Razne vesti. 221
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. julija 1892.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) V zadnji svoji seji dne 11. t. m. je društveni odbor sklenil, da društvo svoj letošnji izlet napravi v Laški trg. Uvaževal je pri tem sklepu nasvete gg. društvenikov iz Spodnjega Štajerja. Izlet, kateremu se natančnejši program določi pozneje, bode začetkom septembra meseca. — V isti seji je razvil odbornik gospod dr. Babnik načrt, po katerem misli urejevati terminologijsko
') Glej     29, občinskega reda z dne 17. februvarija i866, dež. zak. št. 2.
Opomnja priobčev.
222 Razne vesti.
gradivo, ker v to dovoljeni dopust nastopi uže dne 1. avgusta. Odbor je načrtu pritrdil in dovolil potrebni kredit. — Dne 9. t. m. izpolnil je društveni odbor žalostno nalogo, da je položil društveni venec na krsto preminulega druStvenika sodnika dra. Skofiča in se po svojih članih gg. Go-goli, dru. Krisperji in dru. Majaronu udeležil pogreba v Škofji Loki.
— (Dr. Pran Skofič f) Dne 7. t. m. je neizprosna smrt iz srede slovenskih pravnikov ugrabila zopet vrlega moža, Škofjeloškega okrajnega sodnika dra. Frana Skofiča. Ž njim je odišel jeden tistih mož, ki znajo objektivnost svojega stanii spajati z dejansko ljubeznijo za kulturne težnje svojega naroda. Porojen je bil dr. Skofič v Ljubljani 1848. leta od preprostih roditeljev. Dovršivši gimnazijske študije v tem svojem rojstvenem mestu, a vseučihške študije na Dunaji, stopil je v sodno prakso v Ljubljani, bil 1877. 1. imenovan sodnim pristavom za Kostanjevico, pozneje za Novomesto, 1883. 1. pa okrajnim sodnikom za Mokronog, odkoder je bil 1886. leta premeščen v Škofjo Loko. Pravniški doktorat je dosegel kot pristav v Kostanjevici. Bolehal je dolgo, dolgo let za jetiko in imel zaradi tega tožno življenje. - Domači pravniški znanosti je zgodaj pokazal svojo ljubezen. Uže v Razlagovem Pravniku 1. 1872 nahajamo sestavek: „Javnost sodnijskih obravnav in porotne sodnije," ki ga je spisal stud. juris Fr. Skofič. Potem je kratke in popularno pisane pravne sestavke priobčeval v koledarjih Družbe sv. Mohorja, a bil tudi zvest sotrudnik pri dr. MoSe-tovem Pravniku s šifro „—c", in ne manj pri sedanjem društvenem „Slov. Pravniku", ki je iz njegovega peresa prinesel zlasti razpravo „o zbirki pravosodnih zakonov v slov. jeziku" (1889. 1.) in „o idealni konkurenciji" (1889. 1.) Vrhu tega je bil med ustanovitelji društva „Pravnika" ter je tudi priredil „menični zakon in menično pravdo z dotiCnimi najvišjesodnimi odločbami" na slovenskem jeziku za društveno zbirko zakonov. V vseh svojih spisih, kakor tudi odločbah kazal se je pokojnik bistroumnega pravnika s preprostim, a točnim izrazom. Omenjati njegovega ostalega hterarnega delovanja v tem Ustu ne gre, pač pa ne smemo za-molčati, kar kaže pokojnikovo blago in rodoljubno srce, da je namreč imenoval šolsko družbo sv. Cirila in Metoda univerzalno dedno naslednico svojega imetja. Kako je bil dr. Skofič čislan v pravniških krogih sploh, to je pričal njegov sijajni pogreb v Škofji Loki dne 13. t. m , katerega se je vdeležil tudi deželnosodni predsednik g. Kočevar z mnogimi svetovalci. Nagrobno slovo mu je govoril gosp. dr. Majaron. Društvo jjPravnik" je z drom. Skofičem izgubilo svojega ustanovitelja in prijatelja, pravništvo slovensko odličnega predstavljatelja, „Slov. Pravnik" svojega podpornika in narod slovenski vernega sina. Bodi mu časten spomin med nami!
— (Matej vit. Havelka f.) Dne 19. pr. meseca je v Pragi umrl M, vit. Havelka, vpok. dvorni svetnik, bivši poslanec v dež. zboru češkem in državnem zboru, protektor in častni član Pravnicke Jednote, častni občan v mnogih mestih in občinah, v 84. letu svoje dobe. Pokojnik je bil mnogo čislan pravnik po svojem praktičnem in literarnem delovanji. Začetkom je pisal v nemške pravniške liste, pozneje pa je gojil pravno
Razne vesti. 223
znanost samo s češkim jezikom, bil prvi in mnogoletni predsednik Prav-nicko Jednote v Pragi ter mnogo pisal v „Pravnik", glasilo tega društva. Za njegovo sedemdesetletnico je Jednota znova izdala „Pra,va mestska".
V deželnem in državnem zboru se je odlikoval s svojo trudoljubivostjo in učenostjo in bil vedno vnet zagovornik pravic češkega naroda.
— (Dr. Rudolf Nowak,) ki je dne 22. majnika 1.1. nenadoma na Dunaji umrl, bil je porojen dne 8. decembra 1832.1. na Dunaji in promoviran 1860.1. na Dunajskem vseučilišči doktorjem prava. Od 1859. do 1862. 1. sodni praktikant je potem prestopil k odvetništvu in 186'.). 1. postal odvetnik na Dunaji. Bil je komisar pri odvetniških in judicijalnih državnih izpitih. Poprej z drom. Glaserjem sourednik „allgem oesterr. Gerichts-Zeitung"-e, bil je njen jedini urednik od 1. 1872. naprej do svoje smrti. Za zasluge pri tem listu je bil 1884 1. odlikovan z redom železne krone 3. vrste. Pravniških spisov njegovih, in to najraznovrstniših, je dolga, dolga vrsta.
V svojem časopisu je pretresal in reševal kazenskopravna, civilnopravna in zemljeknjižna vprašanja, kakor tudi vprašanja iz prava eksekucijskega in konkurznega. Skoro k vsaki novi juridični ideji in pripravi reforme je označil svoje stališče in povedal svoje mnenje. Večji pojavi pravniškega slovstva imeli so v njem zanesljivega kritika, a tudi polemika. Pisal je tudi lepe ocene slovečih pravnikov, bodisi pri njih življenji, bodisi o njih smrti. Sosebno znamenit pa je po svojih zbirkah sodnih pravorekov. Uzorno je urejeval najvišjesodne odločbe, katere so se mu dopošiljale; in to je on sosebno lahko storil po zvezah, katere je imel v najvišjesodnih krogih. Izdal pa je tudi dve zbirki uradno prirejenih in uradno priobčenih najvišjesodnih odločeb in to civilno-pravno zbirko v 6 zvezkih z odločbami do konca 1891. 1., in pa kazensko-pravno zbirko v 11 zvezkih s 1350 odločbami kasacijskega sodišča od 1874. do 1890. leta. Mož, univerzalno izobražen in temeljit pravnik, zraven pa duhovit in neumoren, je v vseh teh načinih svojega delovanja zapustil dovršena dela. Ž njim je izgubila avstrijska pravna znanost jednega svojih najboljših delavcev. Uredništvo „Ger. Zeitunge" je prevzel sedaj mlad Dunajski odvetnik dr. E. Coumont.
— (Dr. Edvard Herbst f.) Državni poslanec dr. E. Herbst je umrl dne 26. pr. meseca na Dunaji. Porodil se je 1820. 1. na Dunaji, kjer je dovršil pravniške študije in potem vstopil v državno službo. Leta 1847. je bil imenovan rednim profesorjem pravne filozofije in kazenskega prava na vseučilišči v Lvovu, a 1. 1858. pozvan v Prago. Izmed mnogih njegovih pravniških del te dobe sta najznamenitejši: „Handbuch d. oesterr. Straf-rechts" in „Einleitung in das oesterr. Strafprocessrecht". Od 1. 1861. naprej je bil poslanec v deželnem zboru češkem in v državnem zboru. L. 1867. je postal minister pravosodja in ostal to do 12. aprila 1870, ko je bil imenovan tajnim svetnikom. Odsihdob je bil samo parlamentarec in je nazadnje zastopal v državnem zboru notranje Dunajsko mesto.
— (Nemški pravniški shod) bode letos na povabilo kolegov avstrijskih v štajerskem Gradci.  Po pozdravilu dne 7. septembra bodo
224 Razne vesti.
razprave v zborih in komisijah od 8. do 10. septembra. Glavni predmet jim bodo vprašanja iz delniškega in borznega zakonodavstva.
— (Resume pri glavni porotni obravnavi) odpravil seje na Francoskem po zakonu z dne 19, majnika 1881.1. tako, da ne sme predsednik pod ničnostjo govoriti nobenega resumeja; on sme porotnikom razložiti njihove dolžnosti in staviti vprašanja, a ne več. Pač pa so porotniki upravičeni poklicati predsednika v svojo posvetovalnico, in ni v zakonu določeno, da ga morajo spremiti pri tem drugi funkcijonarji. Na" gibi izjavili so med drugim tudi: Zakonodavec iz leta 1808. mislil je, da ne bode resume nikoli postal napad na pravice in svobodo zagovora. Kdo zamore danes še zagovarjati to naivno domišljijo in kje je kak sodnik ali porotnik ali odvetnik, kateri bi mogel resnicoljubivo reči, da poročajo predsedniki v svojem resume-ji brezstranski obravnavno gradivo. Večji del čujemo — morebiti nekaterikrat, ne da bi govornik tega zavedel se — drugega državnega pravdnika, kar je tem bolj nevarno, ker je tak govor zavarovan pred vsakim protivanjem (glej tudi g 325. našega kaz. pr. reda) in ker je upliv govornikov zaradi negovega stališča na porotnike ogromno večji in mogočnejši. — V kazenski pravdi proti Drumontu, katera se je vršila zadnji čas pred porotnim sodiščem v Parizu, poklicali so porotniki po smislu zakona iz 1881. leta predsednika v posvetovalnico, kjer jim je rekel, da bode Drumont obsojen k večjemu v 14-dnevni zapor. Ko so pa porotniki spoznali Drumonta krivim, obsodilo ga je sodišče v 4-me-sečno ječo. Dumonteil je potem hitro predložil parlamentu načrt zakona, v katerem se ukazuje, da mora zagovornik predsednika spremiti, kedar gre v porotniško posvetovalnico, in da ima pravico, odgovarjati na „po-jasnila" predsednika, — To posneli smo iz 26. št. let. „Jur. Blatter" in mislili smo, čitajoč to, da bi bilo pač umestno, če se bi tudi pri nas na jednak način, kakor se je to zgodilo na Francoskem 1881. L, odpravil predsednikov resume, seveda z dodatkom g. Dumonteila. Saj nam je vender iz vsakdanje prakse in dnevnikov dovolj poznato, kakšno barvo imajo po navadi predsednikovi resumeji! Saj se je uprav v zadnjem času pripetilo, da je nekje predsednik v svojem resumeji naravnost zagovornika deza-vuiral, češ, da mu ni treba verjeti, ker pretira. — Določba §-a 326. kaz. pr. r. veleva pač, da ne sme predsednik v svojem konečnem govoru izraziti svojega mnenja. Jeli pa to sploh mogoče? Uprav sedaj se nam vidi najboljši čas, popraviti tudi te napake našega kazenskega postopanja, ko se bodo itak prenaredile nekatere odločbe tega zakona v novem kazenskem zakonu. S.
^Slovenski Pravnik" izhaja 16. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.