PoStnina plačana v gotovini.	,
Leto Vi., it. 39, If Ljubljani, v sob ato 18- f&fersaarl® 1922» Posesa, it, 59 par.
Izhaja razen pondeljka In dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubija u a, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
HflPREJ
Glasilo Socialistične stranke Jugoslatife.
F. UrahiHc.
Misli o draginji.
X.
Če bi bili poslali v začetku vojne kralje, diplomate in generale v prve strelske jarice, bi bili sklenili v 14 dneh mir.
Če bi dali verižnikom, bankirjem, parlamentarcem in drugim visokim gospodom po 1500 kron mesečne plače za celo družino, ki mora ž njo izhajati na tisoče delavskih rodbin, bi napravili v 14 dneh uč!nkovite ukrepe proti draginji.
Ker prvega ni bilo, je prišel mir iz ljudstva, ker drugega ni bilo in ne bo, bodo morali oriti iz ljudstva tudi učinkoviti ukrepi proti draginji. Ti se bodo pa napravili le tedaj, če j>o ljudstvo dovtJj glasno spregovorilo.
Draginja raste in raste — kdaj bo tega konec? Če bomo gledali na vse to s' prekrižanimi rokami — nikoli. Ako bo-
i	n	ni	iv	v	vi
1600	1400	1200	1000	800	600
i	n	m	iv	v
Kadar ie razmerje med povpraševanjem in ponudbo tako kakor je označeno v dolgosti teh črt, mora skočiti cena eksistenčnega minima vsaj na 800 K, torej kuoovalci VI., VII. in VIII., ki imajo manj dohodkov, ne morejo več konkurirati, ne morejo kupiti najpotrebnejšega blaga v zadostni množini. Mesto da bi se omejili v svoji potrošnji vsi, skušajo z dviganjem cen tisti, ki imajo večje dohodke, svoie potrebščine popolnoma kriti
—	druge pa odrivajo.
Če so prišle cene na 800 — tiskamo danes nove bankovce, da bi mogli tudi kupovalci VI., VII. in VIII. živeti. A dokler se vse plače sorazmerno višajo, ni s tem nič pomaganega. Če ima kupec V. dvakrat toliko dohodkov ko prej. bo poskočil tudi eksistenčni minimum na dvakrat toliko, tore! na 600 K.
Tako mora iti v neskončnost, dokler:
1. Ne doseže črta ponudbe črte povpraševanja.
2. Dokler se ne razdele dohodki enakomerneje.
3. Dokler se rešuje kriza s tiskanjem bankovcev.
4.
Prvih dveh nalog se moremo lotiti šele takrat, kadar odpravimo goljufijo papirnatega denarja, ki upliva kakor uspavalno sredstvo, ki zmedo vedno V3-ča. Zato ie treba višino dohodkov in plač meriti z merilom, ki se da meriti in tehtati, to je z blagom.
mo dajali duška svoji nevolji v brezumnem govorjenju in praznem hujskanju — nikoli. Potrudite se bolezen spoznati, usmerite vaše obupne napore v premišljen načrt — in uspehi se bodo pokazali.
3.
Tisti, ki znate globoko gledati, preglejte si razoredelbo sledečih številk in premislite in sodite!
Draginja ig zato, ker se na trgu manj blaga prodaja, kakor se blaga potrebuje in ker so dohodki, ki jih imajo posamezni kupovalci različni.
Poglejmo si naslednje črte in številke! Črto, ki predstavlja povpraševanje po blag.u in črto, ki predstavlja ponudbo blaga. Z rimskimi številkami so označeni kupovalci in blagovne množine. ki jih rabijo posamezni kupovalci za življenje, z navadnimi pa je zapisano, koliko dohodkov imajo.
VII VIII Povpraševanje 400 300
Ponudba.
5.
Če bi uvedli zakon za pobijanje draginje, kakor je v dodatku podan, bi to nalogo rešili — a ta bo šele začetek za pobijanje draginje, če se bodo borili delavci pod VI., VII. in VIII sedaj za zvišanje svojih dohodkov, jim bo nemogoče kratkomalo ustreči. (Kakor se to pri državi že sedaj opaža, ker začenja omejevati novo tiskanje).
Treba bo rodbinam pod I., II., III. itd. dohodke zmanjšati in iz tega zvišati dohodke rodbinam pod VI., VII., VIII. Treba bo druge davčne politike.
Treba bo gledati, da se dvigne produkcija in da se črta ponudbe podaljša. (Op. ured.: Veseli nas, da se tu narodni gospodar tako odločno postavlja za 'z-oremembo sedanje davčne politike v zmislu naših zahtev, ki so izražene v našem strankinem davku ali pa še jasneje v predlogu državnega davka, ki smo &a objavili v četrtek, 16. t. m. v članku »Boj proti draginji«. Visoki davki, ki naj j!h plačujejo bogataši, naj se porabijo za investicije (stavbe hiš, tovaren, železnic, cest. šol itd.), pri čemer bo dobilo delovno ljudstvo zaslužek in z njim nakupno zmožnost. Blagostanje pa vsi).
6.
Že samo dejstvo, da je črta povpraševanja daljša ko črta ponudbe in zavest, da morajo raditega cene rasti, povzroča, da kupuje vsak, kolikor more kupiti, ne pa, kolikor potrebuje. Vse to črto po-
vpraševanja umetno podaljšuje, cene c-a umetno^ dviga. Normiranje cen bi črto povpraševanja že samo na sebi skrajšalo.
Če se izkaže nekoč, da smo ceneli črto povpraševanja predolgo — bomo zapadli v nasprotno zmoto.
V	obeh slučajih bo uničen Mi nešteto eksistenc.
7.
Svobodni konkurenci se smemo zaupati le tam, kjer je črta povpraševanja manjša nego črta ponudbe, nikdar pa ne v nasprotnem slučaju. Kdaj je črta povpraševanja večja, kakor črta ponudbe?, Pri vseh tistih gospodarstvih, ki več uvažajo kakor izvažajo. Zato pomenja za vse te dežele neovirana svoboda neovi* rano pot v anarhijo in propast.
Omejitev te svobodne konkurence bi se dala izvesti za notranji in zunanji promet s sredstvi, kakor jih navaja sledeči zakonski načrt:
ZAKON O POBIJANJU DRAGINJE.
ČL 1.
Kot vrednostno merilo za plače Irt vsake vrste obveznosti, ki jih je plačevati v denarju, se določa 1 kg pšenice.
Čl. 2.
Posebna komisija določi kurz, po katerem sc imajo preračunati plače in obveznosti v novo vrednostno merilo In dan, ko se ima to povsod izvest:.
Čl. 3.
Ta komisija obstoji:
Iz po enega zastopnika ministrstva za socialno politiko, za kmetijstvo, za trgovino in industriio in za finance, dalje iz po enega zastopnika trgovskih in obrtnih zbornic, delavskih zbornic in kmetijskih družb.
Čl. 4.
Vsji plačila se vršijo v , kronsko-di-narski veljavi po kurzu, ki ga objavlja vsako nedeljo z veljavnostjo do vključno prihodnje nedelje komisija za določanje cen, oziraje se na dejanske tržne cenc pšenice.
Čl. 5.
Komisija za določanje cen določa po pšenični ceni v posameznih državah uradne kurze za tule valute, ki jih objavlja vsako nedeljo z veljavnostjo Jo vključno prihodnje nedelje.
Čl. 6.
Uvozne in izvozne kupčije se lahko sklepajo v kronsko-dinarski ali pa v tujih valutah, vendar Ie s pristavkom, da
V nedeljo ob 10. vsi v »UNION
&&
veljajo za preračunavanje uradni kurzi, določeni 00 komisiji.
Vendar lahko stopi na mesto te komisije meddržavna komisija, ki ima določati valutne kurze po istih načelih.
Čl. 7.
Komisija za določanje cen naj po svoji previdnosti bodisi določa kurze po cenah pšenice, kakor jih ustvarja prosta trgovina, bodisi naj določi stalno ceno pšenice.
Čl. 8.
Minister za socialno politiko se pooblašča, da izdela pravilnik za izvedbo tega zakona.
PROTESTNI SHOD PROTI DRAGINJI
V	LJUBLJANI.
Strašne razmere silijo delavno ljudstvo v obim. Sila je velika in pomoč je nujna.
Zastopniki vseh strokovnih organizacij v Ljubljani so se o vsem tem posvetovali ter sklenili prirediti v nedeljo,
19.	t. m. ob 10. dopoldne v dvorani hotela »Union«
VELIK SHOD PROTI DRAGINJI.
Duševni in ročni delavci! Vaš položaj si boste le sami zboljšali. Od vas je odvisno, kako boste v tej državi živeli, kajti država ste Vi.
Pridite in pokažite, da ste s temi razmerami nezadovoljni. Povejte, kaj in kako hočete!
Politične vesti.
'-j- Kakšni ljudje so voditelji komunistov. Še celo slovenski ameriški listi prinašajo izvleček brošure »Moji zapiski iz Dunaja2, ki jo je spisal lansko leto gosp. Emil Stefanovič, urednik »Delavskih Novic«. V tem izvlečku pripoveduje g. Stefanovič, kako je zdravil na Dunaju komunizem pri dijakih, vojakih in civilistih, za katere je sestavil sledečo originalno prisego:	»Zaklinjam se nebom i zemljom,
očevim imenom i majčipim dušom krvlju-prolivenom i krvlju naše dece, da' ču oču-vati neslomljivu i nepokoljebivu pripadnost kralju svih Jugoslovena, Petru Ka-radiordjevieu i njegovorn sinu Aleksandru. Tako mi Bog pomagao! Amin!« Na to prisego je po Stefanovičevi izpovedi moralo priseči okoli 70.000 ljudi, ker ni smel po njegovih odredbah noben človek odpotovati, ne da bi prisegel. Sedanji urednik komunističnega glasila g. Stefanovič je bil takrat vojaški zastopnik naše vlade in si je hotel s svojo omenjeno brošuro zagotoviti naklonjenost belgrajskih vladnih krogov. Ker pa je bilo podobnih reflek-tantov za vladina korita vse polno in na primer niso uslišali njegove prošnje za šefa policije v Zagrebu, je užaljen zašel med tiste komuniste, ki jim je izbijal iz glave komunistične ideje tako uspešno na Dunaju. Sedaj nadaljuje svoj boj proti delavstvu med delavstvom samim, to je med komunisti, ki bi že davno tohko obračunali z g. Stefanovičem, matičnim žonglerjem. Zanimivo je pri ceii štoriji dejstvo, da poznajo g. Stefanoviča že celo v Atneiiki, le našim komunistom se še vedno nočejo oči odpreti.
-f- Ministrski svet je sklenil kar najbolj mogoče varčevati. 'Ministrski svet je odredil, da morajo vsa ministrstva kar najbolj mogoče varčevati. Tako na primer ni mogel dovoliti izdatnih podpor bolnišnicam, čeprav jim grozi katastrofa, dalje ni mogel uslišati obupne prošnje stradajočih dijakov v inozemstvu, pri
prošnjah državnih uradnikov vseli vrst, ki komaj pričakujejo prihoda draginjskih doklad, pa ie skoro omedlel. Tudi so mu povzročile velike preglavice prošnje železničarjev, ki se za enkrat še lojalno držijo. V svojih ukrepih za varčevanje je še celo nameraval ukiniti mesta kuratov v kaznilnicah, kar pa je začasno odložil na poznejši ča.s. Pač pa je sklenil, da najame milijonsko posojilo, s katerim bi podprl ruske beguncc, caristične \Vranglov-ce in druge take ljudi, ki so postali v sovjetski Rusiji nemogoči zaradi različnih svojih lumparij.
H- Komedije v naši narodni skupščini. Včeraj popoldne se je zopet sestala narodna skupščina, ki jo je otvoril predsednik dr. Ribar. Takoj v začetku, ko so pričeli čitati prošnje nekaterih poslancev za dopust, je nastalo v skupščini živahno prerekanje, v katerem so se odlikovali demokratski poslanci, ki so ogorčeno protestirati proti eventuelnim dopustom. Prerekanje je mahoma prenehalo. ko je vstal poslanec Magovčevič m zahteval, da sc ugotovi, ali ima zbornica sploh kvorum. V narodni skupščini je zavladala vzorna tišina, čeprav je bilo opaziti v vladnih vrstah velik nemir. Tedaj je spregovoril poslanec Gjonovič, ki je ugotovil, da ni navzočih dovolj poslancev in da narodna skupščina zaradi tega ni sklepčna. I11 v resnici je dognal predsednik dr. Ribar, da so sicer prisotni vsi ministri, da pa je navzočih samo 112 poslancev in da zato skupščina ni sklepčna. Predlagal je, naj se ukinejo dnevnice vsem tistim poslancem, katerim niso dopuste odobrili. Zakaj tudi njemu že preseda vedno ena in ista pesem »Nema kvoruma« in tudi njemu je razumljivo, da ima malokdo izmed ministrov in poslancev veselje do dela. Nam se seveda zdi ta pesem nad vse sumljiva, ker jo je popolnoma nezmožna vlada sama zakrivila z neštetimi absolutističnimi odredbami in je razumljivo, da jo hočejo nasprotniki sedaj pripraviti do tega, da bo Dadla na kolena in da sc bo po dobljeni kazni korporativno preselila v kakšen bankanski muzej, kamor fc davno spada!
-r Energični ukrepi ministrskega sveta. Iz Belgrada poročajo, da je odredila vlada v smislu sklepa ministrskega sveta preiskavo, ki bo dognala, ali je bil memorandum Hrvatskega bloka v resnici izročen kakim inozemskim funkcionarjem in če ie bil komu so ga izročili.
V	Belgradu se namreč grozno škandali-zirajo nad nečuvenim postopanjem Hrvatskega bloka, ki je učinil svojo hudobijo iz same prešerne nagajivosti. Saj vedo vendar vsi, ki znajo količkaj misliti, da so točke v tisti preklicani spomenici od začetka pa do konca lažnjive: Belgrajska vlada izdaja odredbe vendar sporazumno z večino poslancev v narodni skupščini, kaj torei še hoče ta nesramni Hr-vatski blok?! Vlada bo ukrenila vse potrebne korake, da se take klevete ne bodo več ponavljale, s tem. da bo vteknila nezadovoljneže pod ključ, ker je to po njenem prevdarku edino pametno stališče v teh prokleto' resnih časih. Oj. to so gnile razmere, toda za božjo voljo, ne pri nas, temveč na Danskem ...
4- Znojno delo odbora za administrativno razdelitev države. Včeraj popoldne se je vršila v Belgradu seja odbora za administrativno razdelitev države, v kateri so bili nekateri dogotovlieni načrti za SDlošno samoupravo nekoliko izpre-menjfcni. Tako na primer so sklenili po daljši debati, ko je naravnost v potokih vsem navzočim curljal pot iz obraza, da
sc naj spremeni naslov »srezki načelnik« v naslov »srezki poglavar«. Ko so srečno , prijadrali preko tega kočljivega vprašanja, so se lotili drugega, ki jim je povzročil neverjetno veliko preglavice. Razvila sc ie pri členu 15., ki zvito določa, da mora biti veliki župan jurist in imeti 15 let državne službe, debata, dolga par kilometrov, ki pa se je slednjič vendarle srečno končala. Nato je spregovoril najboljši med njimi, poslanec Wilder, ki je nujno predlagal, da se členu zakona o oblastni in srezki upravi doda beseda »ekonomski« in »kulturni«. Člen SS. sc tedaj popravljen glasi: »Z_a izvrševanje večjih ekonomskih in kulturnih nalog, ki zahtevajo skupno delo, se morejo dve al! ••več oblasti združiti«. Vsak človek, ki vsaj nekoliko misli, nam bo moral pritrditi, da bo spravila prevelika gorečnost vse vladne podrepnike v odboru za administrativno razdelitev države v prezgodnji grob. Nesrečna Jugoslavija, kani jadraš!
: Velikopotezni sestanek priznanih diplomatov v Belgradu. Zunanji minister dr. Ninčič, človek izrednih zmožnosti, katerega prsa so vsa uokrita s kolajnami in medaljami, je brzojavno sporočil naši diplomatski zvezdi v Parizu, nepozabnemu poslaniku Spalajkoviču, in drugi ne veliko manjši diplomatski jegulji, poslaniku /Gavriloviču, da naprosita češkega ministrskega predsednika dr. Beneša, naj kar on sam določi dan sestanka konference Male antante v Belgradu. Zastopniki Male antante bi se morali namreč sestati IS. t. 111. v Belgradu, pa se ne morejo, ker je odpotoval njihov poglavar dr. Beneš v Pariz po inštrukcije. Na tej konferenci, na kateri bodo obravnavali o svojem stališču proti Rusiji, ki baje namerava odposla-ti v Pariz kot svojega zastopnika tudi jugoslovanskega državljana. predsednika komunistične stranke v Jugoslaviji, dr. Markoviča, sc bodo sestalo same lične osebnosti, o katerih bodo pisali našj zgodovinarji še z zlatimi črkami (?!). Tako 11. pr. je znan poslanik Spalajkovič kot jako brihten diplomat in kot tak dostojen zastopnik naše države v inozemstvu. Njegov sloveči govor v Ženevi, ki ga je začel z besedami: »Boljše je, da umrje 20 milijonov Rusov od glada kakor pa da iim pomagamo, so plakatirali po celi Rusiji in umirajoči so bili na ta način za eno snoznanje bogatejši...
+ Njeg. Vel. kralj Aleksander s svojim spremstvom na potovanju v Bukarešto. Kralj Aleksander bo odpotoval 19. t. m. v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča, zunanjega ministra dr. Nin-čiča, policijskega ministra Anastasijevi-ča, šefa kontrole zunanjega ministrstva Rističa, dvornega ministra Jankoviča, adjutanta generala Hadžiča, komandirja garde Živkoviča, dvornega maršala Damjanoviča in njegovega namestnika Jovičiča. Kralj Aleksander bo odpotoval s svojim spremstvom v Bukarešto, obiskat svojo zaročenko, kraljičino Mariolo, s katero se bo po informacijah poročil šele junija meseca. Kakor je znano, je v to svrho ministrski svet že dobil več sto milijonov dinarjev na razpolago, ker bodo trajale poročne svečanosti celih sedem dni in bodo v zvezi s temi številne prireditve, ori katerih ne bo sodelovalo samo preprosto liudstvo, temveč tudi priznani umetniki. Izmed vseh prireditev bo baje najimenitnejša takozvana beneška noč na Donavi.
Liter vina velja 10 dinarjev, »Naprej« velja za cel mesec samo 7 dinarjev. — Premišljuj, predno Izbereš!!
TISTIM, K! NIMAJO STANOVANJA!
Izmed kopice stanovanj, ki so nam bila naznanjena, ne moremo objaviti danes prav nobenega, ker manjkajo natančnejši podatki. Naznanjajte točno, kakor smo objavili:
1. naslov stanovanja s številom sob,
2. ime najemnika in
3. število oseb v dotičnem stanovanju.
Pod tako objavo naj sc pa vsak podpiše in navede tudi svoj naslov, da vemo, da je vse res. Obljubili smo, da ne bomo nikogar izdali — zaupajte nam! Da bi pa po netočnih podatkih morali sami šele po mestu iskati in ugotavljati, kaj je res in kaj ne, zato nimamo aparata, naše uredništvo je majhno, ker ni plačano od davkoplačevalcev, temveč od naročnikov!
Kar bomo pa mimogrede lahko ugotovili. bomo seveda storili. Toda veliko lažje in hitreje oojde. če sodeluje ljudstvo, ld potrebuje stanovanj. Ce ne mara sodelovati — jih ne zasluži!
DneVne vesti.
Spremembe voznega reda na drž. železnici. Avstrijske zvezne železnice so odpovedale brzovlak 1101 in 1102. V zvezi s tem izostanejo z 18. t. m. na progi Jesenice - Podbrdo brzovlak 4202 in z 19. t. m. brzovlak 4201, Nadalje izostanejo na progi Ljubljana gl. kol. — Tevnuce oseo-ni vlaki št 916 — odhod iz Ljubljane ob 12 —, vlak št. 924 — odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 15. 07 min. in vlak št. 919 — odhod iz Jesenic ob 21. 01 min. Na progi Kranj — Tržič izostane osebni vlak štev. 4134 a z odhodom iz Kranja ob 13. 10 min. Kot nadomestilo pa vozi na progi Ljubljana gl. kol. Jesenice osebni vlak 914 z odhodom iz Ljubljane gl. kol. ob 13. 40 min. in na progi Kranj — Tržič osebni vlak 4136 z odhodom iz Kranja ob 14. 51 min.
Rok za vložitev napovedi o dohodnini In rontnini je gospod finančni minister podaljšal do konca februarja 1922. Več je razvidno iz uradnih razglasov pri občinah.
UubBfana.
Ljubljanski občinski svet je sprejel več važnih predlogov, med drugimi davek za obiskovalce gostilen in kavami ob nočnih urah ter davek za kvartopirce. Gospodje demokrati so se tem predlogom hudo upirali — bodo že sami vedeli, zakaj se ti davki ni ih tičejo! Tudi drugače so demokraški občinski svetovalci takozvani ptiči in so si menda v glave vtepli, da morajo igrati nekako opozicijo proti vsemu in predvsem proti tistemu, kar je dobro in pametno. Pokažimo to s primerom: Koalicija je predlagala, naj se pri Mestni hranilu ici riajme posojilo 12 milijonov kron za zgradbo uradnih prostorov mestne elektrarne in vodovoda, prodajalnih prostorov za elektrotehniške predmete, za veliko ljudsko kuhinjo, ki bi lahko prehranjevala 2000 oseb, mestni fizikat itd. Tu so demokrati pokazali vso svojo nesramnost. Preprečili so glasovanje s tem, da so zapustili dvorano s pretvezo. da bi tako posojilo naložilo občini nova bremna — ki bi nič ne koristila! To govore danes ljudje, ki so nam zapustili same dolgove in nič prida od tistega, kar so s temi dolgovi ustanovili. Tem ljudem se res ne jzplača, dopovedovati, jeli so namere občinske večine pravilne ali ne. ker so si itak, kakor rečeno, vtepli v glavo, da bodo-še nadalje do svojega končnega konca igrali opozicijo proti vsemu, kar bi ljudstvu koristilo in kar bi priha-
jalo iz tega ljudstva samega. Tem ljudem naj dokaže nujnost izvršitve zadnjih predlogov izvršitev sama, kakor bo prišla po sprejetju na prihodnji seji.
*
Demokratsko početje v občinskem svetu je še na drug način zanimivo, ker ima v sebi vse sestavine in živo spominja demokraškega početja ob priliki zadnjih velikih snežnih metežev. Takrat so imela demokraška glasila snega vsa usta polna in krivdo na tem, da je sneg naletaval. ie nosil seveda nedemokraški občinski svet. Krivdo je nosil tudi za to, da je sneg naletaval na — ceste, dasi se je Došteno trudil, da so ga tam takoj odki-dali in to že tedaj, ko je melo. Seveda, velikanske vreče koalicija ni mogla nastaviti proti nebu, da bi se sneg vanjo lovil. Zakaj pa ne? I, zato ne, ker bi se gospodje demokrati čisto -gotovo odstranili iz mestne posvetovalnice in glasovanje onemogočili če bi prišel kak tak predlog zaradi_ vreče na občinsko sejo. Gospodje demokrati so si namreč tisto vrečo zase pridržali, da jim bo rabila pri njihovem bližnjem pogrebu... »Jutro« ga je takrat še posebno lomilo. Gospod pokrajinski namestnik se je pokazal n. pr. zelo uvidevnega, ko .smo povedali, da jp bolj nevaren radi španske influence dvorni bal kot pa sedanja majhna množina ljubljanskega blata, in je bal odpovedal: »Jutro« pa ga ie lomilo. Najbrže zato, ker ni več v Ljubljani tako idilično kakor takrat, ko je sneg še »Bog dajal in Bog jemal« ...
Ljubljanske sodruge opozarjamo na dskusijski večer, ki se bo vršil danes, petek ob 20. v mali dvorani »Mestnega doma«.
Podporno društvo žel. uslužjbencev v Ljubljani ima dne 26. II. t. 1. svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v društvenih prostorih društva »Slavec« v Narodnem domu v Ljubljani. Pričetek zborovanja točno ob 8. zjutraj.
Se strani«®.
Šoštanj. Krajevna organizacija SSJ priredi redni občni zbor v nedeljo, 19. februarja ob 9. v gostilni pri »Jugoslovanu« z običajnim dnevnim redom. Poročal bo sodrug Koren iz Celja.
Velenje. Občni zbor popoldne ob 14.
Mežica. Krajevna organizacija SSJ v Mežici sklicuje svoi redni občni zbor za nedeljo, 19. t. m. ob 11. v dvorani »Svobode« v Mežici. Dostop imajo samo člani proti izkaznici. — Odbor.
Zidani Most. Redni občni zbor krajevne organizacije KDZ v Zid. Mostu se bo vršil dne 19. t. m. ob 9. v gostilni g. Emila Perdiha v Zid. Mostu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika tajnika in blagajnika. 2. Bližajoče se občinske volitve v Loki pri Zid. Mostu. 3. Poročila referenta o delovanju socialističnih poslancev v parlamentu. 4. Delitev Slovenije. 5. Razno. 6. Volitev novega odbora. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora točno udeležijo. — Odbor.
iz strok, giibania.
Občni zbor podružnice kovinarjev v Ljubljani se to nedeljo ne bo vršil, ker se bo vršil shod nroti draginji. Kedaj se bo vršil, bo pravočasno naznanjeno. — Odbor.
Centrala Osrednjega društva brivskih in lasničarskib pomočnikov v Ljubljani ima svoj letni občni zbor v četrtek 23. t. m. o pol S. zvečer. Vršil se bo v prostorih restavracije »Novi Svet«, Prešernova soba. Dnevni red: Poročilo pred-
sednika; poročilo Tajnika; poročilo blagajnika. Eventualnosti. — S u š i č, tajnik.
Pravi socialist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven voj?k stranke. Kdor nosi svoje prepričanje Se sam v sebi, ne koristi nič ne sebi, ne svoji stvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani.
Okrepitev lastnega zadružnega kapitala mora smatrati vsak prepričan zadružnik
-	- za prvi pogoj zadružnega gibanja. - -
Ruše. Delavec Anton Trn j ek, ki je bil lansko leto obsojen na 3 mesece ječe, ko je po nesrečnem slučaju na planinski veselici v Rušah na večkratno izzivanje v Mariboru dobro znanega študenta Serajnika tako nesrečno zabodel, da je za notranjo izkrvavitvijo umrl, ta Trujek je drugače miroljuben človek in se ni nikdar pretepal. Prošli teden je prišel v tu-, kajšhjo tovarno za dušik vprašat za delo, katero je tudi dobil. Drugi dan je že prišel orožnik in naznanil, da ga tovarna ne sme vzeti na delo. oziroma da ga mora takoj spet odsloviti. Vprašamo okrajno glavarstvo, ali je ono izdalo to prepoved; če ne. naj se pouči .orožništvo,. da se prihodnjič ne zgodijo več takšni prestopki. Javnost pa vprašamo, kaj postane človek, če ga nikjer ne sprejmejo na delo in je brez vsakih sredstev ter oskrbuje zraven tega svpjo mater! Ruškim veljakom pa, če imajo pri tem kaj poleg, pravimo: prste proč. drugače se opečete.
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani.
Drama:
17. febr., petek »Vražja ženska«, ab. A.
18. febr., sobota »Svet«, ab. B.
19. febr... nedelja popoldne »Vražja ženska«. Izven. — Zvečer »Hamlet«. Iz-, ven.
20. febr., pondeljek »Svet«- ab. D.
21. febr., torek zaprto.
Opera:
17. febr., petek zaprto.
18. febr. sobota »Butterfly«, ab. E.
19. febr., nedelja »II Trovatore«, izven.
20. febr., pondeljek zaprto.
21. febr.. torek »Butterfly«, ab. A.
Sodrugit Ali se nahaja „NAPREJ" v vseh javnih lokalih, v katere zahajate ?
Šport.
K vsem tekmam v nedeljo, 19. t. m. na Bled in Bohinj imajo udeleženci pravico do polovične vožnje na progah južne in državne železnice. Legitimacije se dobe v pisarni Športne zveze in pri športni komisiji vsake tekme.
Za drsalno tekmo na Bledu se izpolni razpis v »Športu« v toliko, da je razumeti udeležbe v skupini juniorjev za vse one, ki še niso dopolnili 18. leto in vse one, ki še niso nastopili v javnih drsalnih tekmah. Drsalni teren na Bledu bo skrbno pripravljen ter bo nudila tekma vsem tekmovalcem in tudi vsem ostalim .največji užitek.
Nedelja obeta biti prav živahen ziin-sko-športn.i dan. Velike sankaške tekme v Bohinju, dalje nad vse zanimive in užitka polne tekme v skoku raz skakalnice v Bohinju, na Bledu oa drsalna tekma — to ie program, ki bo privabil gotovo vse, kar ljubi krasoto zimske narave. Užitek, ki
uu nudi ližtše gorenjsko ozračje, vrhu tetra že vse te tekme, je gotovo brej orime-re našim gostilnam, kavarnam in veselicam. Zato vsi, ki Vam je mogoče, v nedeljo v Bohinj in na Bled.
Zagreb, devize: Berlin ček 150—152, izplačilo 152 — 154.25, Bukarešt 244 — 246.25, Milan 1490 — 1495. London 1344
— 1345, Nc\vyork kabel 307, Pariz 2665
— 2670, Praga 585.50 — 587, Švica 6000
— 6025, Dunaj 4.75 — 4.85, Budimpešta 48 — 48.25; valute: dolarji 302 — 304, avstrijske krone 4.90 — 5.10, češke krone 580 — 585, napoleondorji 1150 — 1155, marke 150 — 156, leji 232 — 240. lire J 480 — 1485, madžarske krone 50, 20 K v zlatu 1150, turške zlate lire 1200.
Kulturni vestnik.
III. Umetniški večer bo v soboto, IS. t. m. zvečer v »Mestnem domu«. Večer bo otvoril pesnik Anton Podbevšek s svojim govorom »Raketa iz svetovne norišnice«. v katerem bo govoril o duhovnem razvoju, nakar bo recitirala pisateljica Ravnikar sledeče svoie črtice: Obsvet-Ijena pot, Na koncertu, Človeški obraz, Drevo na griču, Slap. Pesnik Tone Seliškar pa bo lecitiraljsvoje izbrane pesmi v sledečem ledu: Otroci, Dete, Sedmo-rojenčki, Rudnik, Naša trot, Žabja vas, Kristus na Klečci, Zimsko jutro, Besede mojih velikih dni, Pesem vrtalnih strojev. Pohod viharne noči. Dva dimnika. Vstopnina 2 Din., sedeži 4 Din. Vstopnice pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Dvorana bo toDlo zakurjena.
Iz gledališke pisarne. V soboto, dne
18.	t. m. vprizori drama Nušičevo komedijo »Svet«. Režijo vodi g. Danilo. — Isti večer — 18. t. m. — pojo priljubljeno Puccinijevo opero >Butterfly« z gg. Thalerjevo, Šterkovo, Kovačem in Romanovskim v glavnih vlogah. V nedeljo, 19. t. m. po-popoldne ob treh igrajo v dramskem gledališču Schonherrjevo dramo v petih dejanjih »Vražjo žensko«. Vseh pet dejanj se vrši v preprosti sobi gorske koče in
T nastopajo v celem le tri osebe. Vsled tega in zato, ker je vsebina vsakemu umevna in domača, pa vseeno zanimiva in pri, vlačna, opozarjamo na to predstavo podeželske odre, ki naj bi poslali ob tej priliki svoje zastopnike v gledališče. Drama jim bo gotovo dobrodošla, ker jo bodo mogli brez posebnih težkoč vprizoriti. Za mladino pa njena vsebina ni primerna. — Gledališki list je zaradi prevelikih troškov nehal izhajati.
P® svetu.
—	Žrtve sedanjega gospodarskega sistema. Pod tem naslovom je prinesla »Prosveta« socialistično glasilo v Ameriki sledečo notico: Zopet je bil izvršen zločin, o katerem se lahko reče, da je posIed!ca sedanjih gospodarskih razmer. Mlad bivši \ ojak. ki je služil kot kemičar v armadi, je kupii z zadnjimi centi sekiro ;n ubil *vo-jo ženo in otroka. Po izvršenem dejanju je blodil po mestu in končno je prišel na policijsko postajo in se podal policiji. Patrick Tierney je prišel na policijsko postajo in je prosil za prenočišče. Pripovedoval je, da je brez centa v žepu in da nima iti kam k počitku čez noč. Policija je bila že obveščena o tragediji in je imela dober popis o Tierneyju. Ko so mu na policiji povedali kdo je, ni prav nič tajil, ampak je povedal svojo zgodbo. Povedal je, da je živel v veliki revščini, kajti bil je brez dela. Pred enim letom je prišel s svojo ženo iz San Francisca v Chicago. V začetku je dobil delo. Vse je šlo dobro. Izgubil je delo in pričela je delati njegova žena. Toda, kar je žena zaslužila, ni zadostovalo za preh ranitev. Zadnje dni je imel za prehranitev po deset centov na dan. Imel je še osemdeset centov in za te je kupil sekiro. V nedeljo zjutraj, ko je žena še spala, jo je udaril s sekiro po glavi. Ni se več ganila, na karje udaril s sekiro še otroka in ga ubil. Šel je na ulico in prosil več ljudi, ki jih je srečal, naj mu darujejo pet in dvajset centov. Kupiti je mislil strup, toda zastonj so bili njegovi upi. Dal mu jih ni nihče. Odločil se je, da
gre na policijsko postajo in se poda, kar je tudi storil. Hišni gospodar je pripovedoval, da je našel srednja vrata odprta, ko je prišel, da zakuri peč v kleti. Šel je k vratom in slišal je ječanje. Vstopil je v stanovanje in na to v spalno sobo. Našel je ženo nezavestno na postelji. Na tleh pred posteljo je ležala sekira. Plin je bil odprt, otrok mrtev. Pozval je policijo, ki je prepeljala ženo v bolnišnico. Toda na potu v bolnišnico je umrla.
UTRINKI.
Tisoče delavcev in delavk boleha na tuberkulozi. V prvem Stadiju je bolezen ozdravljiva. Ali kje je denar za dobro hrano, zračno stanovanje, za zdravila, za sanatorij na zapadu? Ker ga ni, umiraj! Umiraj eno leto, dve leti, družina pa naj gleda tvoje umiranje. Raka imaš, ali kako drugo bolezen, ki zahteva za ozdravljenje sredstev. Kje jih boš vzel? Ker jih nimaš, pogini! In v tej deželi imamo zdravnikov več ko dovolj, imamo zdravil na izbero, imamo vsega, kar potrebuje sto deset milijonov prebivalcev te republike, ki ima sedaj le to napako, da je kapitalistična republika, rerublika za profit. Od delavstva samega je odvisno, kdaj jo hoče drugačno.
J!*
Interesi delavstva, ki se bojuje za svojo osvoboditev, so pravzaprav interesi človeštva. Boj proletariata je zgodovinska naloga in megov cilj ne more biti nobena utopija, nobena fantazija, ampak le to, kar izhaja nujno iz razvoja samega. Proletariat je navsezadnje le orodje zgodovine, ki koraka po potih nujnosti. Socializem ne predpisuje delavstvu ciljev, temveč mu tih le razodeva. Socializem ne modruje, kakšni smotri bi se dali izumiti, da bi bili čim lepši, temveč le označuje pota, po katerih se najbolje pride do ciljev, ki so neizogibni, ker jih določajo ne-izpremenljivi zakoni razvoja.
Izdajate1): Zvonimir Bernot (v imenu pr kr. odb. SSJJ.
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
I
z večletno prakso se spreime. Ponudbe s prepisi izpričeval na poštni predal št. 18 v Ljubljani.
Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje voznih koles v peči, naj se obrne na tvrdko
TONE MALGAJ
Liijia stavbeni ia polni sfeskai in litai
Kolodvorska utica it. 6 ==
Iščejo se:
2 železostrugarja, dobre moči, 2 strojna ključavničarja,
izurjena v svoji stroki. Neožanjeni ponudniki imajo prednost. Ponudbe je poslati pod šifro .premogovnik* na upravništvo ,Napreja‘.
Naj e S ja zaloga
m m biii i umi
TVRDKA J. DOLENC,
Ljubljana, Htlžerjeva eaUca št 5
se priporoma za nakup najboljših instrumentov izvrstnih to-vam po najsolidnejših in n i z k i h ,c e n a h.
LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 50, v lastnem poslopju.
BiJOlaviti naslov: KREDIT LJUBLJANA. — Telefon st. 40 In 437.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.