Iz državnega zbora. V proračunski razpravi je govoril v imenu SI,ovencev| dr. Krek. Zahteval je, da bo uradni^tvo ne samo narodno, ampak tudl ,ljudsijAru prijazno. Uradniki se morajo smatrati kot prijatelji i,n svetovalci ljudstva, ne pa kot njegovi zapovedovalci in nadlegovalci.; Zaihteval je tudi, da se uva&ujejo kmečke težnje in se je potem izrekel za, prijateljstvo s Hrvati. Izmted Hrvatov sta govorila dr. Laginja in, dr.: Ivčevifi. Največji utis v zbornici« so naredili govori dr. Kreka, prof. Masaryka in baron Morseya. Prof. Masaryk je govoril v smislu svobofciomislecev, baron Morsey pa v katoliškem smislu.i V proračunski razpi*a(vi je prišlo večkrat do srditih spopfedov meld poslanci. Med govorom dr. Kreka je naredil celjski poslanec Markhl neki mejklic, ker se je dr. Krek zavzel za slovensko celjsko igimnazijo, a slišai jih je od dr. Korošca< in dr. Benkoviča toliko gorkih, da jo je kmaljU ipopihal in iagmil. Ko je ptujski poslanec Malik govoril, zagovarjal je tudi ,,Stajerca." A dr. Korošee, dr. BenkoviG, Ro&kar in Pišeki so~z mejkjici poskrbeli, da so poslušalci dobili pravo mnenje o ,,Stajercu." Zanimivo je, dai je Malik ,,SHajerca" imenoval list, k' je v nemškem ,duhu za Slovence pisan. V ponedeljek dne 22 t. m. se je začasni proračuu sprejel z veliko večino. V jubilejnemj odseku je predlag"al dr. Lueger, naj se v spomin COletnice cesarjevega vladanja dolo5i kapital 100 milijouov kron, ki bo< naj prvi držaivni donesek za zavarovanje za starost in< onemoglost. Poslanci vseh strank so glasovali zai tja predlog, le socialdemokrati ne, ki sicer tako radi zatrjujejo, da: so za to f zavarovanje. Govorniki v odseku so socialdemokratom to v obraz povedalil • « • Vt torek \m 215. julija je bila zopetv volitev predsedništva, ker se prvikrat predsefclništvo: izvoli samo za 4 tedne. Bili ao seveda zopet izvoljeni predsednikom krščanski socialec d|r. Weisskirchner, podpretisednikom staročeh dr. Žaček in krščanski Poljak dr. Starzinski. Po volitvi so prišli na vrsto razljčni majhni predlogi, potem pa predlog, ' da se zviša zakla,di za izboljševanjo in varstvoi kmečkega zemljišča. V imenu Slovencev je govoril dr. Žitnik ter omenjal tudi Stajersko, kjer neregulirane vode, plazovi, mo6_ virja itd. zadržujejo napredek' v ktaejtijstvu. Zahteval je, da v tem oziru grei država našim krajem z nasvetom in podporo na roko. * * Din.e 19. t.-m. je imel odsek za držjavne pojdpore vsled uim sejo, v kateri je poslanec Roškar, član Slovenskega kluba, izvajal slejdeče: Mnogo škode sta povzročili povodenj in; toča v prvem poletju v raznih slovenskih okrajih, poseibno na Stajerskem in Kranjskem. Nezadostna, pomanjkljiva regulacija Mure je vzrok, da so pri vs&kem malo veejem nalivu poplavljeni najboljši travniki1, na katerih se v tein letu ne boide pridelala nobena krma. Pa tudi< drugi kraji so vsled povodnji silno oškodovani. Vsled tega je živinoreja, sedaj skoro edini vir dohodkov, v teh krajili za tekoče leto onemogočena. Z ogromnimi1 stroški prenovljeni vinogradi v mnogih občinah na Štajerskem in Kranjskem so od tofie tako poskodovani, da več let od njih ni upati nikakega dobička. Na prizadetih poljiiil je uničen ves trud, pa tudi' vsajtjda-nji potrebni kruh. Obup se polastuje teh ubogih; prebivalcev. Hitra ini z\adostna pomoč je potrebna, z mnogo. večjimi zneski, kakor so se delili dosedaj. Upravičena; je zahteva, da se potrebnil fond za poškodovance izdatno pomnoži, pa tudi taistim kar najpreje izroči. Obžalovanja vredno je, da c. k|r. okrajna glavarstva večkrati ne podpirajo ljudstva v tako bridkih slučajih, temveč še ovirajo cenitov škode s tem, da vračajo županom naznairila o škodi z zahtevo,, da zapiše vsako poškodovano parcelo in njeilastnika. To obtežuje in zavlačuje vse delo,' katero naj bi izvršila komisija. Na cleželi se širi siromaštvo. JDokaz temu so vedno rastoči dolgovi in pogostne prisilne prodaje kmečkih posestev, kakor tudi izseljevanje našega ljudstva v tujino. Le vsled uboštva so prisiljeni ljudje, da,išeejo po svetu tujega kruha ita druge domovine. Primerna in zadostna podpora vsem po raznih škodaJi priz'adetim bi se omogočila s splošnim obligatiiim zavarovanjem. Tudi to je naloga zastopnikov ljudstva, da se kar najpreje položi temelj ti zadevi s tem, da se sklene postava o splošnem zavarovanju v prid ubogegai' ljudstva za vse elementarne poškodbe. Končno je zahteval, da se zviša zaklad za podporo poškodovanim. * Naši okraji so letos izredno huldo zadeti po naliVih, toei itd. Za to tudi poslapei skoraj vsaki dan stavijo predlog za podporo poškodovanim. Državni poslanec dr. Benkovifi i. dr. so v seji dne 16. t. m. vložili sledeče predloge: 1. Za odškodovanje) občin za oskrbovanje prenešenega delokroga. 2. Za ustanovitev posebnega fonda za podpo^e po uimah poškodovanim. 3. Za omojHov pomanjkanja kftnečkihi poslov potom omejitve izseijevanja in bega^ ,v industrijske kraje itd. i 4. Za podporo nekaterim občinam v okraju Sevnica. Dr. Korošecje stavil nujni predlog za dne 9. julija; po toči poškodovane občine v rogaškbm okraju. Dr. B e n k o v i 6 in tovariši so v seji dne 23. t, ,m. stavili na justicnega ministra, Jnterpelacijo vsebine,; da se varuje narodno posestno stanje pri zasedanju mesta sodnika v Laškem trgu. Dr. BenkovJfi in dr. K o r o š e c sta vložila interpelacijo, kdaj se vrne denar, ki ga je Vistarini poneveril v okraju, in ali je res, da se je sodno postopanje proti njemu ustavilo. * * Dr. K r e k ia dr. Korošec sta vložila pred'log, ki|.se vlada pozivlja y njem, čim najprej predložitii državnemu zboru predlogo za gradnjo železinice Kamnik Polzela. Dr. Benkovič in tovariši so predlagali, naj vlada predloži načrt zakona, s{ katerim se zniža in nravna osebni doliodninski davek v smisliu zahtev kmeekejga prebivalstva. Železnico ob Sotli zaliteva,ta v posebmem predlogu poslanca dr. A. K o r o š e c in dr. I, Benk o v i 6. Dr. B n k o v i 6 je vložil interpelacijo zaradi volitev v okrajni zastop in pa okrajni šoiski svet celjski.