, a bil je silno razmesarjen. Peljali so ga v bolnišnico, in med potom je izdahaii, PariZ-LJubljana-Carigrad! — Epohalnega pomeni za slov. dežele pa tudi za Avstrijo je misel, ki jo je sprožil francoski publicist Ch. Loiseau, namreč naj bi se aktiviral mednarodni vlak iz Pariza v Belgrad. Ta vlak bi vozil iz Pariza preko Lijona, Lausasanul ob Ženovskem jezeru skozi Simplonski predor, ki se ima šele otvoriti, v Milan, odtod skozi Mestre pri Benetkah, Červinjan, Nabrežino — Ljubljano — Zidani most, Zagreb, Sisek, Brod, Beligrad. Da bi se v kratkem podaljšala proga, oziroma vožnja tudi v Carigrad, o tem ni dvomiti. Ako bode ta novi mednarodni vlak aktiviran, bode to za naše kraje nekaj daleko-sežnega. Ako se uresniči ta projekt, se z ozi-rom na povzdigo tujskega prometa lahko mnogo stori. Koliko plačujejo posamezne dežele direktnih državnih davkov? — Predalsko s 129.816 prebivalci plačuje 1,119.500 kron, Trst in okolica s 193.247 prebivalci 5,813.600 kron, Solno-graško s 193.247 prebivalci ^,445.200 K, Gorica in Gradiška s 232 38* z Brd, z Vipavskega in Krasa. ~—<» Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. Sedež zellii)i 22. Tr^oVjko- obrtna rej>i5tro\/aqa zadruga z neomejenem jamstvom v aorloi. V shojeni »Trgovskem Domu.* TELEFON ŠT. 80. Hranilna vlog« obrestuje po 4'/,%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru - Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojilo daje na poroštvo ali zastavo na 5-lctno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na itMetno odplačavanjo at-ruiaSkS vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 2fi0 kron v petih litih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 31. decembra 1904-: DnieSi: a) podpirani........ K i ,058.400- b) vplačani.........» .U9.G8-1-- Oaaa »assjlla..........» 1 .!»0U.302'~ Vleg*................• 1.991.34U-— V najem se odda takoj starodavno prodajalno = z mešanim blagom in mostno tehtnico = ! radi družinskih razmer. Ponudniki naj se obrnejo do lastnika Ivana Defranceschi v Šturiji pri Ajdovščini. Zdravlje je največje bogastvo! Kapljice su. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujujejo in zboljšujejo prebaro, čistijo kri in čreia. Prežene" velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Deluje izborno proti hrlpaiOSti in prehlajenjll. Lečijo vse bolezni na jetrih in Slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: hleslna lekarna, Zagreb, ITlarkou trg št. 5 poleg cerkoe su. marka. Pošilja se po povzetju ali naprej poslanim zneskom. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: l ducat (12stekl.)4M dne.(24stekl.) 8K,3 duc. (36 stekl.) 11 K,4 doc. (48stekl.) 1460 K, 5 duc.(60 stekl.) 17K. Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskat?, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so z posebnim uspehom rabili kapljiee sv. Marka ter popolnoma ozdravili: Ivan Bareniinčič, učitelj; Janko Klsur, kr. nadlogar; Stjepan Borcič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja: Josip Seljanič; seljak itd. niitonovljenlieTalm ffleStlia ]ekdlil3, ZO^rCb, Ustanovljena leta 1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka. UmUA .. Y GorEel ;— Stolnitrgžt.9 (PiazzaDuomo) priporočata svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov, za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih stroiev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. Izvrstna prilika potovanja Ameriko^taBsž™ HAMBURG z najnovejšimi parobrodi, s katerim jo sigurnost vožnje najpopolneja, ter zibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povejo šte-niko, obsežnosti novih par-vilkov katera se imenujeta: prui: ..Amerika" 690 čeuljeu dolg 74 širok 53 globok nosi 22.250 ton drugi: „Kaiserin flugusla Diktoria" ,. 25.000 „ toraj vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki ki obsegajo samo po 8.- 12.000 ton. — Vožnja preko oceana samo cca 7 dni. Potniki odhajajo ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. Na željo pošilja nataujCni poduk brezplačno zastopnik "&&L:$** Fr. Seunig I^jubljana RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da sn:e(a od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesijo od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A A A m m in gonilnih naprav, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Hiigel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico štev. 13 S kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto. Ni treba 'nobenih znanostij. Se ne ! gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in sfrojeu za pletenje TomaŽ H. WMttick * Co — Praga trg sv. Petra 7. I. 434. — Trst, ul. Campa- nile 13-434. Gorica $ Gorica Hdtel jri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. - Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko *prazdroj*-pivo. Odlikouana pebarija in sladčičarna, IJarol |)paščil<, pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Komu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pedvo, koSaio za birmitnee, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke.