Letnik V. — Laško, februar 1971 — Številka 2 (42)
SPOMLADANSKE AKCIJE V KMETIJSTVU
Za delo v prvih mesecih leta bi našim kmetovaicem svetovali naj na posameznih področjih opravijo naslednja dela:
POLJEDELSTVO
Deteljine in travnike bi morali pognojiti že februarja najkasneje pa v začetku marca s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Najboljša, predvsem na zakisanih in močvirnih tleh je Thomasova žlindra. Paziti moramo, da ne gnojimo na predebelo snežno odejo; to velja še bolj za strme lege, ker nam voda lahko odnese hranilne snovi.
V	marcu bomo dognojevali ozimna žita z dušikom. Pozimi so se hranilne snovi izprale iz zemlje, zato moramo to obilno nadoknaditi, kajti prav spomladi potrebuje žito največ tega hranila, da se normalno obraste in zasnuje klasje. Količino gnojila bomo določili glede na stanje posevka in rodovitnosti tal. Normalno prezimljene posevke bomo gnojili z 150—200 kg nitromonkala na. hektar, slabšim pa seveda več.
V	marcu sejemo jari ječmen in oves, čim bodo vremenske razmere to dopuščale. Izberimo si najboljše seme, da bo pridelek zadovoljiv. V tem času sejemo tudi detelje, najboljše kot podsevek jarim žitom in ne v ozimna žita. Ko so dani ugodni pogoji, prevlečemo travnike z brano, ki ji opletemo zobe z vejami, da ne ranimo preveč travne ruše. Drugače pa je tam, kjer je v ruši polno maha. Tam branamo v živo, da odstranimo mah, nato vržemo nekaj travnega semena in travnik dobro pognojimo.
Ce nismo pognojili travnikov že jeseni ali pozimi, jih pognojimo v marcu, kajti le v tem primeru lahko pričakujemo dober pridelek. Vzeli bomo hitreje topljiva gnojila, kot je nitromonkal, za fosforna gnojila je že bolj pozno.
SADJARSTVO
Sadjarstvo je pri nas precej zanemarjeno, čeprav bi zaslužilo nekaj
več naše pozornosti, saj je sadje le še glavni vir vitaminov v mestu in na podeželju.
Takoj ko je to mogoče, če tega nismo opravili že v jeseni, tudi sadovnjake pognojimo s fosfornimi in kalijevimi gnojili.
V marcu bomo že pričeli s čiščenjem, obrezovanjem in redčenjem suhih in odvečnih vej. Iz sadovnjakov bomo odstranili vso suho in na pol suho sadno drevje, če pa je drevje še primerno za pomladitev ali pre-cepitev, bomo to opravili v tem času in s cepiči, ki smo si jih pripravili že januarja in februarja. Potrudimo se ta dela res opraviti, kajti suho in neočiščeno drevje nam bo samo v sramoto, koristi pa od njega nimamo nobene.
Ce smo se odločili posaditi mlada sadna drevesca, pa tega nismo opravili jeseni, je v marcu pravi čas, da to delo opravimo. Kolikor prej bo drevo v zemlji, bolje bo. Paziti mo-
Predsedstvo republiškega odbora ZRVS je na zadnji seji sprejelo program strokovnega usposabljanja rezervnih vojaških starešin v izobraževalni sezoni 1970/71.
Program, ki ga bodo morali rezervni starešine predelati v tej sezoni, se deli na splošni in strokovni del. Gradivo, ki ga vsebuje splošni del programa, je enotno za vse rezervne starešine, posredovano pa jim bo v obliki predavanja in preko revije NAŠA OBRAMBA.
Predavanja zajemajo naslednje štiri' teme:
1.	Mednarodne razmere in vojno-politični položaj Jugoslavije;
2.	Temelji vojaške doktrine in oborožene sile Jugoslavije;
3.	Družbena samozaščita;
4.	Delovanje civilnega sektorja v vojni.
ramo, da izkopljemo dovolj veliko jamo. V širino naj meri 1,5—2 m. Zemljo v jami pognojimo na zalogo. Pri nakupu sadnih sadik pazimo, da bodo zdrave in pravilno vzgojene. Sadike je najbolje takoj, ko jih dobimo, posaditi, ker se ne smejo osušiti ali kakorkoli poškodovati.
Ker je ameriški kapar povsod že močno razširjen, bi bilo priporočljivo škropiti sadno drevje že pozimi z rumenimi pripravki (rumensan olje in pasta, kreosan) kasneje pa še s folidolom. Način uporabe in doziranje je opisano na zaščitnih sredstvih. Navodil se točno držite. Škropimo očiščeno drevje, pri tem pa pazimo, da bo škropljenje temeljito, poškropimo tudi koreninski vrat.
V marcu škropimo žita, ki so za-pleveljena s smolencem, mrtvo rdečo koprivo in z drugim semenskim plevelom z aretitom (4 kg na ha) takoj, ko po zemlji lahko peljemo škropilnico.
PAVLINA PLAZNIK, dipl. ing. agr.
S tem v zvezi je občinski odbor ZRVS Laško sklical sejo komisije za strokovno izobraževanje, ki je formirana pri tem odboru. Komisija je za zgoraj navedene teme izdelala urnik. Kot je bil običaj, bodo predavanja po vseh krajevnih združenjih. Predavanja so obvezni obiskovati vsi rezervni oficirji do 50, leta in rezervni podoficirji do dopolnjenega 45. leta starosti. Te bo upravni organ za narodno obrambo pozival na predavanja s pozivi, medtem ko bo starejše rezervne starešine vabil. Za-željeno je, da se tudi starejši rezervni starešine udeležijo predavanj, saj bi moral biti to interes vsakega posameznega člana, ker nihče ne ve, kaj ga lahko doleti jutri in kako se bo znašel v dani situaciji.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PROGRAM STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA REZERVNIH STAREŠIN
OB 25-LETNICI ZDRUŽENIH NARODOV
Nekateri problemi razorožitve in svetovnega miru
TRETJE NADALJEVANJE
K takšnemu povojnemu razvoju organiziranega gibanja za ohranitev miru v svetu je nedvomno mnogo prispevalo mednarodno socialistično gibanje, zlasti pa Kominterna in Sovjetska zveza, v kateri so imela vsa ta gibanja tudi močno materialno in ne samo moralno podporo.
Za zadnje obdobje, katerega še ni konec, pa je značilno, da je že med drugo svetovno vojno dozorela ideja o mednarodni organizaciji, ki naj bi stalno delovala na področju razorožitve in ohranitve miru v svetu. Tako vidimo, da idejo o razorožitvi, o trajnem miru in miroljubnem sporazumevanju izražajo že atlantska povelja, moskovska deklaracija, jaltska in potsdamska konferenca, višek teh idej pa je nedvomno dosežen z ustanovno listino OZN. Pri OZN je bilo v te namene ustanovljenih več teles, med drugimi tudi: komisija za atomsko energijo, komisija za konvencionalno razorožitev, komite desetorice, komitet 18 dežel itd. Pa ne samo to, da so bila pri OZN ustanovljena posebna delovna telesa, ki se sistematično ukvarjajo s posameznimi vprašanji s področja razorožitve in ohranitve miru, v okviru OZN so bile sprožene tudi različne konkretne pobude za razorožitev. Takšno pobudo predstavlja nedvomno Hruščovov predlog o popolni razorožitvi, Kenedy jev predlog, znan kot »Osvoboditev od vojne« in končno takšne pobude predstavljajo tudi različne akcije neuvrščenih dežel. V tem pogledu so na vsak način pomembne različne konference kot so bandunška, konferenca v Akri, predvsem pa konferenca neuvrščenih v Beogradu, Kairu in Lusaki. Čeprav je na področju razorožitve in svetovnega miru veliko problemov, ki številne akcije niso kronali z uspehom, je kot napredek na tem področju vsekakor treba šteti dosežen sporazum o prepovedi jedrskih poskusov v atmosferi, vesolju in pod vodo, sporazum o neširjenju atomskega orožja in končno sporazum med ZDA in SZ o vzpostavitvi direktne medsebojne telefonske zveze.
Če zaključimo razmišljanje o razvoju ideje in aktivnosti na področju razorožitve in ohranitve miru v svetu, potem moramo reči, da je posebno pomemben element v sodobnih mednarodnih dogajanjih dejstvo, da se politično prebujajo
milijoni ljudi. Ti ljudje so danes obveščeni o miroljubnih aktivnostih v svetu in predstavljajo tako pomemben dejavnik tudi v razorožit-venih naporih. Zato ni čudno, če je Kardelj v svoji knjigi »Socializem in vojna« ugotovil, da »usoda miru ni odvisna samo od moči in volje imperializma, temveč tudi od politike in subjektivnega pojmovanja odločilnih sil«.
Ta kratek bežen pregled naporov in akcij za razorožitev in trajen mir nedvomno potrjuje začetno ugo-
CVETO KNEZ
tovitev, da so te ideje stare, kolikor so stare vojne in nasilja. Uspešne pa niso bile na eni strani zato, ker niso bili in še niso odpravljeni razlogi, ki porajajo vojne, na drugi strani pa zato, ker vojna in vojaška tehnika še vedno omogočata reševanje sporov in obstoječih nasprotij z oboroženo silo ter s tem pridobitev, če že ne materialnih pa vsaj političnih koristi.
III.
Če bi podrobno raziskali vzroke za vsa protislovja, vojne in oborožene spopade, bi nedvomno prišli do zaključka, da je osnovni vzrok predvsem v razlikah med bogatimi in siromašnimi, med razvitimi in nerazvitimi. Vse drugo izvira iz tega in je samo posledica takšnega stanja. To pa pomeni, da je treba izhod iz današnjega skoraj brezupnega stanja iskati predvsem pri vzrokih in ne pri posledicah. Razorožitev in odprava vojne sta mogoči samo ob sočasnem zmanjševanju materialne
neenakosti med bogatimi in revnimi.
Razlike med razvitimi in nerazvitimi so v današnjem svetu izredno ostre in, žal, kljub hitremu — a hkrati neenakemu — razvoju vedno večje. Tako ni slučaj, da je pokojni Nehru ob neki priliki dejal, da niso največja nevarnost za svetovni mir politična nasprotja med Vzhodom in Zahodom, ampak nasprotja med razvitimi in nerazvitimi, ki pa so v bistvu tudi nasprotja med Vzhodom in Zahodom. Naj to trditev ilustriramo samo z nekaterimi podatki.
Leta 1930 so nerazvite dežele štele 2/3 prebivalstva, danes štejejo okoli 3/4, predvidevajo pa, da bodo leta 2000 imele že kar 4/5 vsega prebivalstva. Te iste dežele pa ustvarjajo samo 1/10 narodnega dohodka razvitih, imajo le l/ll cest in 1/38 električne energije razvitih, porabijo samo 2/3 kalorij hrane v primerjavi z razvitimi in v njih žive ljudje v poprečju 14-krat manj kot v razvitih. Samo 15 % vsega prebivastva na svetu ima kar 85 % vsega bogastva in vrednosti, medtem ko 3/4 prebivalstva še danes skorajda strada. Strokovnjaki OZN sodijo, da dežele v razvoju ob sedanjem tempu ne bodo dosegle sedanje poprečne ravni gospodarstva v EGS niti v 50 letih, kajti v preteklih letih se je narodni dohodek na prebivalca v nerazvitih deželah zvišal poprečno za 5 dolarjev na leto, v razvitih pa kar za 100 dolarjev. Te razlike so tudi sicer ogromne. Predvidevajo namreč, da, se je ob koncu minulega desetletja narodni dohodek v razvitih deželah povzpel na 2.200 dolarjev na prebivalca, v nerazvitih pa le na 180 do 200 dolarjev.
(Se nadaljuje)
IZOBRAŽEVANJE REZERVNIH STAREŠIN
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po urniku, ki ga je izdelala komisija za strokovno izobraževanje, bodo v enem mesecu predavanja samo o eni temi. Tako bodo predavanja trajala štiri mesece in končala konec aprila letos, ko bodo predelane vse teme.
V splošni program izobraževanja spada tudi gradivo, ki ga bo kot doslej obravnavala revija NASA OBRAMBA in ga bodo morali rezervni starešine individualno predelati.
Strokovni del programa je prilagojen konkretni vojni razporeditvi rezervnih starešin. Izvajali ga bomo
preko poveljstva teritorialne enote za vse starešine razporejene v to enoto, v vojaških enotah za vse tiste, ki so razporejeni v operativne enote in preko ustreznega strokovnega gradiva, ki ga bo obravnavala NAŠA OBRAMBA, za tiste, ki so razporejeni v enote civilne zaščite in za preostale rezervne starešine.
Končno naj še povem, da bodo na kraju te sezone izpiti, na katerih bodo občinska vodstva ZRVS preizkusila uspešnost svojega dela, ko bo s tem tudi zaključena ta izobraževalna sezona.
RUDI VREČAR

POPIS PREBIVALSTVA IN STANOVANJ
V vsej Jugoslaviji bo opravljen v dneh od 1. do 15. aprila 1971 popis prebivalstva in stanovanj. Popis bo opravljen po stanju na dan 31. marca 1971 ob 24. uri.
S popisom bodo zajeti:
1.	jugoslovanski državljani, tujci in osebe brez državljanstva, ki imajo stalno prebivališče v Jugoslaviji, ne glede na to, ali bodo v trenutku popisa v Jugoslaviji ali v tujini;
2.	gospodinjstva oseb iz 1. točke;
3.	stanovanja, ne glede na to, ali se uporabljajo za stalno ali občasno stanovanje ali pa so nenastanjena.
Da bi bil popis popoln, bodo popisane tudi osebe s stalnim prebivališčem v tujini, ki se bodo v trenutku popisa začasno znašle v Jugoslaviji.
Od oseb, ki bodo zajete s popisom, bodo zbrani naslednji podatki: prisotnost v kraju popisa, spol, starost, kraj rojstva, zadnje stalno prebivališče pred doselitvijo v sedanje stalno prebivališče in leto, v katerem so se preselile, zakonski stan, število živorojenih in zdaj živečih otrok, narodnost ali etična pripadnost, materin jezik, obiskovanje šole, šolska izobrazba, pismenost, poklic, položaj v poklicu, panoga dejavnosti, stopnja strokovne izobrazbe, 'sektor, v katerem delajo (družbeni in zasebni), ime organizacije oziroma organa pri katerem delajo, kraj dela, razmerje do osebe, na katero se glasi njihovo gospodinjstvo in razlogi za začasno odsotnost oziroma prisotnost; za osebe, ki so na začasnem delu v tujini, pa tudi država, v kateri delajo, in leto zadnjega odhoda na de-
lo.
Pri popisu gospodinjstev bodo zbrani naslednji podatki: pravni naslov za uporabo stanovanja, velikost zemljiške posesti in število prejšnjih članov gospodinjstva, ki sedaj živijo v drugem kraju, ter število govedi, ovac, prašičev in konj, ki jih ima v posesti gospodinjstvo.
Pri popisu stanovanj bodo zbrani naslednji podatki: vrsta in površina stanovanja, število in površina prostorov v stanovanju, lastništvo, uporaba in leto zgraditve stanovanja, vrsta stavbe, število nadstropij in material, iz katerega je zgrajena stavba, v kateri je stanovanje, način preskrbe stanovalcev s pitno vodo, način ogrevanja sob v stanovanju, vrsta poda v sobah, električna napeljava in opremljenost stanovanja s kopalnico in straniščem.
V občinah bodo popis izvedle občinske popisne komisije, ki jih imenuje občinska skupščina. Za sam popis določi občinska skupščina po-
trebno število popisovalcev, inštruktorjev in kontrolorjev. Delovne in druge organizacije ter državni organi morajo dati občinskim popisnim komisijam na razpolago svoje delavce, ki jih občinska skupščina, ko dobi mnenje omenjenih organizacij in organov, določi za popisovalce, inštruktorje in kontrolorje. Občani, ki bodo določeni za popisovalce, inštruktorje in kontrolorje, so dolžni sodelovati pri popisu.
Za delo pri popisu morajo imeti popisovalci, inštruktorji, kontrolorji in člani popisnih komisij pismeno pooblastilo, ki jim ga izda predsednik občinske popisne komisije.
Vsak, kdor je zajet s popisom, je
Do konca lanskega leta je veljal predpis, da so proizvajalci alkoholnih pijač in trgovska podjetja na debelo obračunavala poleg zveznega tudi republiški davek od alkoholnih pijač, ki so jih prodali zasebnim gostilničarjem ali gostinskim enotam nego-stinskih organizacij. Spremembe zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno prinašajo glede tega novost. Ta je, da od 1. januarja 1971 dalje proizvajalci alkoholnih pijač in trgovska podjetja na debelo ne obračunavajo več republiškega prometnega davka, zato pa so vsi zasebni gostilničarji in gostinske enote negostinskih organizacij socialističnega sektorja dolžni mesečno obračunavati in odvajati poleg občinskega tudi republiški prometni davek od nabavljenih količin alkoholnih pijač.
Zasebni gostilničarji bodo torej od 1. januarja letos obračunavali in plačevali republiški davek od prometa tistih količin alkoholnih pijač, ki so jih nabavili po 1. januarju 1971 ter od tistih količin, ki jih bodo nabavili neposredno od kmetov ali od proizvajalnih organizacij in trgovskih podjetij izven naše republike, od katerih doslej še ni bil plačan republiški prometni davek.
Obračun je treba napraviti na obrazcu, kakor ga je enotno za vse zavezance pripravila davčna uprava občine Laško. Od lanskoletnega obrazca se letošnji razlikujejo le v tem, da v posebni koloni vključuje tudi stopnje za republiški prometni davek in še posebno kolono za obračun tega davka.
Obračunani prometni davek je treba odvajati v enem znesku in z eno položnico na račun:	507-846/2-019
dolžan dati na vsa v popisnih obrazcih vsebovana vprašanja resnične in popolne odgovore.
Delovne in druge organizacije, druge pravne osebe in državni organi so dolžni dati za svoje delavce iz svojih evidenc podatke o njihovi šolski izobrazbi, poklicu, panogi dejavnosti, strokovni izobrazbi in kraju dela.
Popisovalci, inštruktorji, kontrolorji in člani občinskih popisnih komisij ter delavci statističnih organov in organizacij, ki sodelujejo pri popisu, so dolžni varovati kot uradno tajnost vse podatke, ki jih zberejo pri popisu.
J. K.
ZBIRNI PREHODNI RAČUN DRUGIH PRISPEVKOV IN DAVKOV OBČANOV SKUPŠČINE OBČINE LAŠKO.
Zaradi pravilne razporeditve vplačanega zneska pri davčni upravi naj zavezanci na hrbtni strani tretjega dela položnice »SPOROČILO LASTNIKU RAČUNA« pri vsakem nakazilu napišejo: koliko od nakazanega zneska odpade po obračunu na republiški in koliko na občinski prometni davek ter na kateri mesec se nakazani znesek nanaša.
Mesečno poročilo je treba izpolniti tudi na hrbtni strani z zahtevanimi podatki in ga podpisati. Nepodpisana poročila bo davčna uprava zavezancem vračala in smatrala, kakor da niso bila predložena.
Ker je z letošnjim letom ukinjeno predlaganje mesečnega poročila o celotni nabavi in prodaji (obrazec 2), davčna uprava upravičeno pričakuje, da bodo zavezanci poročila o mesečnem obračunu republiškega in občinskega prometnega davka od nabavljenih količin alkoholnih pijač bolj skrbno in vestno, zlasti pa do roka (do 10. dne v mesecu za pretekli mesec) predlagali in davek brez zamud odvajali, ker bo sicer zoper vsakogar, ki se rokov ne bi pridrža-val, brez predhodnega opozorila uveden upravno kazenski postopek, za nepravočasno plačilo prometnega davka pa bodo obračunane 0,5 % zamudne obresti od neplačanega zneska za vsak zamujeni dan.
Ažurnost in pravilnost obračunavanja ter odvajanja prometnega davka, kakor tudi knjiženje nabavljenih količin alkoholnih pijač v poslovne knjige, bo občasno kontrolirala davčna inšpekcija.
ZASEBNI GOSTILNIČARJI IN OBRAČUN PROMETNEGA DAVKA
JOŽE KAJTNA
PRAVICE IN DOLŽNOSTI OBČANOV V UPRAVNEM POSTOPKU
DRUGO NADALJEVANJE VROČANJE
Vročanje spisov (vabil, odločb, sklepov in drugih uradnih spisov) se opravi praviloma tako, da se spis izroči tistemu, ki mu je namenjen. Tistega, ki mu je treba spis vročiti, lahko organ samo izjemoma povabi za to, da ga prevzame, če to zahteva narava ali pomen spisa, ki ga je treba vročiti.
Vroča se lahko samo ob delavnikih in to podnevi. Le izjemoma, če to zahetvajo posebno tehtni razlogi, se lahko vročitev opravi tudi ob nedeljah ali na državni praznik ali celo ponoči.
Vročitev se praviloma opravi v stanovanju, v poslovnem prostoru ali v delavnici, kjer je zaposlen tisti, ki mu je treba kaj vročiti.
Kadar tistega, ki mu je treba spis vročiti, ni najti v stanovanju, se lahko spis vroči kateremu od odraslih članov gospodinjstva. Če pa tudi tem ni mogoče vročiti, pa hišniku ali sosedu, če v to privolita, da spis sprejmeta. Če se vročitev ne da opraviti niti tako, kot je bilo rečeno, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti, odsoten, izroči vročevalec spis pristojnemu organu občine, poštar pa pošti njegovega prebivališča. Na vrata stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice tistega, ki mu je treba spis vročiti, pribije vročevalec pismeno sporočilo, kje je spis. Vročitev velja za opravljeno, ko je sporočilo pribito na vrata. Poznejša poškodba ali uničenje takega sporočila ne vpliva na veljavnost vročitve.
Stranka lahko pooblasti določeno osebo, kateri naj se vročijo vsi spisi zanjo. Če stranka obvesti o tem organ, ki vodi postopek, vroča organ vse spise temu pooblaščencu (pooblaščenec za vročitve). Pooblaščenec za vročitve mora vsak spis nemudoma poslati stranki, če bi se z neposrednim vročanjem stranki, pooblaščencu ali zakonitemu zastopniku zelo zavlačeval postopek, lahko uradna oseba, ki vodi postopek, naloži stranki, naj za posamezno zadevo v določenem roku imenuje pooblaščenca za vročitve na sedežu organa.
Kadar je stranka ali njen zakoniti zastopnik v tujini, pa v Jugoslaviji nima pooblaščenca, mu je treba ob vročitvi prvega spisa naložiti, naj v določenem roku imenuje pooblaščenca ali pa pooblaščenca za vročitve.
Kadar je več strank skupaj udeleženih v postopku z istovetnimi zahtevki, pa nimajo skupnega pooblaščenca, morajo pri prvem dejanju v postopku naznaniti organu skupnega
pooblaščenca za vročitve, če je mogoče takega, ki stanuje v kraju sedeža organa. Dokler ne naznanijo skupnega pooblaščenca za vročitve, se šteje za takega pooblaščenca tista izmed strank, ki je na prvi skupni vlogi prva podpisana ali navedena. Če ne more na tak način določiti pooblaščenca, lahko določi uradna oseba, ki vodi postopek, za pooblaščenca katerokoli od teh strank. Če je strank veliko ali če so iz raznih krajev, lahko naznanijo več takih pooblaščencev in navedejo, katere od strank bo zastopal posamezen pooblaščenec; to tudi lahko stori sama uradna oseba.
Skupni poblaščenec za vročitve mora brez odlašanja obvestiti vse stranke o spisu, ki ga je zanje sprejel in jim omogočiti, da ga pregledajo, prepišejo in overijo.
Če tisti, na katerega je spis naslovljen, oz. odrasli član njegovega gospodinjstva brez zakonitega razloga noče sprejeti spisa, pusti vročevalec spis v stanovanju ali ga pribije na vrata; na vročilnico pa zapiše vročevalec, dan, uro in razlog
odklonitve sprejema ter kraj, kjer je spis pustil in s tem je tudi vročitev opravljena.
Prejem spisa potrdi prejemnik na vročilnici. Če prejemnik vročilnice noče podpisati, zapiše vročevalec to na vročilnici in z besedami napiše dan izročitve; s tem je vročitev opravljena.
ROKI
Delo v upravnem postopku je treba voditi hitro, s čim manjšimi stroški in čim manjšo zamudo. Razumljivo je zato, da so udeleženci v postopku vezani na določene roke. Ti so določeni z zakonom ■— zakoniti roki ali jih pa določi uradna oseba. Roki so lahko podaljšljivi ali nepo-daljšljivi — prekluzivni. Nepodalj-šljivi so praviloma zakoniti roki, do-čim roke, ki jih je določila uradna oseba, lahko le ta podaljša, če so razlogi utemeljeni in če stranka prosi za podaljšanje.
Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih.
(NADALJEVANJE PRIHODNJIČ)
SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — KOMISIJA ZA PODELITEV »NAGRADA OBČINE LAŠKO — 2. JULIJ«
VABI
vse zainteresirane delovne in druge organizacije, društva ter posameznike k predlaganju predlogov za podelitev
»NAGRADA OBČINE LAŠKO - 2. JULIJ«
Nagrada je namenjena kot moralno in materialno priznanje delovnim in drugim organizacijam, društvom ter posameznikom za izjemne dosežke na področju komunalnih dejavnosti, kulturne in prosvetne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva, družbenopolitične dejavnosti in drugih dejavnosti, ki imajo splošen družbeno koristni pomen.
Nagrada se podeljuje na slavnostni seji Skupščine občine Laško ob praznovanju občinskega praznika »2. julija«.
Podeljenih bo pet nagrad, in sicer: a) za delovne in druge organizacije
b) za posameznike
Predlog za podelitev nagrade lahko poda vsaka fizična in pravna oseba. Predloge je treba izčrpno obrazložiti in predložiti ustrezno dokumentacijo.
Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade v letu 1971 do vključno 15. maja 1971.
Predloge je treba poslati na naslov: SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO — KOMISIJA ZA PODELITEV »NAGRADA OBČINE LAŠKO — 2. JULIJ«.
KOMISIJA
1. nagrada	din	2.500
2. nagrada	din	1.500
1. nagrada	din	1.500
2.- nagrada	din	1.000
3. nagrada	din	500
MILOS RYBÄR dipl. pravnik in prof. zgodovine:
JANEZ KRSTNIK VALVASOR
in laski Spital (ii)
Iz podrte špitalske cerkve imamo poleg Valvasorjevega nagrobnika še dva ostanka. Na Herla-hovi trgovski hiši na bodočem Orožnovem trgu je nad vrati in pod spominsko ploščo prof. Frana Orožna vzidana gotska konzola (podpornik) v obliki človeške glave. Ta konzola je nekdaj nosila rebrasti obok, ki je običajen v gotskih cerkvah. Ker v Laškem niso podirali nobene druge gotske cerkve razen špitalske, lahko sklepamo, da je glava iz špitalske cerkve. Druga taka konzola je vzidana v prejšnji Prečni ulici — od posebne šole proti Herlahovi hiši (po novem poimenovanju ta ulica žal nima imena), za čevljarsko delavnico mojstra Peganca. Ta druga konzola, ki je bila verjetno tudi v obliki človeške glave, jje že tako izlizana, da človeške podobe skoraj ni več opaziti. Tudi bližina nekdanjega špitala dokazuje, da so to ostanki stare cerkve. Poslopje starega špitala je še naprej menjavalo lastnike, dokler ga ni končno 1859 kupila laška občina za 6000 gold., da je v tem poslopju namestila šolo. Zgradbo, ki je bila že po požaru 1840 popravljena, so sedaj - obnovili in uredili v njej dve učilnici, družinsko stanovanje za učitelja in samsko za pod-učitelja. Ljubljanski potres 1895 je imel tudi v Laškem take posledice,
da šola ni bila več uporabna in so jo morali podreti. Pouk je bil v zasebnih hišah, dokler niso 1896 zgradili nove šole, ki še danes stoji na tem mestu in v kateri je sedaj nastanjena posebna osnovna šola.
Poslopje Valvasorjevega špitala je prišlo leta 1817 na dražbo; najvišji ponudnik je bil Johann Steinmetz, lastnik graščine Zalog pri Žalcu, sicer pa livar zvonov in celjski meščan, ki je postal za 3000 goldinarjev novi lastnik špitalskega poslopja (kupnino so priključili špitalskemu fondu). Zanimivo je, da je Steinmetz v Celju varil pivo. Lastniki so se večkrat menjavali, posebno važen med njimi je laški medičarski (lec-tarski) mojster Franc Geyer, ki je kupil zgradbo novega špitala leta 1825 in v njej začel variti pivo na obrtniški način. To je začetek laškega pivovarstva. Poročilo o tem imamo v laški kroniki. V zadnjem času smo že dvakrat brali, da so v Laškem že pred 400 leti menihi varili pivo v špitalskem poslopju, kjer je bil samostan. Kdor to trdi, bi moral za svojo trditev tudi navesti dokaze. Res je, da je o tem ohranjeno ustno izročilo, toda tako ustno izročilo lahko uporabimo samo takrat,
če ima kaj osnove v zgodovinskih podatkih (kakor npr. pripovedka o duhovniku na Šmihelu v času kuge). Omenili smo že, da so celjski minoriti samo nekajkrat v tednu prihajali v špitalsko cerkev in stari Spital, z Valvasorjevim špitalom pa niso imeli nikdar nikakega opravka, najmanj pa, da bi bil to samostan. Kdo naj bi potem varil pivo, če ni bilo menihov? Ali morda starcioskrbo-vanci, ali morda špitalski mojster in kaplan?
Od te pripovedke je resničen samo tisti del, ki govori o 400 letih. Zgradba Valvasorjevega špitala je namreč že toliko stara, ostalo pa so bajke, ki ne sodijo v publikacije, namenjene obiskovalcem Laškega.
Produkcija piva v tem poslopju se je od Geyerjevih časov zelo povečala. Od Gey er j a je kupila stavbo rodbina Uhlich, ki je nadaljevala s pivovarniško tradicijo. Po požaru 1840 je Gustav Adolf Uhlich stavbo prezidal in tako lahko povečal proizvodnjo piva.
Leta 1866 je kupil zgradbo s pivovarno vred Anton Larisch, kateremu je ta obrat postal premajhen, da je pred šmihel-skim hribom sezidal novo pivovarno (sedaj tovarna »Volna«), ker je začel z industrijsko proizvodnjo, v prejšnjem špitalskem poslopju pa so ostale kalilnice, sušilnica in sla-darna ter pisarne in pivnica. Leta 1889 je za Larischem (kupil pivovarno in pivnico žalski pivovamar Simon Kukec. Sam je vodil pivovarno v Žalcu, laško pivovarno pa sta vodila njegov sin Edvard in hčerka Aneta (pozneje poročena Elsba-cher). V prejšnjem špitalskem poslopju je bila uprava pivovarne s pisarnami in pivnica (nemško Bier-halle), imenovana tudi »§ 11« (po paragrafu 11 šaljivih pivskih pravil, ki določa: »pij dalje«; § 13 npr. določa: »Kibic, drži gobec«),
(Sliko Laškega izpred 120 let, na kateri sta špitalska cerkev in Valvasorjev špital že prezidana, bomo zaradi pomanjkanja prostora v tej številki objavili v naslednjem nadaljevanju. — Op. ured.)
(NADALJEVANJE SLEDI)
i ü


lil

lilij s
■
............................:
KAMNITA GLAVA NA ROJSTNI HlSl FRANA OROŽNA — DOMNEVNI OSTANEK
špitalske cerkve

GIBANJE PREBIVALSTVA V OBČINI
UMRLI
—	CESAR Alojz, (58), kmet, Polana 24;
—	LESKOŠEK Jožefa, (81), preužitkarica, Paneče 3;.
—	LOGAR Karl, (82), upokojenec, Šmar-jeta 39;
—	KUPEC Ana, (59), gospodinja, Rečica 116;
—	ŽVEPLAN Marija, (82), preužitkarica,
—	JERAJ Ivana, (59), gospodinja, Laško 73;
—	ZEME Ivan, (69), kmet, Gozdec 1;
—	OJSTERŠEK Janez, (60), kmet, Rifen-gozd 22;
—	SALOBIR Pavla, (56), gospodinja, La-žige 19’
—	VODIŠEK Marija, (83) preužitkarica, Selo 2;
—	FRECE Filip, (72), kmet, Lažiše 10;
—	Železnik Franc, (68), upokojenec, Šmihel 6;
—	HRASTELJ Anton, (72), upokojenec, Trnovo 1;
—	FURLAN Marija, (80), upokojenka, La-
—	KLENOVŠEK Marija, (55), gospodinja, Laško 185;
—	LAH Franc, (79), kmet. Rečica 170;
—	LAZNIK Franc, (72), upokojenec, Rečica 156;
—	KNEZ Peter, (60), gostilničar, Marija Gradec 5;
—	KNEZ Franc, (48), poljedelec, Stopče 1;
—	MEHLE Jože, (72), kmet, Reka 24;
—	SKORJA Ivan, (69), kmet, Žigon 15;
—	SENICA Antonija, (59), gospodinja, Žigon 11;
—	SUNTAR Martin, (41), upokojenec, Trnov hrib 37a;
—	LONČARIČ Ignac, (89), upokojenec, Bdd6C6 211 ’
—	GOLE Leopold. (24), železničar, Obrežje pri Zidanem mostu 64;
—	LAZAR Terezija, (75), kmetica, Foča-,kovo 22;
—	LIPOVŠEK Marija, (79), gospodinja, Veliko Sirje 21;
—	BEVK Anton, (80), upokojenec, Radeče 161;
—	MACKOVSEK Marija, (80), preuzit-karica, Mala Breza 5;
—	KRAŠOVEC Frane, (62), kmet, Mačkovec 15;
—	KOCMAN Mirko, (59), gostilničar, Breze 1 *
—	BEZGOVSEK Amalija, (80), preužit-
lčUTipfl nip^pp fii *
—	TOVORNIK Franc, (70), upokojenec, Lipni dol 8;
—	ŠPAN Rudolf, (34), delavec, Marijina vas 14;
—	PODBREZNIK Franc, (68), upokojenec, Ojstro 37;
—	HOHKRAUT Marija, (89), upokojenka, Brstnik 5;
—	JOVAN Alojz, (69), kmet, Udmat 7;
—	LAVRINC Alojz, (53), upokojenec, Rečica 127 ’
—	VERk’ Terezija, (85), preužitkarica, Laško 334;
—	KLOPÖAR Elizabeta, (68), kmeto-valka, Trnov hrib 44;
—	KENDA Alojzija, (75), gospodinja, Radeče 180;
»Naše delo« izhaja mesečno — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 73-045, interna številka 4 in'3 - Cena za posamezno številko 1 din - Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško št. 5071-637-55' — Rokopise, objave in oglase za vsako številKO sprejemamo do 15. dne v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP Cetis Celje

Spet zlata poroka v Laškem
Med redke jubilante, ki slavijo jubilej zlate poroke, sodita tudi LIPOVŠEK FRANCI IN FRANČIŠKA, iz Lokavca pri Rimskih Toplicah, ki sta v soboto, dne 30. januarja 1971 na matičnem uradu Laško ponovno izrekla »da-«.
Ob tej slovesnosti jima je čestital občinski odbornik tov. SEME Franc.
Svečanost so popestrili s svojo navzočnostjo tudi predstavniki Skupščine občine Laško, Pivovarne Laško in Volne Laško, ki so obema čestitali k tako visokemu jubileju in jima izročili darila podjetij.
J. O.
—	MERVIČ Jože, (60), upokojenec, Radeče 37;
—	KNEZ Jože, (28), Žebnik 9;
—	ERAZEM Janez, (64), upokojenec, Jagnjenica 28;
—	KENDA Jakob, (78), kmet, Log 9;
—	KRAJŠEK Terezija, (68), gospodinja, Svibno 2;
—	DOSLER Terezija, (85), gospodinja, Ogeče 7a;
POSEBNA PRILOGA K TEJ ŠTEVILKI
»URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO« ŠT. 1/1971
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE VETERINARSKE POSTAJE LAŠKO
ZA FEBRUAR 1971
V februarju 1971 bo dežurna služba Veterinarske postaje Laško poslovala po naslednjem razporedu:
1971
Zivinozdravnik
TELEFONSKA
številka
6. 2.— 8. 2.
13. 2.—15. 2.
20. 2.-22. 2.
27. 2.— 1. 3.
Malenšek dr. Slavko, Laško Dipl. vet. Vahtar Boris, Radeče
Dipl. vet. Kolman Jakob, Laško Malenšek dr. Slavko, Laško
73-996
(klicati postajo LM Radeče) 73-979 73-996
Dežurstvo v zgoraj navedenih dneh traja od 12. ure prvega dne do 7. ure zjutraj drugega dne.
Dežurni veterinar opravlja umetno osemenjevanje v času dežurstva na poziv lastnika plemenice na določenem mestu.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE
ZA FEBRUAR 1971
V času od 1. do 28. februarja 1971 bo dežurna Služba zdravnikov za področje Laško in Rimske Toplice (od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj tudi za območje Radeče) in k temu spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu:
1971	Zdravnik	Medicinska sestra
ali bolničarka
1. 2.— 7. 2. 8. 2.—14. 2. 15. 2.—21. 2. 22. 2.-28. 2.
Dolanc dr. Jože Pečar dr. Samo Velikonja dr. Tone Dolanc dr. Jože
Maroša Marija Maroša Marija Turin Elizabeta Maroša Marija
Potrebni obiski na domu naj se naročajo pri posameznih zdravnikih do 12. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo izven rednega delovnega časa dežurnim v ambulanti.