43. štev. V Ljubljani, dne 31. oktobra 1901. XI. leto.
copisi
vračajo.
Kmet in meščan.
L
Kranjski in štajerski duhovniki so «e v Blednjem času hudo razjezili nad meščani na slovenskih tleh. Kar nič jih meščani nečejo ubogati. Kmet po večjem tako ovčje pokorno za duhovniki hodi, še y prepad skoči, če mu »gospod« to storiti veli. Ti šmentani meščani pa kar nič, ali k večjem, če je dobre volje, par krojačev, čevljarjev, ki za farovž delajo. Nazadnje bi se še kmet tega meščanskega strupa nalezel in potem je s farovško glorijo pri kraju — premišljuje naš »gospod«. Kmet in meščan sta danes v precejšnji gospodarski zvezi. Iz kmetije se nabira meščan. Mesto dosti ljudij prej v grobove deva, kakor na kmetiji. Mesta se širijo. Iz kmetije prihajajo ljudje in se pomeščanijo. Rokodelski učenec, b kmetije doma, postane v mestu mojster. Hlapec s kmetije postane v mestu trgovec z žitom, z vinom, pOBtane krčmar, Fant b kmetije stopi kot učenec v mestno trgovino in postane meBtni trgovec. Kant iz kmetije, dobra glavica, postane uradnik, advokat. To je gotovo, da meščanstvo iz kmeta nastaja, iz kmeta se dopolnuje. Po boleznih mesta, po razkošnejšem življenju v moBtu, po napornejšem meščanskem delu z glavo, po dosti več skrbeh, meščan in njegov zarod ni tako trpežen, kakor kmet v vedno zdravem zraku in v človeški naravi prikladnem delu. Meščana smrt hitreje pobere in tudi njegove otroke pobira primerno s številom v večjem odstotku. Meščan varči glede otrok. Kmet skrbi tudi za to, daangeljčki ne izumrjo. (llažov in otrok ni nikoli dosti pri hiši, pravi kmet. Torej kmetska kri se pretaka po večjem v meščanih. V rodu sta si kmet in meščan po krvi.
Kmet mora probitke svojega gospodarstva prodati. Vsoh no more priden krnet, Če le ima 10 oralov zemljo sam, pojesti. Prej, ko je dajal gospodi desetino, ko je storil 4 dni tlako v tednu, ali še več, ni bilo sila, kaj prodati. Imel ni dosti prodati. Coklje si jo siun napravil, obleko iz kož ali rašovino mu jo njegova žena napravila. Plug je bil lesen. Vso orodje skoraj doma napravljeno iz lesa. Nekaj mesa je doina imel, nekaj vina Uuli, ali sadnega mošta, ali piva, katero je žona fcvariU Daleč iz svoje vasi ni šol. Župnik mu J« povedal vsako nedeljo, kako se po-
v J° Bv«tniki v nebesih in zlodji v peklju. župnik J© tofio jmna| jn kugQ v h|ovu.
izganjal je tudi coprnice iz hleva. Več sto let jih J" tudi zaživi v podobi kmeUkih žen, posebno iste, ki to ilm,|0 prijateljstvo h hudičem. Teh je bilo v Kvropi nad mi Jijon in toliko jih jo duhovnik na grmadi
sežgal, ko jim je prej z raznimi kleščami ude raztrgal. Kmetsko prevzetnost so v gradu vsako nedeljo tepli, tako tepli, da je bila črna in da se je vekanje tepenih slišalo daleč vdolino. Toje bilo gledališče za gospodo. Dominusvobiscum je tudi v tem gledališču sedel in si okroženi trebušek gladil. Oj to bo bili lepi časi! Rekrute obeh spolov so tudi tačas imeli. Jeseni jih je gospoda izbirala iz najčvrstejših, lepih fantov in deklet. Ti so potrjeni potem jokaje morali v grad ali Bamostan, ali farovž tako dolgo, da jih niso izrabljenih zopet v kmete nazaj pognali. — V teh časih ni bilo treba davkov v denarji plačevati, ni bilo treba zvonenje, truge ali krste plačati v denarji. Vbo v fižolu, vinu, krsta se je pa za kmeta zbila iz desk na gnojišču. To za to, da vse kmalu zgnije in zopet nazaj pride v favovško kravo po jako dobri travi na pokopališčih.
Danes je svet drugačen.  Meščan je bil vedno samoglavež.  Ni se rad komu odkrival v jednaki starosti. Mlajši naj starejšega pozdravlja. Narobe pa ne. V mestih je bilo to merilo občevanja. Dosti bogaBtva se je v mestih nabralo. Isto je pomagalo ceste delati, graditi železnice. Meščanska bogatija je zidala vsakovrsne šole. Denar meščanstva in njegove duševne moči so ustvarilo zdajšnje veliko bogastvo. Dosti denarja,   bogastva je meščanstvo vzelo prejšnji gospodi. Zaradi tega je bilo dosti revolucij. Kri je tekla. Vedno več in več prostora in slobode v delu, v življenju sploh  so  si v  mestih   pridobivali isti ljudje,  ki so prišli iz kmetov, sinovi re-vežev tlakarjen. Nazadnje so meščanje, ki so mej Babo korobačarje (imeli so začetkoma grajsko in duhovensko gospodo v mestni vladi) iz evojoga sveta spravili, so tudi lotili grajske in visoke in nižje du-hovensko gospode na kmetih in tej kmeta tlakarja iztrgali grofom in farjem iz rok. Toko zdaj Bi proBt kmet! Svet jo velik. Železnice bo tudi začele voziti. Fabrike bo nastale. Tako, zdaj je dosti širši svet, zdaj pripeljaj kmet svojo odvečne pridelke v mesto.  Moščanstvo ve za trge, kje se kaj speča.  Ti kmet tega ne veš. Poznaš lo semenj v Pučki, ali na »Žalostni gori«, ali tam prodajajo se le kravco in konji, ki bo le za kmetsko rabo. Tvojo pridelke lahko  spraviš  daljo kam za vočo cono. Meščan zna vso te kupčijo. Nekaj mu daš profita,  ali denar in več denarja dobiš zanje, kakor na »Žalostni gori«'. Včasih ti meščan kako stvar dobro plača, včasih ne. Meščan pride v tvojo vas Ti veš danes koliko kaj velja na svetovnem trgu. Kakor konkurenca in potreba po tvojih pridelkih nanese, prodaš drago ali ceno. — Tvoj meščan trguje daleč na okolo. Jeden  priti o za drugim k tebi v kupčiji.
SčaBom se dobro razumeš na te konkurente, tekmece in kakor možno dobro prodaš, ne da bi za korak zapustil svoje domovje. Pa prideš ti na vrsto, da moraš ti kupovati. Greš v mesto, v trg. Vprašaš po cenah — zopet konkurenca mej prodajalci v mestih. Tu pride blago navad-nje na najnižjo mogočo ceno, pri kateri še meščan toliko zasluži, da zamore živeti. Včasih pa, če ima blago iz drugih svetov ceneje v rokah, tudi več zasluži.
To trgovanje zovejo v farovžih goljufijo. Ti kmet bi moral vse drago prodati in kar rabiš, ceno kupiti, da bi za maše in drug drobiš kaj več za farovž ostajalo, meščan pa bi naj zidal magacine, štacune, hiše, da potem popeva: Bog ptiče pod nebom živi, on lilije na polju rasti pusti, bo že tudi meni kak kos mesa dal na mizo.
Spoznali boste kmeti, da je preganjanje, uničevanje meščanstva, če bi bilo danes mogoče, taka neumnost, kakor jo zamore le velik bedak izmisliti. Mislimo si mesta stran in vi kmeti ste prvi, ki si jih zopet umislite, ker drugače morate zopet nazaj v tlakarsko klado. Kje boste kupovali, komu prodajali? Naj krščen človek pogleda okolo na kakem našem zdajšnjem velikem mestnem semnju in naj reče kmetom, da naj nobeden nič ne trži z meščani! Za norca ga bodo spoznali in makari bi bil to sam Anton Bo-naventura, ljubljanski škof.
Že dlje časa vas kmete duhovniki hujskajo, da se meščanov ogibljete. Z glavo zmajete. Zdaj so se duhovniki dogovorili, da bodo vse žegne in kletve napeli, kakor ob volitvah, da greste s kosami nad meščane in jih pobijete. To je, da noben kmet ne gre več v kak trg ali mesto, nič ne kupuje od meščana, nič ne prodaja istem, ampak vse v farovž znese. Farovž bo velike žitnice, kleti, hleve, klavnice, velike štacune s kmetskim denarjem sezidal, v štacune na kmečki račun raznovrstno blago navlekel in farovž bo kmetski čevljar,  krojač, klepar, kovač, trgovec, krčmar, mesar. On bo izbral, kakor sedaj pri oskrbovanju cerkvenega premoženja, par ključarjev, Ki pisati in brati no znajo, in tem bo račune predlagal. Ti bodo pri bokalu rekli: vse je prav, kar so »gOBpod« napisali.  Mislite si tako farovško gospodarstvo! Vi sami ne veste dosti trgovinske umetnijo. Kar sami prodajate, dobro prodajate; redko vas kdo za uho vseka. Ali kupovati razno blago, tega ne znate. Vaš farovž je v vsem, kar trgovino zadeva, dosti bolj neskušen kakor vi. Goljufani bi bili, da bi so jokali. In ko bi se to gospodarstvo nekaj časa odpletalo, bi ne bilo nič več računov, ampak upniki bi posegli po vseh vaseh v fari, boben bi celim vaBem
»
pel. Živeli bi nemara nekaj časa iz štacune precej dobro, tako dolgo, dokler bi hoteli fabrikanti, veliki trgovci z žitom in drugim vaše farovško gospodarstvo zalagati, K pijančevanju nagnjeni ljudje bi gotovo v farovških pivnicah prenočevali. Ali temu vsemu bi bilo hitro konec.
Politični pregled.
Državni zbor ravpravlja sedaj o državnem proračunu za leto 1902. Izmej slovenskih poslancev sta govorila dr. Fer-jančič in Pogačnik. Klerikalni Pogačnik se je grdo osmešil. Ko je prvič prišel na vrsto, se je branil govoriti, ker se svojega govora še ni naučil. Seveda so se vsi listi iz njega norca delali. Mož je sedaj osmešen in če se bo še oglasil, ga noben človek ne bo upošteval.
Ministrska kriza. Zadnje dni se veliko govori in piše, da je položaj sedanjega ministrstva omajan. Guje se, da čim bo proračunska razprava končana, se zgode v ministrstvu različne premembe.
Znameniti sestanki. Stric ruskega cesarja je prišel obiskat našega cesarja. Isto tako sta prišla cesarja obiskat grški kralj in guverner otoka Kreto. Splošno se presoja tem obiskom velik političen pomen.
Dopisi.
Z Dolov. Z veseljem smo šli zavedni možje na volišče za deželni zbor, toda še večje veselje smo občutili, ko so nam bili na volišču naznanjeni glasovi naše občine: Božič 42, Habe 20! — Toda nismo zamogli pri tem še zaukati s popolnim zagotovilom: »zmagajo naša«, dokler nismo dobili od izvoljenega poslanca gospoda Božiča brzojavnega poročila, katero smo težko pričakovali: »zmaga je naša, Božič 897, Habe 780!« Veliko veselje je zavladalo med nami — priprostimi kmeti! »Zmaga je naša« in »Živio« klici so odmevali med domaČimi hribi! Tužno so se pogledovali sosedni Jeličnikarji, žalostno so hodili krog in krog kot bi tavali po tmini. Le tu in tam se je kateri oprl na vojskovodjo »gaspuda«, toda vsejedno si ni upal nobeden zaklicali  »živio Habe«
— dasiravno so pred volitvijo tako brusili jezike zanj! Da smo mi doljani ros vnoti,
— ne za llabeta, ampak za Božiča, - pričujejo gromoviti klici! Klic »Živio Božič« je dolgo opravljal svoj posel, tako, da jo nazadnje tudi on ves truden zaspal — toda ne za vedno — kajti tuintam se jo še včasi oglasil! — Pa pustimo to! Jeličnikarji so začeli vpiti: »Božič naba neč narjedu, an že naba dav patpuro za vaše ciste; volitev hama avrgl!« Jaz pa pravim: Jeličnikarji, nikar ne pijte na medvedovo kožo! Kaj imate tako temna očala? Bo-domo kmalu videli, pri čem da Bino! No, o gospodu Božiču tako nočete dišati, zato vam moram na tem mestu govoriti! ('udno, da vas »pamajduha« že ne boli jezik o ljubljanskem »teahggtrru«! No, pa Vi se bodete že zbrihtali, saj se tako vsako leto prolevite: iz klerikalca v liberalca, in obratno. Ne vem, kak naslov bi moralo Vam namenjeno pismo imeti, ker ao tako spreminjate, kot jesensko vreme' Zlasti v gostilni: ako sedite pri liberalcu, sle liberalec, ako pa pri klerikalcu, ste klerikalec. Seveda, znano je, da mu jo treba poprej
dati kapljico okusiti! Odločilni dan pride vam, ako sta dve družbi skupaj: liberalna in klerikalna; pa ker ste že mnogo takih dnij doživeli, se že še zmuzne, kajne? To se pa spodobi natančneje opisati, tako je n. pr.: Na kovačevem Rovtu je gostilna, v kateri stojita dve mizi: prva na desni strani je odločena za klerikalce, druga na levi za liberalce; seveda to le ob zgodovinskih dnevih! Oj, to vam je dela, kadar ste obe polni, kakor je bilo letos na večer dneva deželnozborskih volitev! Nobeden »žlajfar« ni »toljk' kunštn«, da bi tako hitro brusil nože, kakor se tukaj brusijo jeziki! Takrat bilo je približno tako: Mi pridemo od »Zagoda« na kovačev Rovt. Za liberalno mizo vidimo »pamajduha«. Hitro zasedemo imenovano mizo, tako, da je bil »pamojduha« v sredi. Tu je bil boj med njim in med nami! Nato pride pa še Zavraški fajmošter k naši mizi nekoliko pogledat, misleč, da jo bo dobro, jo je slabo zadel: Vse liberalno! V tem trenutku pa hitro »pamajduha« vstane, da fajmoštru piti, kateri ga je pa seveda že poprej poznal, in je rekel: »a Frence z Gore; a vi ste fajn mož, pri vas bodem pa že pil!« »Pamajduha« (Frence) ves vesel te pohvale vstane, ter se pridruži klerikalcem. Zavraški fajmošter je bil pa ravno poprej imenoval nekega liberalnega mizarja Judežam Iškarjotam! Poslodnji mizar je pritekel, ter sedel k naši mizi, tako, da je bila popolnoma natlačena. Zavraški župnik je na to odšel domov, tako da je bila klerikalna miza skoro prazna. So nekoliko in Gorski prižene nekaj skledoliznikov, kateri zasedejo klerikalno mizo! Vnel so je hud boj med nami in klerikalci! Gorski gaspud jo hodil pridigovat in tolkel po naši mizi o političnih lažeh — toda le pridigovat in povedat — počakati pa ni hotel našega odgovora. Mej tem, ko je ta gorski »gaspud« tolkel in pridigovat nam, je »pamajduha« z rokami mahal na vse strani vetrov za klerikalno mizo, v znamenje, da jo zvest hlapec tega »gaspuda« in pastir njegovo perutnine. »Pamajduhčok« se jo bil v svojem duhu zjezil, hotel jo pokazati svojo neotesanost s tem, da jo nekemu fantu vrgel klobuk pod peč, ter ga hotel klofutati. Lahko jo posljedni potem očital »gaspudu«, da je njegov hlapec nezvest! Tako so je nadaljeval ta boj, - liberalna miza od Za vraškoga »fajmoštra« Judežem Iškarjotam izvoljen, se jo pa veselil, da so morali klerikalci večkrat zavezati svoj jeziček in molčati! Kadar se jo pa o vseh važnih rečeh tukaj dogovorilo, so liberalci mirno šli domov, razen če se je kak »Živio« klic čul, klerikalci so pa še pozno v noči v tej gostilni kleli, v katerih družbi je bil tudi »gorski gaspud« ter »panali« nas liberalce. — Liberalci so pa šli veseli domov, doma to zgodovino povedali ter bo šli zadovoljno k počitku. Prodno bo se vlegli, so še opomnili: »za dane« je dovolj tega, bodemo pa jutri so nadaljevali svojo • Živio« klice, in prihodnjič še kaj voč povedali!« Seveda Vsemogočnega tudi niso pozabili' Jaz pa se pripomnim: Vam, gorskemu »gaspudu« bodom pa že še nekaj povedal, zaradi Vam znanih »Trev-novih« otrok'
Od sv. Treh Kraljev pri Žireh. Kot občan imenovane faro in dober kri-stijan, šel sem bil pretečem teden k domačemu župniku ali administratorju g. (Iregoriču k spovedi, hotoč opraviti ta
zakrament za sv. leto, a žal, naletel sem bii slabo.
Po odmolitvi običajne predspovedne molitvice vpraša me g. župnik, če kaj čitam »Rodoljuba«, ko mu odgovorim da, vpraša me še katerega poslanca da sem pri zadnji dež. zborski volitvi volil, in ko mu povem, da g. Božiča in ne Habetovega Francelčka — reče mi takoj, da sem druge vere, brezverec, da sem izgubljen in da mi ni nič več za pomagati ter zaloputne jezno vratica.
Jaz seveda ne vedoč, da je to tako strašansko velik greh in da je vsakdo izgubljen in ferdaman za večno kdor ne voli tako, kakor župnik ali škof hoče — šel sem potem seveda brez da bil opravil spoved domov v upanji, da morebiti vendar dobim vsaj kje drugje kakega tako pametnega župnika, da me bode odvezal od tega strašnega greha, kojega sem zakrivil s tem, da sem volil sposobnega moža, g. Božiča za poslanca.
Po mojej priprosti pameti bilo bi menda pač mnogo bolj greh dejstvo, da je g. župnik Gregorič prodajal nam, priprostim kmetovalcem, podobice svete družine po 60 kr., reci: sto in dvajset vin., take ki se dobijo po trgovinah in po sejmih celo pri judih po 2—6 krajcarjev.
Za vse navedeno som pripravljen, kadar je treba pričati sam, kakor tudi še veliko veliko druzih prič. Zadevo o spovedi pa omenim tu zategadelj, da se ljudje, ako nočejo biti pogubljeni, kakor g. župnik pravi, vedo pri volitvah po tem ravnati in župniku na ljubo volijo magari ne le Francelna ampak tudi pristnega Jurčeka.
Domače in razne novice.
Demonstracijo proti ljubljanskemu škofu. Našemu škofu prede huda. Njegov škofovski ugled je že ves splaval po vodi. Občinski zaslepi mu naravnost odrekajo slavnostni sprejem. Tako jo storila Cerknica, tako Metlika, tako Črnomelj, tako so zdaj storile tudi II. Bistrica, Trnovo in Novo Mesto. Pred kratkim jo prišel v Trnovo pri Ilirski Bistrici blagoslovit kapelico šolskih sester »De Nolro Dame«. Sprejelo <va je k večjemu kakil> f>0 ljudij, starašinstvo in drugo občinstvo pa bo skoro niti zmenilo ni zanj. V soboto je bil v Novem Mestu. Občinski odbor jo sklonil sprejema se ne udeležili, in sprejema se ni udeležilo nijedno društvo; le malo ljudij jo bilo navzočih. Zastavo so vihrale lo s cerkvenega Btolpa. Kako je kaj pri Brcu Bonavonturi, ko vidi v takih pojavih očiten odpor proti oni nesrečni duhovski politiki? Namesto kot nositelj miru in sprave, leta iz kraja v kraj kot nositelj /dražb in klerikalne politike — no, potem so laki »sprejemi« žo na mestu!
Klerikalno tolovaJHtvo. V si. Vidu nad Ljubljano je v nodeljo 13. t. m. poru m' i okolo eno uro neznan zlikovec streljal z revolverjem v okno naduči-teljevega stanovanja v prilličju šolskega poslopja. Ker je krogljica zadela v oknu na železno mrežo, tedaj je kar med oknom obležala. To jo že drugi slučaj v teku enega meseca, da se je streljalo v okno šolskega poslopja. Ker g. nadučitolj Žirovnik nima v celi fari nobenega osebnega sovražnika, ledaj je to •trelj*1,j° brez dvoma sad klerikalnega hujskanj* proti ondotnemu učileljslvu »l,1,,h m P°*
»ebej še proti gosp. nadučitelju Žirovniku, ki je klerikalcem zelo na poti. Kaj bo že vse mogoče počeli, da bi ga spravili iz Št. Vida.  Letali so tu po Ljubljani od Poncija do Pilata, da bi gosposke premestile g. Žirovnika. A kako! G. Žirovnik ■stori svojo dolžnost ter izgledno živi javno in privatno. Mesto da bi bili Št. Vidčani ^veseli tacega vrlega moža, pa ga njihovi klerikalni voditelji preganjajo — do skrajnosti! A krajni šolski svet v Št. Vidu oziroma njegov načelnik, katoliški župnik g. Gregor Malovrh, ni še storil nobenega koraka v varstvo g. nadučitelja, da, 3e celo seje ni sklical, v kateri bi bil krajni šolski svet izrekel svoje ogorčenje nad tem gnusnim zločinom in se posvetoval, kaj naj se stori, da bo gosp. nad-učitelj v svojem uradnem stanovanju varen. Ali ni to  javno pohujšanje? Priprosto ljudstvo bo sodilo tako, da daje predsednik krajnega šolskega sveta tolovajem še celo nekako potuho, da mu je mogoče še celo všeč tako peklensko sredstvo, da bi se le iznebil tega moža, tega J. Žirovnika. Tako bo sodilo priprosto ljudstvo. Vse je ogorčeno nad tem tolovajstvom, kar je še količkaj poštenega v Št. Vidu in vsakega ■človeka je groza, da je ravno lepi Št. Vid od ini kraj v širni Avstriji, kjer so tolovaji streljali na spečega moža — poštenjaka, ki ni še nikomur storil kaj škode, a dobrega pa že jako veliko, le katoliški  fajmošter  in  predsednik krajnega šolskega sveta dremlje naprej! To je že naravnost v nebovpijoča malomarnost!
J)r. Žlindra — toži. Z Dunaja se poroča, da toži dr. Šuštersič list »Ost--deutsche Randschau«, da si opere umazano roke. Dr. Schalk bode imel torej priložnost nadaljevati pri sodišču pojasnila o tem poštenjaku, če bo dr. Žlindra res imel pogum, nastopiti pravdno pot.
Ribniški žemljar Novak, po milosti kaplana Brešarja župan ribniški, jo, kakor smo poročali, svoj čas imel to nezaslišano prodrznost, da je necega uglednega trgovca pustil brez vzroka ponoči aretirati ln ga jo tri ure pridržal v obč. zaporu, dotični trgovec je temu županu pod gotovimi pogoji veledušno odpustil, dasi bi 1?a bil Uhko dal pošteno zapreti. Iz našega lista jo pa tudi okr. glavarstvo izvedelo 2* to zlorabo županske oblasti. Dalo jo Potom to zadevo po orožnikih preiskati lI> potem župana Novaka naznanilo sodišču. Prva instanca jo obsodila Novaka na globo 20 K. DržčaB je kazen radi tega tako nizka, ker je prizadeti trgovec Novaku odpustil. Novak ni bil zadovoljen in se je pritožil, a vzklicno sodišče v Novem mestu je obsodbo potrdilo. Radovedni smo, če bo kaplan Brošar štel kronce za obsojenega župana, kajti ta Brošar je s svojim ščuvanjem in terorizovanjom uzrok vsem nasprotjom v Ribnici. Ta Broftar je tik po volitvah napravil konkurs. Ko je *«1 na konkurs, jo sam povedal, da nič n° »na, da se ni ničesar učil in da ne k° opravil konkursa. Pa ga Jo vendar naPravil, Haj je pri volitvah znamenito »utiral, tako, da mu jo mastna fara zagotovljena.
Škofa jo volil. Debelačok iz Dra-gobačka prt Selcih je originalen mož. Na vprašanje: »Koga uto volili« je odgovoril moško: »Ta prav ga« Vprašovalec: »Kdo pa je dr. Prejo?« — Debelačok: »Škof!« — Vprašovalec: »Kdo Vam je to rekel?« Debelačok: »Gospodje«. Okrog stoječi
so se smejali, možu pa se je še eno vprašanje stavilo: »Kaj pa bo zdaj, ko ste škofa volili; kdo pa bo škof, ko bo ta poslanec?« Odgovor zavednega katoliškega volilca: »Gospodje že vedo!« — To so volitve in to so »volilci iz prepričanja« 20. stoletja.
Vipavska železnica. V soboto so predrli predor pri Rojčih v dornberški županiji, kar so praznovali delavci in ljudstvo v nedeljo z veseljem. Predor je dolg 180 metrov. Dela pri železnici gredo hitro izpod rok, tako da je pričakovati, da bo prihodnjo spomlad izročena železnica prometu.
V šentjanškem premogokopu je rudniška oblast, kakor se nam poroča, eno jamo, kjer se je premog kopal, iz varnostnih ozirov za življenje delavstva, zaprla.
Visoka starost. Vdova gospa Jo-sipina Killler, rojena v Radečah, obhajala je dne 25. t. m. stoletnico svojega rojstva; ona je najstarejša žena na Dolenjskem. Gospa Jos. Kiiller je čvrsta in gre tako po koncu in naglo kot dekle. Njen soprog je bil vodja zemljiških knjig v Radečah.
Poneverjenje na pošti. Na c. kr. pošti na Pragerskem poneveril je poštni ekspedijent Friderik Niederle 5000 K ter pobegnil. Ravno pri tem postnem uradu je pred kratkim poštni uradnik, ko je nekdo slovenski zahteval dvojezičnih tiskovin, osorno zaklical: »Govorite nemški! Tu je nemški poštni urad, govorite nemški ali pa pojdite!« — No, nemški ekspedijent Niederle pa zdaj ni govoril ne nemški, ne slovenski — pač pa se je poslovil po — »francoski«.
Dobre in slabe dovtipe so delali te dni doli na konci Dolenjske, nekje blizu Velike doline, ko se je vršila neka poroka. Nevesta je Btopila pred altar z vencem na glavi, kakor Čista neomadeževana devica. Ali pravice do tega venca ni imela, to je lahko vsak sam videl in vsak je lahko presodil, da je nevesta to pravico že pred več meseci izgubila. Ljudje so so seveda smejali in delali neusmiljene šale, ker jo nevesta daleč na okoli znana kot največja tercijalka, tretjerednica in »Marijina devičarica«. Ko bi bil škof slišal, kako so se ljudje iz »Marijinih družb« norca delali, bi jih kmalu vse odpravil, kar bi bilo sicer ženski nravnosti samo na korist.
(■rožna surovost. Iz Ptuja se nam piše: V Slavšini pri Ptuju živel jo kmet GermiČ z ženo Alojzijo pri njeni materi Mariji Rantaša, katera jo imela pri sebi tudi svojega mutastega sina. Gormič jo bil jako surov mož ter je živel v vodnem prepiru s svojo ženo in njeno materjo. Prod 6 bdi izginil je naonkrat Gormič in vsa poizvedovanja po njem bila bo brezuspešna. Sedaj pa se jo vendar posrečilo žandarmeriji priti hudodelstvu na sled. Tašča Marija Rantaša svetovala jo namreč svoji hčeri Alojziji, naj svojega moža ubije. Ta je naročila mutastemu bratu, naj Ger-miČauslreli, kar je tudi storil. Izstreljenega vlekli so potom v klet, kjer je ležal dva dni. Tretji dan so ga na kosce razrezati in v kotli tako dolgo kuhali, da je šlo meso od kostij. Meso so potem zakopali v gnoju, kosti pa so sežgali. Torej ljudje postajajo vkljub vseh misijonov in božjih potov potem vedno surovejši'
Izstop iz katoliške cerkve. V nedeljo je bilo v Ljubljani štirinajst gospodov in gospej ter nekaj otrok, ki so izstopili iz katoliške cerkve, slovesno sprejetih v protestantsko cerkev. Takisto je včeraj v Celju prestopilo v protestantsko cerkev 6 oseb. Mej Nemci na Kranjskem sicer ni agitacije za prestop, a vzlic temu se prestopi množe. Letos na spomlad je prestopilo v Ljubljani šest oseb, a odkar se je začelo mej Nemci novo reformacijsko gibanje, je v Ljubljani prestopilo že kacih 50 oseb, in kakor čujemo, se še mnogo drugih pripravlja, da se odvrnejo od katoliške cerkve in prestopijo k evangeliški. Vsi, ki so pristopili, so, kakor se nam poroča, iz verskih nagibov zapustili katoliško cerkev.
Zgled nenasitne malhe. V »Soči« čitamo. V vasi blizu Gorice na desnem bregu Soče je umrla revna ženica. Denarjev za pokop ni bilo. Nune je rentačil: »Jaz je ne pokopljem; naj jo kdor hoče!« — Usmilila se je podžupanova žena in šla, da bi omečila trdno nunčevo srce. Ali ta je neprijazno zahropel: »Naj pride vaš mož; ako bo on stal dober za stroške, pa jo pokopljem!« — To je čista resnica! Ali ni to vrl namestnik božji?!  Pa se bodo čudili,  ako udarimo po takih —> tiranih   našega   ljudstva!   Ne za vero, ampak za — bero se tepejo!
Revizija v konsumnem društvu v Dobrepoljah. V soboto 26. t. m. ob 10. uri dopoludne sta prišla v Dobrepolj dva uradnika iz ministrstva, da revidirata Jakličev konsum. V spremstvu famoznoga revizorja »Gospodarske zveze« Pelca in konsumarja Jakliča, sta rečena uradnika pregledala najprej stare prostore konsum-nega društva in mlekarne, potem pa novo poslopje in menda tudi zalogo sira. Kaj pa to pomeni? Ali so klerikalci napravili nekako Potemkinovo vas in jo pod spretnim nadzorstvom Jakliča in Pelca kažejo, da bi izposlovali zopet kako podporo?
Uboj. Peter in Ive VranšiČ iz Tribuč in Niko in Ivan černič iz Bedenj v črno* malskem okraju so pred kratkim posestnika Matijo Jankoviča iz Bedenj tako pretepli, da je mož dva dni pozneje vsled dobljonih poškodeb umrl.
Potres. Piše se nam iz Mokronoga: V soboto zvečer, primeroma ob 9. uri 15 minut smo v Mokronogu čutili 3 do 4 sekundo trajajoč potres, ki ga je spremljalo močno podzemsko gromenje. Sunki so bili tako močni, da se je hišna oprava premaknila.
Poboj v Dobu. V nedeljo je bil v Dobu otvorjen katoliški »konzum« za »je-ruš«. Nad 800 litrov žganja je bilo ukle-tenega v novih, brumnim konzulcem namenjenih prostorih, kjer se je celo nedeljo prav tekmovalo v žganjepitju. Po končani zadnji svetoletni procesiji, vršeči se okolo župnijskega posestva in novega konzuma so jo vestno nadaljevalo z uživanjem je-ruša. Okolu poluosmih zvečer jela je moč žgano opojne pijače funkcionirati. Brata Bremšek prijela Bta skrivnostno sladko ginjena za nože in zavratno osuvala pet fantov-sopivcev ter jih na plečih, hrbtu in drugje več ali manj telesno poškodovala. Dva izmej njih sta baje težko runjena. Z nožem bo bili osuvani: Bremšek, Sem-rajc, Sorša, HI ob še k in Štrukelj, vsi pristni katoliški konzumarji. Te pobožno poškodovanco dala je potem napredna gospa Dolinarjova naložiti na voa
in peljati k zdravniku, da jim zašije in obveže dobljene rane. Tem povodom bodi dovoljeno vprašanje: Jeli kamniškemu c, kr. okrajnemu glavarstvu znano, da se v novem konzumu točijo brez oblastvenega dovolila žgane opojne pijače, in od kdaj smejo konzumi žganje prodajati tudi ob sobotah zvečer in ob nedeljah, kar je drugim, za to opravičenim Dobljanom zabranjeno?
Tržne cene v Ljubljani
26 oktobra 1901.
I Pšenica, 100 kg	Ar		K	r
	18 —	Speh povojen, kgr. .	1	60!
Rež,        „ .	16-	Surovo maslo, „ . ,	2	—j
Ječmen, „	16-	Jajce, jedno ....	—	8
Oves,      „ .	15:20	Mleko, liter ....	—	20
Ajda,       „ .	13|-	Goveje     meso kgr.	1	30
Proso,     „ .	1620	Telečje       „ „	1	30
j Koruza, ,	13-	Svinjsko      „ „	1	6Q
Krompir,	420	KoStrunovo „ „	—	80
Leča,     lit. .	-20	PiSčanec .....	1	m
i Grah, n	—160		—	40
j Fižol       „ .	—'24	Seno,  100 kilo   . .	6	m
! Maslo,    kgr. .	2,40	Slama, „    „ .   . .	6	H
i Ma8t» i	.160	Drva trda, klftr. . .	H	
Speh svež, „	130 1	„ metka,   „   . .	5	80!
Zobozdravniški in tehnični atelje.
RUVanie ZOb \ Uoretilom duii-,p kovim oxydulom
(Lustgas) itd.
Plombe iZ Zlata, Porcelan«,
_I   in drugih
sredstev.
Zlate krone in, 8P°n?' *obo.¥?*
- iz kavčuka, aluminija
in zlata. (2117-1) Koboir.drni nI k
Dr. Rado Frlan, S
Ljubljana Špitalske ulice št. 7. I. nadstr.
Ordinacija od 9—12. dopoludne in od 1—6 ure popoludno. Za uboge brezplačno ruvanje zob od 8—9. ure zjutraj.
Red Star Line, Antvverpen
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York In v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke voine oene.
Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, Wiedener M, na Dnnaji
ali (1116-18)
Ant. Rebok, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34.
O. o
Preobleke. -
Po p n vila.
• L Mikusch ^
tovarna dežnikov
Llubljana. Mastni trg.
Slovenci in Slovenke I Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
Loterijske srećke.
Gradeo, 26. oktobra.    81, 65,  27, 63, &
Brno, 16. oktobra. Dunaj, 26 oktobra. Praga, 23. oktobra. Lino, 19. oktobra. Trst, 19. oktobra.
68, 81, 51, 43, 23,
31, 18, 22, 20, 51.
81, 43, 4, 30, 62.
1, 10, 83, 66, 55.
63, 60, 15, 85, 81.
Doktorja pl. Trnkdczyja
že mnogo let izvrstno presknšena zdravila, redilna in dietetična sredstva, priporočena v stotinah zahvalnic, priporoča in razpošilja
lekarna Trnk6czy v Ljubljani, Kranjsko.
Najceneje se dobivajo, če se naroča po pošti v tej lekarni, odkoder se ta zdravila vsak dan takoj pošiljajo na vse strani sveta s povratno pošto s poštnim povzetjem, tndi celo samo en komad z natančnim rabi In i m navodilom.
Za Štedljive gospodinje, dojenCke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, ble-dične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in
ruskega čaja Dr. pl. Trnk6czyjev
Kakan clflHni <*ai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo in najceneje hranilno SjfflžSa sredstvo. Bolje kot sladna kava. Zavojček (*}; kile vsebine) 40 h,
14 zavojčkov samo 5 K.
Dalje se priporoča: Doktorja pl. Trnk6czyja
ŽelodeČn© kapljice. Izborno Bredstvo za želodec. Deluje pomirjujoče, krepilno, bolest uteSujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica
Krogi
40 h, pol tucata 2 K.
ICG  odvajalne, želodec čistilne. Odvajajo blato brez vseh bolečin, kakor se to 1 čestokrat pripeti pri drugih kroglicah. Ubranjujoče je to sredstvo zoper bolezni, ki morejo nastati vsled zapehe, napenjanja itd. Škatla 42 h, Best Škatlic 2 K 10 h. — Pocukrene kroglice. Škatla 80 h, tri Škatle 2 K.
Prsni  Pyn^ni in kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko raztvarljivim apnenim f železom, uteSuje kaSelj, raztvarja sliz, lajSa bol in kaSelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 5 K. (24—20)
DrPTlilni a^ udov cvet (Gichtgeist) priporočljiv je kot boli uteSujoče, lajšajoče drgnenje _IoMl. _ _ v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu m
težkem delu. Steklenica 1 K, Sest steklenic 4 K 60 h
Tinktura 7a kiirm nrp<;a preskuBeno sredstvo proti i IFimura Zd Kurja UUBbd, bolestnim kurjim očesom,
bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba b priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, Best steklenic 3 K 50 h.
SEST Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave in krepke Živine, opo-v»ntT«na sn»mk». rarjamo late posebno na doktorja pl. TrnkOcivJa redilne
pripravke za živino.
Doktorja pl. Trnkdozy a
7ivin«^ki jedilni prašek za notranjo rabo pri kravah, volih in
«-iviuotvi konj|ni 2e b]izu 50 let z najboljšim uspehom uporabijo van, kadar krave nočejo zreti, in da se zboljSuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe 1 K, pet zavojčkov samo 4 K.
Pracjčii re,'ilni 'n krmilni prašek. Varstveno in dietetično aoi^Ji Bredstvo za praSiče. Za notranjo rabo, služi za tvorbo mewa in tolfiče. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K.
VarttTflD* EiiBink*
Pozor! Ta praSičji praSek in kakao sladni čaj dobite tudi v vBeh prodajalnicah, ali pa naravnost pri meni po poŠti.
aajfi
j/ju,?,
>a«\v
•m
Stanje hranilnih vlog:        Rezervni zaklad
15 milijonov kron, nad 300.000 kron,
tna hranilnica ljubljanska
na Mestnem trgu *
zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4 od sto ter pripisuje nevzdig-njene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara-čunila vlagateljem. (l866_0)
VtiST Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnične sprejemnice se dobivajo brezplačno.
Odgovorni uradnik V»l©ntin Kopita
Lfcjtn na in tlaak -Naroda« TiNkarn«* v Ljubljani.
5107