GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO IN PRECIZNO MEHA NIKO-KLADI VAR-ŽIRI LETO: 73 ŠTEVILKA :>j> 1 RAZVOJ IZMENIČNIH ELEKTROMAGNETOV Zaradi povečanja ar.ort.imnnn elektromagnetov, ki gn ima naše podjetje že osvojenega. Zaradi, nekaterih prednosti,ki jih imajo izmenični magneti naprnra enosmernim,smo se v podjetju odločili za osvajanje izmeničnih magnetov. Kratek opis delovanja izmeničnega magneta v primeri z enosmernim naj prikaže bistvene razlike med obema iz katerih tudi izvirajo dobre oziroma slabe strani enih in drugih. Enosmerni magnet jo napojen z enosmernim tokom,ki ga je možno dobiti iz posebnih virov električne energije kot so akomula-torji in baterije ali pa iz omrežja preko usmernika. Za napajanje enosmernega magneta torej rabimo v vsakem primeru dodatne naprave,kar je prva slaba stran enosmernega elektromagneta naprava izmeničnemu,ki ga lahko priključimo direktno na omrežje. Enosmerni magnet ni občutljiv na induktivno upornost navitja z magnetnim jedrom in zato skozi navitje teče enak tok,če je magnet odprt ali pritegnjen. Posledica tega je izrazito padajoča karakteristika mehanske sile glede na hod od pritegnjenega do odprtega položaja, kar povzroča v splošnem slab izkoristek dela,ki ga bat opravlja na svoji poti. Da se ta karakteristika popravi, je potrebno bat in jedro na poseben način oblikovati ( konus bata in konusna luknjo jedra),kar vpliva na čas izdelave in ceno magneta. Izmenični magnet pa je občutljiv na induktivno upornost in zato v odprtem položaju (velika zračna špranja) potegne velik tok,ki močneje mngne-tizir.a jedro in s tem povečuje mehansko silo magneta, ti približevanjem jedra induktivna upornost narašča in tok pada. Posledica tega je ugodnejša karakteristika magnetne silo glede na hod m ipl;a l . '1 n ha stran tega eojava pri i ~ ničnem magnetu pa je ta,da ma-pn*'t, v kolikor no moro er* nagoti bremena ( bremenska sila j'' večja od sile e 1 e'; t vom.agne- ta) ali iz kateregakoli ■ ■ v a ne more pritegniti, žareli prevelikega začetnega toka že v nekaj minutah pregori, “uspro— tno pa enosmerni magnet tudi v takem slučaju ni preobremenjen in zanj ni nevarnosti poškodb. tiizk.a cena,priključevanje direktno na omrežje,enostavnejša izdelava in ugodnejša karakteristika so torej prednosti, zaradi katerih se danes vse več poslužujemo rabe izmeničnih magnetov. Pri razvoju izmeničnih magnetov pa smo naleteli na težavo,ki nam vsaj v sedanjem položaju onemogoča osvojiti res kvaliteten elektromagnet. Za serije,ki jih namreč namera-vamo izdelovati v našem podjetju,se nam ne izplača osvajati izdelave lameliranega magnetnega jedra. 1’roizvajalce jeder imamo sicer v Jugoslaviji (Iskra,Rade Končar itd) vendar pa ta podjetja v glavnem izdelujejo jedra za kontaktorje, ki pa so izoblikovana tako,da dobro: služijo pri razmeroma kratkih hodih,pri daljših hodih pa zaradi svoje geometrijske oblike že vplivajo na precejšnje zmanjšanje sile. Zato izmenični magneti za splošno uporabo, pri katerih je zaželen čimdaljši hod pri uporabi takih magnetnih jeder ( odločili smo se za magnetna jedra "Iskra") nimajo najboljših karakteristik. Vendar pa je karakteristika našega izmeničnega magneta z nekaterimi dodatnimi izboljšavami,ki deloma zmanjšujejo vpliv oblike jedra zadovoljiva v primeru s karakteristikami izmeničnih magnetov p: bližne velikosti firme Magnet Schultz. '■ ’V'.p, ne m"* i tve,k:i so na magnetu napravljene, na tu potrjujejo,da ho življonnk doba magneta zadovoljiva. -edanji izmenični elektroni gnet je konstruiran za št.i različna maksimalna trajen obremenitve (relativni vkl pni čnn ali interraifcenca in nicer zr ED = loo %. ED 4 o."u ED = ED - 5* Nadalje nameravamo osvojil, še dva tipa izmeničnih mag tov za enake intermitence bi na ta način imeli tri i menične elektromagnete,vsa ga v štirih inačicah,ki na hi prekrili področje,ki ga sedaj pokrivajo samo enosrn ni magneti magneti,obenem . omogočili potrošnikom večj izbiro in večjo možnost pr vilne odločitve pri nakupu glede na specifičnost vsakega primera,ki se rešuje elektromagnetom. Na področju izmeničnega to osvajamo tudi trofazni el« tromagnet,ki se po primeri delovanja ne razlikuje rano od prej opisanega enofazne izmeničnega magneta,od liku pa se predvsem po mehanski sili,ki je zelo malo odvis od hoda. Pri tem magnetu s težave glede magnetnega je ra še večje kot pri enofaz Ena izmed težav je ta,da t faznih jeder doma nimamo i bo zato v ta namen treba p delati enofazna jedra (ize čiti presek vseh treh steb Druga težava pa je ta,da p trofaznem magnetu vpliva n karakteristiko še različna dolžina stranskih stebrov ; pram srednjemu stebru,čemu pa se ne moremo izogniti, kri osvajanju izmeničnih e lektromagnetov moramo povd riti tudi to,da so nam precejšnje težave povzročale neizkušenost na tem področ pomanjkanje ustrezne literature s tega področja,pri meritvah, ki praktično vse bazirajo na kontroli temperature na-vitja,pa neustreznost prostora za meritve predvsem zaradi prepiha in nihanja temperature v prostoru,premajhna točnost merilnih instrumentov in še preče jšenj vpliv nihanj napetosti, ki nastajajo zaradi vklapljanj in izklapljanj obdelovalnih strojev v podjetju. Upamo,da se bo sčasoma tudi to uredilo in da bomo na tem področju osvojili najboljše rezultate. Malovrh Franc ». i PROBLEMI BOLNIŠKIH STALEŽEV V novi Jugoslaviji se je za delavca veliko spremenilo: postal je proizvajalec,lastnik proizvajalnih sredstev, upravljavec in visoko upoštevan član naše socialistične družbe.Hkrati z njegovim novim mestom v naši družbi so rasle njegove pravice in zaščita. Zakoni ,statuti,pravilniki so mu zagotovili pravno vprašanje in soodločanje,zagotavljajo mu trajanje delovnega časa,vsakdanji in tedenski počitek,letni oddih,predpravice za žene in mladoletne , zaščitili so ga pred samovoljo vsake vrste: pred neupravičenim premeščanjem z delovnega mesta,pred odpustom iz delovne organizacije,pred samovoljo vodilnih uslužbencev vsake vrste in položaja. In če delavec smatra,da se mu je zgodila krivica,mu je odprta pot na sodišče - in še in še bi mogel naštevati. In če bi kateregakoli delavca vprašali,kaj mu je znanega o njegovem zgoraj opisanem mestu v družbi,v podjetju, o njegovih pravicah in - 2 - o njegovi zaščiti,ki jo kot delavec uživa,tedaj sem prepričanja bi težko našel koga,ki o tem vsaj v grobem ne bi vedel,če že ne v potankostih. Kdo ve,kakšne odgovore pa bi dobil,če bi začel z vprašanji, od kod izvirajo te edinstvene pravice in ta edinstvena zaščita delovnega človeka pri nas. Prav gotovo ne bi bil redek,ki bi se začudil takemu vprašanju, češ,da take pravice in zaščita samoumevno pripadajo delavcem v naši državi,starejši bi mogoče še omenili,da si je delavec take pravice pač priboril s svojo krvjo in s puško v roki. Prepričan sem,da so le redki med nami,ki so kdaj skušali globlje razmisliti o resničnem izvoru naših pravic in zaščite in še redkejši,ki so mu v oči padle ob prebiranju naše zakonodaje tiste kratke in tako skromne besede, namreč da delavčeve pravice izvirajo z dela in po delu! Te skromne besedice namreč govorijo,da brez dela tudi pravic in zaščite ne bi bilo,govori jo pa tudi,da ima delavec pravico in zaščito le tedaj,če je delal in da so pravice in zaščita tem večje le tedaj,če je bilo delo dobro in prizadevno opravljeno in če je kdo več delal in še in še. Seveda pripada delavcu tudi vsa zaščita njegovega zdravja. Družba se v polni meri zaveda, da le telesno in duševno zdrav delavec,ki živi v kar najugodnejših življenskih pogojih, more dati vse od sebe. Zato si prizadeva,da bi ustvarila kar najugodnejše higienske pogoje na delovnem mestu,skrbi za sistematske preglede delavcev na manj zdravih delovnih mestih, skrbi za zaščito pri delu žena,mladoletnih, skrbi pa tudi kar več mogoče za zboljšanje življenskih pogojev. In če delavec kljub vsej skrbi za njegovo zdravje zboli- tudi tedaj ne ostane brez pravic in zaščite - pripada mu plačan bolniški dopust - bolovan-je. In ker bolovanje pomeni izgubo delovnih dni,zmanjšuje proizvodnjo,obremenjuje sodelavce in stane težke denar j e, ki gredo vsi v breme standarda delovnih ljudi,v breme podjetja, v breme socialnega zavarovanja, v breme vse družbe,zato ni čudno,da je vprašanje bolovanja že od nekdaj burilo duhove in povzročilo veliko hude krvi. Go namreč taki delavci - z imeni bi lahko kar takoj postregli v vsakem podjetju in v vsaki ambulanti - ki za vsako najmanjše slabo počutje zahtevajo in tudi dobijo sta-lež,so pa tudi taki,ki po cela leta niso izostali z dela niti enega dneva. So taki,ki so prepričani,da so dolžni delati v podjetju samo tedaj, če so prav popolnoma zdravi. Že ob najmanjšem glavobolu ali kašlju ali zbadanju v nogi pa zapuste delovno mesto, puste na cedilu delavce in podjetje. V podjetju se , jim ne upajo zaupati nobenega odgovornega delovnega mesta iz bojazni,da jih jutri spet ne bo na delo. Problem je v tem: doma bi v takem stanju še kako vse postorili, v podjetju pa samo,če so popolnoma zdravi - popolnoma zdrav pa je človek brez dobre volje le redko. Ni redko,da tak "bolnik" takoj od zdravnika, ki ga je sprejel v stalež bolnikov,odide v gostilno, zam obsedi in vsem na očeh "boluje" vse dni bolovanja, če pa je ženska,pa odide po trgovinah,nakupuj e in besediči s sosedami. So taki,ki izkoristijo nedeljski oddih za to,da padejo in se opraskajo,so pa tudi taki,ki prihajajo po nedeljskem oddihu opraskanega nosu po prekrokani noči in zahtevajo stalež,ker jih boli želodec. In če bi vprašali tiste,ki nikdar ne izostanejo z dela,ali res niso nikdar bolni,da zmeraj pridejo na delo, tedaj bi zvedeli,da temu pač ni tako in da včasih le z velikim naporom pridejo na delo,pridejo pa ! Marsikdo,ki bere te vrstice bo rekel,zakaj pa je potem zdravstvena služba,ki jo plačujemo in zakaj zdravnik,da ne prepreči neopravičenega bolovanja. Takega bolnika naj zdravnik preišče,mu da zdravila in pošlje nazaj delat. Le dato,kot danes stvari stoje,ni mogoče. Če namreč tak "bolnik" izjavi, da ne more delati,tedaj o njegovi sposobnosti za delo odloča zdravniška komisija,ki pa njegove sposobnosti za delo spet ne more obravnavati brez kupa mnenj raznih specialistov in drugih biokemičnih analiz, kar pa po pravilu traja redko manj kot 2 do 3 mesece. Z drugimi besedami - z. dragimi številnimi analizami mora zdravstvena služba dokazati "bolniku", da je vse v redu in šele tedaj gre tak bolnik delat. Veliko delovnih dni se zgubi tudi v čakalnicah zdravnikov. Delavci naj bi obiskovali takrat,kadar niso na delu - popoldanske ordinacije so v prvi vrsti namenjene njim. Marsikdaj bi se dalo prihraniti kak delovni dan tudi,če bi pa le zaupali nego bolnika,za katerega smo sicer upravičeni do staleža, kaki zaupanja vredni osebi. Iz vsega navedenega povzemam: vsak delovni dan je sila dragocen in prav vsak izostanek z dela pomeni veliko škodo za nas vse. 0 tem bi kazalo pogosteje govoriti in pisati v vsakem kolektivu. Kot danes stoje stvari, je vsakemu delavcu danes na voljo,da z nekaj dobre volje in požrtvovalnosti tudi ob lažjih obolenjih pod nadzorom zdravnika in z zdravili vstraja na delovnem mestu in s tem veliko - 3 - doprinese za sebe,sodelavce in vso družbo. Tako že od nekdaj dela večina delavcev.Pred-' vsem pa prenehajmo hoditi v ordinacijo že kar odločeni,da gremo v stalež,ampak se poprej posvetujmo z zdravnikom,za kakšno bolezen gre in ali je mogoče z zdravili brez izostanka z dela prebroditi krizo. Le na ta način si bomo zaslužili pravice,ki nam gredo in opravičili zaupanje,ki ga je stavil v nas zakonodajalec. Dr.Bernik Karel BEOGRAJSKI SEJEM TEHNIKE Kot vsako leto,smo se tudi letos udeležili Mednarodnega sejma tehnike v Beogradu. Se jem tehnike je v močnem upadanju tako,da so letos bili še poleg sejma tehnike v istih prostorih,kot je bil včasih . samo sejem tehnike, kar štirje sejmi. Poleg sejma tehnike je bil še sejem kemijske industrije , sejem livarstva in sejem gradbeništva. Zanimivo j e,da sejem tehnike ne prinaša nič novega,pač pa postaja samo občasna izložba kovinsko predelovalne panoge. Letos je na sejmu tehnike bilo dosti . manj razstavljalcev kot v preteklih letih. V hali I,kjer razstavljamo mi ( hala sporto— va) so bile v preteklih letih zasedene poleg arene,parterja, aneksa še vse galerije,letos je ostal prazen aneks in polovica obeh galerij, Razstavljal-cev na sejmu tehnike je torej iz leta v leto manj. Kladivar se je na sejmu tehnike pojavil letos na istem prostoru, kot v preteklih letih. Razstavna površina je znašala 7o m2. Prostor,kjer razstavljamo,je zelo prometen,tako da morajo skozi vsi obiskovalci sejma mimo našega štanda. Naši razstavljeni izdelki so bili letos v primerjavi s preteklimi leti skrbneje pripravljeni in tudi mnogo manj poškodovani zaradi prevoza kot v preteklih letih. Letos se je tudi prvič zgodilo,da je večina izdelkov vsaj za silo delovalo tako,da je bila možna tudi demonstracija delovanja posameznih izdelkov. Razstavljali smo elektromagnete standardne izvedbe in specialnih izvedb za kar smo poželi odkrito priznanje s strani konkurenc Teleoptika Zemun. Poleg elektromagnetov so bili razstavljene hidravlične komponente s hidravličnim agregatom na čelu,ki je tudi bil predmet zanimanja. Najmočnejša skupina je bila spet vibroteh-nike,ki je zavzemala večji del razstavnega prostora. V tej skupini je največ zanimanja požel pnevmatski vijačnik in naprava za razmaščevnnje. Največja škoda je v tem,da interesentom nismo mogli točno povedati, kdaj bosta ti dve napravi v našem rednem proizvodnem programu in kakšni so dobavni roki. S strani radovednežev je bil občudovan sistem vibratorjev vijak podložka za TVIK, Knin. Dodati pa moram tudi grenki del novice v vezi s tem sistemom,kajti na sejmu se je slučajno ustavil v našem paviljonu italjanski proizvajalec strojev za valjanje navojev,nas povabil v njegov paviljon,ki je bil samo nekaj deset metrov pod nami ter pokazal popolnoma drugačen sistem doziranja vijakov in pod-ložk v stroj za valjanje navoja. Kapaciteta tega stroja je bila za vijak M 2 35° kosov/min. za vijak M 5 2oo kosov /min. Cena tega sistema je cca US$ looo.-. Kompleten stroj pa stane US$ lo.ooo,- Vibratorji imajo v tem sistemu močnega , konkurenta in to v ceni kakor tudi v kvaliteti. NAŠ PAVILJON • NA SEJMU TEHNIKE Skupini vibratorjev SV in VDT sta imeli manj interesentov tisti pa,ki so bili,so bili predstavniki gradbenih podjetij in so zahtevali izvedbe vibratorjev z večjimi kapacitetami. Naš SV 4 ima na tem področju lepo bodočnost v kolikor bomo znali prisluhniti željam trga. Mazalni agregat ni vzbudil nobenega posebnega zanimanja. Indikatorska skupina in avtomatska lučka sta vzbudili zanimanje samo pri šoferjih. Indikator tlaka 2,5 atm je bil s strani obiskovalcev dokaj ugodno ocenjen,želeli pa so vedeti, kdaj bo v prodaji in kje. Avtomatska lučka jo bila ocenjena kot praktična in primerne oblike: strokovnjaki pa so ji očitali slabo namestitev permanentnih magnetov in kot posledica tega slabo oprijemljivost za avtomobilsko pločevino. Obiskov v našem paviljonu je bilo zadovoljivo število. Poleg novih obiskovalcev je bilo zelo veliko starih poslovnih partnerjev,ki so nas prišli pozdravit in dogovorit se o nadaljnem poslovnem sodelovanju. Precej obiskovalcev je bilo tudi takih,ki so izkoristi-stili sejem in prišli urgirat dobavo blaga,ker jim mi ne dobavljamo v dogovorjenem roku. Če bi prelistali spisek obiskov na sejmu tehnike v Beogradu, bi ugotovili,da je veliko obiskovalcev,ki so zahtevali samo prospekte. Takšni obiskovalci v ta spisek sploh ne bi prišli,če bi imeli dovolj prospektov in bi jih zadovoljili že s podaritvijo prospektov.