Leto XIII. 1915. Št. 4. April. Szdaja Kaf. bukvama Tisl^a Katol. fisl?arna Si a ne: za celo leto K 2°—; za Nemčijo K 2*SO; za (štmeriko in t?se ostale zunanje kraje K 3'— Spisi in dopisi se pošiljajo ureHni-šftm, naročnina in 3arot?i pa upratmi-šfvu „liogoljuba" v Cjubljani 'pisi se morajo poslati do 10., Sopisi do 15. prejšnjega mesca Koledar za april. Mesečni namen za apostolstvo molitve, določen od sv. Očeta: Katoliška cerkev v Kili (juž. Amerika). Dnevi Godovi Posebni nameni apostolstva molitve. — Zraven vsak dan vse važne in nujne zadeve češčen,e presv. Rešnj. Telesa ljublj. škof. lavant. Škot. 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Veliki četrtek Veliki petek Velika sobota Vredno velikonočno obhajilo Ljubezen do križa Izpolnjevanje cerkvenih zapovedi Konjšica Sv. Troj. p. C. Preddvor Gomilsko Reka j Konjice j Prihova j- Čad ram j Loče Sv.Kunigunda Špitalič J- Zreče Žiče Skomarje * 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Velika noč VelikonoS. poned. Sikst p. Herman Albert škof Marija Kleofa Ecehiel Veselje v Gospodu Versko življenje med vojaki KatoliCani v Italiji Družba sv. Mohorja Odstranitev slabih časopisov Krščanske matere Sotrudniki in bravci Bogoljuba U.-Deutschau Dobrepolje Leskovice Radovica Suhorija Brezje Podbrezje 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Leon I. Vel. Zenon Hermenegild Justin m. Helena kralj. Turibii Rudolf m. Sv. Oče in rimska Stolica Postopači okrog cerkve med mašo Stanovitnost do konca Živa vera meči izobraženci Ženski spol v vladarskih hišah Šibe potresa, reši nas, o Gospod! Katoliško prepričanje med uradniki Blagovica Vrhnika Vrhpolje p. M. St. Lenart Kamnik Kranj Motnik 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Apolonij Ema Marcel in Varst. sv. Jož. Soter in Kaj Vojteh Jurij Malodušni duhovniki Krščanske žene Ljudski misijoni Kranj, dež.: cerkev sv. Jož. v Ljublj. Svetost duhovnikov Češka dežela in njeni škofje Ljubljansko mesto in naši vojaki Šturije Št. Jur. p. Šm. Ihan Dobrniče Gorje Št. Jur. p. Kr. Stara Loka Stranice Kebelj Sv. Jernej p. L. | Velika j Nedelja | Ormož 25 26 27 28 29 i 30 Nedelja Poned. Torek Sreda Četrtek Petek Marko Klet Peregrin Pavel ocl Križa Peter m. Katarina Sien. Obilna udeležba pri cerk. procesijah Naš prestolonaslednik Popotniki in tujci Naši posli Stanovitnost v veri Ljub. in spošt. dev. Vsi v apr. umrli Cerklje p. Kr. Podgrad Nevlje Čatež p. Kršk. Št. Jur.p.Kum. Stari trg p. L. boln. v Orm. 1 Sv. Duh pri 1 Središču ( Sv. Miklavž 1 pri Ormožu Svetinje jutri do 11. ure dopoldne žalostni Materi božji vsaj pol ure dela druščino z molitvijo ali premišljevanjem, dobi popoln odpustek tisti dan, ko opravi velikonočno spoved in gre k sv. obhajilu. — Popolni odpustek: a) vsem vernikom, ki nekoliko premišljujejo dobrotljivost presv. Srca in molijo po namenu sv. očeta; b) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; c) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa kakor včeraj. V zadobljenje odpustkov, naštetih pod a), b) in c), velja sv. obhajilo prejšnjega dne. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 3. Velika sobota. Tretjerednikom vesoljna odveza. 4. Nedelja, prva v mescu. Velika noč. Popolni odpustek: a) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; b) udom rožnovenške bratovščine trije popolni odpustki kakor vsako prvo nedeljo in razen tega še en popoln odpustek; c] udom škapulirske bratovščine karmelske Odpustki za mesec april 1915. 1. Veliki četrtek, prvi v mescu. Tretjerednikom in udom škapulirske bratovščine karmelske Matere božje rimska postaja s popolnim odpustkom. — Popolni odpustek: a) tistim, ki danes eno uro molijo ali premišljujejo v spomin, da je ta dan Jezus postavil zakrament presv. Rešnjega Telesa; spoved in sv. obhajilo danes ali pa drugi teden; b) tistim, ki danes ali jutri obiščejo »božji grob« in molijo v namen sv. očeta; spoved in sv. obhajilo danes ali na velikonočno nedeljo; c) onim, ki nosijo višnjevi škapulir; d) vsem, ki morejo dobiti odpustke rimskih štacijonskih cerkva; e) udom bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi; če te brez velike težave ne morejo obiskati, pa v farni cerkvi. — Tretjerednikom vesoljna odveza. 2. Veliki petek, prvi v mescu. Kdor danes popoldne od tretje ure naprej ali Pismo slovenskim vojakom iz domovine.1 Vojaki-rojaki! Fantje in možje slovenski, vrli Janezi iaši, kje ste?! Kje ste raztreseni tam po širni bojni poljani? Radi bi Vas zopet videli, — mi, ki smo doma ostali, — radi Vas pozdravili in Vam roko podali. Ker pa ne moremo do Vas, Vam pošljemo to-le pisemce. Naj Vas srečno najde, naj Vas toplo pozdravi, naj Vas dobi pri dobri volji, zdravju in pri korajži! Sedimo za nekaj trenutkov, da se malo pomenimo, malo po-kramljamo med seboj, če tudi smo daleč daleč narazen!... Sprejmite torej naprej najprisrčnejše pozdrave Vaših slovenskih rojakov, ki so ostali doma! Vedite, da mislimo stokrat na dan na Vas, Vas spremljamo v duhu po Vaših težkih potih, po Vaših trdih in mrzlih ležiščih. Molimo za Vas vsak dan, ne le enkrat, ampak večkrat, in prosimo Boga in Mater božje, da bi Vas v nevarnostih varovala, v težavah krepila, v žalosti tolažila. Molimo posebno za tiste Vaše tovariše, ki so bili ranjeni, ki so v smrtnih težavah in bojih, in pa za duše onih, ki so se že preselile s sveta v večnost, da bi kmalu gledale obličje božje, — če ga že ne gledajo in se nam že morebiti z nebes doli ne smehljajo . .. Z zanimanjem zasledujemo Vaše boje in napore, beremo poročila z bojišča ali [epa pisma, ki jih nekateri izmed Vas pišejo domačim. Občudujemo in hvalimo Vaše junaštvo, Vašo vztrajnost in potr- 1 Nežne duše prosimo, da naj se nikar ne Pohujšujejo nad nekaterimi bolj domačimi ali recimo tudi bolj »debelimi« izrazi v tem pismu. Vojakom je treba pač tako pisati, da razumejo in da radi berejo. Kakega dolgočasnega modrovanja bi ne hoteli brati in bi se I"1 ne prijelo. pežljivost v velikih težavah, ki jih imate prestajati v vojski. Z Vami vred v duhu delimo žalost in veselje. Morebiti nas boste vprašali, kaj je že kaj novega doma. No, kaj Vam hočemo povedati? Zdravi smo povprek dozdaj še precej; večje bolezni se nas še dosti ogibajo. Sneg je tudi že odlezel od nas, zvončki in trobentice že cveto, ščinkovci pa pojo in napovedujejo bližnjo pomlad, ki pa letos ne bo tako vesela, kakor druga leta. Zanimalo Vas bo tudi, da smo letos preživeli predpust brez plesa in muzike, pa jih nismo nič pogrešali; da je bilo kaj malo oklicev in porok, ker smo ženine dali cesarju na razpolago, in da je pustni torek marsikje manjkalo krofov in cvrtja na mizi, ker je bele moke tako malo, špeh pa tako drag. Vsi brez razločka jemo črn kruh, gospodje kakor kmetje; pravzaprav se je obrnilo narobe: kmetje so zdaj gospodje, ker so z živežem preskrbljeni. Za jesti nas je še zmiraj dosti doma; za delo jih bo pa premalo. Po cerkvah se zelo pozna, da — nekaj manjka, in pa še precej! Marsikatera klop na moški strani ni zasedena — velike praznine — pa tudi doli pod korom in za durmi je trop veliko manjši.,, Na svetih Treh Kraljev dan smo vso Avstrijo posvetili presvetemu Srcu Jezusovemu, Po vseh cerkvah je bila slovesna božja služba, so bile slavnostne pridige, v katerih so se pridigarji spominjali tudi Vas, ki trpite za nas vse, in smo se priporočali milostnemu Srcu božjemu, da se nas usmili. V nedeljo, 7. februarja, pa se je na ukaz sedanjega papeža Benedikta XV. molilo cel dan po cerkvah cele Evrope za mir, Pc celi Evropi, ko- likor je katoliške, so ljudje oblegali cerkve in prosili Boga za skorajšnji mir in za Vas, da bi se kmalu mogli vrniti domu. Sv. oče Benedikt XV., mož majhne postave pa velike modrosti, si veliko prizadevajo, da bi se mir čimpreje dosegel, in pričakuje se, da se bo najbrže sklepal v Rimu. To je par novic iz domovine, da veste in vidite, kako se vojske doma udeležujemo, kako z Vami sočuvstvujemo in Vas — ko Vas drugače ne moremo — vsaj z molitvami podpiramo. Zdaj bi pa radi Vas poprašali: kako se Vam vendar kaj godi? Kje bivate? Kje hodite? Kje prenočujete? Kje prezimu-jete? Kako na sovražnika prežite in ga počite, odganjate in preganjate? Vse to in še marsikaj bi radi izvedeli od Vas. Vsaka stvar, vsaka malenkost o Vas nas zanima. Pa zdaj nam ne morete vsega povedati. Pripovedovali nam boste, ko pridete enkrat srečno domu. To ste nekaj skusili in videli! Koliko nam boste "meli povedati! Nekaj Vas bi pa vendar radi še vprašali. Ali smemo? Kaj boste rekli na to? No, kaj pa takega? To namreč, kako še drugače živite — mislimo namreč: kot kristjani? Kako se kaj z Bogom razumete? Če se kaj nanjga spominjate in Marije, Majke božje, pa božjih svetnikov, iti če se ž njimi tudi kaj pogovorite — z drugo besedo: če kaj molite? Če pri teh skrbeh in težavah, ki jih imate s telesom, tudi na dušo ne pozabljate? Če se kdaj spomnite na večnost, ki je naša domovina, v vojski se pa človek lahko hitro kakor po telegrafu preseli vanjo. Z eno besedo no: Kako kaj živite kot kristjani? Ali se zavedate, da ste tudi v cesarski suknji pod božjo oblastjo in če v bojnem hrumu izpolnjujete svoje verske dolžnosti, kolikor jih v teh okoliščinah morete? O ja, to pa to! — boste odgovorili — kristjani pa smo, kristjani! Kaj bi ne bili! Če smo bili že doma, kjer smo mirno živeli, kaj bi ne bili tukaj, kjer bela žena za vsakim grmom preži na nas! In če bi bili tudi doma morebiti časih malo pozabili na Boga, tukaj nas bojni grom glasno spominja, da smo pod višjo močjo, da imamo nad seboj mogočnega Gospoda, gospodarja življenja in smrti. O, to pa to! Kristjani pa smo, kristjani, — mi borilci na bojni poljani. Prav zares, hvala Bogu! Prav lepi. reči slišimo o Vas, Vi dragi vojaki-rojaki! Preden ste šli v vojsko, ste prejeli svete zakramente — nekateri še po dvakrat in večkrat — in se tako spravili z Bogom ter pripravili na smrt, ko bi le prišla k Vam v goste. .. Vzeli ste s seboj vsa znamenja dobrega kristjana: Marijino sveti-ujico ali škapulir ali celo oboje — nekateri so svetinjico še prav ponosno nosili vrhu obleke, na prsih ali na kapi — dalje rožni venec in mašno knjižico ali vsaj kako kratko molitvico. Pa tudi potem, ko ste odšli od nas, ko ste se že na bojišču s sovražnikom ruvali ali pa nanj čakali in prežali, smo slišali, kako da ste molili in še molite rožni venec, kako da tam ni slišati nobene klet-vine, ampak da prisrčno kličete na pomoč Jezusa in Marijo. — Tudi dobrega berila si želite, dobre knjige in časnike radi prebirate, samo če jih dobite. To je na vso moč lepo slišati o Vas, Vi dragi vojaki — naši rojaki. Če je tako, ste res krščanski junaki, ki se z živo vero in trdnim zaupanjem v Boga, Gospoda vojnih čet, bojujete in rešujete domovino. Nimate le strahu pred sovražno kroglo, ampak imate tudi svet strah pred Bogom, našim višnjim gospodarjem. In to je prav zdravo: imeti malo strahu božjega. Zakaj »začetek modrosti je strah božji«. »Ne bojte se tistega« — je rekel Zveličar svoj čas, ko je po zemlji hodil — »ne bojte se tistega, ki more samo telo umoriti; bojte se veliko bolj tistega, ki more dušo in telo pogubiti.« Ta strah pred Bogom pa ni treba, da bi bil prevelik; ne prevelik, ampak kar je prav! Ne sme biti nekak hlapčevski ali suženjski strah, ampak s i n o v s k i. To se pravi: Boga se bati tako, kakor se boji dober sin žaliti svojega dobrega očeta. Če je sin kako burkljarijo napravil in s tem očeta žalil, mu je hudo in nima miru tako dolgo, dokler nista z očetom zopet pobotana, dokler si nista spet stara prijatelja. Tako tudi ti, prijatelj, vsak, kdot-koli si, — se boj žaliti Boga, svojega Očeta, ki je dober oče in moder, skrben gospodar, — če nam tudi časih malo šibo pokaže in nam jo okušati da. Saj vsak moder oče svoje otroke, četudi jih rad ima, malo našvrka, kadar so potrebni. Tega dobrega in modrega Očeta nikar žaliti, prijatelj! To bi ne bilo ne lepo, ne dobro zate. In če si časih malo razposajen, če bi si rad privoščil kaj takega, kar je Bog rekel, da ne smeš, če ti škrateljc ne da miru, Te mika in čuka in vleče v greh, ali če te komaradi zapeljujejo z zgledom ali besedo, če grdo govore ali napačno delajo, in tudi tebe mika, da bi jih posnemal, pa se spomni: Kaj bo pa Bog rekel?! Kaj pa če me k sebi pokliče in »herštela«? Če kuglica prileti, fantič pa obleži .. . duša pa k sodbi zleti . . v smrtnem grehu — o joj, o joj, o Bog me varuj kaj takega! To bi bila vseh nesreč največja nesreča: ne le telesna, časna smrt, ampak dušna, večna ... O ne, tega pa ne sme biti, tega pa ne! Sam Bog me varuj! Zato se pa moram varovati greha, tako kot ruske ali srbske krogle. Za en del mi je tista še manj nevarna kot greh. »Ne bojte se tistega, ki telo umori, duše pa ne more umoriti, bojte se veliko bolj tistega, ki more telo in dušo pogubiti!« Torej greha ne, vsaj smrtnega n e , posebno zdaj ne, ko mi smrt svoje zobe kaže! — In naj velja, kar hoče! Tudi če drugi greše, jaz ne bom! Drugi naj zase gledajo in skrbe, jaz moram pa zase! Pa naj drugi zase kaj skrbe ali pa se zapuste, j a z hočem na vsak način svojo kožo rešiti, da jo peklenski sovražnik ne dobi v kremplje; ne, njemu je ne privoščim, vekomaj ne! Figo hudiču, če jo hoče, — dušo pa Bogu! Njemu, samo njemu! Ja, tako je in nič drugače! Hudič naj se pod nosom obriše; od mene ne bo dobil nič! Jaz sem otrok božji; k njemu hočem priti, v njegovi hiši prebivati, v njegovem naročju počivati, pri njegovi mizi uživati. In če te tudi skušnja vec hudo vabi in šiloma vleče, če Te stane hudega premagovanja, da se ga ubraniš, kaj za to! Saj si vendar junak, pa bi se malo težav ustrašil, če se gre za tvojo dušo, tvojo večnost! — Kaj moraš pa za telo prestajati, kako se premagovati! Lačen si, žejen, truden, zaspan, premražen, zdelan, zmučen, morda ranjen — pa vse preneseš, vse prestaneš. Bi mislil, da človek ne more toliko prenesti, pa vendar preneseš. Še sam nisi vedel, da si tako močan, vztrajen, nepremagljiv. No, zato se pa tudi za dušo ne boj vsake sapice, vsake skušnjave, vsakega premagovanja. Bodi tudi tukaj junak in odreci si pogumno, kar ti Bog prepoveduje! Bog vse vidi, Bog vse ve, — greh se delati ne sme! * * * Če bi te pa vendar rogatec kaj premotil in premagal, — glej in skrbi, da se mu kmalu iztrgaš iz krempljev! Samo podati in prepustiti se mu ne! Vidiš, to je tako, kakor če se dva mečeta in skušata. kdo bo močnejši. Tisti, ki pride spodaj, ne bo miroval in se ne kar mirno vdal, češ, /daj pa naredi z menoj, kar hočeš; marveč se bo toliko časa vil in okoli sebe bil in ruval in suval, da se izvije nasprotniku izpod pesti in oblasti, toliko časa, da se spravi spet na noge. -— Glej, tako bodi tudi tukaj! Če se ti morebiti rogatec posmehuje in roga, češ: ali sem te! ali sein te! — pa si misli in reci ti: Ne boš me ne, hudič! Figo, če jo hočeš — drugega zate nimam nič! Poberi se mi, satan! Gospoda Boga bom molil in njemu samemu služil. — Izvij se mu! Poglej, še nič ruvati in suvati ti ni treba; dosti je, če te je hudobec pripravil v greh, da se v kratki molitvici obrneš k Bogu, svojemu Očetu, in mu iz srca rečeš nekako tako-le: Oče nebeški, spoznani, da nisem prav storil. Popravil bi rad in nazaj vzel, kar sem naredil napačnega. Obžalujem, da sem žalil Tebe, svojega Očeta, Dobrotnika in Prijatelja. Žal mi je prav zares. Odpusti in bodi mi milostljiv! Bodiva spet prijatelja! Jaz imam Tebe rad, Ti imej pa mene! Sklenem, da Te ne bom več žalil; na vso moč se bom premagoval. Pomagaj mi. da bom mogel držati svojo besedo! Tako-le nekako se pogovorita z Bogom! Če mu to iz srca govoriš, se z Bogom pobotata — pa če je bila med vama tudi cela gora grehov. Ker v teh besedah je izraženo — popolno kesanje. In Bog, ki greh tako strašno kaznuje — > strašno je priti v roke živega Boga!'< — ta Bog od grešnika nič drugega ne zahteva, kakor da se i z srca p o k e s a nad tem, kar je hudega storil; pa sta si spet dobra, pa se razvedri njegovo obličje, pa si zopet njegov ljub otrok in prijatelj. O, le vrjemi mi: Bog, ki je po eni strani tako strašen — za tiste namreč, ki zanj ne marajo — je neizrekljivo dober vsem tistim, ki so dobre volje. Kako malo vendar zahteva od tistih, ki so ga žalili! Samo malo kesanja, to je: samo ena pobožna misel, ena kratka prošnja. Ja, kdor pa tega noče storiti, naj pa le sam sebi pripiše, če ga bo ta rogati« mrcvaril v svojem črnem kraljestvu! Seveda pa ne smeš misliti: O, če se Bog da tako zlahka potolažiti, potem si pa na ta račun lahko privoščim kakšen greh. Kaj pa to, če par grehov naredim; kesanje molim, pa se jih spet znebim! — Noa, prijatelj, tako pa ne smeš misliti! To bi ne bilo lepo; pa bi te tudi utegnilo goljufati. — Ampak trdno stoj, kakor si obljubil, krepko se drži in premaguj! — Če bi pa kljub svoji dobri volji le kaj padel, — potem se mu pa spet v duhu vrzi pred noge in ga prosi odpuščenja; potem ti bo že spet odpustil. Tako spravo z Bogom je dobro narediti večkrat. Veš kolikokrat? Najbolje vsakdan enkrat. Kakor se navadno vsak dan umijemo in počešemo, pa še malo okrtačimo povrh, tako je tudi dobro, če si pokrtačimo in umijemo svojo vest. Seveda v vojski se najbrž ne umivate vsak dan, ker povsod ne dobite vode, — glejte, za spravo z Bogom pa še malo vode ni treba, ne mila (žajfe), ne krtače. Zadostuje samo ena pobožna misel, ena kratka molitev, seveda iz srca govorjena, ki jo človek lahko opravi, kjerkoli je in vsak čas: ponoči in podnevi, na poti in pa tudi v postelji. Še mi, ki smo ostali doma »za pečjo«, moramo obuditi kesanje vsak večer; toliko bolj Vi, ki ste izpostavljeni sovražniku! — Menda je tudi to prav hudo v vojski, če se vojak prav dolgo umiti ali preobleči ne more; kar vse ga že srbi. Če je pa duša zamazana in črna kot lonec, pa nekaterega prav nič ne skrbi. Če pa že ne vsak dan, vsaj tolikokrat bi morali obuditi popoln kes ali spravo z Bogom, kolikorkrat nam vest očita kak večji (smrten) greh. Ker ta je tisti, ki nas loči od Boga, nam ukrade njegovo milost. In če bi nas v takem stanu kuglica preselila s tega sveta in postavila pred sodnika, bi ne bilo dobro . .. Zato pa kolikorkrat se sveta zveza ljubezni med nami in Bogom pretrga, jo je treba zopet obnoviti, spet nanovo zvezati -— in to se zgodi s spovedjo ali tudi s samim popolnim kesanjem — pa je spet dobro. Ker se pa človek še vselej dobro ne zave, če je kaj hujšega zagrešil, če ga ni hudič nekako zahrbtno tihotapsko prekanil, zato je dobro Boga poprositi za odpuščanje vsak dan, četudi se človek ne zaveda nobenega večjega greha. Najbolje zdravilo seveda — zoper smrtni strah — je večkrat k spovedi iti. Če je kes — umivanje, je pa snoved — kopanje. In skopati se večkrat, to je prav zdravo; človek se ves pofriša. Če imate firiložnost v vojski, le poslužite se te pri-ožnosti: skopljite svojo dušo. Nikoli ni spoved bolj koristna, kakor če človek ne ve, ali bo drug dan še živ ali ne ... Ker pa za spoved ni vedno priložnosti, si mora človek pomagati s samim popolnim kesanjem, in moramo le veseli biti, da se Bog s tako lahko rečjo zadovolji in je potolažen, če mu le iz srca rečemo, da nam je žal, ker smo spet eno nerodnost napravili in s tem njega užalostili. Včasih se Vam v vojski da tudi vesoljna odveza; vse skupaj brez spovedi grehov odvežejo. To je seveda zelo pripravno. Toda vedeti morate, da ta odveza velja le, če kesanje obudite. Odveza sama je mrtva, kesanje jo oživi, da zadobi svojo moč in grehe res zbriše z duše. Ta odveza ima pa tako moč, da smete potem tudi k sv. obhajilu iti, čeprav se niste nič spovedali. Se boste že potem, ko bo čas; zaenkrat zadostuje samo odveza, pa se sme celo k obhajilu. Tako so nedavno visoki cerkveni gospodje v Rimu določili in sv. oče so na to svoj pečat gori pritisnili. Zato pa le to tudi radi storite, samo če Vam je mogoče! V svetem obhajilu se srečate, se pozdravite, se objamete, se sklenete z Jezusom, svojim prijateljem, gospodom življenja in smrti, in prihodnjim — sodnikom. Le Jezusa se vsak prav trdno okleni in ž njim prijateljstvo skleni! Če se njega držiš, varno stojiš! Ne more ti faliti, pa naj pade ven, kakor hoče: na desno ali na levo. Če boš ostal živ, si boš v vojski nabral toliko zasluženja za nebesa, kakor ima kaka jablana spomladi cvetja, jeseni pa jabolk na sebi, da komaj drži, da se veje lomijo in jih je treba podpirati. Tako bogat za nebesa boš prišel ti iz vojske, če sta z Jezusom prijatelja, če živiš v njegovi milosti. Vse te neskončne težave vojske: to da si žalosten, da se ti toži po domu, skrb za tvoje domače, strah pred smrtjo, ves silni trud in velikanski napori, dolga in slaba pota, težavni marši, prah in blato, dež in sneg, lakota in žeja, zaspanost in prezebanje, stiske in bridkosti, rane in bolečine — vse vse to, prijatelj, se tebi vpisuje vsak dan sproti v bukve življenja in ti imaš tak velik kapital pri Bogu, da še sam neveš, kako bogat si. Ko bi se ri tega zavedel, bi se morebiti ne imel za nesrečnega, da se moraš vojskovati in toliko trpeti, ampak blagroval bi se in rekel: Oj, dobro meni, ki tako sejem in žanjem, zbiram in bogatim za nebesa! Ajdova setev sicer — vroče je, vroče, -— bo pa zato žetev bogata, sad obilen! Morebiti si dobil že medaljo za hrabro vojskovanje ali pa si je želiš. No lepo, če jo dobiš; -— ali tista, ki ti jo bo Bog pripel, se bo pa še malo drugače bli-ščala kakor ta, ki jo imaš na prsih. Bli-ščala se bo kakor solnce na nebu in njena bliščoba ne bo nikoli ugasnila, nikoli otem- nela. »Trpljenje sedanjega časa se ne da primerjati s prihodnjo častjo, ki b o nad nami raz-odet a« — je rekel veliki apostol sv. Pavel, ki je sam tudi veliko trpel; toliko kakor kdo izmed Vas, če ne še več. »Bil sem« — pravi — »v premnogih nadlogah, večkrat v ječah, v ranah čez mero, mnogokrat v smrtnih nevarnostih. Od Judov sem jih dobil petkrat po eno manj kot štirideset. Trikrat sem bil s šibami tepen, enkrat kamenjan, trikrat se je ladja z menoj razbila, noč in dan sem prebil na globokem morju; v trudu in stiski, v mnogem bdenju, v lakoti in žeji, v pogostnih postih, v mrazu in nagoti.. .« Ta mož, ki je toliko trpel, je bil pa tudi v nebesa zamaknjen in je gledal skrivne reči, ki jih navadnim ljudem ni dano videti. On je torej lahko primerjal zemeljsko trpljenje z nebeškim veseljem; pa je rekel, da se to pravzaprav še primerjati ne da. To trpljenje —.kakor je veliko — še imena ni vredno v primeri s plačilom, ki nas čaka zanj; to je proti nebeškemu veselju le otročja igrača! ... »Kaj?« — boš rekel •— »otročja igrača?! Le pridite in poskusite vi, ki tako govorite, kakšna igrača je to!« — Vrja-memo, vrjamemo, da je samo na sebi hudo; le v primeri z nebesi je to igrača, tako smo rekli. Ko bi mi v nebesa videli, pa bi se prepričali, da je res tako. Potem bi nam bilo vse ložje trpeti. Bi rekli: E, kaj bo to! Se že prenese! Saj bo kmalu vsega konec, potem pa nastopi veselje, da ga človeško srce še ni občutilo takega! . . . * * * Zato pa, prijatelj, le mirno, krščansko trpi in možko nosi svoje težave! Hudo je, hudo, vrjamemo; posebno še pri spominu na daljni dom, in če si družinski oče, pri spominu na tvoje drage doma, na ljubo ženko in kopico dragih ti otrok — vrjamemo, da te zapeče pri srcu. Pa kaj koristi tarnati in tožiti, kaj kleti in rentačiti, ko se pomagati ne da! Najbolje je v takem slučaju, ko se nič prenarediti ne da, mirno se vdati in Bogu izročiti sebe in svoje. »Nikar si ne krati venca z nepotrpežljivostjo!« pravi Tomaž Kempčan, in ta beseda velja Tebi. No, če se malo prizeksaš ali zarentačiš — kapa kosmata! tristo medvedov! — kadar Ti gre prav navskriž, no, s tem še ne zgubiš za-služenja, če si drugače vdan v božjo voljo. Hudih in grdih kletev se pa skrbno varuj, posebno groznega bogokletstva! S takimi grdobijami si pa nikar ne omaži svojih ust' Pa če bi tudi vsi okoli Tebe tako kleli ah kvantali, Ti ne smeš in ne boš! Posebno dobro pa je, če z besedo ali pa le v mislih večkrat — posebno kadar je zelo hudo — takole nekako govoriš in vzdihaš: Jezus, vse iz ljubezni do Tebe in za pokoro mojih grehov! Iz ljubezni do Tebe, ki bil si zame do smrti raztepen, s trnjem kronan, na križ pribit, zapuščen od sveta in od Boga, tako da si vzkliknil: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil? — Vse iz ljubezni do Tebe, da ti vrnem to trpljenje, da ti pokažem svojo hvaležnost in ljubezen! Naj tukaj s Teboj jokam in trpim, tam se pa s teboj vekomaj veselim! Oh, morebiti se tudi Tebi primeri, kakor Jezusu, da boš na videz zapuščen od zemlje in neba, od ljudi in od Boga. Lahko se zgodi, da obležiš ranjen na bojišču; sam si ne boš mogel nič pomagati in drugih ne bo na pomoč. Tedaj boš morda tudi vzdihoval: Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil! — Pa nič ne vrjemi, da Te je Bog res zapustil! Samo skril se je, pa te gleda, ko medliš v težavah, kakor je gledal svojega Sina na križu v neznanskih bolečinah, in imel nad njim svoje posebno dopadajenje. — Nič ne maraj; Jezus, Tvoj prijatelj, Te vidi in Ti šepeta: Mir s tabo, mir! Nad zvezdami se tebi venec spleta, pozdravlja te mučencev vrsta sveta, junak in mučenik! Mir s tabo, mir! Ti misliš, da si zapuščen od zemlje in nebes, — angelci v nebesih se pa že pripravljajo za godbo, s katero Te bodo sprejeli, že pripravljajo svoje nebeške instrumente, — še malo bolečin, pa se bodo vrata nebeška odprla in ti boš smuknil noter — in zagodla bo angelska godba in zadonela ti bo nasproti rajska pesem in začela se bo ohcet.. da na taki še nikoli nisi bil . .. In zavrtel se boš od veselja in poskočil boš in zaukal, — še vse drugače kot si časih doma v hribu —-da se bo razlegalo daleč po nebesih: Ale-luja! Aleluja! O radost, o sreča, o lepota! Kaj sem res tukaj?! O kako je tu lepo! In svetlo in gorko! Tukaj, da, tukaj mi je dobro biti! Tu tedaj ostanem vedno? O sreča neizmerna! — Adijo zemlja, kdo bi se zmenil zate! Adijo tudi težave in bolečine, mraz in vročina, lakota in žeja, stiske in bridkosti! Adijo! Vse minulo, vse pre-stano — za vselej in za vekomaj! Nič več me ne boli, nič več ne tišči in ne skrbi! O, kako sem srečen, da sem toliko pre- trpel! Da sem nosil križ. s svojim Kristusom, ki je zdaj moja krona, moja slava in sladkost vse veke! O sreča, o radost, o lepota! Aleluja' Aleluja! Aleluja!... Da tako nekako boš govoril, boš ukai — Ti sedaj ubogi trpin! Vrjemi mi! To niso samo lepe besede in prazne pravljice, — to je resnica! »Vem, komu sem vrjel in prepričan sem, da je Bog dovolj močan., da mi prihrani moje zasluženje za tisti dan« — tako lahko govoriš z istim velikim sv. Pavlom. Da, to bo Tvoj delež po končanem zemeljskem trpljenju, — toda le, če sta si z Jezusom prijatelja. Zato je bilo zapisano spredaj; Jezusa se trdno okleni in ž njim prijateljstvo skleni — in ne more Ti faliti, naj pade ven kakor hoče: naj si živ aH mrtev! Če si živ, boš imel zasluženje kakor s cvetjem in sadjem ob-suta jablana; če umreš — Te vzame k sebi v svoja večna bivališča. * * * Nič se nikar preveč smrti ne boj! Ja, kar nič se je ne boj! Seveda ogibaj se je le, kolikor Ti vojaška dolžnost dopušča! To je celo tvoja dolžnost: skrbeti, da se — če je mogoče — ohraniš pri življenju zase, za svojo družino in za državo. Brez potrebe torej ne siliti v smrt! Ampak le, če bi prišla zoper Tvojo voljo, tedaj se je ne preveč bati. Smrt ni taka nesreča, kot si ljudje navadno mislijo. Nesrečna smrt je pač nesreča. Srečna smrt pa sreča — n a j v e č a. Mi si ne moremo na zemlji nič boljšega želeti kakor srečno smrt. I n če to srečo v vojski dosežeš, no, potem zate vojska ni bila nesreča. Smrt je samo vrata, ki vodijo iz ouste, mrzle ječe v prostrano, sijajno in bajno razsvetljeno, od angelskega petja odmevajoče dvorano, iz katere bi ne hoteli iti več nazaj za nobeno ceno. Srečna smrt je konec našega trpljenja, cilj našega potovanja, izpoa- In tako ravnanje ni brez posledic, ni prekoračiti, da se ne izprevrže zdrava Izmučeno revše začne bledeti, hirati in sla-resnica v pogubno zmoto. Tudi vzgojno betl najprej po telesu. Kmalu se pa po-načelo: Prični vzgajati dosti zgodaj — ne kafe tudl duševna utrujenost: pnstudi se sme zaiti v pretira vanje. To smo že s polagoma otroku vsako duševno delova-poudarkom omenili. Nikjer namreč preti- n)e' še cel° pozneje — če ostane tak otrok ravanje kmalu toliko ne škodi kakor pri sPIoh P" življenju in dosti krepak — nima vzgoji. Usodno pretiravanje pa bi bilo, ko ,ak prisiljenec nič pravega navdušenja za bi vzgojitelj od gojenca več zahteval, ka- učenje, ko vstopi v šolo; nič vztrajnosti, kor more gojenec storiti. Vzgoja ima samo- nič iskrenega hrepenenja po nadaljni iz-posebi umevno le to nalogo, da otrokov obrazbi. Ves pouk mu je kakor pogreta dušni in telesni razvoj prav vodi in vlada. M; saj je slišal že doma o tem in onem Duševne in telesne sile se pa v otroku raz- stoinstokrat. »Pravi čudeži so taki zgodaj vijajo in izpopolnjujejo le polagoma in po- zreli otroci,« pravi neka modra Franco-časneje kot pri vsaki drugi zemeljski stvari. zin>?> »Pa Potem tudi pravi tepci vse živ-Zato mora vzgoja naturnemu razvitku le ljenje.« pomagati, se od njega učiti; ne pa, da bi S kakšnim svetim hrepenenjem in po- v otrokov razvitek nasilno posegala, otro- gumom pa prihrume v šolo kmetiški fantiči kove zmožnosti natezala in duševnim in in dekliči, ker jim je mladostni um še ves telesnim močem nakladala bremen, ki jim čil, neizrabljen, poln sil! Kako vedeželjno otrok ni kos. Pri vzgoji mora iti vse lepo zro v učitelja in ga smatrajo za velikega polagoma in stopnjema, da se otrokove dobrotnika, ne pa za svojega mučitelja! duševne zmožnosti in telesne moči razvi- Kako vzprejemljiv jim je um, kako vdana jajo skladno, vzajemno, ne pa prisiljeno in volja, kako bistra domišljija, svež spomin, skokoma. Ozirati se je pa pri vsakem go- povrh pa še telo krepko in zdravo: veselje jencu tudi na njegove telesne in duševne mora biti vzgajati in izobraževati tako čilo razmere: ali je otrok zdrav, ali. je bo- mladino. lehen: ali je krepak, ali je šibek; ali je na- Pa je še nekaj drugega, kar zelo slabo darjen ali slaboumen; ali je že docela pri vpliva na vzgojo otrokovo, če se njegov pameti ali še ni. Kdor vzgaja brez teh duh prezgodaj obklada. Taki zgodajzreli ozirov, vse po istem kopitu, vzgaja malo- in ranoučeni otroci postanejo sčasom kaj uspešno, če ne škodljivo. Kopito mora iti zoprno domišljavi in naduti. Umevno. Saj po nogi, ne noga po kopitu. jih že starši iz gole baharije in domišlja- Dvojno napako moramo v tem pogledu vosti silijo tako zgodaj na učenje. Malo- glasno pograjati. Mestni ljudje — na pri- krat zato, da bi prej prišli h kruhu; redko mer — hočejo imeti otroka že za celega zato, da bi kasneje lažje izhajali v šolah; modrijana in umetnika, ko je otročaj jedva nobenkrat zato, da bi se zgodaj privadili v tretjem, četrtem letu. Otročiček zna ko- delu - - ampak povečini in največ zato, da maj dobro poklicati papa in mama, že se morejo starši z njimi pobahati vpričo mora staršem in gostom deklamovati ši- sorodnikov in znancev — ali pa še rajši: roke verze in dolge kitice, da mu zastaja vpričo neprijateljev in neprijateljic. O, um in sapa in je jeziček v nevarnosti, da kako sta potem počaščena kratkoumni se izpahne. Komaj se gosposkemu otroku papa in brljava mama, če vzklikajo nad malo uravnajo oči, že se mora pričeti učiti otroki tetke in strički, botri in botrice, risati; komaj se mu malo odpre posluh, že dedje in babice: »Ah, to so otroci! Kakšni mora sesti h klavirju in prijeti gosli v talenti! Kaj bo še iz njih! Srečna oče in nežne ročice; da se mu le za misel zjasni mati!« Otroci pa to slišijo, poslušajo taka v glavi, že mora poznati kup galantnih in enaka hvalisanja dan na dan — in kaj Pravil: komaj dobro zleze iz plenic, že je bolj naturno kot to, da se jih loti domiš- mora h knjigi ali pa vsaj zdoma v kak Ijavost in napuh in da prezirljivo zro na otroški vrtec. Ali je to modro? Kar bi se vse, kar tistihdob toliko ne zna m toliko ne ve kot oni. Celo lastne starše kmalu jamejo taki otroci zasmehovati; izkraja natihem, s časom pa vedno glasneje in očitneje: »Kaj pa vi veste? Vi ste preveč omejeni. Vi nikar mene ne učite!« In enako. Tako gre polagoma v nič ves vzgojni uspeh. Otrok zakrkne v drzni ošabnosti in nedostopni domišljavosti. Tak zgodaj usejani in povrh še skrbno gojeni napuh se pa tudi kasneje ne da več lahko izdreti. Ščet ostane ščet, gladi jo odzad ali spred. Otrokovim zmožnostim zelo neprimerno vzgojo je najti med takozvanimi boljšimi stanovi tudi v tem, ker nudijo gosposki starši otrokom slike in knjige, ki še niso zanje; jih vodijo v gledišča in zabavišča, ki niso za otroke; silijo otroka često na plese, ko je še moker za ušesi. Ponekod pa otrokom tudi preveč nakladajo, ko stopijo v šolsko dobo. Poleg navadnega učenja pa še godbo in petje, pa še francosko in laško, vezenje in kvačkanje, risanje in šivanje — in kdovešekaj. Vse to je sicer dobro, toda nekateri starši ne pomislijo, da otrokov duh ni iz gumilastike in otrokovo telo ne iz jekla. Duševna prenapetost rada zruši tudi telesno zdravje. In konec? Strti UDi in prezgodnji grobovi. Gospodu graščaku Gabrovskemu se je primeril nekoč prav neljub pripetljaj. Mlado in staro daleč naokoli je sicer vedelo, da je gospod graščak prav navdušen sadjerejec, a nihče te navdušenosti ni bil bolj sit kot graščakov sinček Vladko. Ni mama, ni ded, ni teta nihče ni mogei spraviti gospoda graščaka z misli, da je Vladko za sadjarski pouk še premlad. Oče si je trdo vtepel v glavo, da mora kdaj postati njegov sin slaven sadjar. Ubijal mu je v glavo imena dreves in grmov; učil ga, kako se pravilno sadi, kako privezuje, obrezuje, kako obira sadje. No, to zadnje je bilo fantiču med vsem še najbolj všeč. - Pa pride nekega popoldne na obisk baron Alfonz, sosed z bližnjega Vinjega vrha. Graščaka sta šetala po vrtu, gledala nasade, hvalila sebe in drug drugega. Kar priskaklja čez stopnice mali Vladko. »To Vam povem, gospod baron,« poprime Ga-brovski, »moj Vladko ume že danes o sadjarstvu več kot marsikateri kmet, ki trdi, da je v sadjereji izobražen. Vladko, Vladko! Brž sem!« Fantič ubogljivo priteče. »Vladko, pozdravi lepo gospoda barona!« — Deček vljudno poda gospodu roko in se lepo pokloni. »Zdaj pa povej gospodu baronu,« veli oče, »kdaj je pravi čas, da se obira sadje?« Otroku se hipoma zjasni lice: »Kadar je pes privezan.« »Bravo!« zakliče gospod baron. »Tc je vednost zate. Drugo že s časom pride.« Gospod Gabrovski se je nekaj muzal, a gost ga je prehitel: »Le polagoma, gospod sosed, le polagoma pri otrocih! Popek na vrtnici se že sam odpre, toda ob svojem času, cla ima le gorkoto in roso.« Pomnite to dobro tudi vi, krščanski starši! »Preveč še s kruhom ni dobro,« pravi pregovor; za vzgojo bi pa rekli: »Preveč in prezgodaj pri otrocih tudi s sladkorčki in z medom ni zdravo.« V nižjih slojih pa — pri preprostem ljudstvu -- je umstvene prebuje v otrocih prej premalo kot preveč. Toda tudi tu gre včasih čez mero in moč. Menimo: pri oo-uku verskih resnic in pri molitvah. Vse, kar in kolikor je prav! Nikarte prezgodaj vtepati otroku verskih resnic, ki jih še odrastel človek težko razume, n. pr. o posvečujoči milosti, o popolnem kesaniu, o božjih čednostih, o verskih skrivnostih itd. Za otroka je v predšolski dobi zadost', da ve o ljubem Bogu, o angelcih, o svetem raju, o hlevcu betlehemskem, o križu kal-varijskem in še o tem in onem, kar je primerno otroškemu umu. In vse karmoč nazorno, vidno: po podobah, osebah, po dogodkih, po naravi. Do šestega leta naj se otrok le igraje uči. Istotako je z molitvami. Le ne pretežkih in predolgih! Lahko in kratko, pa tisto rajši večkrat in iskreno! Prva otrokova molitev bodi križ in pobožno izgovarjanje imena Jezusovega in Marijinega. Če se otrok le preveč in prezgodaj trpa in muči z nauki, ki čisto presegajo njegove umske zmožnosti; če se sili k dolgim in težkim pobožnostim — otrok izgubi veselje do verskega pouka in molitev se mu pristudi. Tako je povsod, pri vzgoji in drugod: Kjer se preveč nalaga, se rado kaj potare. No pa — kakor rečeno — umstvene. Drenatezanje je dandanes itak redko tudi med preprostim narodom. Češče je opaziti prezgodnje preobkladanje otrokovih telesnih moči. Otročiček komaj dobro zleze iz zibeli, že mora poprijeti za trdo delo. Prav je, da se otrok privadi delu, toda — kar je preveč, je pa preveč. Skoro ne bodo imeli ubogi malički v našem dobičkaželjnem času več »zlate« mladosti. Vse se izrablja. Niti mehkim mišicam in nežnim koščicam otroškim se več ne prizanaša. Izkušen mož, ki pozna naše družinsko življenje, sodi tako-le: »Prav je, da se otroci zgodaj privadijo delu, a od-kazuje naj se jim primerno delo. O, koliko iinajo prestati nekateri dečki, ki so še za pastirje prešibki, pa morajo že opravljati dela odrastlih hlapcev. Kako suženjsko življenje imajo taki siroteji, ki morajo že ob treh ali štirih vstajati, težka bremena vzdigavati, prenašati, prekladati, da se kar šibijo pod njimi. V teh nežnih letih jih rabijo že za košnjo, za mlatev — in še v drugih rečeh morajo nadomestovati hlapca. Enako hudo se večkrat godi mladoletnim rokodelskim vajencem, katerim se nakladajo težka dela, kakršnim še niso kos. Ali se je potem še čuditi, da v rasti zaostanejo in zgodaj nekakšno odrevene in opešajo? — Enako hudo se čestokrat godi tudi deklicam: delati morajo na polju, vodo nositi in druge teže donašati, da se jim hoče kar šibki vrat ulomiti — in tudi pe-stovati mora večkrat dekletce, ki je malo večje kakor otrok, kateremu mora biti varihinja. Odkod to? Mar res zgolj iz pomanjkanja delavskih moči? Mar v resnici le zato, ker pritiska delo? Mar iz ničemur-nosti, kakor pri gospodi, da bi sorodniki in sosedje hvalili otroka? — Niti to, niti ono. Ponajveč iz brezmiselnosti, trdosrč-nosti, iz skopuštva. Osobito skopuštvo niti lastni krvi ne prizanese, sam6 če more iz-žeti iz nje kak začasen dobiček. Molitev k presv. Srcu Jezusovemu za mir. K Tebi, o presveto Srce Jezusovo, se zatekamo, Tebe pomoči prosimo! Daj nam skoraj zaželjeni mir, ki si ga Tvoje ljudstvo tako želi! Usmili se, presveto Srce, ubogih vojakov na bojišču, ki trpe lakoto, mraz in zapušče-nost! Usmili se vseh osirotelih kakor tudi naših družin doma, naših staršev, žen, otrok, bratov in sester, naših sorodnikov, ki bridko žalujejo za svojci. O presveto Srce Jezusovo, usliši glas vpijočega ljudstva, ki Te prosi usmiljenja, naj se po Tvojem usmiljenju neha to strašno prelivanje krvi in bridkih solza, ki se prelivajo že toliko časa. Res smo si zaslužili po vsej pravici, da nas tepeš in kaznuješ, ki smo Te tolikokrat žalili s svojimi grehi, ali, o presveto Srce Jezusovo, ne glej na naše grehe, ampak na svoje neskončno usmiljenje, saj Te kličemo v litanijah: »Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno, bogato za vse, ki Te kličejo, usmili se nas!« Zatorej, 0 presv. Srce Jezusovo, reši nas te strašne šibe. Trdno zaupamo na Tvojo neizrekljivo milost, saj se še ni slišalo, da bi bil kdo zapuščen, kdor je pod Tvojo brambo pribežal, pri Tebi pomoči iskal, se Tebi izročil. Polni tega zaupanja tudi mi prihitimo k Tebi, o presveto Srce Jezusovo, k Tebi pribežirno, pri 1 ebi ubogi grešniki klečimo. O presveto Srce Jezusovo, ne zavrzi naših prošenj, temveč mi-iostljivo nas sliši in usliši! Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas in daj, da Te vedno bolj in bolj ljubimo! Amen. Zgubljeni poklic. P o v e st. (Dalje.) V. - Ne bodi žalosten, ljubi deček!« me je tolažil ravnatelj. »Tukaj nisi daleč od mesta in pogosto lahko vidiš svoje drage. Ako bi se pa ne mogel privaditi zavoda, potem hočem pisati očetu, da te odvede nazaj.« »Dragi gospod«, reče nato očetu, »v začetku so vsi taki. Jokajo, skrivajo se po kotih ter se prepuščajo svoji žalosti. Pa ne mine mesec dni, pa ako bi jih tudi potem hoteli odvesti, nočejo več iti odtod. Nikakor se ne morejo ločiti od tovarišev in predstojnikov.« »Upam«, odvrne nato oče, upam, da bo moj sin v veselje svojih staršev in predstojnikov. Vam pa najsrčnejše priporočam: to je moj edini sin!« To govoreč si je brisal solze, »Da edini sin, zato stavljam v njega mnogo upov. Srce ima blago in plemenito, ali izvanredno je živahen. Ne žalosti se za vsako stvar, ne tarejo ga skrbi in brige; zelo je živ, ali ne razposajen. Vzgojen je katoliško.« »Ti pa dragi Hinko, nehaj jokati, pomiri se. kajti v osebi gosp. ravnatelja boš našel drugega očeta. Mi te hočemo malone vsak teden obiskati; ako boš pa česa po- treboval, nam takoj naznani. Piši nam večkrat, kolikor pogosteje moreš!* Te besede očetove namesto da bi me potolažile, so še pomnožile moj jok. Srce v prsih mi je močno utripalo, ko sem se ovil očeta ter bi mu bil rad povedal marsikaj, ali vsled obilnih solz nisem mogel govoriti. Tudi on me je pritisnil na prsa in jokal. Nato se je izvil iz mojega objema, ljubeče me pogledal in poljubil ter se naglo poslovil. Hotel sem zbežati za njim, ali zadržal me je gosp. ravnatelj v svojem naročju. Zavod je bit veličastna zgradba na prijetnem griču, odkoder je bil prekrasen razgled po širni, zeleni okolici. V njem so bili visoki hodniki, skozi katere se je prišlo z enega dvotišča v drugo, a na koncu hiše je bil čaroben vrt, z dolgimi, z belim peskom posutimi poti, obsenčeni od prastarih, orjaških dreves. Ravnatelj me odvede v gornje nadstropje, v prostrane in dolge spalnice. Pokaže mi moj prostor v veliki, zračni dvorani. Razen postelje sem imel tudi klečal-nik, mizico in stol. To je bilo vse moje pohištvo. No, kako ti je všeč tukaj?- me vpraša dobri mo?. Da«, odgovoril sem ^ otožnim srcem. Ah, kje je tnoja sobica, z svilnatimi zavesami, s krasnim pohištvom iz orehovine in stonove kosti? Kje je lepa pozlačena kletka z živahnimi ptičicami, ki io me s svojim presladkim petjem vsako jutro pozdravljale?! Ogledal sem si obed-uieo, šolo, sobo za učenje itd. Oh, koliko novosti zame! Ali odkar je oče odšel, me nič ni moglo potolažiti; čutil sem se samega, tujec med tujci. Na večer so me tovariši radovedno ogledovali in me pustili samega. Šel sem v neki kot na vrtu, vsedel se pod košatim drevesom in začel glasno jokati, dokler nisem zaspal od dnevnega napora in truda. Ah, v spanju sem pa videl mater, ki je še bolj jokala kot jaz. Vsa naša hiša je bila žalostna. Ah, da bi jih mogel zopet objeti in iti v svojo sobico! . . . »Vstanite, gospodič! Vaši tovariši že gredo k počitku; pojdite, hočem vas spremljati.« Skočil sem na noge in šel s strežnikom Aleksandrom. Bila je bleda mesečina in drevje je žalostno risalo temne sence. Prekrižal sem se in tiho opravil svoje molitve. Postelja mi je stala ob vhodu v spalnico tako, da so morali iti vsi gojenci mimo mene. Slišal sem, kako so se nekateri pogovarjali: Ubog otrok! :< Drugi so mi želeli lahko noč, ali neki večji se mi je roga! in oponašal: , Mama, mama! Gotovo je navihanec videl, da sem zaspal na vrtu in je prislu- škoval, a zdaj se norčuje iz moje tuge. To mi je bilo preveč; padel sem na stol in zopet začel jokati, dokler ni prišel Aleksander, ki me je umiril in uspaval. Že je od-zvonilo za popolno tišino, kar zaslišim tih glas s sosednje postelje: »Lahko noč, dragi Hinko!« «Kdo si?-.< sem vprašal in se vsedel na posteljo. -Kličem se Karlo Tarhetti.s O ti si gotovo dober, in to hočem pisati svoji materi. Lahko noč, dragi Karlo!« Do jutri, ljubi Hinko! Veseli me, da sem blizu tebe.« »Tudi mene, dobri Karlo. Že sem manj žalosten, ker čutim, da boš moj to-iažnik. Z Bogom!« »Z Bogom! < Kako žalostno |e, prebuditi se prvikrat v zavodu. Pogledal sem naokoli; vse Je bilo še tiho. Toda kmalu so se stresli na glas zvonca, ki je gojence zbudil iz sladkega spanja. — Da, resnično sem bil v zavodu. Ni bilo matere, da me zbudi, ni bilo sestre, da mi prinese čašo sladke kave. Kar zaslišim, da me nekdo kliče po imenu, Ah, Karlo!- Stisnil sem mu roko in ga pogledal. Bil je visok, star kakih 14 let, nežnega, plemenitega obraza, živih, črnih oči, iz katerih je sijala vsa plemenitost njegove duše. Bil ie dober, priprost in Ijubez-njiv. Moral sem ga takoj vzljubiti. Pol ure pozneje smo že bili v kapelici. Med svetim opravilom so moji tovariši na glas molili vsakdanje molitve. Malo pred sv. obhajilom pa so zapeli krasno pesem, ki mi je ostala v vednem spominu. Začela se je z besedami: »Marijini otroci smo . . To petje me je globoko ganilo. Z rokami sem si zakril obraz in zaihtel. •Da, Marija!« sem govoril, »zdaj mi bodi ti mati, kajti moja je daleč, daleč. Daj mi Karla za zvestega tovariša, kateremu bom lahko s polnim zaupanjem razodel vse žalosti svojega tužnega srca. Potem sem molil, mnogo molil in zdelo se mi je, da sem v živem razgovoru z Marijo, ki bo mi zdaj edina mati. Okrepčan in potolažen sem se vrnil iz cerkve. Prišedši v učno sobo, so mi takoj odkazali moje mesto. Vsedel sem se in asistenta takoj prosil za papir, da pišem svoji materi. I oda komaj sem začel: »Preljuba moja mati!« že več msem mogel nadaljevati. Naslonil sem se na klop in zopet jokal. VI. Kmalu sem se, kakor je prerokoval ravnatelj, privadil novega načina življenja. Že v otroški dobi čutimo važnost prvega odločnega koraka v bodočnost, že takrat si prizadevamo izobraziti se in se boriti za častno mesto med svetom. V četrtem razredu gimnazije, v katerega sem bil vpisan, sem bil drugi po napredku v učenju. Zato so me neki tovariši imeli za nekaj več, kar mi je bilo seveda zelo ljubo. Pisal sem očetu o svojih prvih uspehih in ga prosil, naj mi zraven nekih potrebščin pošlje tudi veliko volneno pelerino, ki je bila tamkaj v navadi, kajti tudi v zavodu se je čutila hladnost zimske dobe. Medtem sem dobil dve pismi, prvo od očeta, drugo od mamice. Med mnogimi krasnimi besedami očetovega pisma so se nahajale tudi sledeče: »Kdor dobro začne, ta je že polovico dovršil. Zato se, dokler si tamkaj, kjer ti že zdaj ugaja, moraš zavedati, da si le v svojo srečo. Bodi vedno iskren! Pogrešek ponižno priznan, je že napol odpuščen; a oni, ki se z lažjo zakriva, nas stori dvojne krivce pred Bogom, a zaničljive v očeh ljudi, ko se razjasni resnica.« Predobri oče je tudi dodal, da mi hoče vse poslati, tudi pelerino, da si pokrijem ušesa in nos, kot kaka nežna devojčica. Uvidel sem, da se človek ne sme splašiti vsake mušice slabega vremena, posebno deček, ki hoče čez par let s puško na rami stopati na glas vojaške trombe. »Izmed dveh stotin«, mi je pisal nadalje oče, »ki so bili z menoj v zavodu, ni bil nobeden bolan; naša bolnišnica je bila zmiraj prazna. Stara bolničarka Kamila je bila celo zimo v garderobi in krpala nogavice. Pa ako je tudi kdaj kaj >pofalilo« kateremu nežnemu želodčku, — ki ni dobro prebavil lekcije iz slovnice — ni mu nikdar doktor Porro zapisal drugega, kakor čisto govejo juho. Poznal je namreč dobro take hipne bolezni te jih je vedno uspešno zdravil s strogim postom.« Pismo materino pa mi je prineslo več žalostnega kakor veselega. Še vedno se ni potolažila zavoljo moje odsotnosti. Hiša brez mene se ji je zdela le grob, ker sem ji edino le jaz dajal življenje. Ako se kmalu ne povrnem, bo gotovo kmalu umrla. V pismu mi je poslala fotografijo mojih sester in neke druge sličice. Vse to je name tako delovalo, da bi bil skoro utekel iz zavoda. Žaiostna mati! Nisi vedela, da bi me tvoja ljubezen skoro ubila. Jokal sem ves dan do večera. Naposled smo se vsi napotili v spalnico. Ko je zapazil oni, ki se je že enkrat norčeval iz mene, da imam objokane oči, se je začel porogljivo smejati in vpiti: »Mama, mama!« Potem prime rob moje rjuhe, da si navidezno obriše solze, nato pa jo izvleče izpod mojih nog in jo potegne k sebi. Neki tovariš se mu je glasno smejal in mu ploskal. Meni je šinila vsa kri v glavo. Izplačati moram lega neolikanca! Jezno se zakadim v njega, toda on je bil večji in močnejši od mene ter me vrže nazaj na posteljo. No prej kot je prišel asistent, je pritekel Karlo. Brez jeze močno zgrabi tega pre-drzneža za roke ter mu mirno in odločno reče: »Kar delaš, ni pošteno in glej, da se več ne dotakneš Hinka, ki je pod mojim varstvom. A ti, Hinko, mu odpusti!« »Hvala ti, prijatelj!« zakličem v topli hvaležnosti. On me je z nasmehom Ijubez-njivo pogledal, kakor je to bila njegova -navada. Prijatelj iz mladostnih dni se zelo priljubi našemu srcu; opreva nam dušo, kakor solnce greje zemljo, in tako skupno z njim in s pomočjo božjo iščemo dobrega in napredujemo v njem. Pri poslednji šolski skušnji sem bil jaz prvi. 'lo mi je pridobilo spoštovanje vseh mojih tovarišev. To spoštovanje je povečalo tudi to, ker ravno v onem času sem tudi dobil z doma kovčeg z obleko in z da rovi, s katerimi sem si pridobil mnogo prijateljev. Darov sem dobil, ako ne preveč, vendar več, kakor sem jih želel. Čarobni kovčeg je namreč imel v sebi mnogo slaščic in darov vsake vrste. A v priloženem očetovem pismu je bilo med drugim napisano tudi to: »Pošiljam ti te reči, da se malo poveseliš s svojimi prijatelji.« Še zdaj hranim vse očetove liste, ki so tako lepi, da bi jih kar najrajši vse tukaj prepisal. (Dalje.) Gema Galgani. (Dalje.) Osmo poglavje.) Gemina temeljna čednost — priprostost. Potem ko je Gema prišla k Giannini- Zato pa se zdaj lahko pobliže ozremo na jevim, se v njenem zunanjem življenju ni njeno notranje dušno življenje, dogodila nobena znatna sprememba več Od duha svetosti, ki je enako lasten vsem pravičnikom, je treba razločevati duha svetosti, lastnega vsakemu pose'be|. Prvi obstoja v posesti vseh čednosti, kar jih je učil božji Učenik; drugi pa obstoji v tisti čednosti, v kateri se je vsak posameznik posebno odlikoval in ki je kakor duša, temelj in gonilna moč vseh drugih čednosti, Gema se je že iz zgodnje mladosti vadila v vseh čednostih; najlepše pa je bli-ščala na njej njena evangeljska priprostost. To čednost je lažje občutiti, kot pa povedati, v čem da obstoji. Toda če jo le količkaj premišljujemo, pridemo kmalu do zaključka, da je v Bogu kot človeku po-četek, vir in vrhunec vse popolnosti. Bog je v vsakem oziru neskončno popoln, ker je neskončno priprosto, enovito bitje; ker pa obstoji človeška popolnost v kar čim večji podobnosti človeka z Bogom, je tudi duša tem popolnejša, čim bolj je priprosta. Bog torej posvečuje naše duše s tem, da jih dviga v priprostosti, in naše sodelovanje mora stremiti za tem, da izmečemo iz svojega srca vse, kar je neodkritosrčnega, dvojnega, zahrbtnega, kar ne meri naravnost k Bogu .. . Svet sicer ne pozna več te čednosti, a Bog jo ceni, tako visoko ceni, da je vse njegovo srce obrnjeno k onim, ki žive v priprostosti in ima zanje prihranjena najbolj skrita razodenja. »Če ne boste priprosti kakor otroci, ne boste deležni nebeškega kraljestva.« S to lepo primero nam je Jezus Kristus dovolj jasno označil pomen svete evangeljske priprostosti: kristjan mora namreč s krepostnimi vajami doseči, kar dela otrok že po naravi, ohraniti namreč dušo prosto vsake zlobnosti in prekanienosti in vse svoje zmožnosti prostodušno naravnati k pravičnosti. Gema je imela v polni meri in na poseben način to prikuoljivo čednost. Bila je priprosta v mislih, zato niti ni znala o kom kaj slabega »nisliti, naj je slišala ali videla karkoli si že bodi. Imela je neprestano Boga pred očmi in s tega stališča je presojala vse. Njeno dušo je polnila nekaljena jasnost in veden, nespremenljiv mir; vedno poglobljena v Boga, je zrla v njem vse drugo, dobro in slabo, prijetno in neprijetno. Bila je kot srebrno-čisto zrcalo, ki se mu je lahko vsakdo približal, ne da bi ga količkaj zatemnil. Ta prelestni dušni sijaj pa je odseval tudi na zunanje. Njena navzočnost ne samo ni vzbujala zadrege, pač pa je budila v srcih, ki so se ji približala, sveto spoštovanje in toplo zaupljivost in naklonjenost. Zato pa je marsikdo, prevzet in pri-vabljen po njeni angelskočisti prikuplji-vosti, iskal njenih nasvetov v svojih naj-skrivnejših zadevah. Gema je vsakega skromno poslušala, dala kratek odgovor, po potrebi tudi jedrnat opomin, potem pa se takoj zatopila sama vase in ni več mislila na drugo. Bala se je, da bi se ne vmešale kake tuje misli med njeno nebeško razmišljanje, in bi ji ne zmotile ravnega vzleta k Bogu. V svoji priprostosti niti zmožna ni bila samohvale. O. Stanislav trdi, da ni imela nikoli takih misli, kljub prizadevanju hudobnega duha, ki ji je neprestano silil pred oči njene čednosti, njena zatajevanja in dobre lastnosti. Evangeljski: Da, da! ne, ne! katerega se je neprestano držala, je bil kakor tečaj, na katerem je slonelo popolno ravnovesje vsega njenega notranjega in zunanjega življenja. Pohvala ji ni bila nikdar všeč, ker je bila globoko ponižna, in je ni ganila, kakor je tudi nista ganili ne graja, ne žalitev: njej je bilo vse enako, prav tako kakor otrokom, ki še ne znajo razločevati takih stvari, ki posvetnjakom tako hudo mešajo glavo. Kakršno je bilo njeno mišljenje, tako je bilo tudi njeno srce. Tudi tu popoln red, vedrost, odkritosrčnost in čistost. Kdor jo je ljubil, mu je bila hvaležna; in kdor jo je preziral, mu ni znala zameriti. Nič minljivega ni poželela, ničesar iskala, vsled ničesar se ne žalostila, ker prosta vsakega zemeljskega nagnjenja. V strašnih mukah, katere ji je neprestano prizadeval hudobni dub, jo je žalostil edino le strah, da ne bi kdaj Boga žalila, Priprosta v mislih in srcu, bila je taka tudi v besedi. Kakor ni nikdar mislila slabo o kom, pravtako ni znala o nikomer slabo govoriti; s kleščami je bilo treba vleči besede iz nje, pravi neka priča, če je bilo treba kaj takega zvedeti od nje. In taka je bila tudi s svojim dušnim vodnikom. Vprašana kaj o drugih od njega, je odgovarjala kakor mimogrede in le na splošno omenjala stvari, da jo je komaj razumel, zakaj se gre, V pismih pa je take točke označila navadno kar s pikicami, češ: Vi sami sodite o ostalem, ter je takoj neprisiljeno prešla na drugo snov. V govorjenju in pisanju ni marala ni-kakih uvodov, ker se ji je to zdelo potrata časa in nekaka zvijača, da iznenadi tega, ki bere ali posluša. Kako povsem priprosto se pričenjajo njena pisma: »Čujte, mon-signore, kaj se mi je danes pripetilo.« »Gospa grofica, Jezus je rekel, da ste Vi tista, ki mora speljati do konca to sveto delo.« »Moj oče, naj živi Jezus! Poslušajte čudno stvar, ki Vam jo hočem povedati.« Ali ne ugajajo taki in tem podobni izrazi veliko bolj, kot pa vse puhle, prisiljene in neod-kritosrčne ceremonije današnjega sloga? Ista priprostost odseva iz vseh njenih pisem, najbolj še iz onih o. Stanislavu. Nikdar ni razmišljala, kako bi pisala, če bo, kar bo povedala, dobro ali slabo, če bo v njeno hvalo ali grajo, če bo tolmačeno na uma. A ona je ravnala tako, ker je iz kreposti postala dete v ljubezni do svojega Boga. Gemina nenavadna priprostost je bila sad dolgotrajne vaje, zato jo je spremlje-vala vedno in povsod. Priprosta v obleki in noši, priprosta v občevanju, v vsem svojem obnašanju. Na njej ni bilo nič nepotrebnega. V tem oziru je tolmačila besedo preprostost v najožjem pomenu, in je bila zadovoljna z neobhodno potrebnim. V vsej Razglednica iz III. skupine »Vojska v slikah«. dobro ali slabo stran. Ko je pismo končala, ga je zapečatila, ne da bi ga prebrala, in ni sploh več mislila nanj. Če se je včasih pripetilo, da je vsled predobrega srca povzročila kako malo ne-priličnost, ni mogla razumeti, da se ne sme preveč zanesti na ljudi. Mislila je, da so vsi pošteni in preprosti in sme z vsemi ravnati z enakim zaupanjem. In vendar vemo, da je bila Gema nadarjena in bistrega njeni zunanjosti ni bilo nič nenavadnega, izvzemši dostojanstvene resnosti, ki je bila sad njenega neprestanega združenja z Bogom. V cerkvi, kjer je prebila vsak dan dolge ure v vznožju oltarja, je klečala nepremično kakor soha, in nič ni izdajala na zunaj, kar se je godilo tedaj v njeni duši: nič zdihovanj, sploh nobene kretnje, ki bi jo ločila od ostalih vernikov. Če ji je notranji plamen včasih vkresal solze v očeh, i 7** si je takoj zakrila obraz z nalahno na prsi prav posebej iz vsake njene čednosti; vse sklonjeno glavo. Z eno besedo: ta ljubka na njej je dobivalo izraz te lepe in za da-priprostost je odsevala iz vse Geme in še našnje čase tako redke kreposti. Mladenič je na vojsko šel, Svet' rožni venec seboj vzel, Marijo Mater smiljeno, Devico vso brezmadežno. Vojak. Oče je na vojsko šel, Slovo vzel je od otrok, Od svoje žene ljubljene, Od te dežele Štajarske. Naj bi ga zvesto vodila, Sovražnikov ga branila, Zato ji svoje srce dal, Naj bi ji vsikdar zvest ostal. Sin tudi je na vojsko šel, Od svojih vseh slovo vzel, Očeta, ljube matere, Od svoje sestre žalostne. Vojak na zemlji obleži, Pokliče on imena tri, Marijo, svetega Jožefa in smiljenega Jezusa. Marija k njemu pohiti, Njegove rane ohladi, Ga pelje gor v sveti raj, Kjer srečen bo na vekomaj. Še angel var'h pri njem stoji, Proti nebesom ž njim hiti, Za zmago pa mu Jezus da Plačilo raja večnega. M. J. Vojaki i. Spoštovano uredništvo! Kaj, ali še živi in hodi po hišah nekdanji moj znanec »Bogoljub«? Dolgo se že nismo videli in dolgo ga že nisem, čital. Za danes mu imam povedati, da slovenski fantje in možje pogumno gremo v boj za milo očet-njavo. Kaj pa je, kar nas navdaja s pogumom? Kaj nam daje moči, da moremo vztrajati v tem strašnem naporu? Oh, sveta vera je oni vir tolažbe in moči, odkoder zajemamo oni pogum, da stojimo neustrašeno sovražniku nasproti. Da, da! Ko je bilo treba zapustiti prijazni dom, ljubeznive otročiče, dobro ženo in domače, me je trla misel, če pač nikoli več ne bom videl svojih dragih; besede so mi zamrle na ustnicah pri slovesu, bilo je za obupati, pa domislil sem se, da se onkraj groba zopet v lepšem življenju snidemo. Nihče na svetu bi me ne bil mogel utolažiti. Ta misel pa me je navdala z novim pogumom, tako da sem se z veseljem vdal v voljo Najvišjega in šel pogumno v boj. In ko sem se udeleževal strašnih bojev, ko so mi nad glavo letele svinčenke in pokale granate, ko sem bil včasih do smrti utrujen in bolan, kaj misliš dragi »Bogoljub«, kdo je pač bil v teh težkih časih moja pomoč in tolažba? Zopet nihče drug nego naša sveta vera. Kam se naj bi pišejo. bil drugam obrnil, kje drugje pomoči iskal, ko mi nihče ni mogel pomagati? Le misel, da je smrt samo začetek boljšega življenja in da se mi nič zgoditi ne more, če On ne pripusti, ki mi je dal življenje, mi je dajala silno moč in pogum, da sem mogel strašne napore na bojnem polju prenašati. Ta misel me bo spremljala tudi tedaj, ko se bom podal drugič na bojišče, zato se pa tudi nič ne bojim in ne strašim prihodnosti. Najsrečnejšega sem se štel, ker sem rojen in vzgojen v veri katoliški, ki daje tako imenitno tolažbo v najtežavnejših časih, ko človeka vse zapusti in mu sploh nihče pomagati ne more. Pa ne samo jaz, ampak videl sem, da so se tudi premnogi moji tovariši posluževali iste tolažbe ter mnogo molili in iskali pomoči tam, kjer jo je sploh možno dobiti. Ti, predragi »Bogoljub«, razširjaj še naprej po naši lepi slovenski domovini resnice, ki jih uči naša sveta vera, vnemaj srca in jih uči prav ceniti naš največji zaklad! Ljudstvo slovensko pa opominjaj k obilni molitvi in izdatni pokori, da ko pridemo nazaj, se še povečaš in razširiš, da bodeš zahajal v vsako hišo. Zato ti kličem: Na veselo svidenje! Vam preudani A. P. II. Infanterist F. D. z Goriškega piše svojemu župniku: V Ljubljani, dne 16. novembra 1914. Prečastiti gospod župnik! Kakor sem Vam že zadnjikrat obljubil, štejem si v dolžnost, da Vam par vrstic pišem o sedanjih mojih in mojih tovarišev vojnih razmerah, kako čudovito vplivajo na dušno stanje posameznikov. V tej grozni svetovni bitki je mnogo, mnogo ljudi-vojakov čisto spremenilo prejšnje lahkomišljeno življenje; — poprej doma zelo malomarni za molitev, za božje zapovedi in so včasih čisto pozabili na svoje krščanske dolžnosti, so zdaj prišli čisto do jasnega prepričanja, koliko pomaga človeku v veliki sili srčna molitev skesane duše, ki se zaupno obrne do svojega dobrega Stvarnika. Spoznali so svoje zmote in sklenili v bodoče živeti trezno, pošteno in bogoljubno krščansko življenje, — Kako čudovito so bili obvarovani strašne smrti v bojni črti tam v Galiciji — tako da so očitno spoznali božjo previdnost, — da so se krogle njih ogibale in ne oni kroglam. — Kako so oni zahvaljevali Vsemogočnega za rešitev iz največje smrtne nevarnosti, kjer so od vseh strani švigale smrtonosne krogle iz pušk, strojnih pušk in granate in šrapneli iz topov, kjer so bili naskoki mož proti možu na nož (bajonet) in kljub vsemu temu so res zadobili rane, toda ozdravljive, lahke rane. Pripovedoval mi je neki četo-vodja: »Ko smo bili v »švarmliniji« (bojni črti) in je bilo pred nami sovražnikov kot listja in trave, tako da je bilo na enega od nas po 12 sovražnikov, ki so bili dobri strelci. Okoli mene je bilo mnogo Italijanov, kateri so grdo Boga preklinjali in sramotili preč. Devico Marijo. Še dobro niso izgovorili svojih bogokletnih besed, že so bili na grozen način od krogel zadeti in so se zvijali v strašnih smrtnih bridkostih ter umrli v strašni obupnosti, — torej sem videl, kako strašno so bili kaznovani ti zasramovalci Boga in vere. Bilo jih je tudi mnogo takih, kateri so v največjem vojnem metežu na glas molili in milo prosili Boga in prečisto Devico Marijo, da jih milostno reši iz smrtne nevarnosti. Njih in moja molitev ni bila zaman — rešeni smo bili gotove smrti in bili le lahko ranjeni . . ,« Na splošno tako in enako pripoveduje na stotine vojakov-ranjencev in vsak sklene svoje pripovedovanje: »To je storilo za po-boljšanje ljudi več kot vsaka pridiga od najboljšega misijona; človek, kateri enkrat v veliki sili dobi božjo pomoč, ne bo pozabil vse svoje žive dni hvaliti Vsemogočnega za čudovito rešitev,« — Isti vojak — mož poročen — piše danes: V Ljubljani, 7. marca 1915. Prečastiti gospod! Čast mi je naznaniti Vam, da sem prejel Vaše cenjeno pismo od 3. marca t. 1. Preljubi moj prijatelj (oprostite, da Vas tako nazivam), poprej sem bil drugega mnenja, kako da bo ta vojna vplivala na duševno-krepostno in versko življenje, da bo vse prenovljeno in da bo zavladalo čednostno življenje, ali žalibog, da sem se varal. Nasprotno kakor sem pričakoval, se že sedaj godi in če bo to še dolgo trpelo, bo še bolj žalostno, ker vidim, kako na splošno so se sedaj ljudje poži-vinili, ne drže več zakonske zvestobe. To vidim pri vojakih fantih in možeh, da šeste božje zapovedi nimajo več v čislih, izgovarjajo se, da sedaj je vojni čas — in to je žalostno. — Kaj vse se sedaj v tej zmešnjavi godi! Jaz ne vem, kako je pa sedaj v tem oziru pri nas doma; pa kakor vidim in slišim tukaj od vojakov in tudi od civilistov tukaj iz Kranjske, oziroma iz Ljubljane — to je žalostno. Ne vem, ali je tukaj bilo to že v navadi še poprej, ali je razbrzdanje samo sedaj, ko so zakonske mlade ženske že več mesecev same, ker njih možje so na bojišču. — To pa je žalostna resnica. Zato Bog se nas usmili in naj nam da ljubi mir, ker posledice te nesrečne vojske bodo v vseh ozirih žalostne in daleko-sežne ... III. Krščansko vzgojen mladenič, ki je Marijin sin, piše sledeče pismo svoji materi iz Ljubljane, ko se je odpeljal na bojišče v Galicijo: Draga mama! Pošiljam Vam zadnji pozdrav iz tega slovenskega kraja. Do zadnjega smo upali, da nam ne bo treba iti, pa človek obrača, Bog pa obrne. Izročeni božji Vsemogočnosti in Materi božji se odpeljemo v ponedeljek popoldne iz Ljubljane; v katero stran, tega prav nič ne vemo; samo toliko vemo, da se moramo zase in za konje preskrbeti za tri dni. Ta teden bodo že zletele naše granate čez našo mejo; ali na Ruskem ali na Srbskem, sam Bog ve. Naj se zgodi božja volja! Pripravljeni smo na vse. Včasih smo se tako zanimali za vojne dogodke, sedaj pa bom tako srečen, da se bom osebno udeležil tega cirkusa. Morebiti Vam danes zadnjič pišem, ker ne vem, koliko časa bom še vse ude imel. Priporočam vsem, nikar ne žalujte preveč, saj bomo šli v nebesa! Spremljala nas bo Vaša goreča in pobožna molitev, to dobro vem. Zato pa ne glejte toliko na delo in na kmetijo, imejte bolj skrb zase in za svojo dušo; ni se Vam treba udušiti z delom. Čas mi poteka, zato končujem s pre-srčnim pozdravom in priporočam se v molitev. A. U. Spred oltarja v boj. Suknja vojaška telo mi pokriva in ob levici visi bajonet, v srcu moj ljubi Zveličar prebiva, znak je Marijin na prsi pripet. S polnim pogumom grem izpred oltarja za domovino med bojni vihar, v temi, ko zjutraj rudela bo zarja, vodil korak moj bo večni Vladar. On bo oviral morilne granate, da mi telesnih moči ne zdrobe, z mano bo hodil čez polja in trate, v bitkah poguma bo vlival v srce. Krogle, ki bodo po zraku frčale, bo zadržaval z mogočno roko; On bo odbijal sovražne navale, zjasnil nad mano oblačno nebo. Z Jezusom v srcu grem izpred oltarja s polno srčnostjo za Avstrijo v boj. Jezus z junaštvom srce mi razžarja, On bo v ognjenih viharjih z menoj. Limbarski. O lastovke ljubke, hitite v daljave, vsem ljubim domačim nesite pozdrave, pozdravite stokrat vas, kočico, trato in tisočkrat ženko in mamico zlato. Razglednica iz III. skupine »Vojska v slikah«. Glasnik dijaških kongregacij. Virgini virginum vitara! (Devici devic življenje!) Drugi sestanek dijaških kongregacij leta 1914. Sestanek se je vršil v znamenju reformacije in poglobljenja kongregacijskega življenja. Daj Bog in Marija, da se reformacija in poživitev tudi dejanski izvrši. Povabilu kongregacije v zavodu sv. Stanislava so se odzvale vse slov. dijaške kongregacije: iz Ljubljane zunanja in ona v Marijanišču, iz Kranja, Novega mesta, Gorice, Celja, zastopniki dijaštva iz Maribora, ki so ravno takrat snovali svojo kon-gregacijo; prihiteli so celo bratje kongreganisti iz Pazina. 230 sodalov1 je tedaj prebivalo pod gostoljubno streho zavoda sv. Stanislava. Po prihodu 15. julija popoldne so so-dali opravili spoved. Zvečer je bil pozdravni večer. Msgr. dr. J. Gnidovec pozdravi kot rektor zavoda vse došle goste in predlaga za predsednika pozdravnemu večeru g. prof. Kar-dinarja. Po njegovih pozdravnih besedah so pozdravljali zborovalce zastopniki raznih kongregacij: v imenu goriške tovariš Vrtovec; tov. Turk iz Novega mesta je pokazal na pogoj napredka v Marijini družbi, na veselje, ki izvira iz ljubezni do Marije; tov. Tomazin je prinesel pozdrave pazinskih kongreganistov; Celjane je zastopal tov, Mikolič; J. Stabej iz Maribora izraža veselje, ker so se Marijine kongregacije zavzele tudi za abstinenco; načelnik I. kongregacije v zavodu sv, Stanislava, Fr. Kastelic, pozdravi vse zunanje kon-greganiste z željo, da bi sestanek obrodil tisočerih sadov. Pater Pavel Potočnik iz 1 »Sodal« (sodalis) je latinska beseda za »družbenik«. Dijaki bodo večkrat rabili v svojih spisih latinske besede in tako se boste drugi sčasoma brez truda in prav poceni malo latinsko naučili. ■— Op. ured Novega mesta opozori na velik vpliv kongregacij na dijaštvo: »Če ne bi bilo Marijinih kongregacij, bi bilo naše dijaštvo tudi sposobno za sarajevske zločine.« — Zaključili smo prvi večer s skupno večerno molitvijo. * * * Na god karmelske Matere božje, dne 16. julija, so pristopili kongreganisti k sv. obhajilu. Pred drugo sv. mašo ob 8. uri je imel cerkveni govor p. Fl. Ramšak S. J. iz Gorice, ki je govoril o pomenu Marijinih družb. Dijaštvo si po kongregacijah krepi značaj, utrjuje verski čut, dobiva po molitvi in prejemanju sv. zakramentov moči, da more svoje življenje uravnavati po Kristusovih naukih v zasebnem in javnem življenju. Blagor narodu, ki bo dobil tako vzgojene voditelje. Po sv. maši se je pričelo zborovanje, Udeležili so se ga deloma ali ves čas: pre-vzvišeni gospod knezoškof dr. Anton B. Jeglič, msgr. dr. J. Gnidovec, dalje gg.: konz, svetnik prof. dr. F. Perne, duh. svetnik prof. dr. J. Knific, superior p. J. Kun-stelj S. J,, prof. J. Kržišnik, prof. dr. Gr. Pečjak, dr. Fr. Kulovec, dr. Fr, Jerše, prof. Kardinar, p. Valerijan Učak O. T,, pater Ramšak S. J,, p, Pavel Potočnik, prof, VI. Prijatelj, magister Ferd. Kobi, stud, theol. Tom. Klinar in drugi gospodje iz zavoda, med njimi gospoda voditelja kongregacij. Vodil je zborovanje predsednik J, Šolar, VIII., z dvema podpredsednikoma in zapisnikarji. Referatov je bilo 13; bili so skrbno sestavljeni in po večini praktični. Iz referatov se je glasila neka samoobtož-ba. da so zborovale! dosti jasno čutili, kaj v posameznih kongregacijah ni v redu; in to je dober znak zdravega duha, ki veje po njih. Pri prihodnjih sestankih naj bi podrobna debata to še bolj pokazala! 1. Prvi referat: »Kristus in svet« — govoril mesto odsotnega referenta abit. Fr. Rožič — je pokazal nasprotje med Kristusom in svetom v načelih in delih. Predavanje je bilo zelo lepo, skrbno in praktično sestavljeno. 2. »O vzgoji značaja v Marijinih družbah« — Val. Skušek, VIII., iz Novega meta. Na svetu je veliko pomanjkanje značajev; vzgojiti značaje, je namen Marijinih družb. Vzgoja značaja brez samozatajevanja je nemogoča. 3. »Naši ideali in naše življenje« — Piščanec, VIII., Gorica. Naše življenje mora biti v skladu z našimi ideali. 4. »Kakšni smo?« — Abit. Fr. Belec iz Št. Vida je s tem predavanjem zadel najbolj v živo. Nič ni popolnega na svetu, tudi kongregacija ne. To nas pa ne sme ovirati, da ne bi stremili za popolnostjo. Popolnosti se bo pa kongregacija bližala, če bodo kongreganisti njena pravila dobro poznali in izvrševali, zlasti pridno prejemali sv. zakramente, se udeleževali sv. maše, se v cerkvi lepo vedli. Predavatelj biča opuščanje molitve, ne-sinovsko obnašanje do staršev, prevzetnost do tovarišev, čutna prijateljstva, »petošolsko zaljubljenost«, strah pred ljudmi, pohajanje v gostilno, zanemarjanje stanovske dolžnosti — študija. 5. »E v h a r i s t i j a je duša k o n -g r e g a c i j e« — Fr. Koretič, VI., Novo mesto. »Pogostno sv. obhajilo!« bodi bojni klic kongregacij. Po govoru se je razvila precej živahna debata. P. superior J. Kunstelj S. J. poroča o slabem obnašanju zunanjih dijakov v cerkvi: ne rabijo blagoslovljene vode, genufleks, znamenje sv. križa — vse za nič; dalje slaba priprava za spoved, malo ali nič priprave in zahvale pri sv. obhajilu. Treba jih je vneti za pogostno sveto obhajilo, P. Ramšak priporoča branje ev-harističnih spisov. P. Valerijan Učak poroča, kako obiskujejo cerkev dijaki v Ljubljani: glavna stvar je sv. Anton — za dobre rede — na sv. Rešnje Telo pa skoraj pozabijo. Vpeljala se bo posebna bratovščina za vsakdanje obiskovanje sv. Reš. Telesa. Manjka nam pripravnih molitveni-kov. (Zdaj je nekoliko ustreženo z novo izdajo »Večnega življenja«.) Kar se tiče zavoda, izjavi gospod rektor na vprašanje tov. abit. Belca, da se lahko vsak prost čas porabi za adoracijo; če kdo želi med študijem adorirati, se mu tudi ne bo branilo. 6. »N a š veliki sovražnik« — Vrtovec, VIII., Gorica. Naš veliki sovražnik je nestalnost, nestanovitnost. Kje dobimo izdatno orožje zoper tega sovražnika, je pokazalo predavanje. 7. »E v h a r i s t i j a in dijak« — Mikolič, VIII., Celje. 8. »Katoliška načela o narodnosti« — Aljančič, Ljubljana. Pri debati poda tov. abit. Tomazin iz Pazina zgled, kako nasprotni abiturijentje delajo za narod v Istri. Popoldne se je udeležil zborovanja presvetli gospod knezoškof ljubljanski, ki so ga zborovalci s ponovnim aplavzom navdušeno pozdravili. 9. »D j a č k a misija u prazni-c i m a« — Ant. Iveša, VIII., Pazin. Podal je referent mnogo lepih misli in načinov, kako lahko katoliški dijak v počitnicah vrši lepo apostolsko delo med narodom: v društvih, z agitacijo za dobre časopise in knjige, zlasti pa z zglednim življenjem, s pogostnim prejemanjem sv. obhajila. Najprej pa moramo dijaki skrbeti za to, da sami sebe kolikor mogoče izobrazimo. Oziral se je predavatelj na hrvaške in slovenske razmere. Pri debati priporoča p. Ramšak S. J. preosnovano Leonovo družbo. Tov. Rihar iz Ljubljane priporoča telovadbo kot jo goji slovenski »Orel«. Preden se je Presvetli poslovil, je pohvalil hrvaško predavanje in govoril o pomenu Marijinih družb za naše stoletje. Marijine družbe so rešile naše prednike protestantizma, tudi sedaj so možje-kon-greganisti naša najboljša nada. 10. »0 branju spisov« — Ravnikar K., Ljubljana. Prevažno vprašanje, kaj naj beremo in kako naj beremo? Ne berimo samo knjig posvetne vsebine, ampak tudi nabožne. Berimo s papirjem in svinčnikom v roki in ekscerpirajmo lepa mesta. Delajmo za lasten kongregacij-ski list. Nato se je razvila živahna debata o kongregacijskem glasilu, kot so ga kongreganisti že lansko leto želeli. Na samostojno glasilo ne moremo misliti. Nekateri so bili za »Mentor«, drugi za > Bogoljub«. Zedinili smo se, da poprosimo »Bogoljub« za skromen kotiček. 11. »M i s i j o n i na Balkanu in Slovenci« — Edv. Ferjančič, V., Št. Vid. Poudarjalo se je v debati, da se ne gre toliko za to, da bi dijaki zdaj financi-jelno podpirali misijone, ampak v prvi vrsti za to, da se zbudi zanimanje za misi- jonsko idejo. Poučimo ljudi o Apostolstvu sv, Cirila in Metoda, študirajmo življenje sv. bratov, zakaj sta tako velika itd. 12. »Dijak kongreganist — abstinent« — Jak. Šolar, VIII., Ljubljana. 13. »Zmernost ali z d r ž n o s t (abstinenca)?« — F. Kastelic, VIL, Št, Vid. Obe predavanji sta pokazali, da je abstinenca močan faktor pri samovzgoji. Eno najpotrebnejših in najhvaležnejših del je delo za treznost med narodom, kar bomo dosegli najložje, če besedo podpremo z zgledom lastne zdržnosti. Pri debati, ki se je živahno nadaljevala še po večerji, je tov, Stabej podal mnogo splošnih in statističnih podatkov o razvoju abstinenčnega gibanja med dija-štvom. Predavanji nista bili brez uspeha, ker se je še isti večer mnogo dijakov na novo prijavilo za abstinenco. Nato so se prebrale resolucije. Z zahvalo Jezusu in Mariji, z zahvalo vodstvu zavoda in gospodom, ki so si stekli zaslug za skupne kongregacijske sestanke, z absolutorijem referentom in predsedniku smo zaključili zborovanje in z družbeno molitvijo končali lepi dan. Abit. A. Gornik, št. Vid, * * * Resolucije, sprejete na 2. sestanku 16. julija 1914. I, 1. G. urednika »Bogoljuba« prosimo, da nam da v »Bogoljubu« poseben kotiček za »Glasnik dijaških kongregacij«. 2. »Bogoljuba« naj pride, če mogoče, vsaj na tri ude po en izvod. 3. Vsaka kongregacija naj pazi na to, da goje kongreganisti pred vsem znanstven študij in ne samo beletristike. Vsem brez izjeme se priporoča srednješolski list »Mentor«, višjegimnazijcem še posebe »Zora« in publikacije »Leonove družbe« (»Čas« itd.) in hrvatska lista: »Hrvatska Straža« in »Luč«. 1. Na obletnico 20, decembra, ko je izšel dekret o pogostnem sv, obhajilu, imajo po lanskem sklepu kongregacije skupno sv, obhajilo, 2. Kongreganisti naj pazijo, da tudi v počitnicah vsaj tolikokrat prejmejo sveto obhajilo, kot to zahtevajo družbena pravila. 3. Pri vseh dijaških kongregacijah naj se vpelje navada, da se po skupnem svetem obhajilu opravi molitev za milost vsakdanjega sv. obhajila. (Molitev ob evharisti-čni tridnevnici.) 4. Danes trdno sklepamo, da hočemo od zdaj naprej kolikor mogoče pogosto obiskovati Jezusa v sv. Rešnjem Telesu, pobožno se udeleževati sv. maše, pogosto prejemati sv. obhajilo ter razširjati evha-ristično idejo. III. Vsaka kongregacija naj ustanovi misijonski odsek, če tega ne more, naj vpelje vsaj »Apostolstvo sv, Cirila in Metoda«, IV. 1. V vsaki kongregaciji naj ustanove abstinenčni odsek, prirejajo štirinajstdnevne prijateljske sestanke in od časa do časa večje sestanke, h katerim naj se vabijo tudi neudje. 2. V kolikor mogoče velikem številu naj se naročajo na abstinenčno glasilo »Zlato dobo«; na tri ude naj pride vsaj en izvod. 3. Abstinentje naj se varujejo tudi nikotina (tobaka). V. Ker se slišijo upravičene tožbe, da tudi katoliško dijaštvo premalo študira, zato so zastopniki kongregacij sklenili, da bodo v svrho kontrole poročali o seme-stralnih uspehih v Št. Vid. VI. Vsako leto naj se na sestanku dijaških kongregacij prebero resolucije zadnjega sestanka ter se izpraša vest, kako so se te resolucije izvrševale. Nekaj misli pri odhodu k vojakom. Dolgo so se že pripravljali narodi na in vedno potrebnejša in neizogibnejša je siloviti bojni ples, ki je završal lani po vsej postajala kloaka, po kateri se izteka vsa Evropi, po vsem svetu. Dosti se je že na- gniloba celega stoletja — vojna. In kako bralo v teku desetletij gnjilobe in smradu nenadoma je prihrumela nevihta! Presto- 8* lonaslednikov umor se mi zdi prvi strel svetovne vojne, klic, da naj domovina maščuje njegovo smrt. In sedaj kliče cesar tudi nas, da se postavimo sovražniku v bran in mu pokažemo svojo moč. In mi kot zvesti podaniki svojega vladarja — saj pravi pesnik Ko-seski, da »hrib se omaje in dol, zvestoba Slovencu ne gane« — slušamo z veseljem ta klic ter brez strahu in trepeta odhajamo na polje časti in slave. Težko nas bodo pogrešali stariši, domači, tovariši, pogrešala nas bo tudi Marijina družba. Koliko lepih ciljev in osnutkov, ki smo jih še hoteli uresničiti, smo imeli v srcih, toda sredi dela in uresničevanja namenov nas zgrabi val vojne, prekriža s kruto roko naše načrte, in pustiti moramo vse, kar nam je bilo ljubo in drago, in oditi tja, kjer vlada razdejanje in smrt... Kako prijetno je bilo življenje v kon-gregaciji! Vedno se je skrbelo, da je bilo poleg pouka tudi dovolj zabave, »utile et dulce«, vsega je bilo v obilni meri. Izpolnjevali in vzgojevali smo se v prvi vrsti v verskem življenju, pa tudi v vednostih in znanostih in v petju ter igranju na razne instrumente. Kako bujno je bilo življenje v kongregacijski dvorani — pa minilo je za nas vse, zapustiti moramo vse in oditi v bojni hrum ,. . Kongregacija v Novem mestu je priredila dne 22. februarja onim, ki odidejo k vojakom, poslovilen večer. V dvorani so zapeli in zaigrali tovariši kongreganisti nam za odhodnico nekaj komadov in se poslovili od nas v toplih besedah. Nato smo se podali v družbeno kapelo, kjer nam je preč. gospod voditelj p. Pavel položil pred odhodom na srce nekaj lepih naukov za življenje, posebno zu življenje pri vojakih in dal na pot vsakemu darilo, ki edino more koristiti, ki edino ima veljavo posebno za Marijinega sina v vojski — blagoslovljeno svetinjico in rožni venec. Kaj nam koristi v vojski denar, kaj druge posvetne reči? — Molitev, ta edino je, kar nas more rešiti, kar nam more vlivati v srce blage tolažbe in veselja. Znano je, kako velika nevarnost preti poštenemu, neizkušenemu mladeniču v vojaškem stanu. Tam se zberejo mladeniči z vseh strani, mnogi že pokvarjeni in oropani najlepše cvetke mladega življenja — svete čistosti in nedolžnosti. In taka slaba tovarišija ima lahko najslabše posledice za mladega, neizkušenega človeka. Saj navedemo lahko zgledov, kolikor jih hočemo, kam pripelje človeka slaba družba. in pri vojakih je nevarnost še — lahko rečemo — največja, ker nima mladenič pravega nadzorstva, nima blage matere, ki bi čuvala nad njim in ga varovala strupa v tem okuženem vzduhu, ki preti pravtako uničiti njegovo dušo kot njegovo telo. Težko se je mlademu človeku upirati po-gubonosnemu vplivu slabe družbe, ki ga obdaja noč in dan. Kje pa naj dobi mladenič ono moč, s katero more nasprotovati vplivu te zastrupljene, pokvarjene družbe? Prvi in najmočnejši vir te moči je pre-sveta Evharistija, bogata, neizčrpna zakladnica za vse, ki so trudni in obteženi, ki potrebujejo tolažbe in okrepčila. Pre-sveta Evharistija nam daje moč, da se moremo braniti zla, da moremo vdano in potrpežljivo prenašati vse težave in bridkosti vojaškega stanu, posebno sedaj v dobi vojske. Ona nam daje pogum, da moremo kot zvesti sinovi svoje domovine in svojega vladarja hrabro in neustrašeno iti na polje slave in tam — če je tako božja volja — tudi preliti kri za svojo domovino. Ne bomo se bali smrti, ako se bomo pogostokrat zatekali k temu viru tolažbe, ampak bomo gledali smrti neustrašeno v oči. Toda na bojišču ne bomo v stanu prejemati večkrat sv. obhajila, zato pa se moremo zateči k drugemu viru tolažbe, poguma in vztrajnosti — k naši materi Mariji, ki še nikogar ni zapustila, ki je pri-bežal k njej in se podal pod njeno varstvo. Vroča in vztrajna molitev nam bo vlivala v srce tolažbe v teh težkih dneh preskuš-nje in dajala pogum, da bomo hrabri voj-niki za čast in slavo domovine. Posebno molitev sv. rožnega venca nam bo ob vsaki priliki, v vseh prostih urah na bojišču edino okrepčilo po mnogih, včasih nečloveških naporih. Dosti imamo zgledov v zgodovini, kako so najhrabrejši in najpogumnejši vojaki in vojskovodje črpali iz molitve pogum, vztrajnost in tolažbo. Naj omenim samo slavnega vojskovodja in zmagalca Radeckega, ki je ob vsaki priliki prebiral jagode na svojem rožnem vencu. In če se ta veliki mož ni sramoval molitve, ali se je bomo mi? — Četudi nas bodo tovariši zasmehovali, ne ozirajmo se na to, odpustimo jim velikodušno in molimo vztrajno dalje. Kajti neštevilne skušnje nas uče, da so v vojski prav tisti, ki so molitev in sveto vero najbolj zasmehovali, spoznali prav kmalu vrednost molitve in se jo naučili ceniti. Ne brigajmo se torej za njihova zasmehovanja, saj pride kmalu čas, ko se bodo tudi oni še radi zatekali k svojemu Bogu in Devici Mariji. Pokažimo torej povsod, redno in vedno, da smo vredni sinovi Marijini, da se ne sramujemo tega imena, ampak da smo ponosni nanj, in tudi ona nam bo pokazala, da je res naša mati, mati, ki ne zapusti svojega sinu v težavah in bridkostih, f Ivan Žalost stiska solze iz oči, ko stiska pero črnilo, da zapiše spominsko besedo padlemu vojaku-kongreganistu. Kongregaciji višjegimnazijcev v zavodu sv. Stanislava je ugrabila smrt prvega sodala. Posegla je v vrsto najboljših. Padel je Ivan Plevnik na polju časti, in tuja zemlja mu je naklonila hladen grob, V tihoti zavoda se je razvil blagi deček v junaka po telesu, saj mu skoraj ni bilo para med vrstniki, a junaka tudi po duši, S telesno močjo je razvil v sebi dušno moč, ki je z nio razpolagal, ko je zapustil mirne prostore zavoda, Trdna je bila ta moč: svet mu je ni mogel vzeti. Z vstrajno pridnostjo si je, izboren matematik, priboril pri maturi odlično spričevalo leta 1913. in nato kot enoletni prostovoljec stopil v cesarsko službo z namenom, da stopi pozneje kot duhovnik v svetišče Gospodovo. Abstinent je bil tudi v vojaški suknji, in tudi naporne vaje tik pred izbruhom vojne vihre ga r.iso primorale, da bi segel po vinski kupici. Delal je čast zavodu, v katerem si je bil izobraževal duha in srce. Vsi, s katerimi je prišel kot vojak v stik, so ga vzljubili kot pie- ampak mu stoji vedno na strani in čuje nad njim kot naša najboljša mati. Bodimo ponosni, da smo vredni biti sinovi Marijini, da imamo tako blago mater, ki nas ne bo zapustila v sili, ampak nam bo vlivala v dušo tolažbo in pogum, da bomo vedno z veseljem pripravljeni stopiti pred božji sodnji stol po plačilo! Franjo Poljanec. Plevnik. menitega, dušno in telesno lepega, značajnega mladeniča. Značajen krščanski mladenič je bil, ker je bil dober kongreganist. Prva njegova pot po maturi od zelene mize mu je bila — v kongregacijsko kapelo ... Ako si prišel ob lanskih julijskih popoldnevih v mestno župno cerkev v Postojni, si lahko opazil brhkega vojaka zatopljenega v molitev — pred oltarjem Matere božje: bil je naš Plevnik. Ako si ga potem vprašal, kakšno je življenje pri vojakih, se mu je zresnil veseli obraz: »Ni lepo, ne. Pa slabim vplivom in zgledom se lahko izognem, saj ni treba, da bi se ga udeleževal.« 8. decembra 1913 je še poslal »Renova-tio«, obnovitev posvečenja, 8. decembra leta 1914---- Upamo, da je tudi zdaj v Marijini družbi. Solze pretakajo za njim njegovi domači, razžalostil se je zavod ob smrti nekdanjega gojenca, kongregacija objokuje smrt pridnega kongreganista. — Zavod je molil zanj pri slovesni črni maši dne 16, januarja 1915, v kon-gregacijski kapeli pa se je zmolilo 80 rožnih vencev, ki jih je kongregacija v duhu položila na njegov grob, Pax! L Kovač, Dekliški venec. Marijina hčerka! Kako hrepeniš po njem, kajne? Po lepem velikonočnem jutru hrepeniš, jutru, najlepšem v letu. In veseliš se že ginijive velikonočne procesije, ko boš stopala v krogu svojih sodružbenic za vstalim Zveli-čarjem ,.. »Aleluja, aleluja!« ti bo drhtelo srce blažene sreče ... Le hrepeni po tem velikonočnem jutru, le veseli se ga, saj velikonočno jutro ima Marijinim hčerkam marsikaj povedati. >Kaj pa naj bi imelo velikonočno jutro opraviti z Marijino družbo?« vprašuješ. Pa glej! Toliko si že slišala o vzvišenosti Kristusovega vstajenja, tolikokrat ti je že šlo k srcu to nepopisno zmagoslavje Jezusovo nad njegovimi krutimi sovražniki. Tolikokrat si se že škodoželjno posmehnila onemoglosti na tla padajočih stražnikov, tolikokrat se že veselila radostnega svidenja apostolov z Jezusom. Tolikokrat že! .,, Pa na ženske velikonočnega jutra si se že kdaj spomnila? Ali te kot dekleta nič ne zanimajo Marija Magdalena, Marija Salome in Marija Jako p o v a, ki so bile v tako obilni meri deležne blagoslova in sreče velikonočnega jutra? Te tri so Marijinim družbenicam najboljše vzornice. Marijinim družbenicam, pravim, ker so bile te tri v pravem pomenu besede družabnice Marijine: Veliki teden, teden žalosti in bolesti, za Marijo najgroz-nejši teden. Skoro od vseh je zapuščena, celo apostoli so se večinoma poskrili, a te svete ženske so v uri trpljenja močnejše, vstrajajo pri Mariji, v njeni družbi. Tolažijo jo v bolečinah pod križem, podpirajo jo pri smrti njenega Sina, pomagajo ji sneti mrtvega Zveličarja, pomagajo pri pokopu. Da, še potem obiskujejo njegov grob. Kako jim bo to plačala Marija? — Bogato! Kdaj jim bo povrnil Jezus? — Na velikonočno jutro, V prvih urah tega jutra gredo te tri Marije h grobu, s seboj neso dišave, da bi Jezusa mazilile. Niti kamen ob grobu jih ne straši. Njih ljubezen je močnejša od skale . , . V strahu in trepetajočem hrepenenju se bližajo grobu. Kakšno presenečenje! Rajska svetloba! Angel! »Ni ga tu! Vstal je.« Začudenje. Magdalena hiti k apostolom: »Vzeli so Gospoda iz groba, in ne vemo, kam so ga položili« in se trepetajoč vrne iskat Gospoda. In res! Najde ga, prikaže se ji. Njegov mili, v srce segajoči glas »Marija«! Pade mu k nogam, oklene se ga vsklika-joč: »Rabboni, Učenik« ... Že so tu še Marija Salome in Marija Jakopova. Jezus jim gre nasproti, se jim da spoznati: » Ne bojte se!« Tako je plačal Jezus družabnicam svoje matere in svojim častilkam. Odlikovane po vstajenju — prve. Srečne! « • * Marijina hčerka! Kakšna čuvstva te navdajajo ob teh spominih? Kajne, občudovanje teh svetih žensk. Ali bi ne hrepenela tudi ti po podobni sreči? Zato pa posnemaj jih! Naj ti bodo vzor, naj ti bodo v zgled. Poslušaj jih, kaj ti govore doli z nebes, poslušaj, kaj ti govore velikonočno jutro iz rajskih višin: »Aleluja! Hčerka Marijina! Aleluja! Kako se veselimo, da smo bile na zemlji tako blizu Marije, da smo ji stale ob strani v njenih najtežjih urah. Težave in bridkosti nas niso mogle ločiti od njene družbe. Tudi ti, hčerka Marijina, le vstrajaj, le vstrajaj v Marijini družbi! Tudi, če ti je to kda' težko. Tudi če se ti zde pravila kdaj prestroga, pretežka. Vstrajaj! Bodi močna! Posebno takrat, ko te vabi svet in njegova ničemurnost. Tudi za nas bi bilo v tistih dneh bolj udobno doma, ko pod križem ,.. A Marijo smo tako ljubile, nismo je mogle zapustiti. Vstrajale smo. Zato smo pa tudi preživele vso nebeško slast velikonočnega jutra. Aleluja! In še sedaj se tu v nebesih tega veselimo in našega veselja ne bo konec. Aleluja! Vstrajaj, Marijina hčerka, premaguj se, bodi zvesta, zvesta do groba, da boš mogla na vse veke prepevati enkrat tu v nebesih, združena z nami, Aleluja, aleluja .. ,« Hčerka Marijina! Ali razumeš sedaj govor velikonočnega jutra? Težkim tvojim uram velja. Tvojim skušnjavam. Takrat se Marije najbolj okleni! Marije in njene družbe. Tudi družbenic, dobrih družbenic se okleni in drži trdno z njimi, kakor te tri Marije. Ako bi jih ne bilo vezalo sveto prijateljstvo, bi gotovo ne bile šle lepo skupno h grobu velikonočno jutro in bi seveda tudi Jezusa ne bile videle. O, kaj vse napravi dobra tovarišija, poštena druščina, srčno pravo prijateljstvo. Vse to najdeš v Marijini družbi. In še nekaj, ko smo ravno pri jutranjem obisku Jezusovega groba. Posnemaj Magdaleno, Salomo in Marijo Jakopovo in hodi iskat svojega Gospoda že zgodaj zjutraj. Najdeš ga gotovo pri sv. maši. Marijina hčerka in vsakdanja ali vsaj pogostna sv. maša si ne smeta biti tuji, . . A tudi drugače, čez dan, kadar imaš priliko. Ne boj se! Kamen groba je še vedno odvaljen, dohod k tabernakelju vedno prost, v grobu tabernakelja pa je tvoj Jezus. Tudi angeli stoje ob njem, kakor velikonočno jutro. Da, angeli! In še en angel je, ki tako hrepeni po tvojih obiskih Najsvetejšega, to je tvoj angel v a -r i h. Glej! Cel dan je pri tebi, varuje te, vodi te, vsako sveto željo ti izpolni, s teboj gre na polje, v gozd, tako dober je! Zakaj bi mu tudi ti ne spolnila kdaj njegove najsrčnejše želje? On želi in hrepeni kot angel po svojem Bogu, hrepeni po tabernakelju, kjer molijo noč in dan njegovi angelski tovariši. Daj, hčerka Marijina, napravi večkrat svojemu angelu varihu to nebeško veselje, da greš večkrat obiskat sv, Rešnje Telo v cerkev, da ga tako obišče tudi dobri tvoj angel. Verjemi mi, da te bo v zahvalo tem raje in zvestejše varoval. Kako bo Jezus vsakega tvojega obiska vesel! Kakor je milo zaklical Magdaleni »Marija«, tako bo njegovo Srce zadrhtelo ob tvojem pogledu in v duhu zaklicalo milo in sladko: »Hčerka Marijina«, ti pa padi k njegovim nogam in vsklikni: »Rab-boni, Učenik!«... In učil te bo, kakšna mora biti dobra in zvesta Marijina druž-benica. Hčerka Marijina! Sprejmi te misli v spomin na velikonoč. Preživi srečno velikonočno jutro. Tvoja velikonočna procesija naj te pripelje bližje Jezusu, seveda po Mariji, — Vse za Jezusa po Mariji! — Vesele praznike! Aleluja! J, G. Nedolžnosti. O kako lepa si, mila nedolžnost, krasna kot belega limbarja cvet! Moje oko se ob tebi raduje, tebe moj duh občuduje zavzet. O kako krasna! Kot jutranja zarja čisto kristalno je tvoje oko! Niti ne slutiš propalosti črne, kamor se svet pogrezuje tako. O kako srečna si! Jezus te ljubi, skoro te k sebi popelje vesel, gori med angelov rajskimi zbori duh tvoj na veke mu slavo bo pel. j* Frančiška Cundrč. f Iv?n Plevnik. j Frančiška Cundrč. barija je torej uslišala tvojo iskreno prošnjo, ki si jo tolikrat ponavljala tam ob ljubki kapelici lurške Marije: »Tu moj duh na vse pozabi, v rajske odhiti vrtove ... O saj hoče k Tebi, Mati, steri tesne mu okove ...« V soboto, dne 26. januarja 1915 si bila nenadoma odpoklicana v večnost. V par urah si prestala smrtni boj, z nasmehom na ustnih je odplavala tvoja duša v naročje nebeške Matere. Trdno upam, da je Marija uslišala tvojo željo: »V Tebe upam, da tedaj ko vtihne pesem moja, Ti popelješ me s seboj, da tam nadaljevala bo v nebesih vekomaj se lepša pesem moja.« Blagor tebi! Toda, ali nismo vsi ustvarjeni za srečo? Da, vsi, le iskati je ne znamo. Naj torej v sledečih vrsticah pokažem pota, po katerih si ti hodila, dokler nisi mirno prijadrala v nebeško pristanišče. Naj pokažem tvojim vrstnicam v nekaterih slikah tvoje življenje in hrepenenje, tvoje boje in trpljenje, tvoje lepe vzore, ki si jim posvetila svoje srce . ,. Naj te vrstice povedo, kje si iskala svoje sreče in kje si jo končno tudi našla, 1. »Bogoljubova« sotrudnica. Kaj pa to pomeni? Pokojna Frančiška je bila izredno nadarjeno dekle, imelo je globoko čuteče srce. To pričajo njene pesmi, ki jih je »Bogoljub« objavil do trideset. Kmečko dekle, ki je dovršila samo ljudsko šolo v Gorjah, pa se povzpne tako, da pridejo njene pesmi v javnost, to ni karsibodi. Da, marsikatero pesem je objavil »Bogoljub«, ki je potekla izpod njenega peresa. Svoje ime je svetu prikrivala. Če pogledaš, dragi bralec, v zadnjih petih ali šestih letnikih »Bogoljuba« pesmi s podpisom Marijina hči, Franica, C., ali pa nekatere tudi brez podpisa, vedi, da bereš njene pesmi. Videl boš pa tudi, da te pesmi niso samo igrača, ampak boš našel v njih dovolj lepih misli, dovolj klenih zrn. Kje pa dobi dekle na kmetih toliko časa, da se ukvarja s takimi rečmi? Gotovo mora delo pri tem trpeti. Prijatelj, ni res. Pokojnica je bila in je ostala do smrti pridna delavka. Ali takole v nedeljo po- poldne, ob praznikih popoldne, pozimi, ko težje delo počiva, takrat porablja vse proste ure za svoje pesmi, sklada nove, stare popravlja in pili, da najdejo milost pri uredniku. V tej v resnici nedolžni zabavi išče svojega miru in svojega veselja. Slovenske dekleta, ki to-le berete! Ali bi ne bile prav, da tudi ve postanete sotrudnice pri »Bogoljubu«! Ne sicer v tem pomenu, kot je bila pokojnica, sicer se bo urednik preveč prevzel, saj se že tako v zadnji številki hvali, kako dobro se mu godi. Vsaka tudi ne zna za »Bogoljuba« pisati, vsaka ga pa lahko zna naročiti in brati. Pa tudi mora ga! »Bogoljub« je tvoje orožje, je tvoja bramba, tvoje zavetje. 2. Vdana v voljo božjo. Človeku se ne zgodi vselej, kar želi. Zato toliko ljudi toži, kako so nesrečni, zato jih toliko obupava, zato toliko samo-umorov ... Pokojna Franica si je tudi zaželela miru in tihote v skromni samostanski celici. Sama o sebi poje: »Rahla kot snežinka bela tihi mir sem zaželela, da srce se vpokoji.« Toda ta želja se ji ni uresničila. Domači pravijo, da jo potrebujejo pri delu in tudi Bog sam je precej jasno pokazal, da mu ta dar ni všeč, kajti pošlje ji bolezen, ki ji je za vedno zaprla samostanska vrata. Težko je vdati se v voljo drugih, težko je gledati najlepše nade svojega srca strte, uničene , . , Ali pokojnica radi tega ni ne- voljna. Vdano v voljo Najvišjega govori njeno srce: »Tvoja volja se mi zgodi, Ti stopinje moje vodi, kar Ti hočeš, hočem jaz. Nikdar nočem več tarnati, voljno hočem spolnovati Tvoje volje svet ukaz.« Vi moderni junaki s pištolami in revolverji, vi, ki svoj obup perete v hladnih valovih naših voda, vi, ki vsled strtih nad ne morete, nočete več živeti, pridite in povejte mi odkritosrčno: Ali je večje junaštvo svoje gorje vdano prenašati ali pred njim bežati! Kdo je na vojski odlikovan, tisti, ki beži, ali tisti, ki se ne straši nobene nevarnosti! In kje je tista moč, ki te drži kvišku, da ne omagaš pod težo udarcev, da se ne zgrudiš pod trdo roko krute usode, kakor praviš? Glej, to moč ti da sveta vera. Moderni svet pa nima vere, zato tudi nima junakov. Sveta vera ti kaže na križ, kaže Kristusa, kaže njegovo trpljenje, njegovo zmago. Tudi naša pesnica se zagleda v križ, tam najde moči, tam zaupanja za nove boje, za nove zmage. »0 sveti križ Kristusov! Palica bodi, ki nanjo opira se zemlje trpin! Svetilka človeštvu, ki zbegano blodi, razjasni mu zmote noči in temin! Kdor nate pogled svoj zaupljivo upira ne straši ga žalost in stiske naval; na Golgati tukaj pod križem umira, po smrti pod križem zmagovalnim bo stal.« (Dalje.) Ne na ponočevanje! Dragi »Bogoljub«! Že večkrat si pisal o ponočnem čuvanju pri mrličih, koliko nevarnosti da je pri takih čuvanjih za dekleta. Pa prav si imel, prijatelj moj. Res je. Mnogo Marijinih deklet je zašlo že na kriva pota pri takih slučajih. Ljuba Marijina hčerka! Danes te hočem opozoriti na neko drugo ponočevanje, ki je še veliko bolj nevarno. To ponočevanje, na katero te danes opozorim, je pa skrajno nedostojno. Mislim namreč na po-nočevanja pri kuhanju žganja. Tega niti ne morem povedati, kaj se tam vse godi, če so dekleta zraven. Fantje že tako in tako radi ponočujejo in svoje nerodnosti uganjajo po vasi. Če jim diši pa žganjarna in ako so še dekleta notri, no potem se pa samoobsebi razume, da so popolnoma goreči za vse grešne stvari. Gospodarji odidejo navadno spat, pa pustijo svojo hčer ali sina samega pri žganju za čuvaja. No, potem pridejo še sosedovi fantje in dekleta, če so starši tako zaslepljeni, da jih puste. In zdaj pijejo ta strup in povrhu še vino, potem so pa popolnoma omamljeni po alkoholu in se gode žalibog tako žalostne reči. Oh, Marijina hči, ne hodi k takemu po-nočevanju! In če si tudi mogoče na službi, da bi bila primorana ostajati sama brez nadzorstva staršev, nikakor ne ostajaj! Rajši službo zgubiti, kakor pa nedolžnost prodati! Še veliko manj pa ne ponočuj pri sosedu! To je pa popolnoma nesramno za vsako dekle. Kajti če si prej še tako dobra in si misliš, da ne boš nič slabega storila, veruj, da to ne bo dobro nate vplivalo, ampak jako slabo. Pri takih prilikah se nič takega ne govori, niti ne dela, da bi bilo Bogu všeč. Zato pa, če si še tako pobožna, brez nespodobnih misli in žeija ne boš ostala; pa ne samo za tisto noč, ampak tudi še zanaprej te bodo nadlegovale. Mogoče boš zašla v tfrešno zna- nje, kar ima kakor veš, zelo slabe posledice. Torej Marijina hči, tudi tega ponočevanja se ogibaj, in srečna boš! Oh to žganje! Ne jemlje samo telesu moči, ampak tudi nedolžne duše mori. Pregled Marijinih družb ljubljanske škofije. Dekanija: Radoijica. Dekanijski vodnik: kanonik-dekan Janez Novak v Radoljici. Število Marijinih družb: 41, članov: 2355, Marijin vrtec: 470. Družba: Ustanov, leto: št. Marijin vrtec: dečki deklice Radoljica . . . . ..... za dekleta 1900 62 Begunj e...... ..... za dekleta ? 67 Bled........ 1898 74 54 Boh. Bela..... ..... za dekleta 1899 34 32 36 68 Boh. Bistrica . . ..... za dekleta 1900 87 Breznica..... ..... za dekleta 1899 120 Dobrava ..... za dekleta » zene 1904 1904 35 13 48 Dovje....... 1902 63 31 60 91 za mladeniče 1899 18 32 Lrorj e ..... » dekleta 1899 124 142 za mladeniče 1898 32 Jesenice ..... » dekleta » moze 1898 1900 116 38 » žene 1900 259 445 za mladeniče 1899 24 Kamnagorica » dekleta » moze 1899 1900 «0 28 » žene 1900 92 204 K . .. z a mladeniče 1907 27 17 25 Koprivn,k.........» dekleta 1904 54 -~- Koroška Bela.......za dekleta 1900 32 za dekleta 1898 70 Kranjska gora......a žene 1906 ? za mladeniče 1902 6 » dekleta 1898 39 Krop dekleta 1899 218 - 352 Sveti Križ . . za dekleta 1911 20 Zasip............... za dekleta 1902 29 Brezje..........za dekleta 1912 ? Po svetu. Sv- oče Benedikt XV. za sirote. Papež Benedikt so naročili državnemu tajniku kardinalu Gaspariju, naj se poskrbi za 500 sirot, ki so ob potresu v Avezzanu izgubili starše. Izročili jih bodo v razne zavode, kjer jim je zagotovljena dobra in zanesljiva vzgoja. Kardinalski zbor ima točasno 59 članov. Med njimi je 31 Neitalijanov in 28 italijanske narodnosti. Odkar je Benedikt XV. poglavar sv. Cerkve, je umrlo že pet kardinalov, namreč: Ferrata, Cavallari, Dubillard, Die Pietro in Tecchi. — Izmed vojskujočih se držav ima Avstro-Ogrska 6, Francija 6, Velika Britanija 4, Belgija 1, Nemčija 2 kardinala. f Nadškof dr. Edvard Likowski. Nedavno je bilo rešeno cerkveno vprašanje poznanjske škofije s tem, da je bil na stolico Poznanj— Gnezno imenovan dr. Likowski. Škofijo je vodil le par mescev, ker je že 20. februarja umrl. Bil je že prileten. — Za pomožnega škofa je imenovan prelat dr. Jedzinka. Novo župnijo sv. Blaža so ustanovili v Zagrebu. Kot prvi župnik je imenovan msgr, dr. Svetozar Ritig, dosedanji tajnik nadškofijske pisarne in bivši semeniški profesor v Dja-kovem. Sv, oče proti vojnim hujskačem. Papež Benedikt XV. so poslali posebnega odposlanca v Pariz in London, kjer naj bi izposloval, da bi se ne ščuvalo proti drugim narodom; škofje naj bi skrbeli, da bo zlasti duhovščina previdna ter pomirjevalno vplivala na razburjene duhove. Kralj Bazuto dežele v Južni Afriki Nata-nael Griffitha je prestopil v katoliško Cer- kev. Misijonar Cenez je nedavno prinesel njegovo pismo sv. očetu v Rim, ki v njem naznanja svoj prestop. Kralj namerava po vsi deželi ustanoviti katoliške misijone in zidati veliko cerkva. V pismu hvali tudi delo katoliških misijonarjev. Okoli 2000 duhovnikov je padlo doslej na francoskih bojiščih. Francoska vlada je mislila, da bodo duhovniki v vojski izgubili zmisel za svoj poklic, pa se je ravno o nasprotnem prepričala. Duhovniki se izmed vseh vojakov po hrabrosti najbolj odlikujejo; druge bojevnike s svojim zgledom navdušujejo, ob času smrti jim pa dele sv. zakramente. Jezuitski general P. Vladimir Led6chow-ski, ki je bil 11. februarja izvoljen za vrhovnega načelnika jezuitskega reda, je rodom avstrijski Poljak, Star je šele 47 let. (Rojen 7. okt. 1866 v Loosdorfu na Nižjeavstrijskem.) Ko je z odliko dovršil gimnazijo (kot gojenec Terezijanišča na Dunaju), se je vpisal na dunajsko vseučilišče; starši so ga hoteli spraviti v diplomatsko službo. A že malo mescev nato je izrazil, da čuti poklic za duhovski stan. Njegov stric kardinal Ledochowski ga je poslal v Rim, in sicer v ondotni zavod Germa-nikum. Po dovršenih bogoslovnih in modro-siovnih naukih se je pa odločil za jezuitski red. Stopil je v gališko provinco, kjer je bil 1. 1894. posvečen, sedem let nato je napravil redovno obljubo ter je bil obenem izvoljen za provincijala v Krakovem. — Njegova sestra Terezija je znana zaščitnica afriških misijo-nov; mlajša sestra (grofica Jnlija Ledochovv-ska) ima kot uršulinka ime Uršula ter je vodila dolgo časa veliki katoliški zavod sv. Katarine v Petrogradu. Zdaj živi kot begunka v Stockholmu. Najmlajši brat Ignacij je topniški major, ter je bil že v tej vojski dvakrat odlikovan. P. Ledochowski je 25. naslednik sv. Ignacija. Sila kola lomi. Francoskim kolovodjem gotovo ni všeč, da je glavni njih vojskovodja general J o f f r e zaveden katoličan, a v sili so se morali le ukloniti. Spočetka razni listi niso mogli prav vrjeti, da bi bilo to na Francoskem možno. Zdaj se je pa obrnilo uredništvo friburškega lista »Liberte« naravnost do župnika Joffrejevega rojstnega kraja v Pirenejih, imenovanega Rivesaltes. Ondotni župnik, dekan A. Respaut potrjuje sledeče: »General Joffre, krščen dne 23. jan. 1852 v tukajšnji župnijski cerkvi, je rojen katoličan ter pripada odločno katoliški družini; njegova mati je bila članica tretjega reda sv. Frančiška. Tudi Joffre se je ob raznih in važnih prilikah svojega življenja izkazal očitno kot katoličan. — Verni katoličani so tudi francoski generali Pau, Castelnau (šef ge- neralnega štaba) in F o c h. Poslednji je bil 1. 1900. radi svojega katoliškega prepričanja odslovljen kot poveljnik vojne šole. Zdaj je seveda zopet dober! Redka starost. V Budimpešti živi duhovnik Ivan Matusik, ki je dosegel starost 100 let. Starček ima še dober spomin in rad pripoveduje dogodke iz svoje mladosti. Žrtev ljubezni. Škof v Lincu, dr. Rudoll Hitmaier si je za dušno oskrbo ranjenih vojakov od početka vojske pa do zdaj veliko prizadeval. Nedavno je obiskal tudi bolnišnico v Mauthausen, kjer se nahajajo bolniki s pegastim legarjem. Pri tem plemenitem delu si je sam nakopal bolezen ter umrl dne 5. marca. Pokopan je bil brez slovesnosti in natihem — radi nalezljivosti te nevarne bolezni. Delo usmiljenja. Čez 2000 družin v Švici se je oglasilo s ponudbo, da hočejo belgijske sirote sprejeti za svoje. Pismo sv. očeta. List >Acta Apost. Sediš« št. 21 objavlja med drugim tudi pismo, ki so ga poslali sv, oče Benedikt XV, predsedniku »Dejanja sv, Detinstv a«. Papež časti-tajo, da se to apostolsko delo tako lepo razvija. Ob strašnem potresu v srednji Italiji, ki je opustošil več lepih mest ter uničil toliko ljudi, so pokazali zlasti sv. oče Benedikt odkrito sočutje, združeno z dejansko pomočjo. V bolnišnico sv. Marte, ki je bila sezidana za časa Leona XIII. prav v ta namen, da bi bila v pomoč ob nenadnih nezgodah ali ob kaki nevarni epidemiji, je bilo sprejetih takoj 180 ranjencev. Papež Benedikt so jih večkrat obiskali ter jim delili miloščino ter duševno tolažbo, Bolnišnica sv. Marte je zvezana z Vatikanom s pokritim mostovžem. Vojni ujetnik — novomašnik. Na Bavarskem (Lager Lechfeld) je bil nedavno posvečen za mašnika francoski vojni ujetnik Jean Regnier, redovnik kongregacije od Sv. Duha, ki je bil pred vojsko že dijakon. Pri posve-čenju je bilo navzočih mnogo vernikov ter ujetnikov, seveda pod vojaškim nadzorstvom. Med ujetniki je sedem francoskih duhovnikov, ki so pokladali roke na glavo novoposvečencu, kakor to predpisuje obred. Dne 24. decembra je imel novoposvečenec prvo sveto opravilo v ondotni božjepotni cerkvi. Po novi maši je podelil škof Maksimilijan nekemu francoskemu ujetniku, ki je bil nekaj dni poprej krščen zakrament sv. birme. Sv. maše za padle vojake. Sv. oče Benedikt XV. so dovolili, da imajo vsi mašniki, ki opravijo sv. daritev za kakega padlega vojaka, predpravico privilegiranega oltarja. Privilegij ali predpravica ima to dobro, da je dotična duša, ki se zanjo daruje sv. maša, deležna poleg posebnih sadov sv. maše tudi popolnega odpustka. Nagrobni napis. Sv. očetu f Piju X. so napravili na nagrobni plošči napis, ki se v slovenščini takole glasi: »Papež Pij X., siromašen in bogat, blag in ponižen, odločen bra-nitelj katoličanstva, si je prizadeval vse prenoviti v Kristusu. Umrl je pobožno dne 20. avgusta 1914.« Novorojenček našega prestolonaslednika je dobil pri krstu ime Robert, Karel, Ludovik. Krstil ga je dne 10. februarja dvorni župnik dr. Seydl. Krstna voda, ki jo rabijo pri krstu cesarskih princev, je iz reke Jordan. f Kardinal Tecchi. 7. februarja je umrl v Rimu kardinal Scipione Tecchi, ki je bil v vrsto kardinalov sprejet šele lani 25. maja. Rojen je bil v Rimu leta 1854. Iz malega zraste veliko. Dunajski šolski otroci so pridno delali za vojake ter si marsikaj tudi sebi pritrgali, tako da so mogli za božič izročiti vojakom tri milijone zavojev. Zagreb. Kot pomožna škofa v Zagrebu bosta v kratkem posvečena sedanji generalni vikar dr. Dominik Premuš in provikar dr. Josip Lang. Nič plesov. Vlada v Ztirichu je sklenila, da vsled žalostnih časov vbodoče ne bo dovolila nobenega plesa. Vsa doslej dana dovoljenja so pa preklicana. Vojni patron je sv. Klemen Hofbauer, ki je bil svoj čas v Varšavi priča vojskinih strahot, občutil bedo beguncev ter izprosil in doživel pred sto leti zmago Avstrije in Nemčije. Na Dunaju so imeli v teh žalostnih časih že več sijajnih procesij k grobu sv. Klementa. Odlikovanje vojaške duhovščine. Vojaški škof dr. E. Bjelik je bil odlikovan z vojnim zaslužnim križcem I, vrste. Izrecno pa je cesar pristavil, da je hotel s tem odlikovanjem izraziti priznanje za vzorno izvrševanje vojno-pastirske dolžnosti in službe celokupni vojaški duhovščini. Nadškof groi Šepticki, ki so ga Rusi odpeljali v ujetništvo, je bil poprej navdušen Poljak. Ker je pa videl, da Poljaki ne ravnajo prav z Rusini, je rekel: »Pokazati hočem, da se rusinsko ljudstvo z ljubeznijo hitreje pridobi.« Prestopil je k rusinskemu obredu, postal mašnik ter bil sprejet celo v red bazili-jancev. Vsled izrednih zmožnosti ga je cesar imenoval za nadškofa v Lvovu. Po domovini. f Biseromašnik g. Karel Keidrich. Dne 15. marca se je raznesla nepričakovana žalna novica po Ljubljani: »G. Heidrich je umrl. V nedeljo je še spovedoval vojake, zjutraj ni več vstal. Častitljivi, izredno priljubljeni duhovnik je delal kot pravi vojščak Kristusov, do svojega 85. leta neumorno in neovirano v vinogradu Gospodovem. Zadnja leta so mu pač deloma opešale moči, a je bil pripravljen in čakal doma, kdaj bo kdo potrkal in iskal duhovne tolažbe pri njem. Samo Bogu je znano, kolikokrat je radevolje prikorakal po stopnicah v kapelico ob samostanskem vhodu, kjer so se vrstili svetni in duhovni gospodje, iskaje notranje tolažbe in sveta pri dobrem, ljubeznivem g. Heidrichu. Pogrešali ga bodo zlasti oni duhovniki, ki jim je bil duhovni vodnik od bogoslovnih let dalje. O, s kako samaritansko ljubeznivostjo in potrpežljivostjo je znal dragi pokojnik potolažiti nepokojno srce, vliti vanj tolažbe, miru in zadovoljnosti. Bog mu bodi stoter plačnik!« — G. Heidrich je bil Ljubljančan s celim srcem; tudi njegovo delovanje se je sukalo in osredotočilo bolj v Ljubljani. Bil je svojčas duhovni pomočnik pri Sv. Jakobu, v stolnici, kurat v kaznilnici na Gradu, spiritual v duhovskem semenišču, nakar je stopil v misijonsko družbo lazaristov zato, da bi — kakor se je sam izrazil — lažje sam sebe zveličal. Kot misijonski duhovnik se je žrtvoval dolgo vrsto let nelahkemu pastirovanju v deželni bolnišnici. Počivaj v miru blagi mo-žiček in uživaj bogato plačilo pri Bogu, ki si mu s toliko ljubeznijo služil! — Pripomnimo še, da je njegova sestra M. Terezija, provin-cijalna prednica uršulinskih samostanov z bivališčem v Ljubljani. f P, Bazilij Dolinar. V Gorici je umrl 6. marca frančiškanski duhovnik P. Bazilij, ki je preživel v redu celih 48 let. Pokojni je bil svoj čas gimnazijski lektor, več let gvardijan in duhovni oče pri usmiljenih bratih. Bil je povsod izredno priljubljen. Njegov rojstni kraj je Trata pri Poljanah. Oče mu je bil mož stare korenine: Luka, posestnik in trgovec s platnom. Na patra je bil vedno ponosen. Umrl je bivši knezoškof celovški dr. Jožef K a h n. Bolehal je dolgo ter je radi tega bil prisiljen odpovedati se škofiji 1. 1910. Od takrat je živel v opatiji Tancenberg, kjer je zaspal v Gospodu dne 15. februarja. Pokojni je ustanovil po zgledu družbe sv, Mohorja nemško književno društvo sv. Jožefa za razširjanje dobrih knjig. Živel je jako sveto, veliko molil in veliko trpel. K pogrebu sta prišla med drugimi tudi ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič in nadškof solnograjski dr. Kalfner. Umrl je v Idriji 23. februarja vpokojeni kaplan č. g. Frančišek Onušič. Služboval je v Idriji od 1. 1890. dalje. R. i. p.! Celovec. Koroški knezoškof dr. Adam Hefter je bil posvečen dne 7. februarja v Solnogradu, dne 14. februarja pa umeščen v Celovcu. Cerkveno odlikovanje. Čast duhovnega svetnika je podeljena čč. gg. Valentinu B e r n i k , župniku v Komendi, in Konradu Texter, župniku v Višnji gori. Umeščen je bil na župnijo Tolmin č. g. Ivan Roječ, župnik v Mirnu pri Gorici in deželni poslanec. Novi dekan nastopi službo o sv. Juriju. Rasmerno največ vojnih kuratov na bojišču je slovenske narodnosti, znamenje, da so močno porabni; to pa radi tega, ker znajo več jezikov ter se neznanih jezikov hitro za silo priuče. Razen za madjarske in rumunske polke so slovenski kurati za vse polke usposobljeni. Slovenski kurati tudi zatrjujejo, da vojaki nobene druge narodnosti v verskih rečeh niso tako poučeni kot ravno naši slovenski vojaki. Za stolnega dekana v Mariboru je cesar imenoval stolnega kanonika č. g. Josipa Majcen. V vojno službo sta bila poklicana č. g. Pavel Klemenčič, kaplan v Hočevju, in č. g. J, Hafner, kaplan v Kranju. Premeščeni so bili čč. gg.: Viktor Kragl, katehet v Škofji Loki, za župnega upravitelja na Kočevski Planini; katehetski pouk na zunanji uršulinski šoli v Škofji Loki je prevzel T. Klinar, kaplan v Stari Loki; Franc Krische, kaplan v Vodicah, za kaplana k Sv. Jakobu v Ljubljani; Franc Zorko, župni upravitelj na Slapu, za kaplana v Vodice. V začasni pokoj je stopil č. g. Nikolaj Sta-zinski, župnik v Smledniku. Za vojake v Ljubljani so bili določeni spo-vedni dnevi od 1. do 16. sušca. Priznati se mora, da so se kaj pridno posluževali dane prilike, in da so se naravnost vzorno obnašali pri sprejemu sv. zakramentov, osobito sv. obhajila. To je vsekakor na čast našim mladeničem in možem. Bog čuvaj nad njimi! Goriško. Duhovske vesti. Č. gosp. vikar Iv. Trpin v Podsabotinu je stopil v pokoj. Namesto njega je imenovan č. g. Franc Klanjšček, doslej kurat v Lokovcu. Č. gosp. Klanjšček je bil ob mobilizaciji poklican na bojišče kot vojni kurat. Tam je hudo obolel m se dolgo zdravil v goriški bolnišnici in pozneje doma v Št. Ferjanu. Sedaj je okreval toliko, da lahko nastopi svoje novo mesto. — Na župnijo-dekanijo Tolmin je bil investiran 1. februarja vlč. g. Ivan Roječ, župnik v Mirnu m deželni poslanec. Novi gospod dekan nastopi svoje mesto šele na spomlad. — Iz Marijinega vrtca si je vzela smrt 31. jamarja mlado cvetlico Olgo Keriklener iz Solkana. Kot učenka v šoli je bila vzornega ob- našanja, kot novinka za Marijino družbo zvesta in skrbna, pobožna častilka Marijina. Marijina družba v Solkanu ji je priredila lep pogreb; na grobu pa je govoril ginljive besede vlč. g. župnik Jakob Rejec. — Draga Olgica, prosi pri Mariji za svojo družbo, za svoje součenke, ki so te ljubile, za starše in vzgojitelje v šoli. — Koliko je vredno sv. obhajilo je dobro vedel neki vojak, ki ga je želel pred kratkim časom prejeti. Ker mu ni bil dovoljen izhod iz vojašnice celo jutro, je čakal in ostal tešč do pol 5. ure popoldan in potem pristopil k angelski mizi. Gotovo ga je za to požrtvovalnost božji Zveličar odškodo-val in poplačal z obilnimi milostmi in dušno tolažbo. Tolažilno pismo materam in žeiiam v zadnjem »Bogoljubu« me je tako ganilo, da se čutim dolžno, da se zahvalim v imenu vseh mater in žena, ki sočuvstvujejo z menoj in trepečejo za usodo svojih dragih, ki so na bojnem polju. O, da bi vsaka mati in žena večkrat prebrala to pismo in se le nekoliko po njem ravnala, pa bi vsaka veliko lažje prenašala žalost sedanjih dni in izgubo svojih dragih. Ako se bere kaj takega večkrat, se veliko lažje prenaša trpljenje in žalost sedanjih težkih dni. Naj Vas blagoslovi Bog in ljuba Devica Marija! — Žena iz ljubljanske okolice. Marijine družbe. Št, Rupert. Četudi ne smem hvaliti, vendar lahko rečem, da je Marijina družba lansko leto v splošnem storila svojo dolžnost. Kaže se pa, da bo v tem letu še bolje, vsaj kaže se dobra volja tudi pri manj dobrih. — Ob Mali maši je imela družba skupno sv. obhajilo na Veseli gori, kjer so za vojake darovale dekleta 36 K. Ves čas vojske se pridno moli za zmago in za vojake na bojišču. Ker pa so povsod napake — tudi pri nas se rad kateri »nosek« privihne — ali »zine katera bolj debelo« — ali se zastopi bolj na »posvetnost* — ali »jeziček* preveč miga, — zato so bile duhovne vaje v adventu, katere je imel č. g. P, Pavel. Upajmo, da besede gorečega gospoda ne bodo zastonj! Posebno moram omeniti to, da so se za novo leto dekleta potrudile za »Bogoljuba«. Le na plan zopet z ono gorečnostjo in zavestjo, ki je bila pred par leti! — Molitev za zmago in mir se poleg Mar. družbe udeležuje tudi mlajši svet. Želeti bi pa bilo več gorečnosti za petje! Ali ni nekaj krasnega, če se lepo zapoje pred Najsvetejšim? — »Apostolstvo« ni zaostalo, poslala se je lepa svota v Ljubljano. A tudi »apo-stolstva« doma ne sme manjkati — v besedi in dejanju! Dekleta! Fantje gredo na nabor za službo cesarju — ve pa pojdite nabirat novih članov za vojsko Marijino! Kar je dobrega, v Marijino družbo; a kar je slabega, ven — Zbolela je dobra družabnica Malka Vavtar, zvesta v družbi in delu, zato molimo zanjo. Dekleta, na vojsko tudi ve — na vojsko molitve in dela v blagor domovine! Med padlimi na severnem bojišču je tudi mladenič Ignacij Hribar, doma iz Šent Vida na Dolenjskem. Naj dobi skromen spominek še v »Bogoljubu«. — Pokojni Ignacij je bil vesten in zgleden mladenič. Kot sedemleten deček je že opravljal službo strežnika pri sv. maši, ki je ni opustil do 15. leta. Bil je nadarjen ter bi se bil rad izšolal, a okolnosti so ga zadržavale. Z 18. letom se je podal na morje, kjer se je priučil nemščine in angleščine, nato pa se je prostovoljno priglasil za vojaško službo. Doma se je bil z vso vnemo oprijel orlovskega društva, bil je pa tudi član Marijine družbe. Ostal je Mariji zvest f Ignacij Hribar, sin do zadnjega, za kar se mu je zahvaliti pogostnemu prejemanju sv. zakramentov. — Ko je izbruhnila vojska, je bil tudi Ignacij poklican pod cesarsko zastavo. Ob slovesu je pre-srčno prosil svojo teto, naj moli zanj in naj se ga spominja pri najsvetejši daritvi, ako bi ga zalotila smrt. Na Mali Šmarin je bil zadet v glavo. Ko so ga našli, je še krčevito tiščal puško na žep, kjer je imel spravljen molek. Marija mu je gotovo izprosila srečno zadnjo uro. — Počivaj v miru v gališki zemlji! Golšovo pri Žihpoljah. Prav srečni se počutimo, odkar so prišli k nam preč. gospod Šnedic iz Vetrinja. Imamo vsak dan in vsako nedeljo sv. mašo in popoldansko službo božjo. Pri popoldanski službi božji molijo Marijine hčerke križev pot za vojake, katerega se vsi prav radi udeležujejo. V nedeljo dne 7. febru- arja smo imeli celodnevno češčenje pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Prišli so v obilnem številu vsi mladi in stari. Mnogo jih je tudi pristopilo zjutraj k sv. obhajilu. Ne moremo izreči, kako srečni in zadovoljni se počutimo, ko tako lepo oskrbujejo preč. gospod, kejr že tako dolgo let nismo imeli duhovnika. Odkar obstoji naša dekliška Marijina družba na Žihpoljah, se je veliko spremenilo. Imela je veliko sovražnikov in žalostnih dni. Četudi se je število zelo skrčilo, pa nismo obupale; doživela je tudi že mnogo veselih dni. »Bogoljub« se v družbi kakor tudi izven družbe prav pridno prebira, ker prihaja v večjem številu v Žihpolje in Golšovo, kot je družbenk. Imamo vsak mesec redno shod s skupnim sv. obhajilom in po sv. maši nauk. Imamo tudi odseke, namreč: 1, Evharistični odsek. 2. Časnikarski odsek in 3. za olepšanje cerkve. Prvi prav dobro deluje. Dekleta prejemajo rade prostovoljno sv. zakramente vsako nedeljo in tudi ob delavnikih, kolikor jim čas dopušča. Tudi so pridno pletle za vojake. Iz Petrove. Dne 16. januarja smo spremile k večnemu počitku sosestro Jožefo Ramšak, staro 20 let. V pokojnici smo izgubile Marijine hčere dobro sestro, ki je tekom dveletne bolezni vedno kazala isti vesel obraz, kakršnega morejo imeti le čista srca. Vdano v voljo božjo in z zaupanjem v Boga je zapustila to solzno dolino ter si je močno želela smrti, da bi se hitro preselila iz tega sveta k Jezusu in Mariji v nebesa. Ne poročali bi o njeni smrti, če bi ne bila v življenju kazala posebne vneme v cerkvi pri sv. maši in pri večkratnem sv. obhajilu. Tudi je bila vneta za nabožno petje. Bila je tudi na bolniški postelji večkrat previdena s sv. zakramenti, ker si je silno želela sprejeti ljubega Jezusa. Prihova. Od 31. januarja pa do 7. februarja smo imeli sv. misijon, ki so ga vodili trije čč. gg. misijonarji od sv. Jožefa pri Celju. Z veseljem smo se udeleževali njih govorov in lepih naukov. Posebno slovesen dan je bil na Svečnico, ko so sprejeli zopet 8 fantov io 25 deklet v Mar. družbo. Cirkovce pri Pragerskem. V prerani grob smo položili dne 22. januarja vzorno članico Marijine družbe Alojzijo Prevoljšek, ki je v cvetu let izdihnila svojo dušo. Bila je vzorna hčerka Marijina, prijazna, ponižna in priljubljena pri vseh. Da jo bomo zelo pogrešale, je umevno, ker je delovala kot ena prvih pri naših društvih. Pri uri molitve pred Najsvetejšim je molila razločno in na glas kakor malokatera; molila je tudi slehrno nedeljo pred sv. mašo sv. rožni venec. Dekletom, ki so jo hodile v njeni bolezni obiskavat, je večkrat govorila: »Dekleta, zdaj molite, dokler ste zdrave. V bolezni človek malo ali pa skoraj nič ne moli.« Veleč. g. župnik so se pri odprtem grobu poslovili od nje ter jo stavili vsem dekletom za zgled. Iz Šentjanža na Dolenjskem. Novo pomlad v življenju Šentjanžcev so rodile šestdnevne duhovne vaje, ki jih je vodil preč. g. prefekt iz zavoda Salezijancev na Radni, in sicer tri dni za žene in dekleta, tri pa za može in fante. Po duhovnih vajah prerojeni in pomlajeni smo čutili njeni sinovi in hčere vso srečo in blagoslov posebnega varstva in ljubezni Marijine. S častjo in radostnim srcem smo ponovili po-svečenje nebeški Kraljici. Popoldne pa so prevzvišeni gospod knezoškof po ganljivem nagovoru zopet sprejeli v Marijino družbo 70 fantov, 35 deklet in pa tudi veliko mož in žena. Bilčovs. Na praznik Marijinega oznanenja je minulo lelo, odkar je bil pri nas sprejem v Mar. družbo, in lepo se množi število naših družbenic. Z veseljem stopajo dekleta v družbo. Kako srečne se čutimo vse družbe-nice! Upamo, da se bo naša družba še lepo razvijala in množila pod modrim vodstvom preblagega voditelja. Hoče. (Štajarsko.) Na Svečnico pri ve-černicah je bilo slovesno sprejetih v Marijino družbo 5 mladeničev in 16 deklet. Iz naše mladeniške Marijine družbe je 9 fantov v vojski. Vsi so še živi in zdravi. Duhovnemu voditelju in staršem pišejo lepa, ganljiva pisma, polna žive vere. »Bogoljuba« radi beremo. Komaj ga pričakujemo. Naročnikov je nad 70. ■»Bogoljuba« v vsako slovensko hišo! Galicija pri Celju. Tudi pri nas se je ustanovila težko pričakovana Mar. družba. Dne S. decembra 1913 smo imele prvi slovesen sprejem. Med letom se jih je še nekaj pridružilo. Obletnico obstanka, na praznik Brezmadežne 1. 1914., je družba praznovala s slovesno sv. mašo in skupnim sv. obhajilom. Popoldne je bilo nanovo sprejetih 7 članic. Vseh skupaj je bilo sprejetih 63 deklet. Od teh sta se dve poročili in dne 13. februarja se je po dolgi, mučni bolezni preselila k svoji nebeški Materi iz naše Mar. družbe prva njena hčerka 19 letna Marija Grobelnik. Bila je pridna in zgledna družbenka. Shode imamo redno vsak mesec in mesečno skupno sv. obhajilo. Na Bizeljsketn so pridno delale za ranjene vojake. Nabrale so 220 kg suhega sadja. Naredile 252 komadov perila in blazinic, 20 parov copatov, 52 žepnih robcev, 32'/s kg cu-fanja. f V blag spomin umrli Alojziji Zupan v Sv. Križu pri Litiji. Lep zgled vsem, ki imajo kaj trpeti po nedolžnem, je bila rajna Alojzija Zupan. Ko je bila pred par leti osramočena, se ni hotela opravičevati, ampak je mirno prenesla ta udarec brez vsake pritožbe. Vse njeno življenje je bilo lepo; bila je delavna in pobožna, prav zgledna nadzornica Marijini družbi sedem let. Zato jo vsem priporočamo v blag spomin in molitev. SPOMINJAJTE SE UMRLIH! Frančiška Purič, Repentabor, 25. decembra. Uršula Škabar, Repentabor, 31. decembra. Antonija Meglič, Dolina pri Tržiču, 28. januarja. Ana Kolumbin, Repentabor, 28. februarja. Julijana Koman, Hajdina pri Ptuju, 15. februarja. Jožefa Lokar, Št. Vid pri Zatičini, 19. februarja. Marija Novak, Kozje, 28. februarja. Jožefa Plesnar, Gor. Logatec. Naročajte! Tolažilna pisma za ranjene vojake, ponatisnjena iz 2. letošnje številke »Bogoljuba«, se zdaj dobe naprodaj v Ničmanovi prodajalni po 4 vinarje. Kupujejo jih pa malo. In vendar je veliko dobro delo, tem ubogim revežem dati v roko to tolažilno pismo, ki jim bo gotovo pomagalo mirnejše in vdanejše prenašati njihove križe. Vsak slovenski ranjenec naj bi v roke dobil to pismo. Nove pcdobice rožnovenške Kraljice se dobijo v prodajalni Kat. tiskovnega društva (Ničman) po 50 za 1 krono (po pošti 1 K 12 v.). Imajo namen verne buditi, naj molijo sv. rožni venec zlasti zdaj ob vojsk inem času pobožno in zaupno. Čisti dohodek v prid »Rdečemu križ u«. Litanije sv. Jožefa, uglasbil Fr. Ferjančič. Ker so litanije sv. Jožefa sedaj dovoljene za očitno službo božjo, priporočamo jih vsem slovenskim cerkvenim predstojništvom, da jih bodo lahko peli. Založila jih je »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena a 30 vin. V MOLITEV SE PRIPOROČAJO: Neka nagli jezi vdana članica Marijine družbe za potrpežljivost in dar ponižnosti ter da bi se zanjo dobro končal šolski izpit. — Dva vojaka, da bi se srečno vrnila iz vojne. — Brat, pijančevanju vdan. — Neka bolna članica Marijine družbe. — Neka mladenka, da bi mogla zvesto izpolnjevati vodila Marijine družbe in Tretjega reda. — Neža B. za ljubo zdravje in srečno zadnjo uro ter sina-vojaka za srečno vrnitev. — Neka Marijina hči za vredno prejemanje sv. zakramentov in za dušni mir. — Marijina hči, ki je prestala hudo operacijo ter trpi sedaj hude bolečine, za ljubo zdravje. — Tri osebe za posebno milost. — Neka žena da bi zvedela za svojega moža. — Neki mladenič, član Mar. družbe, v vojaških zadevah. — Marijina hči za vredno prejemanje sv. zakramentov, dušni mir ter za zmago v skušnjavah. — Mladenič za pravo krščansko življenje in dosego pravega poklica. — Dva vojaka za zdravje ali pa za srečno smrt. — Več oseb v raznih zadevah. — Neka oseba za stanovitnost v premagovanju hudih skušnjav. — Neka oseba svoje sorodnike za spre-obrnenje in srečno zadnjo uro. — Pijančevanju vdana oseba. — Naglo umrla mati Neža Či-bašek s Klanca pri Komendi. N. v m. p.! ZAHVALE. M. G. presv. Srcu Jezusovemu in Mariji-n mu za vrnjeno zdravje neki sorodnici. — N B. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišano molitev ter za srečno vrnitev nam ljubega dušnega pastirja. — F. B. na Laverci sv. Antonu Pad. in Materi božji za izredno milost, da se je po petih mescih oglasil njen mož iz ujetništva. — Marija Iskra presv. Srcu Jezusovemu, sv. Jožefu ter sv. Antonu Pad. za ljubo zdravje. — Zahvala, da je po več opravljenih devetdnevnicah živina ozdravela, za katero ni bilo videti več pomoči. — Ivana Benedičič Materi božji za vrnjeno zdravje ter za uslišanje v časnih zadevah. — Frančiška Jeme Mariji Pomočnici na Brezjah za vrnjeno zdravje po opravljeni devetdnevnici. — M. B. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu za uslišano molitev, — Neka oseba najsvetejšemu Srcu, Rajhenburški Devici in sv. Jožefu za uslišanje in ozdravljenje. — F. Z. presv. Srcu Jezusovemu in Marijinemu, sv. Jožefu in sv. Valentinu za vrnjeno zdravje. — Sv. Bol-fenk v Slov. goricah: Zahvaljujem se Materi božji in sv. Antonu za srečno vrnitev v domovino iz dalnje Bosne ob času vojske. — Š. s. C. dajo zahvalo presv. Srcu Jezusovemu, katero jih je ščitilo v hudi stiski na priprošnjo Kraljice angelov, vseh svetnikov, zlasti sv. Jožefa, Antona Pad., Frančiška Ksav. in božjega služabnika Slomšeka. Darovi. Za »Dejanje sv, Detinstva« so poslali (do 14. marca) čč. gg.: Mat. Tavčar, kaplan v Selcih, 21 K 26 vin.; Pavlic Franc, kaplan v Mirni peči, 1 K; Pavlin Bitnar, kaplan v Podzemlju, 13 K 46 vin.; Jakob Ukmar, katehet v Trstu, 2 K 50 vin.; župni urad v Brezovici (Istra) 5 K; Iv. Perko, kaplan v Šmarjeti, 24 K 10 vin.; Jak, Benedičič, župnik, Črni vrh nad Polh. Gr., Urejuje: Jai 6 K 14 vin.; Frančišek Pokorn, župnik, 10 K; duh. svetnik Jan. Zabukovec, župnik, Križe pri Tržiču, 83 K 48 vin.; Al. Kurent, mestni župnik v Krškem, 5 K 40 vin.; Juvan Frančišek, župnik, Sv. Križ nad Jesenicami, 8 K; Jos. Leben, kaplan v Slavini, 8 K 26 vin.; Ciril Zamsr, kurat, Bilje pri Gorici, 34 K, (Soler Oto 6 K); Ivan Krušič, župnik-dekan v Cerknem na Goriškem, 5 K 76 vin.; Dominik Janež, župnik, Studeno pri Postojni, 49 K 58 vin.; Leopold Erzin, kaplan v Kranju, 8 K 70 vin.; Jos. Plantarič, dekan v Trebnjem, 12 K 64 vin.; uredništvo »Bogoljuba« (pošiljatve raznih gg. poverjenikov) 250 K; Val. Zabret, župnik v Št. Vidu pri Ljubljani, 94 K 85 vin.; župnijski urad na Dobrovi pri Ljubljani 42 K 40 vin.; Ign. Leban, župnik, Batuje-Selo na Goriškem, 13 K 20 vin.; Ivan Krst. Trpin, župnik, Mošnje na Gorenjskem, 15 K; J. Borštnar, župni upravitelj pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko, 12 K 4 vin.; Ant. Hafner, kaplan v Žužemberku, 25 K 50 vin.; Simon Gregorčič, vikar, Avče na Goriškem, 29 K 28 vin.; Ign. Žust, župnik v Ajdovcu, 5 K 36 vin.; Otilij Medveš, kurat v Ročinju (zbirka Urš. Tinta za župnijo Kanal) 19 K 20 vin.; Martin Poljak, župnik v Sostrem pri Ljubljani, 16 K 44 vin.; gdčna Frančiška Pernič v Kranju 63 K. Za bolgarski vsakdanji kruh: Milka Flis, Brežice, 20 K; Terezija Smrkolj, Moravče, 20 K. Za misijene: Janez Dolžan, Prihova, 50 K. Za kruh sv. Antona: M. Puc 3 K; g. župnik Repolusk 3 K. Za tiskovine vojakom: G. dr. Jos. Marinko 5 K; g. kaplan Pečarič, Dovje, 5 K; Jerica Cingl 5 K. Za odkup poganskih otrok: Helena Erman, Širje, 30 K; Frančiška Kos, Mirna peč, 4 K. Za družbo sv. Petra Klaverja: G. župnik Repolusk 2 K. Za cerkev sv. Jožefa: Kari Hrastnik, Spod. Poljskava, 8 K. LISTNICA UREDNIŠTVA. »Bogoljubova« letošnja 1. številka je pri upravništvu popolnoma pošla. One cenjene naročnike, ki imajo morda kak izvod te številke odveč in ga lahko odstopijo, prosi »Bogoljubova« uprava, da jo vrnejo za nove naročnike, ki se še vedno oglašajo. Pri razpošiljanju lista je bilo zopet nekaj nereda, da ga niso vsi pravočasno dobili. Uredništvo to obžaluje; a žalibog se temu ni mogoče popolnoma izogniti. Večkrat so nereda krivi tudi naročniki sami, ki se kljub opetova' nim prošnjam ne izrazijo dovolj jasno. i Ev. Kalan. Matere božje v bratovski ali farni cerkvi; d) udom bratovščine naše ljube Gospe pre-svetega Srca v bratovski cerkvi; e) onim, ki nosijo višnjevi ali črni škapulir; tisti, ki nosijo črni škapulir Matere božje, pa morajo poleg navadne molitve v namen sv. očeta moliti še sedem očenašev in sedem češčenamarij za duše v vicah; f) udom družbe krščanskih družin; g) udom bratovščine presv. Srca Jezusovega; h) tistim, ki nosijo višnjevi škapulir. — Tretjerednikom vesoljna odveza. Opomba. Odpustke rimskih štacijon skih cerkva morejo dobiti: a) udje III. reda v redovni cerkvi; b) udje bratovščine presv. Rešnjega Telesa v bratovski cerkvi, če te ne morejo brez velike težave obiskati, pa v farni cerkvi; c) udje bratovščine presv. Srca Jezusovega v bratovski cerkvi; mesto obiska bratovske cerkve jim more spovednik-naložiti kako drugo dobro delo; d) udje bratovščine preč. Srca Marijinega v bratovski cerkvi; e) udje bratovščine sv. rožnega venca v vsaki cerkvi, če molijo pri petih oltarjih; če jih pa ni pet, naj tiste, kolikor jih je, obiščejo tolikrat, kakor da jih je pet; f) udje Marijine družbe v jezuitski cerkvi; kjer te ni, v katerikoli cerkvi, če molijo 7 očenašev in 7 češčenamarij v namen sv. očeta; g) oni, ki nosijo višnjevi škapulir, v cerkvi, v kateri je Marijin oltar; h) oni, ki nosijo beli škapulir, v bratovski ali farni cerkvi; i) udje bratovščine za duše v vicah v bratovski ali farni cerkvi. 16. Petek. S v. R a f a e 1. Popolni odpustek tretjerednikom, ki svoje obljube po-nove ta dan ali pa prvo nedeljo po tem, ako so ta dan postavno zadržani. 2 1. Sreda. Varstvo sv, Jožefa. Popolni odpustek: a) udom družbe krščanskih družin; b) udom škapulirske bratovščine kar-melske Matere božje. 2 4. Sobota. Sv. F .i del. Popolni odpustek tretjerednikom. 2 5. Nedelja, zadnja v mescu. Popolni odpustek vsem, ki trikrat na teden skupno molijo sv. rožni venec. 2 8. Sreda. Z v. L u k e z i j. Popolni odpustek tretjerednikom. 3 0. Petek. Popolni odpustek tistim, ki opravljajo šestnedeljsko pobožnost na čast presv. Srcu Jezusovemu. Grešnikovi vzdihi. Trpljenje izgubljeno, o naj ne bo, Gospod; saj Srce prebodeno za ves je grešni rod! Da v Tebi se umiri in duh naš uteši; Srce gorko se širi, v ljubezni Ti žari. Pri Tebi je rešenje, ki vre iz Tvojih ran, ki daje nam življenje, ki da vstajenja dan, Rešenja kri nam teci iz srčne te strani, tolažbe ne odreci, ko nam pogin preti. Oh milostno vse grehe kri Tvoja spere naj, v bridkosti daj utehe, odpri nam sveti raj! Daj svetu mi odmreti, da Tebi le živim; daj Tebe mi umeti, po Tebi hrepenim! Darovi. Za »Dejanje sv. Detinstva« so poslali čč. gg.: Janko Barle, mestni župnik šentjakobski v Ljubljani, 188 K; Fr. Koželj, župnik v Za-pogah, 8 K; Karel Čerin, spiritual pri uršulin-kah v Škofji Loki (notranje šole), 60 K; Anton Jerič, župnik v Lozicah, 5 K; Jalcob Bajec, župni upravitelj v Osilnici, 25 K; Ivan Košir, vikar, Vedrijan na Goriškem, 16 K 90 vin.; župnijski urad Št. Jurij pri Kranju 12 K; Va-clav Vondrašek, župnik v Podbrezju, 38 K 50 vin.; Janez Filipič, dekan in častni kanonik, Ločnik na Goriškem, 20 K; Fran Črnigoj, kaplan v Tolminu na Gor., 50 K; Rud. Potočnik, kaplan v Mokronogu, 16 K 32 vin.; Fran An-drejšek, vikar, Sedlo na Goriškem, 5 K; Jakob Ogrizek, župnik, Lom pri Tržiču, 14 K 40 vin.; Al. Železny, župnik v Ihanu, 4 K; Fran Franke, vikar v Oseku pri Gorici, 10 K. Steckenpferd-lilijino mlečno milo je slejkoprej neobhodno potrebno za racionalno negovanje kože in lepote. — Vsaki dan pohvalnice. Dobi se povsod a 80 vinarjev. Misij on. Hčerke iz dobrih rodbin, ki čutijo v sebi poklic za redovni štvo in se hočejo posvetiti vzgoji revnih otrok in misijon skemu dein v tu- in inozemstvu, se sprejmo v c»: samostan Srca Jezusovega (Herz-Jesu-Kloster) Dunaj XXI. Leopoldauerstrasse 123. pasa brez kakega o d III bitka, tako da jsšj prejme vložDik 1§§§ od vsakih vloga ženih 100 kron čistih obresti S 4-75 K na leto. ® Stanje vlog je H bilo koncem §P| marca 1914 čez gj! 22 milijonov K. lil Zanalaganjepo ||| pošti so poštno-jjgg hranilnične polil ložnice brezpl |§f| na razpolago. JSlajboljša in najsigurnejša prilika za štedenjel . - LJUDSKA POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo Ljubljana, Miklošičeva cesta št 6, pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računa, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč tudi cela dežela Kranjska, in jih"obrestuje po nKTtS f,P ESč? i SANATORDN; EMONA I (1 ZA NOTRANJE • M• KIRURGICNE ■ BOLEZNI. 1 -PORODNIŠNICA. LTJUBLtJANA • KOMENSKEGA- ULICA-4 l| I ^F-ZDRwm:PRiHARM-DRFRDERGANG 1| Višjega štab. zdravnika in fiz:ka dr. Schmida zname- nito ©LJB odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, teženje Iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako je že,za-starano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni na Novem trgu v Celovcu. llaSe gospodinje! Zahteuajte čedno pri oseb trgovci Kollnsko kauino primes o korist obmejnih Slovencev ™ I ""I L(ffl| Bogata zaloga 546 šivalnih strojeu, koles, pisalnih strojeu Ljubljana, Dunajska cesta 17.