Natisov 15.000. ^Bjcrc" izhaja vsaki pelek, datiran z dnevom ^ prihodnje nedelje. Naročnina velja za Av-| sinjo: za celo leto 5 kron, za Ogrsko »kron 50 vin. za celo lelo; :a Nemčijo slane B ceb lelo 7 kron ; adrugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost pošt-ine. Naročnino je pla-bli naprej. Posamezne jftseprodajajo po 10 v. Uredništvo in uprav-ijJtvo se nahajata v fltjo, gledališko po-slcpje štev. 3. Štev. 22. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za '/i strani K 40 — za •/» strani K 20 — za V« strani K 10 — za Vi« strani K 5 — za '/si strani K 250 za Ve« strani K 1 — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju, v nedeljo fdne 3. junija 1917 j XTIII. letnik Bodimo Avstrijci! Par besed hočemo izpregovoriti, to pa [ravno na dnevu, ko se avstrijska državna irnica po dolgem času zopet otvori. Časi j preresni, da bi poslanci po stari navadi ali v malenkostih; zato bi želeli mi in z tovo vso ljudstvo, da ne postane dr-ivna zbornica zopet prizorišče narodnjaških nedij, medsebojnih brezplodnih prepirov in ^avo sramotečih orgij. Kajti danes ne gle-no samo mi na državno zbornico, marveč a sveta, tudi nam sovražnega sveta so ljo obrnjene. Ko bi torej ta zbornica se-laj svoje odgovornosti polne naloge ne ra-nela, ko bi se zopet na staro pot podala, Jrai bi bilo pač bolje, ako se jo razpusti i razžene. Demokratična misel, ki bi morala iti temelj vsaki državni zbornici, ne sme hi korumpirana ! Žal, da se že zdaj množijo znaki, da bos'* upine poslancev v državni zbor-i staro nevarno igro pričele. Ne govorimo Jjo o Cehih, ki trkajo danes nakrat na svo-[„državno pravo", namesto da bi pošteno alovali grde napake svoje prejšnc politike. I govorimo o Poljakih, ki igrajo še istotako lasno vlogo in se pripravljajo na boj za jalisko samoupravo, medtem ko hočejo Ru-m to željo prepreči. Ne govorimo o raznih jagih narodnostih, ki poskušajo z vsemi Istvi svoje bolj ali manj neopravičene ali itirane cilje doseči. Omeniti hočemo le na o, da se zastopniki slovenskega ljudstva, i veČini torej klerikalni poslanci, pripravijo na Čudne borbe, katere po našem mne-\ ne bodejo koristile ne ljudstvu, ne drli. Za te slovenske poslance postalo je nrefi .jugoslovansko vprašanje" pereče. In g, ravno zdaj v tretjem letu svetovne voj-je, pred najhujšimi odločilnimi boji, ravno sdsj hočejo to sicer še presneto mistično in [leno ..jugoslovansko vprašanje" rešiti. favno sedaj torej ! Radovedni smo, v kak-h oblikah se bode to „delo" pričelo in iz-jevalo. Na vsak način pa protestiramo že feskončna srebrna cesta. Spisal Rudolf Ber n rei te r.*) Noč leži črna nad ravno, kraško zemljo. Desetti- Czveid in luna izlivajo srebrno in zlato luč na kamenje. [neskončnem okrožju kamenje, kamenje, kamenje. . . skozi kamenito polje vodi cesta. Raztrgana od PsoCerih granat, razorjena in razbita, leze skozi kamenito iio in njene temne jame pijejo požrešno srebrno D svitlobo. Dve uri dolgo leze cesta; dve uri )vlivajo velikanski svetilniki svojo belo luč nanjo; [s*ma kakor lunina svitloba teče ta luč na cesto ; dve > dvigajo se na desni, na levi, zadaj, spredaj pete, bele, zelene, rdeče; in dve uri dolgo krepavajo I srebrni cesti in poleg nje granate, granate, granate... ^preko njih eksplodirajo z rezkim, plehnatim glasom . . Dve uri dolgo, dokler se ne pokaže po- jiališko zidovje razstreljene vasi. Tam se izteče srebro Hrjlnitov v črno negotovost noči; tja prihajajo le še danes odločno proti ter u, da bi se na podlagi želj posameznih ki rikalnih in šovinističnih poslancev razpravlja o o usodi slovenskega ljudstva na način, ki je temu ljudstvu samemu tuj in nerazumljiv. Razkosavanje krono-vin v zmislu gotovih ,.ju roslovanskih" programov, ki so nam princsf itak dovolj nesreče, ne sme biti predmet Razprav državne zbornice. Caveant consules'. Slovenski poslanci naj pomislijo, da jih ljjidstvo vidi in čuje, da jih bode kritikovaloj in sodilo. Ljudstvo ne zahteva zdaj brezplodne Jugoslovanske" politike, marveč zahteva gospodarskega dola, da se zacelijo rane svetovne vojne, da se ljudstvu pomaga zopet ?k višku, da se vsem stanovom pot bodočnosti ogladi; — ljudstvo zahteva močno, složno Avstrijo, ki. imponira sovražniku in ki temelji na lastn}*sili svojih narodov, — in ljuds'vo zahteylFod svojih zastopnikov, da delujejt ti z vsemijsriplji nato, ! da se čimpreje uresnier pošteni, častni in ! zmagoviti mir. Bodimo Avstrijci! 1 •) Kakor smo v zadnji številki poročali, padel je na italijanski ■ijunaške smrti komaj 22-letni nemški pisatelj Rudolt Bern-" tr ii Maribora, ki je žrtvoval kot lajlnant domovini svoje o li/ljenje. Prinašamo v prevodu eno njegovih v strelskem I spifanih črtic. (Op. ur.) Svetovna vojska. Zopetno divjanje Sočine bitke. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. D unaj, 24. maja. Uradno se danes razglasa : Vzhodno bojišče. Na mnogoštevilnih točkah fronte razvil je sovražnik povišano bojevno delovanje. Italijansko bojišče. Od včeraj opoldne divja Sočina bitka nanovo z nenavadno Ijutostjo. Naval sovražnih množic obrača se sedaj proti celi 40 kilometrov široki fronti od P1 a v e pa do morja. Na mnogih točkah tudi ponoči v bojih ni bilo odmora. V prostoru gore K u k, pri Vodici in proti M o n t e Santu metal je sovražnik popoldne „zgrešene" granate in šrapneli, tam stojijo zlate zvezde žareče na luninem nebu in tako je, kakor da bi hotele od lirmamenta pa do zemlje tkati steno žarkov, na kateri bi se morale granate razbiti. Kar leži za to steno, je varno pred njimi. Za pokopališčem postaja cesta črna. Tu se vozijo vozovi semintja, živali nosijo dragoceni materijal, čete marširajo v vrsti. . . Ali srebrna cesta iz postojanke do kolodvora! Ta neskončna srebrna cesta! Ta grozoviti verižini člen med fronto in etapo! Vsako noč potrebuje mož v strelskem jarku nova sredstva za življenje, novi materijal, novo municijo in vsako noč potujejo ljudje na cesti semintja. Ljudje padajo, konje se sestrelja, vozove razbija . . Ostati morajo ležati na srebrni cesti; dve noči, tri noči. . . In vsako noč potujejo zopet od pokopališča v postojanko, od postojanke v pokopališče in na pokopališču se množijo leseni križi. . . Na peklenski poti k pokopališču ! Rakete se dvigajo svitlo iz postojanke; svetilniki mečejo luč in vedno zopet luč; luna. . . zvezde. . . ravna kamenita zemlja. . . pač za obupati. . . nobena stena. . . nobeno drevo... niti en veliki kamen ... niti en leseni križ I Vse razstreljeno, razbito, raztrgano. Le kamenje in kamenje ... Smo na srebrni cesti; na preklenski poti k pokopališču ! svojo naskočne kolone v bitko. Kar je izhod no goro Kuk prodiralo, postalo je žrtev našega uničevalnega ognja. Pri Vodicah razbili so se sovražni napadi na hrabrosti večinoma iz vzhodno Galicije in Bukovine izvirajočih intaiiterijskih regimentov št. 24 in 41. Pri kloštru Monte Santo zamogel je sovražnik naše z bobenskim ognjem razrušene jarke prekoračiti ; bil je pa od takoj došlih ojačenj prijet, na njegove rezerve nazaj vržen in s temi vred od naših topov čez hrib navzdol spoden. V istih urah izjalovila sta se vzhodno od Gorice dva mogočna italijanska množin-ska navala deloma v bližinskem boju proti naši hrabri infanteriji. Posebno ljuto in trdovratno se je borilo na bojiščih k r a š k e visoke planote. Od začetka dneva sem ležale so tukaj naše postojanke in za njimi ležeče ozemlje v bobenskern ognju sovražnih topov vseh vrst. Proti opoldnu zapričel jo pri K o-stanjevici prvi sovražni infanterijski napad. Bil je zavrnjen. Popoldne izbruhnil je mogočni italijanski napad proti celi fronti kraške visoke planote. Valovje za valovjem podil je sovražnik med F a j t i Hribom in morjem zoper naše črte. Kjer se je ena sovražna kolona razbila, stopila je nova na njeno mesto. Napad in protinapad sta zadela drug na dru-zega. Tako je trajala borba do večera v nespremenjeni sili. Dobiček na ozemlja zamogel je sovražnik doseči le na širokem oddelku od J a m i a n e, kjer smo morali svoje čete za en kilometer nazaj vzeti. Povsod drugod smo obdržali svoje postojanke v vsej njih razširjenosti.Ogrski armadni regimenti št. 39 in 61 ter priznane honvedske čete so svoji zgodovini nove, krasne slavne liste pridobili. Južno-vzhodno bojišče. Pri Ferasu je bil neki italijanski poskus premostitve po artiljerijskemu ognju preprečen. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 24. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Mir; samo razdrobljeno kamenje ropota pod z železom obkovanimi čevlji. . . Mir; le možje stokajo pod težkim bremenom. . . Mir! Samo. . . zdaj trga z ropotom deset predrznih, šumečih granat deset ognjenih jam v cesto... Ogenj, železo, kamenje se razškropi... Vržemo se na tla. . . Gladko ležimo na razbitem kamenju. . . Mir, mir. Samo. . . zdaj zakriči zopet deset granat in deset šrapnelov. . . Ogenj, železo, kamenje se razškropi med nami, nad nami. . . In lunina luč teče srebrno v jame granat. . . Mir, mir. „Naprej! Četrta četa, naprej I" Nikdo ne manjka ; nobeden ! Skočijo navzgor in hitijo za menoj. Svetilniki bruhajo svojo luč na nas! Kaj hoče ta pogubna srebrna luč ? Naprej! „Gospod lajtnant, gospod lajlnant!" „Kaj je?" „Hočem pri Vas ostati; pri Vas se čutim tako varnega!" Oj ti dobra štajerska duša, ko bi te zamogla ta otroška vera varovati! Tokrat smo prišli srečno za pokopališče, za zlato žarkino steno zvezd... — 2 — STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vslcd tega pri večjem telesnem naporu Zapadno boji S če. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Pri W i-tschaetein na obeh bregovih S c a r p o bilo je ognjeno delovunjo do noči živahno. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemin d e s D a m e s u dosegel je ar-tiljerijski boj pri Br a ye in Craonelle popoldne veliko silo. Pred nastopom teme napadli so Francozi zapadno posesti F r o i d-m o n t in obenem pri mlinu od P a n e l e -r e a. Na obeh krajih so bili z velikimi izgubami zavrnjeni. Na Winterbergu pod-vezal je naš uničevalni ogenj izvršitev nekega pripravljajočega se ognja. V Champ a-gni bilo je bojevno delovanje artiljerije med Nauroy in dolino Suippesa v večernih urah živahno.—Arinada vojvode Albrechta. V gozdu od Ap remonta vdrle so naše na-skočne čete v francosko postojanko in se vrnile z 28 vjetimi in 3 minskimi metalci. — Včeraj smo 10 sovražnih letal in en balon sestrelili. Dne 21. in 22. maja so Angleži in Francozi 10 letal v zračnem boju in vsled odpornega ognja izgubili. Vzhodno bojišče. Na večih delih fronte se je bojevno delovanje oživelo. Vzhodno od T u c k u m a blizu obrežja Vzhodnega morja bili so ruski poizvedovalci prepodeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorft. 4730 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 25. maja. Uradno se danes razglaša: Italijansko bojišče. Ogromni naval Italijanov proti S o č i n i fronti peljal je i včeraj zopet do izredno ljute borbe. V zmagovitem odporu so naše čete vztrajale. Naše postojanke smo brez izjeme obdržali. Severno krilo italijanskih napadalnih armad bilo je zopet proti visočinam V o d i-ce in Monte S an to naprej potisnjeno. Posebno besen in trdovraten je bil boj za v i s o č i n o 652 južno od V o d i c e, ki je bila v večernih urah od Italijanov zavzeta, ponoči pa v ure dolgem bližinskem boju od naših hrabrih čet zopet nazaj vzeta. Tukaj kakor na Monte Santu pustil je umikajoči se sovražnik na stotine mrličev ležati. Kraška visoka planota bila je zopet pozo-rišče v velikem napravljenega poskusa predora. Brezobzirno metali so Italijani svoje množice proti našim utrdbam, čeprav so te vsled prejšnjega obstreljevanja znatno trpele, — nerazbit in hladnokrven sprejel je za njimi branitelj sovražnika, čez celi dan in mnogokrat tudi ponoči se je na Fajti Hribu, pri Kostanjevici in južno od nje do morja za naše postojanke borilo. Vsi napori sovražnika ostali so zaman. Nikjer ni predrl. Infanterija in artiljerija delita se pri uspehu tega dneva. Dne 23. maja smo vjeli 130 italijanskih oficirjev in 4600 mož. Njih število se je včeraj znatno povišalo. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 25. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V oddelku Wytschaete in severno-vzhodno od A r-meutiiresa sunili so po močnemu ognjenemu učinku angleški poizvedovalni oddelki naprej; bih so v bližinskem boju nazaj vrženi. Ob Ar t o i s -fronti se je ogenj zvečer povišal. Zlasti severno-zapadno od L e n s a, pri Bullecourtu in priLoosu vdrle so angleške sile v naše najsprednejše jarke, iz katerih so bile s protisunkom prepodene. Na nekem krajevno omejenem mestu se še bori. Severno-zapadno odBullecourta so se sunki večih angleških kompanij pred našo postojanko izjalovili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Severno od Craonelle in zapadno ceste Corbeny-Pontavert j so se zvečor po živahnem ognju zapričeti delni j napadi Francozov z velikimi izgubami raz-| bili. V zapadni C h a m p a g n i bilo je bo-! jevno delovanje artiljerijepovišano. - Včerajšnji ; dan stal jo nasprotnike 10 letal, ki so bili v \ zračnem boju in z odpornim ognjem sestre-j ljeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorft'. Orjaški boji ob Soči. I Avstrijsko uradno poročilo od soboto. K.-B. Dunaj, 26. maja. Uradno se da-! nes razglaša: Italijansko bojišče. Velika bitka : na južnem zapadu traja naprej. Ako se je za- j mogla ljutost bojev od 23. na 24. maja še povišati, potem se je to včeraj zgodilo. Nikdar v ravnokar dokončanih dveh letih boja stala j je junaška Sočina armada večjim naporom sovražnika nasproti, kakor v teh dneh. Bojišča ■ so bila tudi včeraj staroznana: Prostorpri P1 a-: vi, visočinapri Vodici, Monte Santo, ; gričino ozemlje od Goric e. Povsod je nasko-' čil sovražnik naše črte, mestoma dva- in tri-• krat. Vedno zopet razbile so se njegove na-j skočne kolone ob našem hrabrem proti odporu. j Najmočnejši množinski sunek veljal je zopet ; našim postojankam na kraški visoki pla-! noti. Kar so imeli branitelji izvršiti v teh i bojih v odporu in protinapadu, v trdnem j vztrajanju pod najmočnejšim topovskim ognjem \ in v borbi moža proti možu, to pripada zgo-! dovini. Jasneje, kakor vse drugo, govori u s-\ p e h : Čeprav v najskrajnejšem jugu fronte boj za male oddelke še ni dokončan — u s o-| da dneva se jo odločila popolnoma v našo prid. Sovražni naval razbil se je na celi fronti krvava in brezuspešno. Sovraž-i nik svojemu cilju, predreti naše črte, ni pri-j šel na 15. dnevu bitke niti za en korak ] bližje, nego na prvem dnevu! Sef generalštaba. ' Nemški uspehi na zapadu. Nemško uradno poročilo od sobote. i K.-B. Berlin, 26. maja (W.-B.) Iz ve-j likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre-i lstolonaslednika Rupprechta. Boji pri i L o o s u končali so s tem, da smo nasprot-i nika popolnoma iz naših jarkov vrgli; prido-I bili smo vjete in strojne puške. Artiljerijski j ogenj je bil kakor v prejšnjih dneh na obeh j bregovih S c a r p e živahen. — Amada n e m-I š k e g a prestolonaslednika. Ob Chemin : d e s D a m e s bil je južno od P a r g n y z | neznatno lastno izgubo napad izvršen, ki je naše postojanke mnogo izboljšal. V krasnem naskoku vrgle so naše čete nasprotnika, v j e-le 14 oficirjev, 530 mož, zaplenile 15 strojnih pušk in mnogo orožja. V pridobljenih črtah se je en francoski protinapad gladko zavrnil. — V zapadnem delu Champagne pričeli so po ljutemu artiljerijskemu učinku, ki seje popoldne do bobenskega ognja povišal, močni napadi proti našim visočinskim postojankam južno in južno-vzhodno vdStoroyv4 kilometrih širokosti. V bližinskem boju so bili Francozi vrženi, s protisunkom posamezni kraji očiščeni. Po izjalovljenju prvega napa- ■ da zapričel je sovražnik dva nadaljna napada, ki sta se istotako izjalovila. — Eno naših zračnih brodovij obmetalo je na južnem obrežju Anglije Dover in Folkestone. Tudi nad kopnem prinesli so nadaljni poleti dobre uspehe. V mnogoštevilnih zračnih bojih izgubil je sovražnik včeraj 20 letal, enega pa v odpornem ognju. Vzhodno bojišče. Med D ii n o in B e r e s i n o ter od železnice Z1 o z o w-T a r-n o p o 1 do prednje pokrajine K a r p a t in v Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovi vojake, romarje itd. obmejni pokrajini M o 1 d a v e bilo je ognja delovanje živahnejše nego drugače. Prvi generalkvartivmojsl Lu d end or ff. Dosedanji potek desete Sočine bitke. — J 13.000 Italijanov vjetih. Avstrijsko uradno poročilo od nedelj e. K.-B. Dunaj, 27. maja. Uradno sei nes razglaša: Vzhodno bojišče. Mestoma moli ruski artiljerijski ogenj, na katerega smo j memo odgovorili. Italijansko bojišče. Najpome nejše delo bitke ležalo je včeraj popoln na južnem krilu Sočine armade. Seva od Vipavske doline prišlo je, razven kega s protisunkom hitro odbitega napadaij visočine pri Vodici, le do topovskih menjajoče se sile. Na kraški visoki plan zbral je sovražnik zopet ogromne množice! sunku. Na Fajti Hribu in pri K o s t»| njevici bil je boj brez izjeme pred prednejšimi jarki vstavljen; tu so se vsi: vali razbili. Med J a m i a n o in morjem 1 je bitka živahnejša. Nekatere visočine so | krat čez dan svojega lastnika menjale, nezlomljena trdna je ostala i rakaj froni branitelja. Glavno breme boja nosi vedno čez vso hvalo vzvišena in fan tej j a. Honvedski regimenti št. 12 in 31 in hj vedski bataljon 111/20 zavrnili so v 48. Ufl 17 Sovražnih napadov, ogrski armadni regin št. 37 pa 18. napadov na enem dnevu, na terem je poleg tega trikrat neko visočinoi skočil. Regimenti 11, 55, 91 in 98, v katei vrstah stojijo danes sinovi vseh avstrijsM narodov, priborili so si pri J a m i a n i slavo. Artilj o r i j a tekmovala je z nim orožjem na hrabrosti in trdnem vzti janju. Artiljerijski lajtnaut uadvojvoc Leopold pridružil se je z nekaj kanon nekemu infanterijskemu regimentu, nast v najsprednejši črti in prinesel dve iti janski strojni puški kot plen nas Armadni in pomorski letalci ne prina samo za izpoznanje sovražnega položaja va poizvedovalne uspehe, marveč podpirajo tul požrtvovalno artiljerijo in infanterijo v fazah bitke. Automobilna četa pr, ža v najhujšem italijanskem ognju dan I noč vojne potrebščine do najsprednejših | Število od 23. maja na kraški visoki pla vjetih Italijanov presega 250 oficirjev in 70( mož. Skupno se je od začetka desete Šoti bitke nad 13.000 neranjenih Italijanov vjt'i Eden najbistvenejših predpogojev zmagoviti odpora je bogato obdarjenje branitelja si povi, strojnimi puškami, strelivom in teh nim orodjem. Ako se sovražniku ob SoS 16. bojnih dnevih ni posrečilo, doseči kat< koli važni dobiček, potem pripada bogati d lež na tem uspehu tisočerim možem ženam, ki v delavnicah orožji zaledju, polni domovinskega duha, zveš in veselo težko, za vojno armado pa dajno delo izvršujejo. Stalna hvala domo» jim je gotova. Šef generalštaba.] Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 27. maja (W.-B.) Iz i likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada presh naslednika Rupprechta. Ob W y tsehij te in na obeh bregovih S c a r p e je ognji delovanje zopet večji obseg zavzelo. Večkr, je angleške poizvedovalne sunke zavrnilo, ju zapadno od Acheville in sev( M o n c hy pa pripravljene postojanke nih naskočnih čet pod učinkujoči ogenj — Armada nemškega prestolonasledn Zaman so poskusih zvečer Francozi v 4-1 nem napadu nam zopet iztrgati v kamn mih južno od P a r g a y pridobljene janke. Tudi en po nastopu teme zapri o-ia 10 16" aa ev .iti k rji fiil li-aj. *Jo ne idi >eh vain •rt o ti )00 iiie 3I0. ■ga to- no- od •až-slo. ka. rat-dIo-sto-5eti meti napad se je z velikimi izgubami izjalovil. Neki po noči po močnem ognjenem napadu pri V a u x a i 11 o n u zapri četi sunek (ostal je za sovražnika brez vsacega uspeha. LV C h a m p a g n i bil jo zapadno od S u i p-e artiljerijski boj živahen. — Dne 26. maja je 15 Sovražnih letal sestrelilo. Na vzhodom bojišču in ob makedonski on t i pri menjajočem ognjenem delovanju posameznih oddelkih nobena večja bojevna 'lovanja. Prvi generalk vartirmojster Ludendorff. Junaški štajerski prostovoljni strelci. ■avstrijsko uradno poročilo od p o nd e lj k a. K.-B. D unaj, 28. maja. Uradno so danes razglaša: Vzhodno bojišče. Povišano ar-jtujerijsko delovanje sovražnika traja naprej. Italijansko bojišče. Boji ob Soči so včeraj bistveno ponehali. Severno [Vipavske dolino ostal je boj na obeh I straneh na topovski ogenj omejen. Na kraški visoki planoti razpustil se je po zadnjih štirih J vročih bojnih dnevih italijanski napad Iv krajevno in časovno medsebojno neodvisne i posamezne sunke. Dva taka sunka znatne | sile bila sta včeraj pri J a m i a n i odbita. j Danes zjutraj ponovil je sovražnik v istem prostoru trikrat poskus, preskočiti naše črte. [Hrabri štajerski in primorski prostovoljni strelci vrgli so ga pa nazaj; mariborski bataljon vjel je 6 oficirjev in 300 mož ter zaplenil 2 strojni puški. Ob isti uri pri Kostanjevici vporabljene italijanske kolone | so se razbile v ognju naših baterij. Vsa j opazovanja in poročila soglašajo v tem, da SO krvave izgube Italijanov tokrat mnogo večje nego žrtve prejšnjih Sočinih bitk. Predno polje naših postojank jo posejano z italijanskimi mrliči. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 28. maja (W.-B.) Iz ve-likega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Armada presto- I lonaslednika B n p p r e c h t a. Med Y p e r- inom in A r m e n t i e r o s, pri H u 11 u c hu in na obeh straneh S c a r p e razvili so se ; ljuti artiljerijski boji. Ob polnoči bilo je več angleških kompanij zapadno Witschaete j s protisunkom nazaj vrženih. Med C h e r i- | sy in Bullecourtom odigrali so se na j obeh bregovih potoka S a u s e do noči ljuti ; boji. Opetovani napadi Angležev so se tam j | na vztrajnostji naših čet krvavo izjalovili. — j Armada nemškega prestolonaslednika. V j Champagni vzeli so nemški regimenti I v svežem naskoku več francoskih jarkinih \ črt na P o c h 1 b e r g u in K e i 1 b e r g u. j Skrbno pripravljeni in združeni artiljerijski \ učinek napravil je infanteriji pot do uspeha, i Grof Serenyi. — 3 - ki se ga je proti silnemu protinapadu držalo. Sovražnik je imel težke izgube. Vjeli smo nad 250 Francozov, zaplenili pa nekaj strojnih pušk. Južno-vzhodno od N a u r o y a izčistile so naskočne čete neko iz bojev od 25. maja v naši postojanki ostalo francosko gnezdo.— Naši letalci sestrelili so 12 sovražnih letal in 2 balona. Prvi generalkvartirmojs-.er Ludendorff. Zopetni laški navali. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 29. maja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Sovražno arti-ljerijsko delovanje se je na mnogih krajih fronte povišalo. V posameznih oddelkih seje ruske poizvedovalne oddelke zavrnilo. Italijansko bojišče. Po mirnejši binkoštni nedelji vzplamtela je včeraj tretjič Sočina bitka. Novo veliko napadalno valovje obrača se najprve zopet proti visočinam V o-dice in Monte Santo. Italijanski naval zapričel je popoldne proti severnem krilu. Raztegnil se je popoldne, zapričet od mogočnega artiljerijskega ognja, na celi preje imenovani oddelek. Mnogokrat je prišlo do ijutih bližinskih bojev, ki so tudi čez noč naprej divjali. Posebno ljuto se je borilo v okrožju v i s o č i n e št. 652. Naša fronta je izdržala železno v vsej svoji razširjenosti vsakemu naporu sovražnika. Infanterijski regimenti št. 9, 24 in 77 so se posebno odlikovali. Se-verno-vzhodno od Gorice vzeli smo Italijanom pri zavrnjenju nekega od njih nameravanega napada 200 vjetih. Južno od J a m i-ana sunil je sovražnik včeraj dopoldne zopet štirikrat proti našim postojankam, pri čemur je poleg velikih krvavih izgub na vjetih 15 oficirjev in 800 mož izgubil. Skupno število od začetka desete Sočine bitke v j e tih. I talij anw znaša 14.500 mož. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 29. maja (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Pri Wyt-3 c h a e t e bil je včeraj ognjeni boj povišan; tudi ob kanalu La B a s s e e in v posameznih oddelkih na obeh straneh S c a r p e borile so se artiljerije živahno. Poizvedovalni sunki Angležev so se na večih krajih izjalovili. — Armada nemškega prestolonaslednika. Cez dan povsod le neznatno bojevno delovanje. Ponoči poskusili so Francozi napade pri H u r t e b i s e in pri mlinu V a u-c 1 e r c, ki pa so se hvala paznosti naše posadke izjalovili. Neki na vzhodni strani P o ch 1-b e r g a v Champagni zapričeti francoski napad proti našim novim jarkom bil je zavrnjen. Vzhodno bojišče. V večih oddelkih fronte se je v zadnjih dnevih bojevno delovanje povečalo. Računa se na rusko-rumun-ske napade. Makedonska fronta. Ob Cerni se je oživelo ognjeno delovanje. Na zapad-nem bregu Vardarja zavrnile so bolgarske prednje straže več angleških kompanij. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. V zadnji številki smo poročali, daje ogrski ministerski predsednik grof Tisza odstopil. Za njegovega naslednika se imenuje grofa Serenyi, katerega sliko prinašamo. I na na morju. Pet zračnih ladij nad vzhodno Anglijo. W.-B. Beilin, 25. maja. Eno naših (nemških) mornariških brodovij zračnih ladij pod vodstvom korvetnega kapitana Str a Ser je v noči od 23. na 24. maja utrjene prostore južne Anglije, London, Sheme s, Harwich in Norwich z uspehom napadlo. Vse zračne ladje so se vkljub izpopolnenim sovražnim odpornim odredbam brez izgube ali poškodovanja vrnile. Šef admiralnega štaba mornarice. 70.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 26. maja. Vsled delovanja naših podmorskih čolnov se je na severnem pomorskem bojišču nadaljnih 70.000 brutto-register-ton uničilo. Dne 25. maja je eden naših podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu 6.300 ton veliko angleško pomožno križarko „H i 1 a r y" potopil. Ruska pomorska letalna postaja L e b ar bila je dne 21. maja zjutraj izdatno z bombami obmetana. Močno streljajoče odporne baterije bile so vsled metanja bomb k molku prisiljene Šef admiralnega štaba mornarice. 19.200 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 26. maja. Novi uspehi podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu, v angleškem Kanalu in severnem morju: 19.200 ton. Med potopljenimi ladjami nahajali so se m. d. en pavnik s premogom iz Anglije, ena jadernica z železom in ena s putrom v Francosko. Šef admiralnega štaba mornarice. VI. vojno posojilo. Izkazi o podpisovanju na šesto vojno posojilo so jako razveseljivi in obetajo najlepši uspeh te finančne akcije. Pri prejšnjih vojnih posojilih je bilo podpisovanje v začetku razmeroma skromno in je polagoma naraščalo čimbolj se je bližal končni termin. To pot pa se že v začetku podpisovanja pokazala velika patrijotična vnema in sicer se udeležujejo podpisovanja v enaki meri vsi krogi. Nova italijanska ofenziva je znatno vplivala na prebivalstvo, da hiti podpisovati vojno posojilo. Avstrijsko vojaštvo doprinaša na primorski fronti junaštvo, ki se včasih zdi opazovalcu prav nadnaravno in lahko je umeti, da želi vsakdo podpreti to veliko bojevanje vsaj z izdatnim podpisom na vojno posojilo. Bojevniki na fronti naj spoznajo iz podpisov na vojno posojilo, da so pri njih srca vsega prebivalstva in da to prebivalstvo svojih bratov pod zastavami ne pozabi in ne zapusti. Zaeno pa so podpisi na vojno posojilo tudi priča, da med avstrijskim prebivalstvom ni nikakega pesimizma ne glede izida vojne, ne glede gospodarskih posledic bojevanja. Ravno pri vojnih posojilih se pokaže pravo mišljenje prebivalstva, glede gospodarskih razmer in vojnega položaja. Pri vseh prejšnjih vojnih posojilih se je izkazalo, kako popolno in brezpogojno je zaupanje na srečen izid vojne in da nove razmere — in kaže se to tudi že pri novem vojnem posojilu. Vsi imajo dolžnost pomagati, da izrazi uspeh šestega vojnega posojila naše popolno zaupanje v prihodnjost. Vsak lahko pomaga k zmagi s tem, da podpiše šesto vojno posojilo. lini-......... ■! 'i I ■ !■ I I ' I III II! Dokumenti sramote. Zapeljevanje sovražnih vojnih vjetnikov k p o ž i g i i n un ič e v anju. Skoraj neverjetni poskus, oškodovati osrednje sile s pomočjo vojnih vjetnikov, se je pred kratkim odkril. (Deloma in na kratko smo o tej stvari že poročali. Op. ur.): Vojne vjetnike se v obliki vojaškega povelja opozarja, da potom vtihotapljenih sredstev in na temelju lastnih inštrukcij izvršujejo sabotažo, uničujejo setve, izvršujejo požige in na ta način prizadevajo osrednjim silam težko gospodarsko škodo. Sovražniki rabijo v ta namen neko tajno pisavo, ki jo na listkih, skrito v živilih, vtihotapljajo v taborišča vojnih vjetnikov. V nekem zavoju, ki je nosil naslov enega vojnega vjetnika, se je, vpečene v pogačo, pet takih listkov našlo. Listki so napravljeni z strojno pisavo in dokazujejo, da se jih v mnogoštevilnih izvodih razširja, da obstoja torej cela organizacija v sabotažne namene med vojnimi vjetniki. Obenem s tem odkritjem prihajala so poročila iz domačih krajev in inozemstva, _ 4 — glasom katerih so že pri zadujeletnem obdelovanju polja vojni vjetniki setev ali mlade rastline nalašč poškodovali. Vojnim vjetnikom vposlani listki imajo sledečo vsebino : „N avodila za oškodovanja in uničenja. Delajte propagando pri delavcih na kmetih in podučujte jih, da izrežejo oči in pogankc setvenega krompirja z nožmi in lesom. Dobite v soko-ladi, pogači ali biskvitu tudi male aparate zato. Namažite v delavnicah stroje s priloženo zobno pasto ! Odgovorite takoj, ako rabite materijal za požige ali pastilje za oku-ženje živine. Potem se vam jih dopošlje. Či-tajte inštrukcijo v škatlji pastil! Dobite tudi mali aparat za požiganje, ki šele 3 do 4 ure pozneje, ko je prinesen na lice mesta, ogenj povzroči. Položite ta aparat v velika posestva, v železniške vozove, za odhod pripravljene vlake. Na posestvih dajte živini najprve pastilje, potem šele zanetite ogenj. Spravilo se bode potem živino drugam, tako da bode i drugi hlev okužila. Vaše delo se bode po uspehu poplačalo. Priti morate konečno tako daleč, da bodejo vsa posestva v plamenih stala in vsa živinauni-Č e n a. Ničesar ne pustite neposkušeno. To bode sovražnika kakor bič zadelo. Tako delujte krasno za zmago in rusko domovino." Potem obsegajo ti listki navodila za uničevanje setvenega krompirja, krompirjeve žetve, skladišč krompirja itd. Tako hudobno nečloveško agitacijo razvijajo torej naši sovražniki med ruskimi vjetniki, katerim se pri nas gotovo stokrat bolje godi, nego našim vjetnikom na Ruskem. Oblast je storila potrebne odredbe, da se ta agitacija v kali zaduši in da se požige ter uničevanja naših setev prepreči. Vsekakor pa je treba, da je tudi ljudstvo pametno in da čuva, kajti vkljub človekoljubnosti moramo vendar pomisliti, da je ruski kakor drugi vojni vjet-nik vedno naš sovražnik. Bodimo previdni, da se nam doma ne vgnezdi sovrag! Zanimivo zborovanje. Dne 20. maja vršilo se je v Gambrinus-halle v Mariboru od mariborskega c. k. okrajnega glavarstva sklicano kmetijsko zborovanje, na katero so bila povabljena občinska pred-stojništva, filijalke kmetijske družbe ter pomembnejši živivinorejci v okraju. Od poklicanih veščakov, gg. namestništnega tajnika dra. B u c_h n e r iz Gradca in deželnega živinorejskega nadzornika Pr. S c h n e i t e r, se je hotelo kmetijsko prebivalstvo podučiti glede živinskih rekviriranj na Štajerskem; hotelo se je obenem omogočiti prosti razgovor o vseh teh za kmetsko prebivalstvo tako važnih vprašanjih. Ali takoj v začetku zborovanja se je že opazilo, da so prišle tudi nekatere osebe na zborovanje, katerim se ni šlo za korist kmetskega ljudstva, marveč ki so hotele to gospodarsko zborovanje zlorabljati v svoje slovensko- narodnjaške politične namene. Te osebe so celo brezsrčno zahtevo stavile, da naj se prebivalstvu, torej večinoma n e-dolžni deci v Mariboru, Celju, Ptuju in Gradcu najpotrebnejše mleko o d-v v. a m e. Take hujskarije pač noben pošten kmet katerekoli narodnosti ne more odobravati. Ali omenjene politične osebe so se s svojo hujskarijo opeKle in doživele le grozovito blamažo, čeprav jo hočejo zdaj s popačenimi in zlaganimi poročili v ,,Straži': in ,,Go8podarju" popraviti. Zastopnik glavarstva g. komisar dr. K r a m e r otvoril je izredno dobro obiskano zborovanje in podal dr. Buchnerj u besedo, ki je stvarno govoril o najvažnejših vprašanjih živinske dobave. Zlasti je omenil tudi pritožbe glede visokosti kvote, glede načina živinske dobave in glede plačila oddane živine potom poštne hranilnice. Opozarjal je zlasti nato, da se je vezalo pri oddaji živine na poljedeljsko ministrstvo in da se ravna enakomerno z vsemi okraji na podlagi živinskega štetja. Industrijska mesta se je manj vpoštevalo, da se ohrani delavskemu ljudstvu najpotrebnejše mleko, Potem je govoril g. S c h n e i d e r. Pobil je zlasti neresnične govorice, kakor da bi pri dobavi živine Zgornja Štajerska manj trpela nego Spodnja Štajerska. Pojasnil je ves razvitek živinske dobave na Štajerskem, razmerje med vojaškim in civilnim postopanjem. Govornik je omenil in pojasnil natanko vse tozadevne pritožbe, ki so deloma opravičene, deloma pretirane. Tako je obžaloval globoko sedanjo grozovito pobijanje mlade živine; ali na Štajerskem ne moremo proti temu ničesar storiti, ker je poljedelsko ministerstvo to pobijanje mlade živine z ozirom na dobavo ce-nega mesa odredilo. Govora prinesla sta gotovo vsem zboroval-cem mnogo podučlji%rega. Takoj potem pričela je pa politična gonja. Nastopil je „ Gospodarjev" urednik Ž e b o t, ki je nalašč slovenski govoril, bržkone zato, da bi ga gospodje iz Gradca ne razumeli in mu ne -mogli odgovoriti. Namesto o živinoreji govoril je o tem, da so Slovani ravno tako dobri patrijoti kakor Nemci (ljudstvo že, prijatelj Žebot, ali Kramarji, Grafenauerji, Hribarji pa ne! Op. ur.); potem je pričel grdo hujskarijo zoper mesta Maribor, Ptuj, Celje in Gradec. Zahteval je, da se tem mestam odvzame živino, ki je za preskrbo z mlekom prepotrebna. Nadalje je rekel Žebot, da se naj odvzame živino tudi milijonarjem Scherbaumu, grofu Her-b e r s t e i n u (ki je sicer pobožen katoličan in Čeh! Op. ur.), grofu SchOnbornu itd. Nekdo iz zborovanja je zaklical: „Kaj pa knezoškofu N a p o t n i k u ?" In „ Gospodarjev" urednik Žebot je odgovoril: „T u d i N a-potniku in, ako potrebno, tudi mariborskemu mestnemu fajmoštru!" Napadal je potem firmo Scherbaum zaradi mrve, za kar mu je nekdo dejal, da govori „einen Stiefel". Zahteval je tudi, da naj se živino jemlje potom občinskih predstojnikov, ne pa potom organov živinske vnovčevalnice. Svetovna žetev Prinašamo sliko o svetovni žetvi leta 1915 in 1916. Slika nam dokazuje, daje bila žetev lanskega leta mnogo slabša. Glavni pridelek pšenica kaže najbolj neugodne številke. Poleg tega koruza, ki bi pomanjkanje pšenice drugače krila, ki je pa upanje naših sovražnikov izjalovila. Lakota mora biti pri naših sovražnikih mnogo večja nego pri nas. V sliki namreč žetveni uspehi osrednjih držav, od nas zasedenih pokrajin in azijatske Rusije niso vpošteti. Trdno pa je ponavljal, da se naj omenjenii mestam na vsak način živino odvzame. Žeig tega je razvidno, da se mu je šlo edino les gonjo dežele proti mestu, za stan| navado klerikalne stranke. Med njegovim j vorom so se odigrali seveda jako burni prij zori in škandali. Na podlagi prevoda Zebotovega govorai vrnil je g. dr. B u c h n e r vsa ta očitanji] kot popolnoma neopravičena. Opo) zarjal je nato, da se prebivalstvu in zla otrokom ne more mleka odvzeti. Posebno i tančno so govorili potem gg. veterinarski: zornik Fischer, nadzornik Schneider] in dr. O r o s e 1, ki se je zlasti z maribo skimi razmerami pečal. Vsi govorniki so botovo naročeno hujskarijo temeljito pobili! Živina v mestih je določena za dobavo prel potrebnega mleka ; pri temu je n. pr. v riboru Scherbaumova dobava mleka važni Ji] nitelj. Ako ima veleposestnik več živine ne; mali kmet, potem je to posledica večjega po) sostva. Glede grdih napadov na g. v. H o 6-1 m a n i t bil je klerikalni govornik podučen,] da ni mogoče sive živine zamenjati; Gntzovi vole pa se je dalo na razpolago za prcpo-l trebno poljsko delo v mariborski okolici. Tudil vsa ostala neopravičena očitanja Zebota se jej temeljito zavrnilo. Govorili so še g. filijalnj načelnik dr. Tausch, gospa Pacheil v. T h e i n b u r g in g. G i r s t m a v r, ki jel med drugim tri brezmesne dneve zahteval,! da se ne pobije vso mlado živino, kar bi usodepolno za bodočnost naše živinorejo. Kol nečno se je predlagalo, da naj se gg. drl 0 r o s e 1 in Franca Girstmayer kot poslanca k merodajuim mestom odpošlje, dal tam izročita izražene pritožbe. Zebot se jej zopet nekaj repenčil, pa zborovanje ga je| bilo že do grla sito. Da pa ne bi zamo zopet kdo lagati, da se je slovenske kmetal preziralo, predlagal je dr. Orosel sam, da naj ae izvolita v dotično deputacijo tudi slo-J ven8ko-klerikalna poslanca Roškar in P Vi š.e k. Predlog je bil ednoglasno sprejet. S temi je bilo tudi od g. dr. Kramarja vzornoj peljano zborovanje končano. Upamo, da bode to zborovanje kuietjjl skemu ljudstvu in gospodarskim težnjam našel dežele pomagalo. Upamo pa tudi, da slovenski kruhodajci Zebota in ednakih ljudi] vplivali, da se ne vlači več podle politike v| gospodarsko delo! S seboj vzeti je mogoče Fellerjev bol lajšajoči, osvežujo mentolov črtnik zoper migreno z znamko] „Elsa", ki stane samo 1 krono in se hra v leseni puščici. Poljski delavci, hribolazci itd.1 ga uporabljajo za ohladitev pri prehudi vro-j čini, za. preprečenje solnčnega pika, damo ga I uporabljajo zoper migreno, glavobol. Vsledl prijetnega duha učinkuje oživljajoče in branil žuželkam. Pri pikih žuželk odstranja trganje! v koži, zabranja odrčenje in zatečenje kože! Rabi se ga lahko dolgo časa in stane sa 1 krono. — Ti mnogo tisočkrat preizkušen izdelki se naročajo pri lekarnarju E. V. Fellerj Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatsko). Da prihranijo poštninski troški, se lahko naročel zajedno še drugi tu priporočani ali splošno! znani izdelki, n. pr. močno francosko žganjel cimetove kapljice, Hofmanove kapljico; tucafl stane samo 4 krone 30 v. Za zavoj in poštnino 2 K 30 v več. .-,;■> j Razno. Sleparija. V gostilno „Jiiger\virt" v H« čah prišla sta dva kolesarja, se najedla inl napila in hotela potem odpeljati, brez da bi ceho plačala. Krčmarico, ki ju je hotela na-j zaj držati, privlekla sta v kuhinjo, zaklenila vrata in jo tepla. Slučajno je prišel njen možT revirni gozdar Jožef P e r s c h u n i g domu, j kateremu sta pa istotako grozila. Šele ko druge osebe došle, je eden kolesarjev zbežali drazega so oddali orožnikom. Zaprti je frizea Jakob Logar iz Maribora. Pobegneli pa, ki] je imel korporalsko uniformo, se piše baje _ 6 — enim Že iz le za staro i go-pri- •a za- > na-nad-d er bor-Že-1 »bili. pre-Ma-li či-aego . po-06- rvljft sval, biLo Ko- . dr. od- , da etij-laše »odo j udi K ran j c in je ključavničar južne že- v Mariboru. Osumljen je tudi, da je kratkim nekemu krčmarju ukradel sod £a potem obkradenemu samemu nazaj Id, prodno je ta tatvino opazil. Vojno odlikovanje 84-letnega moža. 84-let- in, od 10. aprila t. 1. bolanemu Florijanu Eesnik, članu c. k. vojnega društva „Nad- da Fiiedrich" v Mariboru, bil je za iz- (0 vojno službovanje srebrni zaslužni kri- 2 vojno dekoracijo na traku hrabrostne ,lje podeljen in od kompanijskega koman- itt g. Antona Seme izročen. Kresnik je vkljub svoji visoki starosti med vso sve- vojno vzorno v stražni službi, dokler d starosti obolel. Čast vrlemu starčku ! Iz Save potegnili so mrliča posestnika iaaa D r u g o v i č iz Krške vasi. Ustreljeni vlomilec. V Sv. Petru ob iljevi gori in okolici se je izvršila v spom-eela vrsta tatvin in vlomov. Večinortfft pokradli tatovi obleke in živila, nekateri-fcudi zlatnino in denar. Dne 18. t. m. :ilo se je orožnikom, presenetiti v gozdu Se, ki so hoteli ravno nekega ukradenega »a speči. Ko so tatovi orožnike opazili, irili so se v gozdovju in skalah. Le eden pograbil za svojo puško. Ustrelil je na ike, ki so seveda takoj odgovorili in ga zadeli. Tat je bil v par hipih, mrtev. eni je 22-letni mizar Stefan Brodnik ^rehove vasi pri Bizeljskcm. Zasledovanje i'ih tatinskih tovarišev so nadaljuje. It Maribora nam piše c. k. okrajni žet-j komisar za mariborski politični okraj : kr. namestnija je odredila popisovanje kulturnih plošč. To popisovanje se že !aj izvršuje in ima namen, da vstvari po-;o za preračunjenje žetve in oddajo ze-iSiih pridelkov. V preteklem letu izvršeno lisovanje se ni zamoglo kot tako podlago rabiti in tudi ni odgovarjalo svojemu na-ra. Da pa zamore država pri dobavi ^eljskih pridelkov pravično postopati in ebne krutosti pri predpisovanju oddaje epreftiti, je posebne važnosti popisovanje mljišč po novem zistemu. Prebivalstvo naj e torej za posamezne občine določenim ganom resnično na roko, da z eventueliiim ipoiom državo ne prisili k večkratni rekvi-iji zemeljskih pridelkov. Novi zistem po-Bwvanja je zato vstvarjen, da proda natančne !vilke glede nasada posameznih kulturnih •: s tem pride država v položaj, napraviti Ivine in pravične proračune glede eventu-Hbihoddaj zemeljskih pridelkov. Samoumevno bode v tem računu eventuelne elemente dogodke vpoštevalo in cenitev žetve bode zgodila šele po tem popisovanju pljisč ter kratko pred žetvijo. Kmetijsko idstvo naj torej to naročeno popisovanje itpšcne smatra kotšikano, marveč nasprotno odredbo, ki bode le prebivalstvu samemu jistilo ter pravično postopanje zasigurilo. Podučilo o nasadu zelenjave in krompirja vojnem času. Od c. kr. štajerskega name-izdano podučilo o nasadu zelenjave krompirja ob vojnem času je ravnokar v tretji izdaji in se dobi brezplačno pri m okrajnem glavarstvu, pri mestnih Gradec in Maribor ter pri mestnih Celje in Ptuj. Razpošilja ga tudi ne-itinano poizvedovalno in obveščevalno za nasad zelenjave in krompirja pri _. namestništvu v Gradcu, Burggasse 1, [nadstropje. Prispevki za oddajo zelenjave in semen žene. Od c. kr. urada za prehrano ljudstva lorizirane preskrbovalnice za zelenjavo in je, občekoristna družba z o. p. s sedežem Dunaju, 1. okraj, Kohlmarkt št. 1 (mesto zelenjavo in sadje) namerava sklepati s »lovalei zelenjave pogodbe, in sicer: 1. Abe o nasadu zelenjave, s katerimi se a ves donesek žetve na dogovorjenih površinah družbi. 2. Pogodbe za ilovanje semena, na podlagi katerih se iji zelenjava za seme. Semensko blago na zahtevo družba. 3. Oddajanje Sbe o oddaji gotovih množin zelenjave. \m lahko tretjino pridelka dobi nazaj lelovalec za svoje namene. Kmetovalcem, ki sklepajo take dobavne pogodbe, da družba Semena in v omejeni meri tudi umetni gnoj na razpolago. Za tri vrste teh pogodb obstojajo pogodbeni vzorci, iz katerih je posneti vse potrebno. Te tiskovine kakor tudi tiskani ceniki navodila za kmetovalce, prijave in od-kazovalne pole za semena se lahko dobijo od imenovane družbe. Delo pljuč lahko zelo podpiramo, če prša in hrbet masiramo vsak dan s Fellerjevim Huidom iz rastlinskih zelišč zn. „Elsa-iluid". To poživi delovanje kože in dihanje skozi kožo. poživi kroženje krvi in ojači tako tudi pljuča. Čim živahneje kroži naša kri, čimbolj prodira v najodaljenejše slanice, tem lažje lahko uniči morebitne bolezenske kali in ohrani telo zdravo. „ISlsa-fluid" se vpo-rablja že nad 20 let v mnogo tisoč rodbinah, več kot 100.000 zahvalnih pisem potrja njega dober učinek. Predvojne cene: 12 steklenic tega izbornega domačega zdravila stane 6 K poštnine prosto na vse strani, pristen edino pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg št. 241 (Hrvatska). Istotom se naroča tudi Fcllcrjeve lagodno odvajajoče rabarbarske krogljicc zn. Elsa-krogljicc izborno sredstvo za želodec. 6 škatljic stane poštnine prosto 4 K 40 v. Te krogljice sj si že pred več leti pridobile mnogo tisoč prijateljev, ki ne rabijo nikdar kakih drugih odvajil. Medtem ko mnoga druga odvajila slabe želodec in dražijo čreves, ojačijo Fellerjeve „Elsa-krogljicew želodec in nimajo nikakih drugih škodljivih posledic. Vsekakor tedaj zaslužijo prednost. Dober je Fellerjev črtnfk zoper migreno, 1 krono. (-vi-) Prepoved izvoza živil iz Koroške. Glasom dopisa pristojnega c. in kr. kvartirmojster-skega oddelka je prepovedan iz Koroške izvoz svežega in okajenega mesa, divjačine, špeha, sveže zelenjave, jajc, gozdnih jagod, mleka, sira in putra. Ta prepoved se razte-guje na pošiljatve vseh vrst z železnico, pošto, vozovi. Izjemna dovoljenja iz Koroške podaja edino intendanca dotičnega armadnega poveljstva. Srednješolci — bosi. Te dni so prišli v Celovcu srednješolci gimnazije in realne gimnazije prvič bosi v šolo. Z ozirom na težave preskrbe z obuvali in na veliko draginjo je učiteljstvo na predlog profesorja dr. A n-g e r e r sklenilo, da se šolarjem kot patrijo-tično dolžnost v vojni priporoča, da hodijo bosi ob lepih dnevih. Rešitev življenja. Šolar Viktor Weimann padel je v Wolfsbergu na Koroškem v fabriš-ki kanal. G. Maks Meier ga je v lastni življenski nevarnosti iz vode rešil. Nesreča za nesrečo. Posestnica K a p e 11 e r, po domače Lagler, v Nikolsdorfu pri Paternionu pustila si je od svoje dekle kosilo skuhati. Ko so ženske pojedle, čutile so obe hude bolečine. S strahom izvedla je gospa, da je dekla skuhala kosilo z moko, ki je bila pomešana s strupom in za podgane določena. Poklicalo se je hitro zdravnika dra. S c h a umber g er. Ko je ta k bolnikom hitel, skočil je domači pes proti njemu in ga je v roko ugriznil. Oboleli ženski ste bili rešeni, zdravnik je bil hudo poškodovan, psa pa so še isti dan pokončali. Samomor. V duševni zmedenosti se je v Arnoldsteinu orožnik Lovrenc K o-\v a t s c h s svojo puško ustrelil. Nesrečnež bil je 49 let star in je služil od začetka vojne z Italijo v Unterdrauburgu, Trbižu, St. Veitu in nazadnje v Treibachu. Bil je splošno spoštovan. Iz vojne. V nemških uradnih vojnih poročilih se čita opeto-vano ime mesta St. Que n-t i n, okoli katerega so se bili krvavi in ljuti boji. Naša slika kaže cerkev tega mesta, na katero padajo ravno francoske granate. S podpisovanjem VI. vojnega posojila ne storiš usluge samo državi, ampak koristiš tudi samemu sebi, ker si na najplodovitejši in najvarnejši način tvoj denar položil, kateri bode le v tvojem interesu služil sploš-nosti. — — — Jnlin I (Hrvatsko) ■UM Pojasnila in prospekt gratis zdravi giht revma išias Odškodnina za veleizdajstvo. Finančna pro-kuratura v Pragi je kot zastopnica države vložila proti bivšima poslancema dr. K r a-m a r u in dr. E, a š i n u tožbo za plačilo 7 milijonov kron ter je predlagala, naj se za razpravljanje o tej tožbi delegira dunajsko deželno sodišče. Po § 58 kaz. postave je namreč vsak storilec zločina veleizdaje z vsem svojim premoženjem odgovoren za storjeno škodo državi ali zasebnim osebam. Z naredbo z dne 9. junija 1915 je bila ta odškodninska obveznost razširjena tudi na vojaške osebe, ki dezertirajo, na take osebe, ki se v vojnih časih borijo proti monarhiji ali pa sovražniku z vohunjenjem ali na drug način s svetom ali dejanjem pomagajo. Radovedni smo na izid te tožbe! Kanadska vojska. Kanada je poslala doslej angleški armadi 540.000 vojakov. .Ti so pa samo deloma iz Kanade same, deloma pa so tudi ljudje iz Združenih držav. 300.000 teh mešanih čet je na zapadni fronti, na Francoskem in zlasti v Belgiji. Zdaj pošlje Kanada še 50.000 vojakov v Evropo. Za pomiloščenje dr. Adlerja. „Sovjet ruskih delavcev in vojakov" je sklenil poslati vsem socijalno-demokratičnim strankam poziv, da naj delujejo za pomiloščenje Stiirgk-hovega morilca dr. Friedricha A d 1 e r, češ, da je ta možakar „bojevnik za svobodo vseh narodov in za idejo svetovnega miru." V dunajskih socijalno-demokratičnih krogih se govori sicer že s polno gotovostjo, da bode Adler pomiloščen. Zveza ruske demokratske duhovščine. Še pred revolucijo je bila nekoč v ruski dumi velika in burna razprava. Duhovniki so se oglasili za demokratično načelo v cerkvi in so zahtevali, da morajo duhovniki dobiti besedo tudi pri odločevanju v stvareh cerkve ter svetega sinoda. Zdaj so demokratični duhovniki ustanovili posebno zvezo, ki ima naslednje cilje: Vsi duhovniki imajo ednake pravice pri odločevanju o cerkvenih stvareh ; vse prebivalstvo ima ednake pravice pri organizaciji in napravi dežele ; med delom in kapitalom je vstvariti pravično razmerje v zmislu božjih zakonov in priznati je vsemu prebivalstvu pravico, da dobi zemljo. Zaplemba zvonov. Dun a j, 23. maja(K.-B.) „Wiener Zeitung" objavlja odredbo minstrstva deželne brambe, izdane sporazumno z udeleženimi ministri in z vojnim ministrom z dne 25. maja 1917, ki zasega v vojne namene vse zvonove iz bakra, primesi (bron, med i. t. d.), ki merijo nazunaj 25 cm ali več. Zasegli jih bodo po predpisih navedene odredbe. V kolikor gre za zvonove, ki so lastnina cerkva (kapel), so lastniki dolžni, da SiQuentin: in aieKativ: zvonove naznanijo vsaj do 6. junija pristojnim krajnim vojaškim oblastem in se prično pogajati o prosti prodaji. Po tem roku so vojaške oblasti opravičene, da bodo zaseglo zvonove. Deputacija štajerskih kmetovalcev pri ministrih. Prve dni tekočega meseca so sprejeli deputacijo štajerskih kmetovalcev pod- vodstvom njihove ekscelence gospoda predsednika c. kr. štajerske kmetijske družbo, deželnega glavarja Edmunda grofa Attems, Njih ekscelence gospodje c. in kr. vojni minister general infanterije pl. Stoger-Steiner, ministerski predsednik in vodja ministrstva za poljedelstvo grof Clam-Martinic, minister za deželno brambo generalni oberst baron pl. Georgi, vodja urada za ljudsko prehrano minister generalni major Hčfer in gospod sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu dr. vitez pl. Ertl. Deputacija je imela priliko, da je natančno razložila svoja mnenja glede na preskrbovanie z mesom in prisilno nabavo živine. Te deputacija so se udeležili gospodje: državni poslanec Mihael Brandl, deželni odbornik Franc Hagenhofer, okrajni načelnik in II. podpredsednik c. kr. kmetijske družbe Roman Neuper, državni poslanec Ferdinand pl. Pantz, državni poslanec Michael Schoiswohl, deželni poslanec Franc Stockor, župan in naslednik podružnice Deutschlandsberg Ignaz Strutz in deželni poslanec Jožef Wolfbauer. Odposlanci so razodeli svoje misli o gospodarskem položaju in posebnih razmerah tistih krajev, ki jih zastopajo. Pri tem se je med drugim opozorilo na potrebo semenskega krompirja in plačilo za uporabo vojnih vjet-nikov in vojaških delavskih oddelkov. Državni poslance Schoiswohl je zlasti naglašal potrebo, da se v večji meri rabi velika divjačina za preskrbo z mesom. Deputacija je bila povsod prijazno sprejeta in zagotovilo se ji je, da se bodo gospodarska vprašanja, ki so omenjena v podani vlogi in o katerih se je govorilo, natančno preskušala in razmotrivala. Prepir v slovenski klerikalni stranki, katerega voditelja sta na eni strani nesebični kranjski deželni glavar dr. Šušteršič, na drugi strani moralični duhovnik dr. K r e k, je razbil naj prve slovensko-klerikalne gospodarske organizacij § na Kranjskem. Ta usoda grozi sicer tudi slovensKo-kierikalnim gospodarskim društvam na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Zdaj pa se je razširil ta bratomorni boj ljubih naših klerikalcev tudi na politično polje. Na seji izvrševalnoga odbora „Slov. Ljudske Stranke", ki se je vršila dne 22. maja v Ljubljani, poskusil je namreč znani deželni odbornik dr. L a m p e svojemu protežeju in prijatelju Šušteršiču kranjski mandat v delegaciji rešiti. V ta namen je predlagal, da naj se pri prihodnji volitvi v delegacijo od slovensko-klerikalnih poslancev Kranjske Šu-šterčič kot član, Krek pa kot namestnik izvoli. Navzoči državni poslanci pa so protestirali odločno proti takemu sklepu. Pojako živahnem razgovoru sledilo je glasovanje, pri čemur je od 47 navzočih le 25 za ta predlog glasovalo. Radovedni smo, ali bode ta Šušteršič, ki je bil v javnosti že tako jasno razsvetljen, vkljub temu delegacijski mandat sprejel. Radovedni smo tudi, če se. bodo slo-vensko-klerikalni poslanci Lampetovi komandi podvrgli. In radovedni smo, koliko časa bode ta slovensko-klerikalni gnoj do neba smrdel... Kajti zapeljano slovensko ljudstvo mora te račune svojih lepili voditeljev plačevati! Eksplozija v Dunajskem Novem mestu. Dunaj, 18. maja. (K.-B.) Glasom korespondence iz Dunajskega Novega mesta se je zgodila tam v specialni tovarni za desinfek-cijske aparata firmo Thursfeld eksplozija v posodi za kisik. Trije delavci so bili ubiti, trije so bili težko ranjeni, deset pa lahko ranjenih. V oddelku za pakete ondotnega pirotehničnega zavoda Hausel in Topbauer je včeraj vsled neprevidnosti nastala eksplozija, ki je razdejala celo poslopje in ubila devet delavcev, več delavcev težko in lahko ranila. Obe tovarni ste privatna last. Zvesto prijateljstvo Avstro-Ogrske in Nemčije. Pred kratkim je uničil velikanski požar — 6 — ogrsko mesto G y o n g y o s. O tej zadevi poroča uradna ,,Wiener Zeitung" od 26. maja 1917: — „Njeg. Veličanstvo cesar Viljem II. poslal je Njeg. Veličanstvu cesarju in kralju Karlu v prisrčnih besedah držano brzojavko, v kateri je izrazil svoje in nemškega ljudstva toplo sočutje ob priliki uničujoče požarno katastrofo v GyOngyosu. Njeg. Veličanstvo cesar in kralj Kari odgovoril je nato tako-le : „Njeg. Veličanstvu nemškemu cesarju in prusKemu kralju ! Sprejmi mojo najiskre-nejšo zahvalo za toplo besede sočutja, ki si jih ob priliki groznega požara, katerega žrtev je bilo cvetočo mesto GySngyos, imel dobroto na mene obračati. Sočutje nemškega ljudstva in njegovega prevzvišenega vladarja bode od požara zadetim tolažba; jaz vidim v tem prisrčnem sočutju novi znak zvestega prijateljstva, ki nas in naše narode veže, — Kari." „Renegati." Vse časopisje in vsa poštena javnost se je zato potegovala, da bi postalo časopisje malo prostejše, da bi se mu dovolilo nekaj svobodnejše besede, da bi se omililo kruto cenzuro, ki je imela gotovo na vse strani svoje nedostatke. In res se je zlasti vsled prizadevanja velikih organizacij žurnalistov to vsaj deloma doseglo, čeprav še časnikarski ideal ni bil dosežen. Žalostno pri temu je le, da gotovi listi — in z ozirom na naše razmere govorimo tu večidel le o slovenskem časopisju — to prostost takoj zlorabljajo in vse časnikarsko prizadevanje ad absurdum peljajo. Omeniti hočemo le en slučaj. Komaj, je cenzura malo svoje stroge vajetc izpustila, ko je pričela v „Straži" — baje glasilu katoliške slovenske »inteligence" — in v njenem bratcu „Gospodarju" že divja gonja zoper nemštvo na Spodnjem Štajerskem. Pobožni gospodje v Mariboru, ki so se pred vojno navduševali za Srbe, med vojno obžalovali pa Kramara,in Grafenauerja, se niso v tem resnem e^-su prav ničesar priučili. KaKor pred tremi leti mislijo in čutijo in sovražijo še danes. Namesto da bi z ozirom na veličastne nauke te krvave vojne delovali na sporazumno delo Slovencev z Nemci, ki bi bilo edino našim deželam in naši domovini koristno, hujskajo z neverjetno strastjo zoper nemštvo, kakor da bi bili Nemci sovražniki domovine, ne pa Srbi, Rusi in — Kramarji ter Grafenauerji! Nemcev na Spodnjem Štajerskem sploh ne priznavajo in o njih govorijo vedno le s psovko „renegati". Ne bodemo preiskovali, v katerem taboru je več renegatov. Ali ti nemški „renegati" so v vojni s svojim imetjem in svojo krvjo zvestobo napram avstrijski domovini izkazavali, in zato nima nikdo — tudi blagoslovljeni gospodje okoli „Straže" ne! — pravice, psovati jih in jih izročevati javnemu zaničevanju. Časi narodnostne hujskanje in časi tako podlega politikovanja, kakor so ga gospodje okoli omenjenih mariborskih listov navajeni, so minuli in morajo biti pokopani. Slovenski vojaki se borijo ramaob rami z nemškimi za bodočnost Avstrije in skupno teče v strelskih jarkih njih kri za čast domovine. Kdor razume, mora iz javnosti izginiti. bodemo vsled tega zopet odločni boj renegatom poštene avstrijske misli! Licitacija sveže trave prepovedana. namestništvo nam piše : C. kr. urad za ljudsko prehrano je določil, da so licitacije sveže stoječe trave nedopustne. Pomoč kmetov kmetom. Ces kr. namestništvo nam piše : Po veljavnih določilih so od vojaške službe oproščeni kmetovalci dolžni, oskrbeti po potrebi tudi kmetijski obrat enega ali večih pod orožjem stoječih sosedov. Brezpogojna izvršitev tega medsebojnega podpiranja leži v največjem interesu kmetijstva samega. Občinam se vsled tega naroča, da v evidenčnem listu omenijo, ako oproščenci to medsebojno pomoč izvršujejo, nakar se bode potem pri pregledanju oprostilnih predlogov posebno oziralo. Mrkva (karota) in korenje, dragocena jedila. Vsled pičlosti semenskega krompirja moramo si pridelati takih živil, ki pri primero- sigurnoi > ne Pričeli zoper C. kr. Za ronospi jiti s hlevskim gnojem, vendar se naj is pljenjc % c do3'7oii do 2°/. Bosni' p/«%nc žlice .,' Pi :>oko in dobro zrahlja in ne sme biti težka. Vseje se sedaj kakor hitro je mogdj pa tudi še lahko večkrat po leti na izpn njene grede. Na 1 m2 grede ali polja jetra samo 1 do 2 grama semena, katero su sejanjem dobro pomeša z nekaj peskom al peščeno zemlji), da so pri sejanju onakoma _ porazdeli. Sojo so šivoma ali boljše v vrst) j,-t-nič katerim se daje razdalje pri mrkvi 20 cm anii,ak pju korenju 24 cm. Pregoste sadike se kra vgo[j' si zredčijo. Od malih krajših vrst se dobi! '»kronit l m2 2 kilograma in od večjih daljših? frjla bi 4 do 5 kilogramov pridelka. Mrkva se dap 4e2u;e rabiti zaradi visoke sladkone \ jivsoi.i /.,< •'.: ' ' kanje sadnega soka in se naj vsled tega<& fie VZ'H no prideluje. Pojasnilo o pridelovanju p" i JU(li ', pisarna : Auskunftstelle tur Gemiise- undEi Bosm toffelbau bei der k. k. Statthalteri, Gn ^akron Burggasse 1, 3. Stock. q •temelji • K toni, ii' zarodke F ma lahkem obdelovanju obilo in dijo in so pri tem okusna in redilna. - lastnosti imata v obilni meri mrkva in 1 renje. Z ozirom na sedanje razmere tr je v velikih množinah pridelati. Putivbivi u\ ... ;,, me se še dobi v vsaki trgovini s semenjf aDnena in od 10 dokagramov voč pri '/.%-■ v.\ t,w| ,, „■ n, darskih zadrug v Eggenbergu pri Gradi Alte Poststrafie št. 152. Zemlje ni treb v vseh deželah, ki jih potrebujejo, kot bornejši in najcenejši, takoj dobivši. Izdelovanje na uro ca: Št. 0 — 65 litrov ., 1 — 120—130 „ ,, 2 — 220—250 „ „ 3 — 120—130 „ Ilustrirani katalog št. 1087 j stonj in franko. Dunaj, IIji Taborstrasse fabrike kmetijskih in obrtnih strojev. Išče se zastopnike. Kratko navodilo za zatij ran je peronospore in oidijl Poročilo deželnega sadjerejskega ravnateljstva v Gradcu in dtl sadjerejske in vinorejske šole v Mariboru. Vkljub temu, da se vsako leto pou kako se zatira peronospora in oidij, zdi I vendar potrebno, vnovič pisati o tem, kerl zopet mnogo škropilcev moralo iti k vojatj in se rabijo za to delo ljudje, ki mu popolnoma kos — dostikrat ženske — | slednjič tudi za to, ker pridejo v poštevi zatiralna sredstva. Za zatiranje peronospore razdeluje Zv^ potom okrajnih zastopov in občin posame i vinogradnikom bakreno galico in „bosnapa Opozarja se, da ima Zveza teh sred dovolj na razpolago. Od vinogradnikovj tedaj odvisno, da se vrši zatiranje časno in temeljito. Pri tem se opesj sledeče: Škropi se naj, bodisi z galico ah bos pasto prvokrat pred cvetom, ko se prikal vsi grozdni zarodki, kar se dogaja kom maja ali začetkom junija, drugokrat posredno po cvetu. Ako vsled deževD hladnega vremena trta dalje časa ne oc| se lahko v drugokrat škropi tudi med I n „na Ijonju žvepla galico vremei žvepla {Prcob trata : in prič [torn v vodik A trosijo N tudi f Lkujoče Irugei li „B alojid in se od vsi [perone | Če se ■dar š grozdj [.zadost G [lie" se pore, i | več m C V nat rico i* v razi Zgoto se ton [je raz v njo porudi dele t: K nes ra V jevno licijc : I oteke 311456 7 — ■ da bi to Škodilo nežnim grozdnim rodkom. Tretjekrat se Škropi 14 dni pozneje le ponovno le v slučaju, ako vlažno toplo ne razvoj peronospore pospešuje. Za prvo škropljenje v legah, kjer s'e pe- mospora po redko pojavlja se vzame "»/ona, Iger je mnogo peronospore I1/«"/ona galično- 'ipnena zmes; za drago škropljenje se rabi ; ,na do 2%na in za tretje in četrto škro- lieujc lVona do l'/.na zmes. „Bosne" se vzame za prvo škiopljenje .'.«io 2'/i%na raztopina, za drugo2%na 3'..na, za tretje in četrto škropljenje 1'/*'/• 2'/>na raztopina. Opozarja se, da drži jsni" pridjana žlica Vj kg in je vzeti za ..•eiio raztopino tri žlice in za 2%no štiri ce „Bosne". Prvo in drugo škropljenje prod cvetom i po cvetu je najvažnejše in se mora zelo atinčno in vestno izvršiti. Ne samo listi, linipak tudi grozdni zarodki se morajo od stranij temeljito poškropiti. Tako močno iropiti, da bi tekočina z listja odtekala, bila bi potrata. Ako neporedno po škropljenju [dežuje, se mora škropljenje ponoviti. Galična u£s, posebno pa „Bosna" se mora, predno vzame iz kadij, temeljito premešati in ndi med škropljenjem se mora raztopina [,Bosne~ v brenti večkrat pretresti, da se pakrena raztopina ne vsede. Orodje za škropljene se po vsaki uporabi lemeljito osnaži. Kdor ima galico in „Bosno'" na razpolago, naj škropi prvokrat in drugokrat z galico in ilje z .jBosno". Vsa druga za zatiranje peronospore priporočena sredstva se naj tako dolgo ne rabijo, dokler se na deželnih učiliščih temeljito i preizkusijo in priporočijo. Za zatiranje oidija razdeljuje Zveza žveplo ,natriumtiosulfat" (salojidin). j Žvepla se naj pred cvetom po škropljenju z galico ali „Bosno." V drugič .se 'epla pn cvetu tudi takoj po škropljenju z ilico ali ,,Bosno" in sicer ob toplem, lepem Jwemenu brez vetra. Vsakokrat se naj tako fcepla, da se grozdje enakomerno potrosi. |{Preobilno žveplanje osmodi grozdje in je po-Itrata žvepla.) Ako se vse žveplo ne razkroji j in pride z grozdjem v .stiskalnice in z moš-:oir. v sode, nastane v novem vinu žvepleni [vodik in po gnilih jajcih smrdeč okua. Ako se oidij vkljub žveplanju pojavi, po-ijo se vnovič bolane in sosedne trte. Natriuinsuliat, podžveplenokisli natron, Ftudi salojidin sol imenovan, je dobro učinkujoče sredstvo zoper oidij pri prvem in gem škropljenju, ako se pomeša z galico [ali „Bosno" — v 1 hI raztopine pride '/• kg [salojidina. Ako se raztopina pravilno pripravi lin se ž njo listi, posebno pa grozdni zarodki jod vseh stranij temeljito poškropijo, zatre se Iperonospora in oidij, torej obe bolezni hkrati. Ke se po drugem in tretjem škropljenju vendar še pojavi oidij, se bolano grozdje in grozdje bližnjih trt z enako raztopino vnovič | zadostno poškropi. Galično-apuena zmes in raztopina „Bos- [ ne'- se pripravi kakor za zatiranje peronos- f pore, samo da se doda 1 hI raztopine '/. kg mastnega apna. da se vežejo soli, ki so Fv natriumsulfatu. Salojidin se dene v koša- [rico iz vrbovih šibic in se ponovno pomaka v raztopini, da se sol popolnoma raztopi. iZgotovljena zmee galice in natriumtiosulfata i temeljito premeša. Da se prepričamo, če [je raztopina pravilno pripravljena, pomočimo [ v njo košček fencltalein-papirja, ki mora lepo porudečiti. Prekisla tekočina bi osmodila nežne dele trte. j Zadnji telegrami Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 30. maja. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Živahnejše bo-jevno delovanje traja zlasti v vzhodni Ga-I ličje naprej. Italijansko bojišče. Ob Soči [po'-ekel je včerajšnji dan razmeroma mirnejše. , Proti večeru poskusili so Italijani zopet, pre-dreti z močnimi silami pri Vodicah. Napad se je v našem ognju izjalovil. Isto usodo so našli danes zjutraj pri J a m i a n u zapri-četi italijanski sunki. Na Koroškem in ob tirolski fronti ničesar pomembnega. Južno-vz hodno bojišče. Južno-vzhodno od B e r a t a bili so italijanski poizvedovalni poskusi preprečeni. Šef genaralštaba. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 30. maja (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča : Zap a dno bojišče. Cez dan je bilo le v oddelku Witschaete artiljerijsko delovanje živahnejše. Zvečer se je ogenj tudi na drugih točkah povišal. Poizvedovalni sunki Angležev Ob A r t o i s fronti, Francozov pa na C h e m i n d e s D a in e s bili so zavrnjeni. Boji v prednjem polju južno-zapadno od St. Q u e n t i n a prinesli so nam nekaj vjetih. Vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen. Makedonska fronta. Nobeni posebni dogodki. Prvi generalkvartirmoj ster L u d e n d o r f t. Novi uspehi podmorskih čolnov. W.-B. Berlin, 30. maja. 1. Novi uspehi podmorskih čolnov v Atlantskem oceanu in Angleškem kanalu poročajo se v velikosti 26.000 brutto-register-ton. Razven neke manjše jadernice so vsi potopljeni čolni angleške narodnosti. — 2. Od naših podmorskih čolnov se je zopet neko večje število paraikov in jadernic s skupno vsebino 50.000 brutto-register-ton potopilo. Šef adniiralnega štaba mornarice. Naš državni zbor. K.-B. Dunaj, 30. maja. (Skrajšano). Avstrijski državni zbor jo imel danes svojo otvo-rilno sejo. Prostori poslancev, ki so na bojišču padli, bili so s krasnimi venci okinčani. Mmisterski predsednik grof Clam-Marti-n i c predstavil je zbornici ministerij in vpo-klical poslanca dr. v. F u c h s za starostnega predsednika. Poslanec v. F u c h s prevzel je predsedništvo in držal govor, v katerem se je spominjal zlasti pokojnega cesarja F rane Jožefa, nadvojvode F r a n c F e r d i n a n-d a in njegove soproge in v katerem je slavil potem cesarja Karla ter cesarico C i t o, katerim je zaklicala zbornica navdušeno trikratni „hoch!" Potem se je spominjal starostni predsednik junaškega dela naše armade na bojišču, zlasti naših boriteljev ob Sočini fronti. „Z vročim navdušenjem kliče poslaniška zbornica branitelom naše domovine in z njimi zvezanim armadam, ki v skupnem boju našim sovražnikom nasproti stojijo, besede nevenljive zahvale." — Predsednik je potem naznanil, da sta posl. Schachinger in Wastian mandate odložila. S pravomočno sodbo so poštah prosti mandati obsojenih poslancev Kurvlovricz, dr. Marko w, Franc G r a f e n a u e r, dr. Battisti, Franc Bur i v al, V. Choc, J. Nettolicky Vojna, dr. Kramar, A. Rašin. Proti posl. Klofaču je dvignjena obtožba zaradi veleizdaje. Potem je bil za predsednika zbornice izvoljen dr. G. G r o fi. Ta je prevzel predsedstvo, se spominjal armade in zaklical trikratni „hoch" na Avstrijo in cesarja Karla. Zbornica je izvolila nato svoje podpred-seduike in zapisnikarje. Nemški državni zbor našemu. K.-B. D u n a j, 30. maja. Od predsednika nemškega državnega zbora dr. K a e in p f a došla je na p'redsednika poslaniške zbornice brzojavka z najprisrčnejšimi pozdravi in zvez-no-prijateljskirai voščili, v katerem pravi: „Krepko združene borijo se armade in mornarice zveznih držav za našo svobodo, za našo neodvisnost, za naše življenje. Zmagovita zmaga bode — tega smo si gotovi — našla vladarje in narode združene, bode zacelila rane, ki nam jih j e ta na jo gromnoj ša vseh voj en napravila, in bode pdljala naše narode k novemu cvetju, sili in blagostanju. Vojna bila nam je od naših sovražnikov vsiljena. Branimo tedaj le svojo očetnjavo. V strelskih jarkih teče kri naših sinov za čast domovine. pa je, da ne pustimo te vojake brez hrane, brez streliva, brez vojnih sredstev. Naša dolžnost je, da dajemo domovini tista sredstva, ki jih v svoji obrambi potrebuje. Zato pa — in tudi zato, ker je na ta način posojeni denar najbolje naložen — Loterijske številke. Gradec, 23. maja 1917: 31, 10, 28, 45, 48. Trst, 31. maja 1917: 22, 82, 30, 20, 19. Uši z zalego odpravi garantirano takoj samo Really Entlausungs- wasser Cena 3 in 5 kron. Zastopnik: Windlager, Schonaugasse 90, Gradec. 256 strogo solidna, se takoj sprejme v „Deu-tsches Vereinshaus, ________PtUJ. 259 Pridni mizarski ucensc se takoj sprejme pri g. J. Benkitsch, mizarskemu mojstru v. Mariboru. 242 500 kron Vam plačam ako moi iz trebnik korenin Ria-lia!-. sam Vaša kurja očesa, N adavioe in t do kižo no odpravi v 3 dneh brez boleči«. Cen« ene posodice t nmitci skim pismom K l'"5, 3 posodice K 450, G posodic K "-50. Stotero zahvalnih pisem. Keroeny, Kaachau iKassaU. postni predal 12/3« (Ogrsko) te. ruse, mravlje, molje prežene za gotovo „Asanol" je brez duha, nistrupen,osupno, garantira učinkovitost. Edino brez nevarnosti, zagotavlja učinkovito sredstvo za domačo porabo in obrtovališČa (k3kor peki, slaščičarne, mesarji, prekuho-valci gostilničarji itd.) Opozarja se na ime „Asanol", ker drugi so brez vrednosti. I zavoj stane 1 krono. Po poŠti se poSiljn najmanj 6 zavojev po povzetju. Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljarska ulica 18. 238 pKraste lišaj, srbenje in druge kožne bolezni odpravi liilro in sigurno domače mazilo Paralol. Ne umaže, nima duha, se more toicj ludi cez dan rabiti. Velika posoda K 3"—, dvojna K 5"50. — Nadalje prašek Pnralol za varstvo občutljive kože. ena skatlja 2 K 50 h. Dobi se oboje pri naprej-pošiljatvi svote ali povzetju na naslov: Paratol-Werke In Budapest IV—20., Eotvos-ut. 28. 243 Kupim vsako množino malinovega soka Vzorce z navedbo cene je poslati takoj na Emil Stiassny, Kolonialwaren, Wien II., Obere Donaustrafie 91/7. 258 Sacharin TMI za gostilničarje se dobi v Ptuju vsak dan od 9. do 5. ure v pisarni „Weinbaugenossen-schaft" („Neue "Welt"), ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 12. ure pri načelniku Ign. RoDmann, Ptuj, Untere Draugasse. »o pozor! Miihlerbeutel ' pajtelje za mlinarje se dobi pri SiawitsMHeller trgovina 70 V zmislu odredbe ees. Ur. urada za ljudsko prehrano od 13. marca 1917 namerava Trboveljska premo-gokopna družba pogodbe na letošnjo dobavo krompirja (v vsaki množini) sklepati in je družba even-tuelno pripravljena, kompenzacijskim potom dati. Ponudbe na rudniško Tod- stvo v Trbovljah, Južno Štajersko. 255 Učenec z zadostno šolsko izobrazbo se takoj sprejme; ne sme biti 6ez 15 let star. Naslov: Josef Srimz, Celje, trgovina s špecerijo, kolonijalnim blagom, vinom in žganjem. 248 Kasirka za detajlno trgovino z žganjem se išče za takojšnji vstop. Znati mora oba deželna jezika. Dopisi na 257 Simon Hutter, Ptuj Jetični na prsih bolani, na pljučih bolan., astmatični, bledo-Hčiii, skrofulozni, na krvi revni. Koneeno se je našlo sredstvo, ki prinaša omenjenim bolnikom dogo za/.eijeno olajšanje in ozdravljenje njih bolezni, v apotekarja vertes apneno-železuem sirupu Isti se je le pri sloiisočih bolnikov krasno Obnesel in se vsled lega od najodllčnejSih Sroiesorjev in zdravnikov kol najučinkujo-ejše sredstvo pri zgoraj omenjenih boleznih priporoča in rabi, islotako pri oslovskemu kaSljii, rhahitisu (angleški bolezni), bluvanju krvi, suhosti, ženskih bolezni ter stanju Slabosti in opešanja vsake vrste. Vsled prijetnega okusa in duha se tudi od najohčutlji-vejših oseb ter otrok rad jemlje. UP" Vojaki, ki se bolelini in opešani iz vojne vračajo, vzamejo ga radi in z največjo koristjo v okrepča-nje in zopetno ozdravljenje svojega od vojnih težav oslabljenaga organizma. 1 steklenica K 6'— franko; 4 steklenice, ki se jih navadno za eno zdravljenje rabi, pri naprej-poSiljatvi K 17'— franko od L. Vertes, apoteka, Lugos Nr. 463. 162 ■ Inzerati : »Štajercu" jH imajo vsled velike razširjenosti najboljši uspeh. Sprejemajo se : v Pti pri opravi lista; v [Ji pri oosp. Fritz Raich; i Mariboru pri p. Rod. Gate »Stajerc" posreduje nakupe in prodaje posestev, hiš, blaga, posreduje službe vsake vrste itd. Inzerati v »Štajercu se sprejemajo v slovenskem, nemškem ali obeh jezikih. Podpisujte VI. vojno posojilo! (Wohaung- und Dienstvermittiung) za i<» službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje Fse vrste posredovanja najhitreje. TM Vprašanja in pojasnila V mestni stražnici (rotovž). Dve učenki iz boljše hiše, z dobro šolsko izobrazbo, ter ena dekla za domače delo se takoj sprejmejo pri gosp. Franz Drofenik, trgovec, Poličane. 244 Armadne ure na napestnik. natančno regulirane in repasirane. — Nikcl ali jeklo K 25,— 30 — ali 35—. Z radium svetilom K 30'—, 35"—, 40"—. Srebrne ure na napestnik (Zugarmbanduhren) K 50, 60 3 leta pisemske garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur HANNS KONRAD, c. »n kr. dvorni Hferant Brilx Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Crn m-\re\r\\ ic sredstvo za pomlajenje las, rrtllllJUUI ki rdeče, svetle in sive las in brade za trajno temno pobarva, 1 steklenica s poštnino vred K 2'70. Dvrlvnl je rožnata voda, Kyuyoi ki Hvo pordeci bleda lica. Učinek je čudovit. — _ 1 steklenica s poštnino vred . . . Po povzetju 55 h več. Naslov za naročila: Jan Grolich, draženja pri angelu, BrHO, 6 Kupci, pozor! Na prodaj je lepo posestvo, katero obstoji iz njiv, travnikov, gošče in lep velik sadonosnik, krave, svinje in vse kar stoji in leži. Vse vkup meri 12 oralov. Leži na lepi solnfini legi, 20 minut od mesta Slovenska Bistrica. Več se izve pri g. Anton Cilenšek, posestnik v Frauheimu št. 1. 254 Vinogradniško posestvo okrog 7 oralov vinograda in 5 oralov travnikov ter polja v najboljšem stanju, vsakoletna trgatev 25 do 30 polovnjakov, najboljše gorice Ljutomer, Jerusalemer-Ried, sadonosnik, zidana klet in hiša za prešo, viničarija, se zaradi gotovih okolnosti proda. Šifra: Gut Ver- zinsung 120.000 na upravo tega lista. 253 Jffolitvenjk slike svetnikov, križi, medalje rožni vene in druge potrebščine za Božji po vedno v zalogi po najnižjih cenah pri H Josef Mail Maribor. Zastonj in poštnine prosto dobi vsakdo na žel.o moj glavni _ z okroglo 4000 podobami o urah, zlatem, srebrnem, godbenem, brivnem blagu. Violino za šolarje in koncerte po K 12, 14, 16, 22, 30. 40, in višje. Dobre bar monike po K 8, 10, 12, 14, 16 22, 80, 40, 50 in višje. Izmenjava dovoljena aH denar neza|. RazpoSiljatev po povzetju ali naprej-plafilu i razpošiljal™ hisi'Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferanl Bri št. 1740 (Češko). Brata Slawitsch v Ptuju it priporoča izvrstne šivalne slfl (Nahmaschinen) po sledeS Singer A roCna mašina K 10 Singer A.......K 1» Diirkopp-Singer . . . . K IS DUrkopp-RingschilT za šivilje ......Ki ' DOrkopp-Zontralbobbin za šivil e . ..KI Dilrkopp-RingschirT za krojače . . . . K gg Dilrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Obertcil, Luxns*usstatlun g...............K2Srj DUrkopp-Zvlinder-Elastik za čevljarje.........(i Minerva A'.....................K 2w Minerva C za krojače in čevljarje..........K ŠL Howe C za krojače in čevljarje............K lod- Deli (Bostor.dteile) z* vsakovrstne stroje. —- Najine com kakor povsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno de nas obnfl ker solidnost je le tistimznana, kateri Imajo nasinc od mi Cenik brezplačno. Ill n; Ni več zobobola, ne noči brez spanja. »Fides« odpravi tJ lečine pri votlih zobeh, kakor pri najini vratnejših revmatičnih zobnih boleznih,!? ni pomagalo nobeno sredstvo. Ako | uspeha, denar nazaj! Cena K 2'—, 3 n K 5"—, 6 lub K 8"—. Nobenega zobnijB kamenja več. Snežno-bele zobe dosežete s „Kiris"-iillii Takojšnji učinek. — Cena K 2"—, 3 steklenice K 5- taeiiy, Kasta l, poštni predal 12/226, Ogrsko. I Avtomatični lovilec za podgane K 5'80, za mi5i K 4*—, vlovi brez nadzori do 40 kom. v eni noti, ne zapusti duhil se postavi sam. Povsod najboljSi uspehi, f ............ Mnogo zahvalnih pisem, Razpošiljatev po H zetju, poštnina 80 vin. Export-haus Tintner, Wien, III Neulinggasse Nr. 26/P. Ljudska kopelj mestnega kopališča t Ptuju. ČiU z* kopanj«i »l> daluTofkit uri* de % ire popoldne (bioigAJPr >r ->& j H) 12. 'io 1 ur* "■Prt**i, »*t ttdeljftb la praznikih 3d 11. de ft ur# -4«p4*dnt ! kopeli i VroČirr. zrakom. oucj .. Sriiinfo»iiu x t^-b. t K hitro in diskretno prodati, naj se obr Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. lastrasse 5, telefon interurban 8275, in naj zahteva v svrho ogleda ter infor brezplačni obisk našega strokovnega ura P< pi m K 81 |hc se de ti] to to gi jei pr pr ta' nii ta. ka go ki hu Udajatelj in odgovorni orednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke t D6C 4 67