Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 Din ^^^^h ^^^H ^^w^^^L, ^^^¦^^^hI^K^^^^ Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaSa mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznaSalcih 5*50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 /,' Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Štev. 38. Celje, petek XT. septembra 1937 Leto XIX. Prezident dr. T. G. Masaryk V torek n. i. m. ob 3.29 zjutraj je preminil na gradu Lany v 88. letu starosti osvoboditelj češkoslov-aškega. naroda ter tvo- rec in prvi prezident Ceškoslovaške republike, veliki borec in mislec dr. Tomaž G. Masaryk. Tomaž G. Masaryk se je rodil 7. marca 1850. v Hodoninu na Moravskem. Oee njegov, kočijaž v službi tamošnje cesarske go- spošeine, je bil po rodu Slovak, mati pa Moravka, doma iz ro- dovitne Hane. Osnovno šolo je mladi Tomaž posečal v rojodarstveno politiko, poudarjajoč. da od habsburške dinastije slovanski narodi ni- majo pričakovati ničesar. VT dunajsk-em državnem zboru je na- stopil tudi kot neiprosen nasprotnik klerikalizma. V treh sve- tovnoznanih procesih se je zavzel za Jugoslovene, ki jih je av- strijska birokracija hotela uničiti s ponarejenimi dokumenti in z veleizdajalskimi proccsi. Za^rrebški, dunajski in beograj- ski proces je Masaryk porabil. da je v parlamentu pred vsom svetom razkrinkal potvorbe in njihove visoke avtorjo legacijah je podvrgel avstrijsko protisrbsko politiko grofa Aeh- rentala tako uničujoči kritiki, da je vzel avstrijski diplomaciji vsak ugled. zato je pa njegovo ime postalo znano po vsej Ev- ropi. Ob času druge balkanske vojne se je Masaryk zelo tru- dil, da bi pomiril Srbe in Bolgare. Na Dunaju je naletel na gluha ušesa. Svetovna vojna je Masaryka prehitela v Nemčiji. Potoval je v Pariz in London, da bi tam pridobil vplivne kroge za svojo misel izmirjenja Srbov in Bolgarov. Vrnil se je v Prago, kjer je našel nov položaj. Ustava ukinjena, di*žavni zbor zaklju- čen, narod pozvan pod orožje, da se bije za svoje zatiralce. Ob pogledu na te množice je v Masaryku dozorel sklep za obo- roženi upor proti Avstriji. Se 1. 1914. je z raznimi pretvezami potoval dvakrat na Nizozemsko in je navezal stike s svojimi prijatelji v Angliji in Franciji. Due 18. decembra 1914. je od- potoval v Italijo, odtod pa v Že- nevo; povsod je zbiral prijate Ije. Že se je hotel vrniti domov, ko je dobil iz Prage svarilo: »Ne vračaj se. zaprli te bodo.« Masaryk se je kot voditelj če- škoslovaških upornikov z mla- deniško čilostjo vrgel na delo in je v štirih letih borbe neko- likokrat prepotoval Italijo, Francijo in Anglijo, odtod kre- nil v daljno Rusijo, preplul At- lantik in deloval za češkoslo- vaško stvar v Ameriki, ni pa se ustrašil truda, da ne bi celo v japonski prestolnici pridobival pristašev za svojo misel. On si lahko lasti zaslugo, da je fran- coski in angleški svet prepričal o neobhodni potrebi razbiti Av strijo, ječo narodov. Ta mož je napovedal Avstriji •vojno češkoslovaškega naroda s t-emi-Ie besedami: »Vsak Ceh, ki pozna zgodovino svojega nai'o • da, se mora odločiti za refor- macijo je bil iloljojevan zadnji boj. človeštvo je z njim izgubilo sojega najodličnejsega zastopnika, svet pa svojega, najboljšega >" " a. Masaryka bodo položili v torek 21. t. m. k zadnje- i i ku. Večna slava prezidentu dr. T. G. Masaryku! Stran 2. »NOVA D O B A « Žtev. 3S. Miha Vošnjak — oče slovenskega zadružništva V soboto 18. t. m. bo 100-letnica rojstva Mihaela Vošnjaka. Zveza slo- venskih eadrug izda ob tej priliki Zadružni zbornik, iz katerega posne- mamo noslednji članek: Pri malokaterem narodu je izvrše- valo zadružništvo tako vsestransko \n odločil^o nqlog*> kot ravno pri Slovencih. Običajno se je zadružni- 6tvo uveljavljalo kot izrazito gospo- dftrski ]K)kret socialno in materialno i'i'i.-''i! slojev, pri nas pa je tesno po- z našo narodnopolitično zgo- dovino, z boji in napori za dosego na- rodnostnih pravic ter osamosvojitvo izpod vsiljenega varuštra drugiii, močnejših narodov. Razlog za tako vlogo tiči pač v razmerah, v katerih so živeli Slovenci v prejšnjem sto- letju, in že samo bežen pogled v te- danje politiCne in ustavne razmere nam razodeva ogromne težkoče, ki so jih morali Slovcnci prebroditi, da so dosegli uspehe proti narodnim na- sprotnikom. Prosvitljene ideje, ki so jih propa girali francoski filozofi 18. stoletja in jih je uveljavila francoska revoluci- ja, so si le polagoma utirale pot v druge države. Več kot pol stoletja je poteklo za tern, predno je prišla tu- di v bivši avstroogrski državi samo zahteva po sodelovanju naroda pri vladanju in po narodni enakoprav- nosti do javnega in glasnega izraza. Burno leto 1848. pomeni velik mej- nik v zgodovini vseh bivših avstro- ogrskih narodov. Takrat so se tudi Slovenci prvič pojavili v zgodovini kot narodna edinica, ki terja zase ^vobodno, narodnopolitično življenje in enakopravnost z drugimi narodi. Revolucionarno leto 1848. ni prine- slo uresničenja želj in zahtev zatira- nih narodov, saj je takoj nato nasto- pila reakcionarna doba, Bachov ctbso- lutizem in eentralizem, in za dolgo vrsto let neusmiljeno zatrla sleherno narodnopolitično akcijo. Toda enkiat javno že propogiranih idej o svobodi, enakopravnosti itd. pa niti še tako močna reakcija ni mogla zatreti, marveč so te ideje kot tleča iskra ea- kale le ugodnega trenutka, da kot mogočen plamen švignejo in se raz- vnamejo v velik požar. Dolgo je mo rala ta iskra tleti skrivaj in šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ji je bilo usojeno. da se vsaj razživi. Končno se je morala tudi absolutis- tična vlada umakniti liberalnejšemu režimu, ki je vrnil avstrijskim naro- i dom njihove primitivne ustavne pra- vice. Tudi Slovenci so začeli svobodneje dihati in v vse večjem obsegu terjati svoje narodnostne pravice. Začel-a se je ona velika doba splošnega narod- nega probujenja. ki je končno razgi- bala do tedaj v naix)dnem oziru več ali manj nevedno in mlačno ljudstvo ter ga napravila za bojevnika svoj ill narodnostnih pravic. To je doba či- talnic, velikih ljudskih taborov in shodov, na katerih so se več tisoč glav broječe množice jasno in odloč- no izrek-ale za ravnopravnost sloven- skega jezika, politične svoboščine ter končno tudi za glavno državnoprav- no zahtevo Slovencev po »Zedinjeni Sloveniji«, to je za združitev vseh pokrajin, v katerih bivajo Slovenci, v administrativno-politično celoto z za- konodajno skupščino v Ljubljani. Toda kmalu so dalekovidnejši vo- ditelji spoznali, da zgolj z narodnimi manisestacijami ne bodo Slovenci do- segli uresničenja svojega. političnega programa in da je zato treba v slo- venskem političnem življenju pou- darjati tudi gospodarski moment. Gospodarske razmere so bile namreč skrajno neugodne. Slej ko prej je go- spodarsko neprimerno močnejši na- rodni nasprotnik pridobival na tere- nu in več ali nianj sistematično po- liskal naso narodnostno mejo na se- veru vedno bolj proti jugu in si gra- dil svoj znani most do Jadrana. Sko- minalo ga je po slovenskem ozemlju, ki je bilo in je privlačno za sosede ne samo zaradi svojih naravnih kra,- sot, marveč v prvi vrsti zaradi njego- ve izredno važne zemljepisne lege. ki mu daje zato tudi zelo velik gospodarski pomcn. Saj to ozemlje, ki je naseljeno po Slovencih, tvori najkrajši dos top do severnega Jadrana, torej k morju, h kateremu nujno težijo vsi srednje- evropski narodi. Odtod važnost in pomembnost slovenske zemlje ter ve- liko zanimanje in stremljenje drugih narodov, pridobiti si politični, poseb- no pa gospodarski vpliv in oblast nad njo. Izredno težak in celo neugoden pa je bil položaj našega kmečkega ljud- stvct. Leto 1848. je sicer res prineslo posameznikom osebno svobodo ter rešilo našega kmeta podložnišlva, naprtilo inu je pa plačevanje odškod- nin^ aa dos^ženo zemljiško odvezo. Z zakonom je bilo namieč določeno, da ni treba plačati oilškodnine z«a razveljavljenje iz podložniške obveze in gosposkine pray ice izvirajočih o- sebnih prejemkov, dočim niora kmet povrniti graščakom odškodnino za na zemljišču bremeneče dajatve in pristojbine. Znani naš kulturno-politii u. ,.._o- dovinar dr. Ivan Prijatelj je opisal tedanje gospodarske razmere takole: »To mizerijo slovenskega naroda (mišljeno.je v političnem pogledu) v začetku nove ustavne dobe je dopol- njevalo še skrajno sl-abo material no Bog varuj, da bi bil 1! agovar- jal pj'oii obra^unu, k..___r„ mu jo oderuh napravil in predložil. Tožba, eksekucija, prodaja jx>.sestva bi bila sledila /.a vsak-ega. Redkokdaj je pi i- l>eljstni vinski pridelek zctdostoval za pokritje cole terjatve, katero je nara- čunal oderuh Haložnnu. Navadno je še ostala t. -i je dal oderuh pou; visoki- mi obrestmi in ki se je tudi vknjižila na stroške Haložana na njegovo i>o- sestvo. Težko je bilo najti v Halozah posestvo, na katerein bi ne imel ta ali oni ptujski oderuh vknjiženih i>o več terjatev. Sledile so druga drugi, Icto 7a letom. Ako se je vprašalo dolžnika, kako so nastale vknjižene terjatve, je znal malokateri pov^edati, kaj je prejel od oderuha, kako mu je ta vsako leto zanacunal odrajtano vi- no in koliko je znašala dobrota, ka- tero je oderuh redno pri vsakem o- bračunu zahteval. Pač pa se je po- kazalo, d«a se je ena in ista terjatev c-elo dvakr>at in trikrat dolžniku zara- čunila in kot dolg zapisala v drugo in tretjo zadolžnico. Haložani so bili do glave zadolženi; oderulii so prid- no tožili, eksekvirali, prodajali in tudi kupovali prodana i>osestva. Ne- stanje ljudstva. V kosteh so mu tiča- le še vse slabe posledice pred krat- kim minuvše tlačanske dobe, v ka- teri je bil Slovenec hlapec in gospo- dar njegov — Nemec. Revni kmet s< je čutil po dolgi navadi še vedno pri vezanega na borno, skopo grudo; < podjetnosti in industriji ni bilo nit sledu. Tu kakor v trgovini je gospo doval še vedno tujec«. Bremena, nastala z agrarno icfoi- mo, pogoste slabe letine, težko to- slabo vnovčevanje kmetijskih pridei- kov ter končno tudi dejstvo, da s» kmet ni mogel vživeti v nove razine- re, so povzixK'ili, da je kmečko ?c- spod-arstvo čim dalje bolj propadai« Kmet je iskal posojilo, in ker ga li mogel dobiti v denarnih zavodih, H so bili po večini v rokah nemškii nacionalnih kix)gov. se je pač zatekd k premožnejšim ljudem, ki so pos<- jali le proti pretiranim, oderuškin obrestim in so čakali ugodne prilik, da so pognali kmeta, ki ni mogel .T redu in ob č\asu vrniti posojila, z dt- mače grude. Za male, sramotno ni:- ke kupnine je prešlo tako veliko iu- ših kmečkih gospodarstev v role vaških oderuhov, ki so bili vrh te^n še po pretežni večini tujerodci. Nv zorno slika ust-anovitelj ptujske j> sojilnice dr. Franjo Jurtela ted«an? obupne gospodarske razmere našeg kmečk-ega življa v ptujski okolici: »V Ptuju in okolici so živeli ljudj, ki so posojevali med letom Halož- nom denar, dajali pa tudi razen 1- vež — zct vinski pridelek. V jeseni p trgatvi je moral Haložan navadD ves svoj vinski pridelek pripeljativ Ptuj ali okolico upniku — oderuli. Ta je določil, kaj in koliko je md letom dobil Haložan posojila in zrn, kake obresti ima plačati, koliko viu ima dati Haložan za posojeni denr in prevzeti živež. koliko za dobrox kateri oderuhi so imeli v Halozah posestev. da jim niso znali jmena ne števila. Prebivalstvo H>aloz je postalo popolnoma apatično, ker ni moglo dobiti od nikod denarne pomoči v stiski;<. In tako se je na severu drobila na- sa narodna posast in prehajala v ro- ke tujca, ki se je v vedno večjem številu naseljeval na naži zemlji in izpodrival Slovenca — domafina. Tudi na našem jugu, na Goriškem in Priinorskeni, gospodarske razmere našega človeka niso bile ugodne. Tu- di tain so se moral i kmet je zadolže vati pri privatnikih, ki so njihovo denarno stisko izrabljali in se po- steno okoriščali na škodo na^ega življa. Jasno je, da se gospodarsko odvis- ni človek ni mogel navduševati za narodne ideale, saj vendar ni smel naspi-otovati nazorom svojega gospo- dai'ja oziroma onega, od katerega je bil gospodarsko odvisen. Da pa nazo- ri slednjih niso bili v skladu s slo- venskim političnim programom. je popolnom-a i-azumljivo. Zato je akoi- ja. ki jo je znani narodni delavec Raič formuliral z besedami: »Resivši Slovenca tvarno, rešil si ga dušno«. postala za nas življenjskega pomona in pridobivala od due do due vcč uvidevnih pristasev. Vprašanje je bilo le. kakšna oblika organizacije bi bila najprimernejäa za naše razmere. To vpra&ajije pa je srečno rešil eden najagiln-ejših te- danjih naših političnih delavcev dr. Josip Vošnjak, ko se je vrnil i leta 181)8. s Češkega, kjer je imel pri- iiko spoznati in proučiti ž-e zelo do- bro delujofe zadružne organizacije, ustroj in delovanje čeških «založen«. S pisano in govorjeno besedo se je dr. Vožnjak zavzel.za tx>, da bi ludi Slovcnci. organizirali zadruge, češ: Kino METROPOL Celje pri„a5a IT., IS., 19., 20. septembra NajboljSi film najmlajSe uractnice C I n-C i n Begunka s Kltajskega — Ftüclitling aus Ohtea Izredno zabaven film srCkiiu' Shirley kot Kitajske prekaš ianje filme. (V Shipley Temple SI., 22. sept. Con dottier! Gigantski veletilm najslavncjšoga alpinista LUISÄ TRENKERJÄ 2S., 24. s»pt. Življenje po smrti Clovek, ki je vstal iz groba, da se tnaščuje nad svojimi morilci . . . Boris Karloff Ricardo Cortex V nedeljo ob 10.15 in 14. m a t I n e j a ZIAGOVITA KRILA Pat O Brien »Ne zadostuj<«, ljudstvo samo 1 po veselicah, razgo\x>rih, na taLw, itd., ker navdušenost za vsako no\ idejo trpi samo nek čas, kteremu treznost sledi. Obstoječe je samo to, kar materialno stanje naroda zbo!j> in vsakdcmjim praktičnim potrebai ljudstva pomaga«. Dobi golega navdušenja za narod- ne ideale je sledila doba gospodar- skega preokreta. Prizadevanje Ui \osnjaka je ]>olagoma le obrodilo s:. dove kljub niočnomu nasprotovanj z raznih strani. Že leta 1872. so d;; lekovidnejši narodni delavci ustano vili posojilnico v Ljutomeru in pi i hodnje leto tudi prvo slovensko z;; dingo na Koroškem in sicer pri S\ Jakobu v Rožni dolini. Ti dve poso jilnici in pa po Moravanu Janu Ho- raku leta 1855. v Ljubljani ustanov- ljeno ; Obrtno pomožno društvo - Ljubljani« so bili prvi slovenski dt narni zavodi in so brez dvoma igra! v slovenskem denarnem prejx>rodi odlično vlogo. Leta 1873. je izšel novi zadružn zakon, ki je znatno olaj:?al ustana\ Ijanje zadrug. Zlasti važno za nas .it bilo to, da za ustanovitev zadruge r. bilo treba nobene oblastvene odobrit \e. kakor dotlcj za denarne zavodo ki so jih ustanovili v obliki diiištev S tern je bila odstranjeiva ena glav nih ovir, saj je bila taka oblastven; odobritev popolnoma odvisna od do bre all slabe volje odlo^ujočih uprav nih faktorjev, ki so bili vse prej ko: naklonjeni slovenskim težnjam, za l-adi česar tudi ni Čudno. da je bi!;-. odločitev tolikokrat neugodna. Dasi so bili torej formalin" pogoj za ustanavljanje zadrug po uveljav ljenju zctdruživega zakona zelo po voljni, vendar pri nas ni prišlo do ži valinejšega zadimžnega gibaiija Manjkalo je pač sistematičnega dei;i na zctdružnem področju, pogrešal smo delavca. ki bi se ves posvetil za- družnižtvu, a ne samo delu in procvi- tu ene same zadruge, mai'vef da bi vodil celokupno slovensko zadružm gibanje. Tak požrtvovalen in idealen propagator zadružne misli ie nosta1 Mihael Vošnjak. Mihael VoJnjak s? je rumi mi^ hs. septembra 1837. v §ostanju. Po dovr- šeni tehniki je vstopil v železniško službo. Služboval je kot inženjer na i*aznih zelo odgovornih niestih. 2e 1. 1879. je stopil zaradi bolehnosti v po- koj ter se naselil v Celju. Ni mu pa bilo usojeno. da bi v miru in brez- delju užival svoj zctslufceni pokoj. Želja, da bi po svojih najboljših mo- čeh pomaga 1 svojim rojakom pri de- lu za gospodarsko osamosvojitev. gn je napotila, da se je ves posvetil za- družnemu delu. Ko je Miha Vošnjctk po svoji na>e- litvi v Celju proučil naš tedanji go- spodarski položaj, se je lotil dela po- polnoma po načrtu, ker je kot gospodarsko dobro naobražen clowk vedel, da le tako delo prinaša sadove N-ajprej je smatral za neobhodno potrebno, da se v narodnem sredižču slovenske Štajerske ustanovi močan naroden denarni zavod. s pomocjo katerega ho zasnoval svoje nadaljnje delo za osamosvojitev Slovencev na kwditnem podrofju. Po v«likem tru- du in požrtvovalnem delu se mu jo posrečilo ustanoviti posojilnico v Ge- Štev. 38. »NOVA DOBA& Stran S. lju, saj so ustanovitvi posojilnice na- sprotovala celo oblastva, ki so snia- uala, tla inorata kapital in inteligen- ca ostati tudi.v bodoče nemška. Miha Vošnjak je nato pomagai or ganizirati v raznih krajih posojilni- ce, tako v Mariboru, Ptuju in dru- goil. Te posojilnice je organiziral na IJOiUagi pravil, ki jih je sam sestavil po vzorcu Schulze-Delitscha. ZnaCil- nost njegovih pravil je, dn je upo- števal tutli narodni moment. Vpeljal je dvoje vrst deležev, glavne in po- slovne. Glavni deleži iinajo glasoval - no pravico in se obrestujejo, poslovni pogreäajo prve in druge. Prvi so bili lameroina visoki in so prišli v roke imovitejših in v narodnem oziru pri- znano brezpogojno zanesljivih velja- kov, drugi so bili pa nizki, da je na ta način emogoeen pristop tudi manj premožnim osebain. S to delitvijo do- ležev je Miha Vošnjak doseg-el, da so celjska posojilnica in tudi vse drugo zadruge, ki so uvedle ta sistem, osta- le trdno v narodnih rokah in se iii mogel vtihotapiti van je v narodnem oziru miauen ali celo sovražen olc- ment, ki bi obrezuspešil glavni na- men posojilnic oz. zadrug, t. j. gospo- darsko osamosvojitev našega življa iz rok narednega neprijatelja. V dveh letih Vošnjakovega delo- vanja je zraslo že lepo število zadrug. Te je leta 1883. povabil Miha Vošnjak na sestanek, na katerem se je na nje- govo pobiulo ustanodla zadru/.iia matica, Zveza slovenskih posojilnic v Celja, torej prva slovenska in jugo- slovenska zadružna zveza. Ker je bi- la Zveza ustanovljena kot društvo na podlagi društvenega zakona, je mo- rala dobiti za delovanje tudi oblast- veno odobritev. Ker pa narodnim na- sprotnikom ustanovitev Zveze ni bila po godu, so skušali odobritev prepre- čiti in šele po dolgem priz-adevanju je Miha Vošnjak knnnm lo diKPen! ugodno rešitev. Polagoma, toda vztrajno je Milia Vošnjak zasledoval eilj da ustvari močno in na znotraj kolikor mogoče krepko povezano central no organi;a- cijo in preko nje izgradi do podrob- nosti razpredeno slovensko posojil nistvo. Po večletnem požrtvovalnera delu je s svojo idejo uspel. Zveza je postala iz prvotne več ali manj zgolj informaeijske organizaeije nepogre- šljiva centrala, ki je delctla na po- globitvi zadružnega dela v vseh sme- reh in postala tudi revizijska zveza. Leta 1905. je Miha Vošnjak rešil tudi pereče vprašanje denarne cen- trale na ta način, da je ustanovil no- vo osrednjo zadrugo. Zadružno zvezo v Celju, ki je bila instrukeijska, re- vizijska in denarna central« za vse včlanjene zadruge. Pri širjenju in utrjevanju zadruž- ne ideje se je Miha Vošnjak posluže- val najrazličnejših sredstev. Gojil je os-ebne stike s fünkcionarji posamez- nih zadrug, jih poufeval in bodril, da so vztrajali na svojih odgovornih mestih in kljubovali vsem neštetim neprilikam, ki so grozile zatreti mla- do, lepo se razvijajoče slovensko zn- družništvo Posebno važnost je Miha Vošnjak polagctl na tisk. Že 1. 1884. je ustano- vil .svoj zatlružni list »Zadrugo«, ki je s presiedkom izhajal do 1. 1930, ko se je Zadružna zveza v Celju dejan- sko fuzionirala z Zvezo slovenskih sadrug v Ljubljani. Razen tega je Miha Vošnjak usta- novil lastno tiskarno v Celju, Zvezno tiskarno (ki se je do danes razvila v moderno podjetje), in s tem osamo- svojil Zvezo in njene članice tudi g'e- de tiskarne. Jasno se očituje tendenca Mihe Vošnjaka, da se morajo Slovenci o- samosvojiti v vseh gospodarskih na nogah. Saj so često bili sklepi, pa tudi doseženi uspehi Zveze takejra značaja, da so vplivali na celotüo naše narodno gospodarstvo, kaknr n. pr. uspešen boj posojilnic zu slo- vensko besedilo menic. zadolžnic itd.. za slovensko uradovanje po državnih in deželnih uradih. Podeenjeyati -f seveda tudi ne sme tilio, toda veliko delo Mihe VoSnjaka in lvogovih so- delavcov pri ustvarit.i slovensk*1 knjigovodske in administ»\itivne fe>' minologije. Po ti-ide^etletnem delovsnüi .i«1 Mi- ijak zaj ustil ogroumo zadn no zgradbo, ki je bila krepka hrbte- nica vsega slovenskega narodnega gospodarstva. Po dovršonem, prosto- voljno prevzetem delu se je umaknil v želji, da bi pozni večer svojega fciv- Ijenja v miru preživel v solCni Ciorici. Vojna vihra pa ga je pognala z i\o- maee grude in v tujini je morai kot emigrant zatisniti svoje oCi. Umr! je 2. julija 1920. v Glionu pri Territeiu v Sviei, svoj zadnji dorn pa. je nastl v St. Ilju pri Velenju, v bližini svo- jega rojstnega kraja. Kot vsak xrven delavec tudi Miha Vošnjak ni ušel kritiki, ki jo bila včasih stvarna, dostikrat pa posledi- ca osobnih in političnili nesporazu- mov. Toda stvarni prigovori nikakor no morejo v taki meri zmanjšati po- membnosti pionirsk-ega dela Mih^ \'ošnjaka za naše zadružnistvo, ila bi n>u ne priznali s hvaležuostjo cast no- ga naziva: očeta slovenskega zadruž- ništva. Schauer Dolfe. Politični pregled p Sijajna manifestaeija nacionalne mladine. \ nedeljo je bila v Ljub!ja- ni u>tanovna skupšfina banovin-ke omladinske organizaeije JNS ob ude- ležbi okrog löOO fantov in nil'uiih mož iz vseh krajev Slovenije. Skup- ščina se j-e pretvorila v mogoeno nia- nifestacijo naše mladine za juiroslo- vensko stvar. Nacioualna niladii.a je najboljši porok za koneno zmng > ju- goslovenske misli. Skupstine s-? je u- deiežilo iz celjskega sreza ~'2 za>top-" nikov mladine. Po tehtnih gc :orih predednika banovinskega odbura JNS za dravsko banovino dr. Janka Hajarja, senatorjev Jova Banjanina, dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja ter narodnega poslama Milana Mravljeta ter delovnih referatih predsednika in tajnika akeijskega odbora inž. Jožeta Rusa in Androja Uršiča, člana akeijskega odbora Ou- šana Vargazona in predsednika ljub- ljanske organizaeije OJNS dr. Bran- ka Alujevica je bila sprejeta sledeča resolueija: »Xacionalna mladina vseh slojev in iz vs-eh delov dravske banovine, zbrana na ustanovni skup- ščini omladine JNS dne 12. septem- bra 193? v Ljubljani, izraža svojo najglobljo udanost in zvestobo kralju Petru II. Kot osnovne smernice vsega svojega udejstvovanja sprejema skupština misli in načela, ki so jih poudarili na današnji skuj>ščini i>o- dani referati. Skupščina želi, da naj te smernice postanejo t-emelj sode- lovanja vseh nacionalnih pokretov v državi. Omladina JNS smatra za svojo dolžnost delovati v političnem pokretu v najtesnejšem iskren.uii spoi^azumu s strankinimi edinicami in starejšimi pristaši JNS. Zato je o- niladina prepričana, da bodo njena prizadevanja v tem cilju z isto iskre- nostjo sprejeta. Skupščina poudarja p-otrebo ustanovitve političnega o- mladinskega lista. Novoizvoljenemu banovinskemu odboru skupščine ua- rooa, da izvede vse potrebno za iz vedbo teh sklepov. Skupščina zahte- va, da se zagotovijo politiCne svo- l)oščine vsem državljanom, kakor tu- di, da se omogoči svobotla tiska. O- mladina zahteva, da s-e uvede v po- slovanje državnih ustanov absolut na zakonitost, in izraža svoje simpatije vsem politiCno preganjanim naciona- listom. Skupščina z ogorčenjem ugo- tavlja, da je prišlo v di*žavi do ti^ž- kih plemenskih in verskih sporov. Skupščina poziva vso naciona I no mladino, da se združi v močno enoto nejx)inirljivih borcev za nacionalne ideale. Živel kralj Peter II.! Živola Jugoslavija«! Med živahniin odob.a vanjem je bil nato izvoljen pr.i rod- iii banovinski odbor slovenske mla- dine JNS. Predsednik je inž. Joža Uus; podpredseilniki Milan Gorišek od Sv. Leuarta v Slov. goricah, Tone Knoz iz KamnikA, Rado ŠušteršiC iz St. Vida pri Ljubljani in Jožv Vel^lc i/. Celja. tajnika Andrej Vrši^ in Franc Juvan, blagajnik Dusan Ver- bič vsi iz Ljubljane; odborniki Miha Fersej z Jesenic, Ivo Bavčar, Stanko Jurjevčic'. Dušan Vargazon in Jože Peternel iz Ljubljane ter Peter Smid iz Selc n:\il Škofjo Loko. Clani bano- vip.ykega odbora so dalje po statutih i edsedniki vseh sre^kih omladin- skih organizaeij. V nadzorstvu so predsednik dr. Marjan Zajec ter ^la- na Mirko Pr»in-?e iz Hoc pri Mari- l>oru in Mirko Prijateij iz Tržišča na Dolenjskein. p Predsednik JNS Peter živkovič, ki je bil dalje casa na zdravljenju v Jahimovu na Češkoslovaškem, se je vrnil pred dnevi v Beograd in zopet prevz-el posle predsednika JNS, ki jih je za časa njegove odsotnosti vo- dil-prvi podpredsednik JNS senator Jovan Bnnjanin. ]) Banovinski odbor JNS za drav- sko bfnevino se je sestal v soboto v Ljubljani ob skoraj polnoštevilni u deležbi. Seja je trajaki nad tri ure. Vodil jo je predsednik dr. Janko I?a- jar. poslovni poročili sta podala pod- predsednik i\r. Otmar Pirkmajer in tajnik dr. Marjan Zajec, politično si- tuaeijsko poročilo pa senatorja dr. Albert Kramer in Ivan Pu( elj. Po po- ročilih se je razvila živahna i*azpra- vn, v katero so posegli zastopniki vsoh srezov. \"sa porocila so sogla- Jala v razveseljivi ugoto.itvi, kako 'z^lo se je obnovila borbenost in o krepila odločnost pristu.sev jugoslo- vensko r.-.u ionalne politike v Slove- niji. p Enoten poiitičen Llok. Po poi.o- . c.iiih iz Zagreba se je po dveh leüh pigajauj, razgovorov in konferene . seilaj dosegel načelon sporazum mvd : staroradikali, ilavidovičevci in zem- Ijoradniki na eni strani ter Seljačko- dt-iü.okratsko koalieijo (mackovei in pribičcvicevci) na drugi strani. Zatr- juje se, da se je mod srbijanskimi strankami in Zagrebom doseglo zbli- zanje, na podlagi katerega bo v bo- dot? mogoče voditi skupno politiko in se uveljavljati kot enoten politi- čen blök. Sporazum se po informaci- jah nanaša sicer le na tako zvano procedure nadaljnj"ega nastopanja. Domače vesti d Povišanje uradniških plač. \ zadnjem času se je z merodajnih mest že večkrat čulo, da misli vlada 7j oziroin na rastoeo. .ilraginjo živ- ljenjskih potrebscin uradnikoni m upokojencem zopet vrniti oile odteg- ljaje, ki so jim bili odvzeti septem- bra 1935. »Jugoslovenski kurir« po- roca, da se v finančnem ministrstvu pripiavlja uredba, ki se nanaša na zvišanje uradniških prejemkov. S to uredbo bi se z nekaterimi oinejitvami vrnile državnim uslužbencem place, ki so jih imeli do jeseni 1. 1935. V poštev vzeti pa bi bili le uradniki do vključno 4. skupine 2. stopnje, na višje i>oložctje bi se izboljšanje ne na- našalo. Tudi niso predvidene nikake doklade za ženo. V'sled letošnje izred- no neugodne letine, ki nujno žene vse cene navzgor, je postal položaj javnih nameščencev in upokojencev nevzdržen. To se zlasti še v Sloveni- ji, ki je itak vsled svoj-e gospodarske strukture naravno najdražja pokra- jina, občuti v taki meri, da je regula- cija prejemkov v odgovarjajoči višini že davno postala nujna življenjska zahte\*a, ki jo stavljajo nameščenci in jo v polni uvidevnosti podpirajo vsi naši gospodarski krogi. (I Veliki manevri, največji kar jih je bilo doslej v Jugoslaviji, bodo od 21. do 26. t. m. v predelu med Kar- lovcem. Metliko. Novim mestom, Ko- čevjein, Brodom na Kolpi in Oguli- nom. Sodelovalo bo okrog 50.000 lju- di, zato je bilo poklicano na vojaške vežb-e mnogo vojnih obveznikov in rezervnih oficirjev. d Novi beograjski velesejem so syp- čano olvorili v soboto. V Beograuu vlada za to novo gospodarsko in tuj sko{)rometno ustanovo veliko znni- manje. (1 Visoko priznanje knjigi »Dobro- voljci kladivarji Jugoslavije«. Po dvorni dami gospe Tavcai'jevi je bil-i izroCena Nj. Vel. kraljici Mariji knji- ga »Dobrovoljei kladivarji Jugoslavi- jc<. Z zahvalo za knjigo z najvišjega niesta je sreska organizacija vojnih dobrovolj» ev v Ljubljani obveščenn. da je Nj. Vel. kraljica Marija blago- volila odrediti. da se 10 knjig razdeÜ ived višje razrede ljubljanskih sred- njih sol. Razdelitev bo izvršil pro- svetni oddelek banske uprave. Polvg "' vilnih najlep.ših ocen in pohv-1 Tvojega otroka spadajo tudi SARGOV KALODGNT PROTI ZOBNEMU KAMNU * .¦ i --------------------------------------------------t*t~ doma in na tujem so dobili vojni dio brovoljci za svoje krasno, znamenito in zares monumentalno delo lapo priznanje z najvišjega mesta. d Vesti vojnih dobrovoljcev. Drtiš- tvena pisarna sreske organizaeije vojnih dobrovoljcev v Ljublj^i, FrančiSkanska ulica 10, posluje ßx\ s-eptembra dalje vsak dan razen ne- dctj in praznikov od 18. do 19. Dne 3. oktobra bodo odkrili vojni doblo- voljci spominsko ploščo svojemu po- kojnemu tovarišu, dobrovoljcu - he- roju inženjeru Ivanu Gosarju na nje- erovi rojstni hiši v Stari Loki. (Jtoo- zarjamo že sedaj vse vojne dobrovalj- ce in našo javnost na to spominsico prireditev. Pokojni Gosar je bil Mfcd dobrovoljei in vsemi Slovenci, kioso pomagali ustvarjati Jugoslavijo, eden najvecjih herojev. Znamenita knjiga »Dobrovoljei kladivarji Jugoslavije« se naroča pri sreski organizaciji voj- nih dobrovoljcev v Ljubljani in se lahko osebno dvigne v društveni pi- sarni \ zgoraj naznačenem času. Od- jemalci knjige, ki je j äe nisö plaöali, se prosijo, da to store čim prej. ,, d Samo štiri vrKte cigaret namera- va obdržati v prometu monopolska uprava in sicer Drino, Vardar, Mora- vo in Dravo, vse druge pa hoče vzeti iz prometa. Cigarete Drava bi se iz- Loljšale. tako da bi bile po kakovQsti med cigaretami Zeta in Ibar, prpda- jali pa bi jih po 8 za 1 din. Dr. Anton Schwab: Stari Špelc Kdo izmed starih Celjanov se- ga ne spominja? Njega, starčka TO. do 80. let, ki je bil zaradi svoje šegavc- sti in originalnosti splošno priijub- Ijen. Naše gospodinje ga lahko brid- ko pogrešajo. Afarsikatera -.f ima kakšno zlatnino ali srebrniiiQV ali drugo dragocenost iz »dobrih starih časov* odveč in bi se je rada zn«bila na ugoden način. n. pr. če bi sena- žel kupec. ki bi dobro plačal in, bil tudi — molčljiv. Izvrsten posredovalec v takiUza- devah je bil Spelc. Njemu si Jahko zaupal vsctko vrednost. Ker je poznal vse Celjaue prav dobro in je imel za vsakega pri memo besedo ter je pretehtal tudi plačilne zmožnosti po- sameznika, ni trajalo nikoli dolgo. da je njemu v prodajo zaupani predmet našel kupca. Izkupiček je Špelc ved- no ]>ošteno in tofno odrajtal. Za no- beno ceno pa bi ne bil izdal imena prodajalca ali kupca, kajti nitAčeč- nost inu je bila častna zade\'a. proti kateri se ni nikoli pregrešil. Tako je prodal Špelc »pod roko« maraika- teri tfolodiamant, težke zlate venižice in uhane, cele garniture srebi*nih žlic. a z isto ljubeznijo tudi male vrednosti manj premožnih ljudi — vse v splošno zadovoljstvo. Ce pa ;>i bil v hipni. veliki denarni stiski, a nisi imel solodiamantov, težkih zla- tili verižic itd.. si vpra^al gospoda Sp-elea za svet, kako bi prišel do de- narja. Ni trajalo dolgo in ŠptAc je imel zate primeren nafrt. V tvojeni gospodinjstvu je km-alu našel pred- met. ki bi se dal izigrati »na>lbze«. ' ' ' *" predmet kaj spretno Stran 4. »NOVA D 0 B A « *tev. 38. »izlozaU in - iom prev.oNl mv-iVü- tero sol 7.0. Vsi sino ga imeli radi in ljo.^ue Spelt* ni nihfe izgovoril, ne da bi mu bil zaokrožil okrog usten lalu»n nasmeh. Spelt- se jo tega zaveda! in je skrbel, da je nudil s svojo šega- vo iznajdljivostjo vedno nove zahave. Nekoč jo nastopil na ulici z veliko rdeco marelo v veliko veselje pou- lifne mladine. V hudi zinii se je ko- pal v Savinji in je, tlo pasu v vottl, igral na violino! Neki pl-esalec na visoki vrvi je iskal floveka, katerega je naineraval v visini his prepeljati v samokolnici od enega konta ulice na drugega. Pa kje dobiti floveka, ki bi Ivegal za tako pustolovščino svoje življenje — zgolj v zabavo radovedne množice? Bila je sonzacija, ko se j-e oglasil stari Špelc in srefno prestfl nevarni prevoz. Kako neki bi bilo moglo biti drugače, saj je Speltu vse uspelo, fesarkoli se je lotil. Zato želimo, da bi tudi nain u>po- io dobiti novega Spelt a, ki bo vsake- mu, ki ga bo potreboval, dober pri- jatelj in blag svetovalec, pošten in molčljiv. Za vsakega, ki pogreša de- nar, naj bi se našel primeren Spelo, v primeru potrebe pa privoščimo vsakemu tudi po <1vn Spelca. Celje in okolica Izobesite žalne zastave! Pozivamo hišne posestnike mesta Celja, da v počastitev vclikega pokojnika dr. T. G Masaryka iz- obesijo na svojih hlšah žalne za- stave ! o Komemoracija za prezidentom Masarykom. Ju.coslovenska-če^koslu- vaSka liga in Sokolsko društvo bosta a* zvezi z drugimi narodnimi društvi danes ob 18'3(Vv veliki dvorani X-a- rcdnega doma komemoracijo za pre- zidentom dr. T. G. Masarykom. Xa- rodna društva in občinstvo vabimo, da se v čim večjem številu udeleži ¦ komemoracije. • <- Krajevna mladinska organizacija JNS za mesto Celje poziva svoje Cla- ne, da se v čim večjem številu ude- leže komemoracije za prezidentom dr. Masarykom. c Društvo »Soča« vabi svoje član- stvo, tla se udeleži komemoracije za prezidentom, Masarykom. c Izobesite žalne zastave! Ko je v torek prispola v Celje vest, da je u- mrl prezident Osvoboditelj bratske češkoslovaške republik-e dr. Toniaž Masar\k. velik prijatelj Jugoslove- nov, so zaplapolale na poslopjih Celj- ske posojilniee, Celjskega doma in Zvezne tiskarne ter na posameznih zasebnih hišah žalne za.stave. Hisne posestnike pozivamo, da v zn-ak so- čustvovanja s češkoslovaškim naro- doni in žalovanja za v-elikiiu borcem za osvobojenje Slovanov izobesijo na svojih poslopjih žalne zastave. c Jubileje slavimo •**»-. . --. - -... _*•*$, fe dni pa čitanio v »Slovencu« po istem receptu sestavljeno priznanje na na- slov g. imenovanega predsednika mestne obeine celjske in njenni tlo- deljene imenovane občinske uprave. Dve leti sta potekli, odkar so gospod- je v Celju bili na ta mesta imenova- ni. ne pa morda izvoljeni od prebi- valstva združenih občin. Pri našte- vaiiju dela in uspehov, ki bodo v zgodov.ini mesta Celja zapisana na najvidnejšem mestu, čitamo tudi vse ono, kar se bo še storilo. Dobimo mo- deren stadion za hribom sv. Jožefa za celjska sportna in telovadna dru- štva, dobimo moderno justičuo pala- čo na Glaziji, novo moderno kopali- Šče ob Savinji, primernejše prostore Za policÜO ill moinlil tlhii nny nmJ ..,. >„\....... Pozabili smo na ideatne telefonske razmere, na socialno tako sref no uvedene tro^arine v pri log revnim konzumentom in na vzorno kanalizatijo Velikega Celja. Se dan ja občinska uprava, ki je začela sistematifno vešo^ati vpi>a- šanj-i» brezposelnosti z javni- liii deli, bo napravlla tudi konec nad- ležnemu beračonju brezposelnih po zasebnib hišah, saj je za brezposelne na razpolago dovolj /aslužka pri iz- vedbi ja.nih del, za onemoglo in » ?- veže pa je urejeno zavetiSöe in javna kuhinja N'incencijeve kotiserenre. Ta ko je upati, da bo po dveh letih za- stoja in nestrpnega fakanja tudi Pla- ninski doni pod Tovstom dograjoii in izročen svojemu nanwnu. Vsx? jt- dobro in najboljSe. kar pa še ni, se to pa še zgodilo, sanio da so davko plačevalci zadovoljni in da mesto Ce- lje v vsakem pogledu lepo in dobro napreduje. Tudi Savinj-a se bo v bo- doče bitreje regulirala in delo .-*e bo vedno začelo pravoSasno, ne pa S'Cl^ pozno na jesen. v Konferenca o razdolžitvi kuietov. Ljubljan^ka podiužnita privilegiranr agiarne banke bo priredila v nedeljo 19. t. m. ob 8. zjutraj v risalnici drž. deške me5?anske sole v Celju ŠirSo koaferento, katere cilj je, da se vs-em inteiesentom pravilno ra/.tohnači u- redba o likvidaciji kmefkih dolgov in vse njene nejasnosti, kar bo v ko- rist kmetom dolžnikom in bivšim njihovim upnikom, zlasti kreditnim zadrugam. Konferenca bo izret-no v.n teljski srez, zato naj ji prisostvujejo v Čim večjem številu tudi sami dolž- niki kmetje. <.¦ Iz železnlške službe. Stanislav Potočnik, natlzornik 3. sekcije za vzdrževanje prog^e v Celju, je imeno- van za nadzornika 7. skupine pri gradbenem otldelku direkcije drž. že- leznic v Ljubljani. c Iz sodne službe. Josip Gre- gorič, zvaničnik pri sreskem sodišču v Laškem, je imenovan za pisarniš- kega uratlnika pri sreskem sodišču v Celju. c Upokojitev. Upokojen je Alojz Zapušek, žigosat zvaničnik pri od- tlelku kontrole mer pri sreskem n^- čelstvu v Celj«. • r- ' c Zdravnik dr. Stjepan Ivič ne or- dira do 1. oktobra. c Odlikovana je bila v Pragi z di- plomo soproga frizerja ga. Frajletova iz Celja. Cestitamo! c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t. m. v evidenci 28(* br^f- poselnih (217 moških in 09 žensk) nasproti 271 (203 moškim in 88 žert- skam) dne 31. avgiista. c Prvo trgatev grozdja bo priredifo Sokolsko društvo štore-Teharje v :\e- deljo 19. t. m. s priCetkom ob lf>. v Sokolskem doniu v Storah, v prirnfe- ru lopega vremena pa na prostem po- leg Sokolskega doma. Zveze z vlaki ugodne. Vahljeni so vsi prijatelji so- kolstva. t- Glasbena Matica v Celja. Solopet- je in mladinsko petje se bo tudi letos poučevalo, če bo za te'predmeto j»ri- merno Stevilö reflektantov. c Sokolske medžupne tekme v od- bojki za jirvenstvo v dravski bano- vini, ki so bile določene za preteklo nedeljo dopoldne na Glaziji. so bilo zaradi deževja odpovedane. c Celjski poštarji bodo priredili svojo tlrugo večjo prireditev 13. nb- veinbra v vseh prostorih Xaixxinega doiria. c Tragična smrt mladega rudarja. V hisi uradnika katastrske uprave g. Čečka na Pristavi pri Celju je stano- val 30-letni, v premogovniku v PePov- niku zaposleni rudar Jože Kolar. l'o delu v rudniku j? večkrat pomagal doma. Ko se je vrnil 10. t. m. z dela, je pomagal doma stiskati sadje. Ko se je stemnilo. je sklenil okrog 00. napeljati električno žico od Čečko^e- ga gospodarskega poslopja k sosedo- vemu poslopju kjer nimajo električne luči. Priklopil je žito na elektriÜni vod in jo napeljal f?z travnik Ker je bila žica prekratka, jo je s stikalom zvezal z drugo žico in pritrdil i*a drugi konec žarnico, ki je po stiku takoj zažarela. Zico z žarnico je ne- sel k sosedovemu gospodarskemu po- siopju. Z eno roko je držal stikalo, z • ¦rugo pa nasprotni konec žice z žar- liku. .......,.. j. .... . .Lictdi deij.. ..... kra, pa tudi Kolar je bil ves prenio- r-tMi. To je po»talo zanj u sod no. Z lnokro roko je pri Sei nenadno v stik z eiektričniin tokoni v stikalu Kolar je ki-ik"11 -" '•"" !il in kmahi izdihnil i V celjski bolnici jo unirl v torek v starosti J"^ let g. Martin Osvald. bivsi dolgoletni vrtnar javne bolnice v Celju. Knialu po prevratu, ko je pi'i^la celjska bolnica v našo upravo, je nastopil pokojni službo vrtnarja ter je v dolgüi letil« svojeg-d plo»lo- nosnega službovanja pokazal v delu in uspehih svoje bogate izkii^nje, ki si jih je priilobil na svojih pivjsujih službenih niestih. Bil je inetl svojiiui stunovskimi tovari^i visoko cenjen in uvaževan, saj je bil upiavi^eno na glasu, tla M>ada med najholj^e vrt- narje,-zlasti k«r se tic*e pridelovanja povrtniiiiv l>obr?mu in marljivemu delavtii botli ohranjen blag spomin, svojcem pa naše iskreno sožalje! c Tečaje 7& neinški, francoski, an- gleški, italijanski, event, tudi za sr- bohrvatski, češki in ruski jezik (/a- četni, nadaljevalni, konverzacijskii, 'ladalja za nemško stenografijo, kar- ¦otečno knjigovodstvo, socialno eko- nomijo in reklanio priredi kakor vsa- ko leto tudi letos s 1. oktobrom Diu- ?tvo absol.entov tlrž. trgovskih žol v Celju za Clane in nečlane. Interesi'ii- ¦ i — tudi bre/.poselni — naj se javijo! v podružnici »Jutra« v Celju. r članstvo in mladina celjskega Sckola se poziva, da se udeleži ko- memoracije za prezidentom Masary-, kom, ki bo danes ob 18.30 v Xarod- nem domu. Udelezba v slavnostnem kroju in z vsemi prapori. Clanstvo. ki nima slavnostnega kroja, naj se ude- leži komemoracije v civilu z znakoni: Zbor vsega članstva točno ob 18.15 na dvorišču Xarodnega doma. — Sta- resinstvo. c Najdražji bencin v Celja. Kakor ynano, obstoji v na5i državi benciiH ski kartel, ki diktira ceno bencinul Cudno pa je pri tem vendarle, da je v Celju bencin za 1 din dražji nego • li. pr. v Mariboru. Zanimivo je. d± je mariborska občina dala tamkaj- šnjemu avtobusnemu podjetju kon- cesijo za javno či"palko bencina in je tamkaj bencin cenej^i. Ali ne bi ka- zalo, da bs tüdi celjsko mestno av- tobusnb podjetje dobilo tako napra- vo in nekoliko reguliralo cene ben- cinu? Saj bi bilo to prveristveno v njegovo korist. Pripominjamo, da se nedaleč od Celja producira bencin ter firma ne sodeluje v kartelu. Tn bencin je prav tak kakor kartelnj, toda čenejši in domač proizvod. c Regnlacijska dela na Savinji ,v tretji etapi med Košnico in apneni- kom v Peüovniku so se pred nekaj dnevi končno pi ičela s polletno za- mudo in morajo biti končana do niarca priliodnjega leta. Učinek re- gulacije Savinje v prvih dveh etapaii se že ix)zna v tem, da se voda v Sa- vinji ob visokem stanju hitreje o«J teka nego v prejšnjih letih, ko smo imeli poplavo že ob vsak-em večjem deževju. V glavnem pa še ovira od- tok vode öTinek pod Starim guadom. ki predstavlja najvefji in najvažnej- ši del regulacije Savinje. Zato bo tre- ba regulacijska dela čim bolj po?j)e- 5iti in 'izvesti celotni regulacijski projekt hitreje nego je bilo sprva predvsdenO.1-' , c Žalna seja celjskega mestnega sveta v poč«stitev spomina preziden- ta dr. Masai'yka bo danes ob IS. Po žalni seji bö redfia seja c Razvitje četniškega prapora. Pod otlbor udruženja t^etnikov v Ljublja- ni razvije v nedeljo 3. oktobra svöj cetniJki prapor, kj je prvi v dravski hanovini. Cetnike in prijateljo naše organizacije vabimo, da se te po- niembne proslavo ndplp/iin ^• rim- večjem Stevilu. c V tedna Rdečega križa (otri9.— 2(1. sept.) hodo tvljske samarijanke pobirale prispevke za Rdeči križ. Pro- si mo vs-e Col jane, da po svojih mo- t*eh pripomorejo društvu RK, da bo moglo v priinerih nesreče tleliti čim večjo pomoč. — Sreski odbor RK. c Celjski š»hovski klub je imel ož- ji brzi turnir dne IT), t. m. Prvi jc bil Branko Diehl. ki jo dos^gel 5 oe bo pikVla na igri>t-u j»i-i Skalni kleti« potlsavezna prveji- Mvona teknta metl celjskimi Atletiki in SK Trbovljami. Sodil bo g. Ku> ir. Xa to teknio, ki bo r zelo ži- vahna in zaiiimiva. nnn v>e l»i ijatelje nogonit t V tre\U V"1 .»uja za dr- žavno noi. ^tvo >«• itiü do.sežeui sletieči rezuliati: Jedinstvo: Bask 1:0 (0:0;. LjubljanarSlavija 2:1 (2:u , BSK:Jugoslavia 3:0 (3:0), Haftk Gr-atljanski 2:2 (2:1), Hajduk:Concor- tlia 4:2 (2:1). t Podsavezno prvenstvo. \ n,(l¦ ne prvenstvene teknie: V Cei I je zasluženo piemagalo Atletii. 3:1 (2:1), v Ljubljani je Kranj jut- magal inoštvo Marsa z 2:0 (0:0), Ja tlran reko z 2:1 (2:1) in Svobotla Sio- vana s 5:2 (2:0j, na Jesenicah Her- mes enajstorico Bratstva s 3:2 (2:ly, v Mariboru pa Rapid enaj.-t Maribora s (i:3 (4:1; in Železi Grailjanskega iz Čakovt a s 4:1 t 7. redni občni zbor Smacarskey i klub? v Celju bo v cetrtek 3u. t. in. ob 20. v kluliski sobi gostilne )>Pri zt-leneni travniku«. Dunajska vremenska napoved /a boboto 18. t. in.: Pretežno oblafno od časa do časa dež. južno. Kccniur s 3, peti Schneider z 2^, sesti Grader z 2. setlmi Fajs z 1 h točke. V sredo 22. t. m. bo brzi turnir za mesec September, ki je obenem trening za Trbovlje in tudi nekaka oficielna otvoritev nove šahovske se- zone. Vabljeni člani in tudi drugi šahisti. Prijave sprejema g. Graser c Kino v Celjskem doma. Te dni se začne s potrebnimi adaptacijami in pripravami ?:a zopetno ctvoritev kina v veliki dvorani Celjskega doma. c Žetev smrti. Dne 10. t. m. je uiiir- la v Gaberju <59-letna zasebnica Vik- tor ij-a Terškova, v torek pa na Lavi 30-letna kleparjeva žena Pavla Xa- potnikova. V ponedeljek je umrla v celjski bolnici 55-letna posestnikova žena Marija Grzinova iz Zdol pri Kozje.ni. X. p. v m.! c Osebna vest. Celjski frizei>ki mojster g. Riko Grobelnik bo odpo- toval v nedeljo 19. t m. v Pariz, kjer se bo udeležil svetovnega kongresa frizerjev, ki bo t^ajal od 24. t. in. do 4. oktobra. V okviru tega kongre^a bo elitni tečaj za danisko friziranjc. ki b-o udeležence.m nudil najinoder- nejše pridobitve, na področju frizor- ske umetiiosti. X.a koncu tefaja bo nagradno tekmovanje udeleženccv. Xa povratku bo g. Grobelnik abso!- viral še v Benin v Švici sj>ecialni damski frizerski tečaj. Mlademu mojstru želiino v tuiini fim lep>i uspeh. Najnovejse jesenske frizure barvanje in negovanje lica m:d\ frizerski salon FRAJLE, Celje Kralja Petra cesta 24. c Uspel izlet in koncert CPD no Pohorju. V nedeljo 5. t. jn. je slovenj- bistriška podružnica SPD slavila svojo 15-letnico in otvorila Pohorski Vintgar. Za to priliko je poval)ila vos mešani zbor Celjskega peyskega drustva, da pride koncertirat, saj jo poleg dveh slovenjebistriških pev- skih društev pel lani slavni Zivkov septet iz Maribora. CPD se je vabilu rade volje odzvalo ter priredilo svoj društveni izlet na Pohorje k Sv. Treni kraljem. Xa postaji v Sloven- ski Bistrici je bil sprejem z godbo, vse niesto v državnih zastavah v \x>- zdrav stevilnim gostom. Prekrasna je bila pot skozi Pohorski Vintgar do Planinskega doma. Po inaži v izred- no akustični cerkvi je bila pred Pla- ninskiiii tlomoni proslava društveue 15-letnice. Po številnih pozdravih je nioški in mešani zbor CPD zapel več koncertnih pesmi pod vodstvom pri ljubljenega pevovodje g. Peca Segu- Štev. 38. »NOVA DOBA« Stran 5. le. Mnogoštevilni planinci, predvsem velika skupina Dunajčanov, so se di- ¦vili lepoti naše pesmi in brezhibnemu izvajanju pevskega zbora. Številni cloniačini, ki nimajo prilike vstopiti v koneertno dvorano so se solzni za- hvaljevctli za užitek. Vsaka pesem je vžgala — sledilo je burno ploskanje. Pri skupnem obedu so CPD pozdra- vili: g. župan Fr. Kac, za SPD v Slo- venski Bistrici pa sodnik g. dr. T. Toniinšek ter meščanskošolski uči- telj g. J, Tomažič". ,V imenu vseh pevk in pevcev CPD se je zahvalil predsednik g. prof. K. Fink za vso nenadejano pozornost in gostoljub- nost slovenjebistriške podružnice ter poudaril združljivost dveb lepot, le- pote lepe pesmi z lepoto naših planin. c »Jugoslovanski biseri« in Celje. Odlična, bogato ilustrirana maribor- ska revija za propagando tujskega prometa, turizma in gospodarstva na ozemlju bivše mariborske oblasti »Jugoslovenski biseri« j-e v vseh do- sedanjih številkah z živo sliko in spretno besedo izvrševala veliko pro- pagandno delo za Celje, za Savinjsko dolino in sploh za vse območje, ka- terega gospodarsko, kulturno in po- litično središče je baš naše niesto. Prihodnja številka te revije izide o- koli 1. oktobra ter bo povscm name- njena propagandnemu delu za Celje in njegovo zaledje. Vsebina pestro ilustriranih in z veliko ljubeznijo ter temeljitim znanjem pisanih člankov bo prikazala med drugim »Jesen od vinske gorice do skalne Ojstrice<-, > Celje kot turistično središče Savinj- ske doline«, »Celjske znamenitosti«, > Hmeljarstvo in hmeljska kupčija v Žalcu«, »Jesen v Logarski in Za- drečki dolini«, pokrajinske orise Do- brne.Laškega in Rimskih toplic, Celj- sko koeo in še mnogo drugega in z.a- nimivega. Kakšen ugled si je revija, ki jo urejuje naš mnogoletni sotrud- nikr znani potopisec in avtor knjige >V porečju bistre Savin je« prof. Jr. Fran Mišič. znala pridobiti že v pr- veni i>olletju svojega izhajanja, io- kazuje dejstvo, da je bila na povabilo banske uprave v Ljubljani poslana na razstavo v italijansko mesto Bari. Kevija prinaša tudi nemške članke ter gre preeejšen del njene naklade v Avstrijo in Nemčijo. Revija izhaja šestkrat let no. V dos^danjih treh šte- vilkah so »Jugoslovenski biseri« ob- iiivili že nad deset krasno ilustrira- nih spisov, ki delajo propagando za Celje. Savinjsko dolino ter kopališča, zdravilišča in letovišča v porečju bi- stre Savinje. Revija spada ne le v vse javne lokale, temveč je tudi za dom in šolo vsega priporočila vredna. c Nagradno tekmovanje celjskega strelskega okrožja. V soboto in nede- ljo je bilo na strelišču v Pečovniku tekmovanje celjskega strelskega o- krožja. Tekmovanje je veljalo obe- nem kot izbirno za strelce, ki bodo -odelovali pri vsedržavnem tekmffe- vanju v Beogradu ob proslavi 50- ictnice obstoja Saveza strelskih dru- /in od 8. do 15. septembr-a. Tekmo- vanje je bilo pod vodstvom predsed- nika celjskega strelskega okrožja g. podpolkovnika Krasnika, organiza- cijo pa je prevzela celjska strelska družina pod vodstvom predsednika g. Janka Wagner j a. Organizacija in potek sta bila vzorna. Tekmovanje -e ye ra,zvilo v tepo manifestacijo viteškega sporta. Udeležba je bila izredno lepa, Pokazalo se je, da raz- wolagajo strelske družine z odlični- ini strelci. Tekmovanja se je udele- /ilo sledečih deset strelskih dru- žin: Celje. Črna. Soštanj. Zagorje ob Savi. Dobrna. Vransko. Brežioe, Sv. Jedert. Planina in Arja vas- Petrovče. Strelske družine so bile zastopane po 159 strelcih, ki so od- lali skupno 2883 strelov. Poleg tega -o tekmovale tudi štiri ekipe, vsaka s tremi strelci. in sicer Celj-e, Crna. Šoštanj in Dobrna. Pri ekip- noni tekmovanju se je razvila hud a borba za prehodni pokal. Pokal je bivinila celjska strelska družina, ki si ga je priborilu že dvakrat zapore- doma. in sicer v 1. 1935. in 1936. Celjski strelski družini je uspelo. da a dan pied 50 leti je nastopil kot 19 leten mla- denič — učitelj — svojo prvo služ- beno nwsto na okoliški šoli v Laš- kem. Tu je ostal ves fas svoje ak- tivnosti, okoli 39 let. vzgojil 3 genera- cije, ki se še neštetokrat spominjajo svojega blagega, nad vse dobrega g. Cetine. Nekaterim izmed svojih u- cenc-ev je bil on pozneje na isti soli tudi šef. Tudi v tej lastnosti si je u- mel pridobiti ljubezen učiteljskega kroga. Bil je splošno priljubljen nc samo v šoli, ampak tudi izven nje. Lažki merodajni krogi so ga vedno cenili. Stal je vedno zvesto ob pra- poru učiteljske naprednosti. Kot do!- goleten predsednik CMD se je živo interesiral za obmejno šolstvo ter vztrajno pomagal k uspešnemu delo- vanju te organizacije. Po vojni je bil tudi nekaj časa član laškega občin- skega odbora. Udejstvoval se je pri gledaliških predstavah. petju, godbi ter vodil pevske zbore. K izrednemu slavju mu želimo, da bi še dolgo let užival zdrav in vesel zasluženi uCi- t-eljski pokoj. 1 Sreski cestni odbor je svoje uracl- ne prostore preselil od g. Dergana v hišo svojega načelnika g. Deželaka. Mi smo že opozarjali, da so svojcas revizorji banske uprave v slučaju u- čitelja g. Jeršeta odločili, da je do- bavitelj ob^ine, kar stanuje v občin- ski hiši. in da to ni v skladu z me- stom občinskega odbornika. ki ga je g. Jerše zavzemal, vsled česar je bil g. Jerše razrešen kot občinski odbor- nik. Očividno se je tako naziranje v celoti spremenilo in so sedaj odborniki in člani občin, cestnih od- borov itd. obenem tudi lahko doba- vitelji teh oblastev, kar je gotovo v redu, ker vidimo tudi pri naši ob- čini. da se na to ne ozira več. 1 Poroka. V nedeljo 12. t. m. se je poročil v Laškem čevljarski mojster g. Jakob Ojsteršek z. gdf. Nežiko Kol- škovo. Xaroiinoniu naru iskreno Ze- st i tamo! Straa 6. »NOVA DOB Ac Žtev. 38. 1 Občinska seja. V sredo je bila zo- pet *eja občinskega odbora. Kakor tloslej pri vsaki seji, je bilo tudi pri tej nct dnevnem redu posvetovanje o občinskem statutu in o personalnih zadevah. To je najpriljubljonejši predmet sedanjih gospodarjev, ki imajo očividno na njem veliko dopa- denje. Pri tej seji pa so prišli toliko naprej, da so oddali mesto tajnikct, ki ga je dosedaj opravljal g. F. Jen- j ko. Bilo je več kompetentov, mod njimi pa sta po svoji opredeljonosti odgovarjala gospodom posebno dva, namreč neki Hefner in Jenko. Prvi je bolj mirnega značaja, drugi je pa &• gilen in uporaben za eno in drugo, zato so se oilločili za drugega, t. j. za Jenka, ki upa na stalnost v Laž- kem. štirje odborniki so glasovali za Z., ki pa je seveda propadel. To gla- sovanje bo pri njem in drugih vzbn- dilo mnogo razočaranja. Tako se viva- fa zvestoba. 1 Kino Laško bo predvajal v soboto 18. in nedeljo 19. t. m. krasen film »Kraljica džungle«. Zvočni tednik. Hrastnik h Proslava kraljevega rojstnega dne. še slovesnejše nego kdaj poprej sta sokolski društvi v Hrastniku in na Dolu letos proslavili rojstni dan Nj. Vel. Petra II. NaS mlctdi kralj je dopolnil štirinajsto leto in b\ t. in. je stopil v mladeniško, najlepšo dobo svojega življenja. Kdo naj bi s* bolj radoval in veselil tega dne kakor mi Sokoli, saj ga je sam njegov oče b!a- gopokojni Viteski ki\alj Aleksander I. Zedinitelj postavil na 6elo velike or- ganizacije Sokola kraljevine Jugo- slavije. On se je zavedal, da stopa sokolstvo po pravi poti, da vzgaja narod, zdnav po duhu in telesu. Aii njega. ni več! Kruta usoda nam ga je vzela- Zapustil nam pa je sina, v ka- terem je vtelešen njegov duh. Kdo bolj kakor mi Sokoli , z zaupanjem zremo v njega. Program, začrtan v Petrovi petletki, hočemo z združeni- mi močmi izvesti. Izvesti ga hočemo, da bomo ob času, ko bo mladi kralj prevzel vladarske posle, pokazali kralju sadove sokolskega dela za na- rod in državo. Živimo v težkih in resnih časih. Mi pa stopamo ponosno naprej. Naše oči so uprte v kralja, ker vemo, da nas bo popeljal v bolj- šo in srečnejšo bodočnost. Ko so na predvečer rojstnega dne pripravljali kresove, smo videli, kako so člani in decct z največjim veseljem prijeli za delo, samo da bi bil usp-eh lepsi. Kmetje so dali na razpolago vozove in žrvino. In ko so zagoreli kresovi, so tudi zažarela lica dece, ki je vese- lo vzklikala mlademu kralju. Val nevdušenja pa je dosegel vrhunec. ko je zaorila pesem »Le naprej, brez miru, za sokolskim praporom«. h Pri rudniku je bilo na novo spr°- jetih na delo 17 delnvrev. Dol pri Hrastniku o Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Sokolsko društvo na Dolu je veličastno proslavilo kraljev rojstni dan. Na predvečer so požrtvovalni bratje priredili velik kres s pokanjem topičev. umetnim ognjem, petjem dr- žavne himne in pesmi sokolskib legij ob spremljevmiju domače godbe. Na kraljev rojstni dan se je članstvo korporativno z vsemi tremi prapori udeležilo službe božje. Po službi božji je bil v šolski telovctdnici zbor vsega Članstva. Bučno in krepko je zopet i zazvenela državna himna v pozdrav državni zastavi. Brat starosta je po- zdravil navzoče ter opisal pomen proslave. Brat Mahkota pa je v lepih besedah orisal življenje in delo na- šega mladega kraljn in prvega So- kola, Medina in elanstvo je vi- harno vzklikalo kralju Petru II. in kraljevskemu domu. Lepa proslava je bila zaključena s pesmijo sokol- skih legij. o Banovinske skupščine OJNS v Ljublj«ani 12. t. m. se je udeležilo iz Hrastnika in Dola 28 fantov, olanor krajevno mladinske organizaeije .INS o Občinska organizaeija JNS ima v soboto 18. t. m. ob 18. sejo na Dolu pri g. Antonu Drakslerju (na »PoSti«) o V ljnbljanski bolnici je po dvo- letni težki bolezni umrl Anton šivk, star t>0 let. Pokojni, }>o poklicu kro- jažki mojster se je rodil na Lokah pri Planini. N\a Dolu se je naselil 1. 1912. in otvoril tu svojo obrt. Vsa leta bivanja na Dolu se je udejstvoval v naprednih vrstah. Zapušča dve hčer- ki in sina. Bodi rau ohranjen blag sporn in! o Kaj je z akcijskltn odborom? Pred leti je bil ustanovljen akeijski odbor, čigar namen je bii odklopitev Hrastnika od Dola in ponovna priklju- | čitev k Trbovljam. V odbor so takrat stopili vsi voditelji opozieije proti JNS \ in so s to parolo pri takratnih občin- \ skih voütvah tudi res zmagali. Minilo je od tega pet let, njihovi vzorniki so le več let na vladi, Hrastnik je pa Se vedno združen z Dolom. Radovedni smo sedaj, ali slavni akeijski odbor še obstoji, ali pa je bil le pesek v oči volilcem in so se akcijonaši le norče- vali iz svojih ljudi? Gospodarstvo Velik uspeh ljubljanskega velesejma Letošnji jesonski velesejem, njego- va 41. prireditev pod pokrovitelj- stvom Nj. VTel. kralja Petra II., je do- kazal močno voljo našega gospodar- ^kega in kulturnega sveta, da prika- žeta vsak zase vso krepko silo po u- stvarjanju, tako da je bil gospodar- ski značaj navzlic številnim special- mm razstavam tudi v tern primeru krepko podčrtan, kar dokazuje pred- vsem tudi razmeroma ugoden kup- čijski rezultat, zlasti v pobištveni in stanovanjski opremi, strojih, radij- >kih aparatih, pečeh in najrazličnej- ših sezonskih predmetib. Razstavlja- lo je 431 tvrdk, od teh 193 inozein skih. Glavno obeležje letošnji jesenski prireditvi pa je dajala razstava slo- venskega novinai*stva, prirejena v proslavo 140-letnice Vodnikovih >Lublanskih Noviz« in 30-letnice or- ganizacije slovenskega poklicnega novinarstva. Obsegala je naslednje oddelke: V treh paviljonih pisane in tiskane novine s kulturnoliistoiic- nein pregledom, novinoznanstvom, statistično obdela^o ter poročeval- stvom z najmodernejsimi pripomoč- ki, lastno tiskarno z uredništvom, u- pravo in ekspeditom. ki je izdajala lasten list ^Ljublj'anske Novice«. Drug oddelek je obsegal novine v po- dobi. zgodovino naše grafike in ilu- >tracije od prvih zaoetkov preteklih stoletij pa do današnjega dive. Raz- stavljena je bila moderna grafikct, fo- togra.fija, njena zgodovina in višek nase umetniške fotografije s prika- zom vseh reprodukcij tehnik in z moderno klišarno v obratu. Radijska odd-ajna postaja je oddajala pete no- vine s pripadajočimi narodnimi pe- smimi in moritati, prav tako pa go- vorjene novine z dnevnim poroča- njem ra/.delitve glavnih strok. Pa- viljon »K« pa je nudil žive slike s filmskimi žurnali in poufne filme o nastajanju novin. Najvecji uspeh, ki ga je ta razstava dosegla, je izjava svetovne avtoritete profesorja dr. Karla dEstra, ki je rekel, da bo ime- la od razstave Tel ike koristi tudi mednarodna znanost. predvsem pa bo povečala ta razstava ugled Slo- vencev pred zunanjim svetom. Po- dobne izjave je prejela razstava od I vseh odličnih znanstvenikov iz raz- nih draav, ki so i*azstavo obiskali. Organizirali so razstavo z največjo ljubeznijo do svojega stanu ljubljan- ski poklicni novinarii kot d-el Jugo- slovenskega novinarskega udruženja s sodelovanjem sorodnih strok, obla- sti, zavodov itd. Zveza gospodinj, ki isče vedno no- va pota za izboljšanje položaja naših žen in mater, je pokazala v svoji 1c- tošnji razstavi »Materi za otroka« vse, kar more koristiti materi pri njenem težkem delu z ozirom na pre hrano. obleko, igračo in vzgojo otro- ka v predšolski dobi. Ta razstava je Ob pričetku novega šolskega leta -o b i 4 d i t e knjigarno in veletrgovino s papirjem KARL G0RIČAR VDV. - CELJE Kralja Petra cesta 7—9 kjer si preskrbite šolske knjige — nove ali antikvarične — aktovke, nahrbtnike. vse vrste Solskih zvezkov in ostale šolske potrebsčine. Nalivna peresa z zlatim peresotn že od din 35- naprej. — Kupujemo tudi antikvarične Solske knjige ! tvorila v vseh svojih podrobnostih lepo zviokroženo celoto in dosegla s številnhn ol"ii>k\>m üotovn tudi svoi namen Kljllb ijuniti'ijVN" rvrlic j«- ni/.Mii\ii najlepse poznopoletno cvetje in skup- no z njim so nastopili po daljžem presledku razstavljanja naši akvari- sti s številnimi akvariji. Tudi ljub- ljanski ornitologi in inetuljarji si nam z bogatim gradivom }X)kazali svoje delo. N^ umetniški mzstavi smo videli 155 del sedemnajstih naših slikarjev in kiparjev. Jesenski velesejem je pofastila s svojim obiskom 10. septembra Nj. Vel. kraljica Marija. Ogledala si je novinarsko. misijonsko, cvetlično in gospodinjsko razstavo, o katerih se je nadvse pohvalno izrazila. Velese- jem je obiskal-tudi namestnik kra- ljevega namestnika dr. Banjanin, med najodličnejše inozemske j>osot- nike pa smemo šteti CO-člansko druŽ- bo glavnih činiteljev evropskega tis- ka. Velesejem je obiskalo približno 95.000 oseb. Skoraj ni večjega kraja Jugoslavije, od koder ne bi bilo obi skovalcev. Zelo številen je bil obisk inozemcev, posebno iz Avstrije in Iia- lije, dalje iz Francije in Nemčije, j la, kor grozdje močno gnije vslM ileževja in peronospore, ki je dovala vse vinogradne predele. - vzeti so koraki, da se dobi nezatiu šarinjen sladkor za slajenjo vinske- ga mošta. Nova okna 4 komade, dvokrilna, velikost ISO x 120 cm, z omaro za rolo, se prodajo. Poizve se pri tvrdki Franjo Dolžan, Celje. Mima stranka brez otrok išče trisobno stanovanje ali dvosobno stanovanje s kabinetom s 1. oktobrom ali 1. novembrom. Naslov v upra\ i lista. Vlogo Ljndske posojilnice y Celjn kupim in plačam takoj. Ponudbe upravi lista pod »Nad 80°>. 2—3 tobno statiovanje iščem za takoj ali za oktober v centru ali v neposredni bllžini mesta. Naslov v upravi lista. Manjši, dobro ohranjen železen Stedilnik I s e i š č e. Naslov v upravi lista. ŠOLSKE KNJIGE za osnovnc, meščanske in srednje sole, monopolne zvezkc, risalne in pisalne potrebščine k u p i t e zelo ugodno v knjigarni in trgovini s papirjem FRANC LESKOVŠEK, CELJE, GLAVNI TRG 16 Madžarske in ostalih evropskih t!r- žav. XVIII. ljubljanski mednarodni ve- lesejcm bo v začetku junija 1938. g Hmeljska trgovina. Pogumne na- povedi dobrih hmeljskih cen se tio- slej še niso uresničile, četudi je hme Ijarstvo v zadnjih dveh letih tako na- predovalo v pogledu novih strokov- j njakov. Tudi hmeljski vzorčni sejom v Žak-ii ni nič pripomogel k izboljša- nju cen nažeinu lepemu pridelku hmelja. Na tern sejmu smo pa vsaj čuli enkrctt pravo besedo, kdo ima največje zasluge za savinjsko hme- ljarstvo. Nismo vsi skupaj še vedeli in smo v svoji starokopitnosti veil no | govorili le o Hausenbichlerju, Roble- ku in drugih zaslužnih možeh, pa tudi o Ilineljarskem društvu in Hme- ljarni. Sedaj pa vsaj vemo že za no- ve gl-asnike in zvezde na področju hmeljarstva, samo nekam slabo sve- tijo. — Kljub cenam, ki ne zadovo- ljujejo, bo skoix) prodana že polo- vica pridelka. Vojvodina - BaČka. Ba- lictt — je v hmelju letos odrekla kva- litativno in kvantitativno. g Izvoz grozdja je silno nazadoval. Iz Novega Sada so doslej izvozili ^a- mo 4 vagone svežega grozdja, dočim je lansko leto znašal izvoz v inozem- stvo }>reko 50 vagonov. V južnih de- j 1 ill države se bo trgatev skoro zače- Obvestiio! Vsem članom sporočamo, da smo pisarno glavnega poverjeništva v Celju, AViklošičeva 5 preselili v novo zgradbo na Oečkovi cesti štev. 34 (Nasproti garaže mestnega avtobusnega pod- jetja v Celju, v hišo g. Favla Nemca). Glavna prlvredna zadruga v Mariboru poslovalnica Celje Prav dobro in aromatično praženo kavo dobite v specerijski trgovini Karl Loibner Telefon 12c Hralfa Petra c. 17 - pri ,Zvoncn« IWedolux univeratalni ______________ lak bodočnosti uporabljiv za vse predinete kakor ličenje koles, avtomobilov, strojev, vrtne in hiSnc opreme in za stavbna dela dobite pri tvrdki S. HOLOBAR - CELJE Cenj. občinstvu se priporoča tvrdka Anton Lečnik zaloga ur, zlaia, srebrnine, optika itd. Celje, Glawni trg Izkušen optik na razpolago! Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije. strelovodne naprave Prevzema na » zgorsi navedene rtrokt spadajoča dela io popravila — Cene zmerne — Postrežba tofna in solidni Käm hitiš, prijatelj? — V znano knjigarno „DOMOVINO" Celjc, Kralja Petra c. St. 45, kjer dobim polcg novih tudi rabljene šolske, leposlovnc, znanstvene knjige in v veliki izbiri vse ostale šolske potrebščinc, kakor: cenena nalivna peresa, risalno orodje, aktovke, papir vseh vrst, razna črnila in tuše itd. Razen tega si ugodno nabaviš vsakovrstna nova in antikvarična glasbena dela ter sole za vse instrumentc. Pridi in prepricßj se, prijatelj, da je postrežba solidna in točna! Urejuje in za konzorcij »Nove Dobec odgovarja Rado Pečnik. — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetlna. — Oba v Celju.