Poštnina plačana v gotovini ILUSTROVAHI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK Dobra žena v enem poko-lenju — dobri potomci v treh pokolenjih. Kitajski pregovor Lelo IX. Ljubljana, 18. marca 1937 Slev. II. danes: Naša 3 novost »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tel. it. 33*32, Poštni predal it, 345. Račun Poštno hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: VU leta 20 din, */t leta 40 din, !/| leta 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21/; dolarja. Naročnino je treba plačat« vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore je priložiti za 3 din znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. N o t i c,e: vsaka beseda din t.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. Gl. str. 3 in 4 Ho bi vsi liudfr videti, Ua{ se pvavi boljša« družba ima skoraj sleherni dan svojo afero; skoraj vsak dan vidimo, kako pred beograjskim sodiščem defHirajo ljudje, ki so si ustvarili prav lepo mesto, imajo veliko premoženje, enega ali več avtomobilov itd. Vidimo jih v njihovih hudo klavrnih vlogah. Vzemimo n. pr. afero ins. Stojanoviča. Mož je še mlad, ima lep položaj, bogate starše in ga čaka še lepa *kariera«. Slučaj je hotel, da se je pred njim ustrelilo zalo dekle, Mila Dimitrij evičeva. Slučaj, pravim, pa ni bil slučaj, dekle se je ustrelilo zato, ker se Stojanovič ni maral poročiti z njo, čeprav ji je to obljubil. Ker ni bila bogata... Mila je bila iz dobre in ugledne srbske družine, zato je njen oec sklenil stvar drugače urediti. Ustrelil je najprej zapeljivca svoje hčere, nato pa še samega sebe. Toda na smrt je zadel samo sebe. Dimitrijevicevi so tako izgubili hčer in očeta. Mislite, da je to šlo mlademu Stojanoviču do živega? Kaj še! Pred sodiščem je do konca igral cinika; o kakšnem kesanju nx bilo niti sledu. Dobil je deset mesecev zapora, a mož prav gotovo misli, da bo sedel po nedolžnem. Pa vzemimo drugi primer. Mlada. Sl letna služkinja pride v Beograd. Doma je iz Karlovca na Hrvaškem; Včasih jc poznala lepšo in boljšo^ mladost, toda zdaj se mora kot služkinja pretolči skozi življenje. Ker je mlada in lepa, se kaj kmalu dobi zanjo delo v milijonarjevi hiši v Beogradu. Mlada služkinja se sicer čudi, ko jo pošljejo na zdravniški pregled, čudi se, ko ji pregledujejo kri. Kmalu pa se ji odpro oči: najeli so jo kot sobarico, v resnici mora pa biti za ljubico mlademu, duševno bolnemu milijonarjevemu sinu. Dekle je navezano samo vase, v marsikaj se mora vdati in se vda tudi v to. Ali je čudno, da je nekaj mesecev nato v drugem stanu? Ali je čudno, da jo nagovarjajo k splavu? Ali je čurino, da se da pregovoriti? Ne. Čudno je le to (za pojme poštenih ljudi), da so to dekle takoj nato vrgli na cesto; v milijonarjevi vili ne potrebujejo bolnih ljudi, in mladi gospod ne potrebuje bolnih ljubimk. Strašno, boste rekli. In vendar: koliko je takšnih in morda še strašnej-ših stvari, ki se dogajajo dan za dnem, le da premnogokrnt ne pridejo v javnost. Zakaj ne? Zaradi lažne morale, zaradi škandalov, zaradi »kariere«., zaradi "ugleda. Če bi mogli in smeli pisati o vseh teh stvareh, bi se marsikdo, ki je že pozabil, kaj je rdečica sramu, prestrašil in bi si dobro premislil, preden bi kaj takega storil. Tudi med nami se dogajajo dan za dnem tragedije. Tudi med nami so ljudje, ki imajo na vesti mlada življenja in družinske tragedije. Toda (e bi se pri nas o tem obširno in podrobno pisalo, bi marsikdo zardel, in morda bi ne počel, kar misli, da sme početi, ker je bogat, ker ima avto in ker se mu ljudje ponižno odkrivajo. Ker avto in milijoni še vedno ne dajejo iti ne bodo da jali nikomur pravice biti zločinec, in da bi s tujim življenjem tako ravnal, leakor pošten in normalen človek ne rama niti z življenjem svojega psa, Hak« • ‘Razgled po svetu Španija, Jadran, Sredozemlje Pred Madridom smo tam, kjer smo bili prejšnji teden. Jugoslavija in Italija, pa Francozi Ljubljana, 16. marca Ko smo prejšnji teden pisali o dogodkih po svetu, Špancev niti omenili nismo. Kajti na Španskem ni bilo takrat nič novega — če izvzamemo obligatne, a docela nepomembne vsakdanje »zmage« na obeh straneh. Novo se je začelo šele takrat, ko je bil naš tednik že v tisku. To se pravi, novo bi lahko bilo, kajti danes, ko pišemo novi razgled, je slika spet stara — to je, nekako takšna, kakor je bila prejšnji torek, pred znamenito Francovo ofenzivo na Guadalajaro in na Madrid. Le moralno se je slika nekoliko spremenila. Zadnjič smo brali v nekem angleškem liberalnem dnevniku — Francove ofenzive na Guadalajaro, smo se morali nehote spomniti hudobnega pisanja angleškega liberalnega lista. Na Francovi strani je bilo vse, prav vse: vojaška številčna premoč in prvovrstna oprema, boljša in mnogoštevilnejša letala, lepše bombe in granate, popolnejši tanki, in kar je glavno: strategija je bila odlična (ker namreč ni bila španska). Le vodstvo ofenzive — pravijo — je bilo v rokah pravih španskih generalov. In to je, kaže, zadoščalo, da se je ofenziva izjalovila. Toda šalo na stran. Pretekli torek se je začela že dolgo pričakovana, le zaradi republikanskih protinapadov odgodena nacionali- poraz le med vrsticami; izgovarjajo se z mrazom, dežjem in snegom. Kajpada ta bitka še ni odločila državljanske vojne na Španskem. Vrnila je pa republikancem moralo in samozavest, ki sta jih že jeli zapuščati, a nacionaliste je navdala z malodušjem. Jutri se sicer kljub njihovemu pravkaršnjemu porazu slika lahko vnovič spremeni v njihovo korist, saj smo že omenili, da so nacionalisti v vseh pogledih v premoči; toda neizpodbitno je, da je vsak zamujen dan za nacionaliste dvakrat bolj usoden kakor za vladne. Ne sicer toliko zaradi mednarodnega nadzorstva nad dovozom tuje pomoči in materiala; da je to nadzorstvo samo Blažev žegen, pač vsi dobro vemo. Temveč E N GL AND 31 7cnsbus6 . r^BiL'9A0iyj?j;;% f ran kreich 'burgos/ \ PirW _ ».e >. _ SARAC0S5A D VMIado/id BARCELONA : it'"' sčoiriat-: f MADRID IADRID/6^%../ f/ vtN ) /HA J Jfc* SAUMA 'Ctitna £22 USSAB SEVILLA : CARTA6ZNAŠ Gibraltar angleški liberalec se drži nasproti španskim dogodkom nekako tako kakor predvojni nemški baron nasproti meščanstvu; t. j. španske dogodke gleda hudo zviška in skuša biti striktno nevtralen — da utegne špansko državljansko vojno res odločiti generaliteta, le v nasprotnem smislu, kakor bi utegnil misliti preprost človek: na boljšem so namreč po njegovem vladni, in sicer zato, ker imajo samo enega generala... Po isti logiki so po sodbi lista nacionalisti zato na slabšem, ker imajo celo tropo generalov, a nobeden nič prida sposoben ni, najmanj pa menda.., vrhovni poveljnik general Franco sam. Ko smo pretekli teden in prve dni tega tedna brali poročila o začetnih zmagah in klavrnem koncu MS'?' \ p v. 'v:. \ <* n m m stična ofenziva na Guadalajaro, mestece s 14.000 prebivalci na severovzhodu od Madrida. Njen namen je bil presekati še poslednjo cestno zvezo iz prestolnice v republikansko zaledje, t. j. cesto iz Madrida na francosko mejo. Ta cesta gre skozi Guadalajaro (,j‘ se v španščini izgovarja kakor naš ,h‘), zato bi zavzetje tega mesta pomenilo toliko kakor sklenitev obroča francistov okoli republikanske prestolnice. Prve tri dni so nacionalisti res z velikim elanom prodirali; pot so jim delali preizkušeni nešpanski tanki. Nekateri listi, zlasti rajhov-ski, so videli nacionaliste že v Guadalajari in niso mogli dovolj nahvaliti vodstvo Francove vojske. Prišel je pa preobrat: na lepem je ofenzive zmanjkalo in iznenada se je začela protiofenziva vladnih čet! že tolikokrat uničena mednarodna brigada je, kakor doslej še zmerom v kočljivih situacijah, tudi to pot morala iti reševat. In rešila je. S pomočjo učinkovitega napada vladnih letal so republikanci ustavili nacionalistično prodiranje in vrgli nasprotnika nazaj skoraj do njegovih izhodiščnih postojank. Ko to pišemo, so republikanci še zmerom v napadu. Nacionalisti priznavajo ♦♦»♦♦♦♦♦♦»•»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦»♦»♦•♦♦t« Na levi: Angleško matično in sredozemsko bro-dovje Ima pravkar v Atlantiku velikanske manevre. Na sliki: pogled na flo-tiljo rušilcev. Na desni poveljniška ladja matičnega brodovja »Quecn Elisabeth« Na desni: V Salamami, središču Francove Španije, so z velikim navdušenjem sprejeli generala Faupla, novega nemškega poslanika pri Francovi vladi Kako bodo nadzirali španske meje in špansko obrežje Odbor za nevmešavanje v španske zadeve v Londonu je izdelal takle načrt o tem, kdo bo nadziral španske meje in obrežja: 1. severno obrežje Španije od francoske meje do rtiča Busta: Anglija; 2. od ondod do portugalske meje: Francija; 3. na južnem obrežju Španije od portug. meje do rtiča Gate: Anglija; 4. od ondod do vtiča Oropesa: Nemčija; 5. od ondod do franc, meje: Italija; 6. špansko maroško obrežje: Francija; 7. otoka Ibizo in Mallorco: Francija; 8. otok Menor-co: Italija. — Na špansko-portugalski meji bodo imeli nadzorstvo angleški opazovalci zato, ker nacionalisti nimajo simpatij med narodom. Danes še ne vidimo konca bojev na španskem. Toda naj se vojna konča tako ali drugače, gotovo je, da se bo španski problem takrat šele začel. Takrat ko bo treba popravljati in na novo graditi, kar zdaj oba tabora slepo podirata. Kdo bo takrat Španiji pomagal — kdo ji bo mogel in hotel pomagati, ne glede na to, ali ji bo gospodoval Franco ali Caballero? V že omenjenem angleškem listu smo te dni sredi Francovih zmag — brali kratek in logičen odgovor na to vprašanje: Angleži in Francozi. Drugi bi hoteli, pa ne bodo mogli, ker njim samim primanjkuje denarja... Zbližan je med Jugoslavijo in Italijo Že nekaj časa pišejo naši in tuji listi, da se bo naše razmerje s sosednjo kraljevino Italijo popravilo in da bo dobilo trajnejše in zdra-vejše temelje. Pišejo celo, da bosta Jugoslavija in Italija sklenili pravi gentlemanski dogovor, podoben dogovoru med Anglijo in Italijo. Ni dvoma, da si mora vsak Jugoslovan iskreno želeti zboljšanja razmerja z vsemi našimi sosedami, z Italijo kot največjo med njimi pa še posebno. Zato moremo take glasove le pozdraviti; da niso docela neutemeljeni, je dokaz tudi ’ pasus o prijateljstvu z Italijo v nedavnem zunanjepolitičnem ekspo-zeju predsednika naše vlade doktorja Stojadinoviča v narodni skupščini. Naši zavezniki Francozi skušajo ta gentlemanski dogovor med obema jadranskima sosedama drugače razlagati. Genevieve Tabouis, zunanjepolitična urednica pariškega »Oeuvr.a«, trdi namreč, da hoče Jugoslavija iti svoja pota i v Mali antanti i v svoji zvezi s Francijo, češ da premalo vpošteva svoja zavezništva; skratka, da vodi sebično politiko. Tudi če bi bilo to res, moramo svojim prijateljem Francozom odkrito in brez ovinkov povedati, da so nas prav oni najbolj naučili take sebičnosti. Ko je Jugoslavija šla v sankcije proti svoji najboljši, k u p č i j s k i prijateljici, nam ni Francija dala prav nikake mož-; nosti, da bi se na francoskem trgu vsaj nekoliko odškodovali za izgubljeno italijansko tržišče — čeprav smo na sankcije pristali baš največ na francosko prigovarjanje. Ne; v tem pogledu nam prijatelji Francozi nimajo ničesar očitati. Ne glede na to, da se Jugoslavija ne misli izneveriti nobenemu svojemu dosedanjemu zavezništvu. Dalje nam Tabouisova očita, da sklepamo baš zdaj tak dogovor, ko vendar vemo, da si hoče Italija samo hrbet zavarovati na Jadranu, da se bo laže obrnila na jug in na zahod, na špansko in v Severno Afriko. Na to bi prav tako prijazno povedali, da Jugoslavija ni poklicana reševati zahodno demokracijo, če se zahodna demokracija ne bo sama reševala. Mi smo v prvi vrsti dolžni skrbeti za svoj obstanek; preveč imamo meja in preveč smo še do nedavnega imeli opravkov z neprijetnimi sosedi, da bi mogli le za trenutek obrniti svoje poglede od njih in se spuščati v nevarne pustolovščine. Da na španskem ni vse v redu, vemo prav dobro; pravi tako pa tudi vemo, da Španija meji' na Francijo in ne na naše kraje; če se Francozom ne zdi vredno, da bi energičneje branili svojo korist na pirenejskem polotoku, je to njihova stvar. Pri tem seveda tudi to prav dobro vemo, da ni vseeno, kako se bodo dogodki na španskem razvili; da tudi za nas ni vseeno, še posebno dobro vemo. Samo tega ne maramo več, da bi mi Jugoslovani za kogar koli hodili po kostanj v žerjavico. Toliko se nam je zdelo potrebno omeniti glede na izvajanja sicer simpatične in drugače stvarne in dobro informirane diplomatske urednice pariškega »Oeuvra«. Observer Oriaški duoboi za nadvlado v Sredozemlju Pravi namen angleškega oboroževanja Ljubljana, 15. marca : Ves svet ve: če so se Angleži začeli oooroževati, iie delajo tega zato, da bodo nemara Evropo obvarovali nove vojne, temveč počno to v prvi vrsti in izključno zaradi svoje koristi. Da je angleška korist to pot hkratu tudi evropska, je golo naključje; vsa' ta povojna leta na primer ni bila. Anglež se čuti ogroženega v svojem življenjskem živci}: njegova najkrajša pot v Indijo, to je čez Sredozemsko morje, je v nevarnosti. če hočete vsaj za silo preceniti pomen te poti v Indijo za britanski imperij, morate vedeti: vsak dan plove na tej progi več ko 2000 britanskih trgovskih ladij; ene vozijo angleško blago na Jutrovo, druge dovažajo britanskemu otočju neobhodno potrebnega živeža in surovin. Abesinska afera je vsemu svetu pokazala, kako ogrožena je ta trgovinska proga; Angleži je nič več suvereno ne obvladajo, kakor so jo še nedavno. Anglija ima resda v svoji oblasti oboja vrata Sredozemlja, t. j. Sueški prekop in Gibraltarsko morsko ožino; toda Italijani lahko, če jih bo takšna volja, docela nevtralizirajo pomen Malte in zapro z minami, podmornicami ■ i in letali sicilsko ožino ter tako Angle-" žem izpodrežejo sleherno sredozemsko;; zvezo z bližnjim in daljnim Vzhodom. Pantellaria se imenuje italijanski otok med afriškim obrežjem in Sicilijo, ki bi bil zmožen obvladati pot iz Zahodnega Sredozemlja v Vzhodno. Zapomnite si: Pantellaria je naslov najnovejšemu poglavju v angle- NEAPEL 6AS ARDINIEN - jHL»M0=mai iHLS/ZIL!EN ■njN|S| ški zgodovini; Pantellaria je vzrok, da je nastal preobrat v razmerju med Veliko Britanijo ln Italijo. Zdaj boste razumeli, zakaj je Anglija vsa poslednja leta skušala ohraniti prijateljstvo z Italijo: zaradi P a n -te 11 a r i j e. Zdaj boste razumeli, zakaj se Je Anglija začela tako neznansko oboio-ževati, ko Italija ni marala na Španskem odnehati: zaradi Pantel- 1 a r i j e. * Ko so si bili leta 1935. Angleži in Italijani v laseh zaradi Abesinije, so v Londonu mislili na to, da se odpovedo tolikanj ogroženi sredozemski poti in si lzbero pot v Indijo okoli Južne Afrike; pot, ki je sicer mno.jo' daljša, zato je pa tudi mnogo vav-;; nejša. Toda gospodarski možje so izračunali, da bi teh 7500 km, za kolikor bi bil ta ovinek daljši od sredozemske proge, tako [»dražilo prevoz, dn bi Velika Britanija prej ali slej postala nekonkurenčna na svetovnem trgu. A ker je angleška moč baš trgovina, bi to pomenilo začetek zatona slave in moči britanskega Imperija. Ta pomislek je bil odločilen: London se je odločil, da se sre-;; doze m skl progi ne odpove. ;; Toda kdor hoče cilj, morn hoteti;; tudi sredstva Angleži so se brez odloga lotili dela. Zgradili so si pomorsko oporišče na Cipru in v Haifi v Vzhodnem Sredozemlju in Izpopolnili letalsko oporišče v Akabi (Rdeče morje). To je Italijo vznemirilo: njen indirektni odgovor so bili nedavni oboroževalni sklepi velikega fašističnega sveta. V Londonu se zavedajo, da postaja Italija v Sredozemlju od dne do dne mogočnejša. Toda britanska admiruli-tcta ne bo odnehala; nedavno sprejetje ogromnega programa pomorskega ln letalskega oboroževanja v londonskem parlamentu kaže jekleno voljo Angležev, da to pot ne podležejo, kakor so v abesinski zadevi. Velika Britanija mora imeti prosti prehod čez Sredozemlje. Drugače Je* ;konec njenega gospodarskega blagostanja, konec njene nadvlade na svetu. Zaprtje Sueškega prekopa pomeni konec Velike Britanije. Zato hočejo biti Angleži po vsaki ceni tako močni, da bodo lahko Italiji rekli: Do tod in ne dalj?! — tisti Italiji, ki danes obvladuje Sredozemlje na škodo Anglije in Francije. Pri tem je pa treba vedeti da pride 70 Italiji potrebnih surovin in poriva skozi Gibraltar. To dejstvo pač dovolj ja-no pove, zakaj Je veliki fašistični svet sklenil, da se mora Italija na gospodarskem polju postaviti ' na lastne noge. (iP) Kronika preteklega tedna [80.000 levih čevljev enemu, 80.000 desnih čevljev drugemu z/e zapisal neki tovarnar v oporoki Tujci kupujejo pri nas polže in jih plačujejo po dinarju kilo. Letos jih bodo izvozili 100 vagonov | jjg SVOja l1CP0li0rna SillJ ZLATO, KI LEZE Ljubljana, 16. marca. Pri nas v Sloveniji se ljudje ukvarjajo z marsičim, samo da bi laže izhajali in si zboljšali življenjske razmere. Prav tako si pomagajo tudi v drugih krajih naše države, kakor si pač znajo in morejo. Pri nas love nekateri kače, v Srbiji in v Bosni pa love polže... Nu, ta slednji lov je mnogo manj nevaren in še hitreje gre od rok, saj polž nikoli preveč ne hiti! Tega pa še menda ne veste, da je polž zlato, ki leze ... Vsaj tako pravijo tisti, ki na debelo kupujejo polže. Tako pravi na primer gospod Hardt-mayer, ki je zaradi polžev prišel v Jugoslavijo. Premislite, ta človek ne lovi samo polžev, temveč celo kaline, ki bi zanj iskali in nabirali te počasne živalce! Možakar pravi, da je polž zlato, vendar pa plača za kilo polžev samo reci in piši en dinar! Mogoče bo s svojimi letaki vlovil po Bosni in Srbiji kaj takšnih kalinov, ki mu bodo za dinar prinašali polže; mogoče! Pri nas v Sloveniji se mu to pač ne bi posrečilo — in ker to možakar bržčas ve, tudi k nam prišel ni. , In če je polž res zlato, zlato, ki leze, zakaj bi lezlo to zlato samo v nenasitne žepe gospoda Hardtmayerja — zakaj ne bi lezlo še v žepe naših siromašnih ljudi? Iz Bosne poročajo o tem zlatu kaj čudne stvari. Beograjsko »Vreme« pravi na primer, da je prav ta gospod Hardtmayer že lani v Tuzli kupoval polže, pa je raznim trgovcem ostal prav čedne vsotice dolžan... Denarja še do današnjega dne niso videli, saj se je podjetni gospod Hardt-mayer zmerom lepo izmuznil terjatvam. Pravijo, da bo letos drugače, saj je gospod Hardtmayer baje beograjskim časnikarjem prisegal, da bo plačeval polže takoj pri prevzemu. No, in če bo to res storil, bo pustil precej denarja pri nas, saj misli izvoziti kakšnih 100 vagonov polžje robe... Pravi pa, da bi jih spravil v denar tudi 300 vagonov, ko jih pa Angleži in Francozi tako radi jedo in imajo celo tovarne za predelavo in konzerviranje polžjega mesa. ■ »Zaradi večje varnosti«. V mariborskem iVecernikiK beremo: V ..Službenih noviuali< je izšla naredba ministra za gozdove in rudnike Gjure Jankoviča, da morajo v bodoče "zaradi večje varnosti« bratovske sklad-nice ves svoj denar, ki ga nalagajo na obresti, vlagati v Državno hipotekarno banko. Nezgodna blagajna bratovske skladnice je imela zdaj 2‘25, njena pokojninska blagajna pa 12'08 milijona vlog v hranilnicah. Teh 14 milijonov bo odšlo zdaj v Drž. hip. banko. Moramo res biti hvaležni — I končuje » Večeril ik« — kako zgledno !se pomaga slovenskim denarnim za-| vodom, da imajo čedalje .manj skrbi 'z denarjem! ■ Bolgarski pevci v Ljubljani. Bol-; garsko pevsko društvo »Rodna pe-seiiK iz Sofije je priredilo uspela kon-: certa v Mariboru in v Ljubljani. V obeh naših največjih slovenskih mestih smo brate Bolgare svečano sprejeli in prisrčno pozdravljali. ■ Sodobni arhitekti določajo za vse moderne stavbe izključno linolejska tla. Linolej je nadvse higieničen, njegovo čiščenje pa preprosto in ne-zamudiio. V nebotičniku so vsa tla v stanovanjih, trgovskih lokalih, kavarni in baru obložena z linolejem. Ves ta linolej je dobavila bi oblože-nje izvršila tvrdka A. & E. Skaberne. Tudi sedaj ima največjo izbiro linoleja v vseh barvah in kvalitetah tvrdka A. & E. Skaberne. ■ V deroči Poljanščiti utonil. Se;t-letni sin strugarja Sattlerja se je pred nekaj dnevi vračal iz Škofje Loke domov v Novo predmestje. V. nekim prijateljem sla jo ubrala po 61 arpi ob Polja tižčiei, Kar na lepem se je mali Milan spotaknil in padel z visoke betonske škarpe v strugo narasle in deroče Poljanščice. S posl *dn ji mi močmi se je hotel še postavili na noge, toda močan tok vode ga je potegnil za seboj — in fant je utoni). ■ Milan Pribičevič, brat lani umrlega politika Svetozarja Pribičeviea, je prejšnji teden umrl v Territetu v Švici, kamor je bil odšel iskat zdravja. Milan Pribičevič je bil upokojen polkovnik; vse svoje življenje je posvetil boju za osvobojenje. Pokojnika so iz. Švice čez Ljubljano prepeljali v Beograd in ga tam pokopali z vsemi častmi. H Ribe koralni prijatelji domačih iiveli. V moravski in donavski banovim povzroča vsako pomlad tako imenovana igolubaška mušica« ogromno škodo, saj pogine zaradi njenega pika vsaiiO leto 10 do 20 tisoč glav domačih živali. Ker je te nadloge največ v potokih in močvirjih okrog (lolubovea, so mušico tudi po teni kraju krstili, če- prav dela ta mušica tudi Romunom in Bolgarom sive lase, Najbolj zagrizeni sovražnik teh mušic so pa neke ribe, ki požre vsaka od njih na leto kakšnih 200.000 ličink te mušice. Zaradi tega bodo v kratkem sklicali konferenco naših, romunskih in bolgarskih žiyino-zdravnikov, da s skupno akcijo razplo-de lo ribo po vseh tistih vodah, kjer ta mušica živi. ■ Slovenka — jeiniea svojega moža. Amalija Č e r n o g 1 a v i k o v a je pred več leti služila v Beogradu. Tam se je seznanila z Arnavtom Čazimom Elezovičeni, ki ji je na vse načine sadil rožice. Naposled jo je pretental, da je prestopila v mohamedansko vero in se poročila z njim. Po poroki jo je peljal na svoj dom blizu Tetova, toda tam ni našla bogastva, kakršnega ji je slikal zaljubljeni Arnavt. Tri leta je živela zaprta v njegovem domu, med ljudi je pa »nežnk možiček ni puščal. Nedavno tega je pobegnila z doma in odšla na policijo. Ko ie vsa objokana pripovedovala o svojem neprostovoljnem jetništvu, je policija brž u\ edla preiskavo. Medtem si je pa brhka Amalija že našla drugega ženina, kajpak spet Arnavta. Naposled ji: za d e va romala na Seriatsko sodišče, ki je Amalijo ohsodilo pogojno na 4 tedne zapora, ker je samovoljno zapustila moža. Hkratu ju sodišče odločilo, da se mora vrniti k svojemu prvemu pravemu možu. ■ Bolgarski minister Kazasov je obiskal Ljubljano in se zglasil v našem stolnem slovenskem mestu pri vodilnih osebnostih iz vrst javnih delavcev. Pri tej priliki je predaval tudi v ljubljanskem »Rotarskem klubu; in v Trgovskem domu o liolgar-.sko-jugoslpvanskem prijateljstvu in o sodobni Bolgariji. ■ Moliamedansko novo trto 1 35G ko naši muslimani zlasti v Bosni in Hercegovini proslavili zelo slovesuo. Pri letošnjih novoletnih svečanostih so sodelovale tudi ženske — in lo prvikrat — saj jim jo bil doslej Sv st bolj ali manj zaprt. ■ Kako nastanejo nesreče pri delu in kako lahko delavci zbolijo v raznih obratih, tovarnah in rudnikih, nam nazorno kaža novi muzej, ki so ga pravkar odprli pri centralnem uradu zn zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ta muzej je prav hvalevredna ustanova, saj kaže delavcem, kako naj se Uspešno bore zoper bolezni in izogibajo nesreč. Marsikteremu delodajalcu bi kazalo priporočiti ogled le zanimive in poučne razstave. ■ Cerkvica na holmu. Rodbina posestnika Marka Veraja, nekoč med najbogatejšimi rodbinami v Metko-viču, je že pred več leti začela propadati. Konec tega meseca bodo SCHAUB RADIO 1937 Dajemo Vam priložnost, da si brez posredovalca nabavite znamenite SCHAUB-sprejemnike direkt- Zahtevajte ponudbo in prospekte od generalnetja zastopnika za Jugoslavijo: alnih cenah. IMG. KORHEL FRIEDMANH - ZAGREB Ulica barona Jelačiča 1 obubožanim gospodarjem prodali na zahtevo neke banke iz Splita vse njihovo imetje. Med drugimi nepremičninami konkurzne mase bo prodana tudi cerkvica Sv. Ane na Repu blizu Metkovica, ki je bila do zdaj zasebna last posestnika Veraja. • M Stalna gosta, ki se gresta včasih vlomilca. Zadnjič sla neznana vlomilca obiskala gostilno Ane Modrijanove na Tržaški cesti v Ljubljani. Ukradla sta gramofon, gramofonske plošče, cigarete, nekaj špecerijskega blaga, namiznih prtov itd. Ko sta vlomilca s precej bogatini plenom odhajala iz gostilne, ju je na dvorišču videla domača dekla. Po njenem opisu je drugo jutro policija aretirala oba vlomilca, ko sta se prišla kakor nalašč krepčat v isto gostilno. Bila sta pač stalna gosta, pa si nista mogla kaj, da ne bi — kakor vsak dan — tudi dan po vlomu zlila par kozarčkov po grlu. ■ Kako se cigani okoriščajo z ljudsko lahkovernostjo, je spet dokazal dogodek v Zakotah blizu Brežic. Neki cigan je obiskal ženo nekega Gerjeviča in jo prosil, naj bo za botra njegovemu otroku. Za uslugo in za stroške ji je obljubil 1000 dinarjev nagrade. Toda od obljubljenega denarja ni cigan pri krstitkah pokazal niti dinarja. Cigan je imel pač s seboj steklenico dobrega vina, a še tega sta spila cigan in Ger-jevič sama. V vinskem razpoloženju je potlej cigan zaupal Gerjeviču veliko skrivnost, kako bi se dalo priti do 400 tisoč dinarjev. Seveda je cigan zahteval od Gerjeviča že vnaprej nagrado 5 tisoč dinarjev — in kmet mu je de nar res kar na roko izplačal. Za 400 tisoč dinarjev se Gerjevič lahko obriše — cigan je pa vendarle napravil dobro kupčijo. Od tistih dob ga seveda ni več na pregled. ■ Tovarna, ki svojim delavcem mnogo da, je brez dvoma Hulterjeva tekstilna tovarna v Mariboru. V bližnji bodočnosti namerava zgraditi kolonijo 25 delavskih hiš, ki bo v njih prostora za r>0 delavskih rodbin. Podjetje je že kupilo za svojo stanovanjsko kolonijo potrebna zemljišča; stala po 81)0.000 dinarjev. Pozdravljamo velikodušno zamisel le velike tekstilne tovarne v Mariboru, in si ničesar bolj ne želimo, kakor da bi tudi druge slične tovarne v Sloveniji posnemale njen lepi zgled. ■ Poslovanje Trgovskega in bolniškega podpornega društva v Ljubljani je bilo lani močno aktivno in plodo-nosrio Iz poročila predsednika Petra Klinarja na občnem zboru izvemo, da je bilo v višji zavarovalni skupini lani 4185 članov. Prispevkov so vplačali 1.470.500 dinarjev, in večina lega denarja je šla za zdravljenje elanov v ljubljanskem šla jmerjevem domu. Ta moderni sanatorij je bil ves čas poln in prepoln — in že se oglaša potreba po razširjenju in prikliučitvi posebnega ginekološkega in porodniškega oddelka. IJpnuja je dovolj, da bo zadeva 6e letos- urejena; Po sprejetju drugih poročil so še nekoliko spremenili pravila, ki določajo volitev upravnega odbora tega socialnega društva. ■ Tudi za letos so obljublja živahna tujska srxt>nn v Dalmaciji. Te dni sta pnišli v Split dve večji skupini izletnikov, ena iz Nemčije, druga s parnikom iz Anglije. Že zdaj so prijavljene večje skupine iz drugih krajev, a tudi na tisoče posameznikov 60 je že prijavilo da bodo za Veliko noč obiskali našo lepo Dalmacijo. Tudi za zgodnjo sezono vlada veliko zanimanje, posebno v tujini, zato lahko z gotovostjo raču-nimo. da Im> letos obisk na našem Jadranu. zlasti v Splitu in Dubrovniku prav obilen. ■ Milijonska kazen za tihotapstvo. Ondan je finančna direkcija v Ljubljani obsodila znanega tihotapca Kranja H let) čar ja na poldrugi milijon dinarjev globe za vsa mogoča tihotapstva. zlasti za tihotapljenje saharina. Ker pa lllebčar nima denarja, bo globo plačal z zaporom: leto dni Im sedel. ■ St. aprilom sr podraži obutev. Narodna skupščina je izglasovala 16 novih banovinskih trošarin. Povišana bo banovinska trošarina na kavo za 2 do 4 dinarje, islo velja tudi za dišave ln začimbe. Najobčutneje pa zadene nova banovinska trošarina čevljarske izdelke, torej obutev. Usnjeni čevlji se zalrošarinijo 5 din po paru, lakasti, seiniš, svileni in baržunašli pa za celih 12 din po paru. Vse vnele čevljev so razen tega obremenjene še z visokimi občinskimi trošarinami, zalo bomo s 1, aprilom, ko slopi novi finančni zn-kon v veljavo, plačali najmanj 10 do 20 dinarjev več za par čevljev, če ne Se več, ker so se v poslednjem času tudi surovi usnjeni izdelki podražili. (n) Newyork, marca. Brata Robert in Edvard Allister se nista nič kaj dobro razumela s svojim očetom, bogatim tovarnarjem čevljev. Oholo sta prezirala očetove opomine in trmasto hodila po svojih potih. Toda lepega dne je zavel drugačen, manj ugoden veter. Ko jima je namreč oče umrl in sta brata odprla testament, sta se razočarana spogledala. Oporoka je bila zanju tako neugodno sestavljena, da sta vložila tožbo proti njej; na procesu je pa o duhoviti oporoki izvedela tudi new-yorška javnost. Tovarnar čevljev je del v oporoko kaj nerodno določbo: zapustil je sicer svojima sinovoma 80.000 parov čevljev, a tako, da podeduje Robert samo desne in Edvard samo leve čevlje. Zraven je pa sinovoma strogo prepovedal, da bi čevlje sestavila v popolne pare, sicer izgubita še to, kar sta dobila. Brata sta hotela dokazati, da njun ♦ oče najbrže ni bil pri zdravi pameti, l ko je sestavljal to oporoko. Dokaz jima J je pa izpodletel, ker je. sodišče ugotovilo, da se je Allister pri sestavljanju testamenta telesno in duševno sijajno počutil. Njuno tožbo so zavrnili. Nehvaležna sinova, ki sta svojega očeta tako prezirala, sta se morala hočeš nočeš z dolgim nosom vdati v svojo usodo. In tako bosta obsedela brez dediščine, ta na samih levih, drugi na desnih čevljih... Če hudiča \z Belcebubom izganjaš... (n) Ncwyork, marca. Prestolnica države Arkansas, Litt.le Rock, je pred letom dni sporočila senatu svoje države, da je zaradi podganje nadloge v nevarnosti parlamentarno poslopje. Seveda je senat takoj sklical sejo in senatorji so se posvetovali, kako bi se nadležne golazni odkrižali. In domislili so se: iz vseh krajev države so zbrali kar se da mnogo mačk in jih spustili v kleti parlamenta, v knjižnice in arhive. Vrle mačke so odlično izvršile svojo nalogo. Kmalu ni bilo v nobeni luknji nobene podgane več. Ko so pa senatorji hoteli vrniti mačke njih lastnikom, se je šele pokazala prava težava. Mačke so se užaljene spričo človeške nehvaležnosti meni nič tebi nič uprle. Tako se še vedno plazijo po prostranih kleteh parlamenta in nobeni še na misel ne pride, da bi jo mahnila domov. Zdaj si bodo senatorji lahko spet nekaj časa belili glave, kaj naj store z nadležnimi rešilkami svoje palače... Muzikaličen čistilec oken <“WI) London, marca. Na londonsko policijo so ondan pripeljali čistilca oken, Adolfa Wagnerja, ker je imel v svojem stanovanju radijski aparat, ki ga pa ni prijavil poštni upravi. Ko je sodnik vprašal obtoženca, zakaj se je hotel izogniti plačilu pristojbine, mu je čistilec odgovoril. da je vnet ljubitelj glasbe in da je že za aparat dovolj prestradal, pa ni hotel stradati še za plačevanje pristojbine. Pri nadaljnjem zasliševanju se je policijski uradnik zanimal, ali ni morda obtoženec kakšen sorodnik slavnega Riharda Wagnerja. Čistilec oken je pritrdilno odgovoril, a sodnik ga je poučil: »Sicer je Wagnerjeva glasba res po vsem svetu priljubljena, toda to me ne sme motiti, da bi postavi silo delal!« In je obsodil Adolfa Wagnerja na 1 funt globe. Obsojenec je kazen pri priči odštel sodniku na mizo in odšel iz dvorane, žvižgajo sl »Lohengrina«. Prihodnja, t. j. velikonočna številka »Družinskega tednika« izide s posebno izbrano vsebino v razširjenem obsegu šele v petek, 26. t. m. UREDNIŠTVO Osupljiv uspeh Kupec: »Torej mi jamčite, da je ta voda za rast las tudi res uspešna?« Droglst: »Pa še kako! Zadnjič je neki kupec z zobmi potegnil zamašek iz steklenice, pa mu Je čez štirinajst dni zrasla dolga brada.« Banka Baruch 11. Rue Atiber, PAKIS (De) Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji. Holandiji in Luksemburgu sprejemajo planila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-04, Brujtelles: Holandija St 14ftH.fi« |)ed Diemd: Francija št 1117-94. Pariš: Luxem-burg: št. 50(57, Luxetnl>urg Na tahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice Naša 3 novost »•DRUŽINSKI TEDNIK« še ni docela izčrpal svoje 2. novosti, in že hiti, da postreže svojim bralcem in naročnikom spet z novo novostjo, morda še zanimivejšo od dosedanjih — z novostjo, kakršne še ni bilo v slovenskem tisku. To pot je »DRUŽINSKI TEDNIK« pripravil svojim bralcem prav svojevrsten leposloven užitek, slaščico posebne sorte. r .DESETI BRAT“ v novi obleki □ leka je postala nekam staromodna in ogoljena, njen kroj ni več tak, kakor je bil, ko je bil še nov. In prav to, da priskrbi »DESETEMU BRATU« novo obleko modernega kroja — prav to nalogo si je zadal »DRUŽINSKI TEDNIK«. r PRVA TRAVESTIJA -prvega slovenskega romana □ Ni ga menda Slovenca, ki ne bi bil najmanj enkrat prebral n.aš prvi in najslavnejši roman, Jurčičevega »DESETEGA BRATA«. Še danes ta dan bere to lepo povest staro in mlado, še danes ta dan je »DESETI BRAT« svež in mladosten, kakor da ne bi bilo minilo že celih 70 let, kar je prvikrat zagledal beli dan. Le nekaj se je že obrabilo pri tej častitljivi povesti: njena ob- Iz naslovov — ves življenjepis (nuX) Bern, marca. Po vsem nemškem svetu znana pisateljica Hedvika Courths - Mahlerjeva je praznovala p ml kratkim svoj sedemdeseti rojstni dan. Natančni kronist »Novega bernskega lista* tega znamenitega dne ni prezrl. Mož ima smisel za humor, in tako je popisal življenje pisateljice tolikanj nesmrtnega kiča z značilnimi naslovi njenih knjig. Ker vemo, da je tudi med našimi čitateljicami mnogo tihih dboževate-1 jic plodovite Nemke, naj priobčimo ta originalni življenjepis tudi mi {naslove jubilar.fkinih romanov ločimo od ostalega besedila s kurzivno pisavo): 23. februarja 1867. leta je bodoča pisateljica zagledala luč sveta kot hčerka skromnega bajtarja. Mlada leta je prebila kot služkinja, včasih je pa tudi čitala svoji gospodi v zabavo. Le. kdor pozna hrepenenje, ve koliko je morala prestati... V Hallu je srečala nekega učitelja za risanje. Seznanil se je z lepo plavolasko in tako sta se sem in tja sešla V bukovem gaju; naposled sta se poročila. Njun zakon je bil zelo srečen, saj Kar Bog zveže, nuj človek ne loči. Njuna pot je šlo navzgor: kmalu je mlada žena služila velike denarje s svojimi knjigami, šele za dobe inflacije je morala spoznati, da je bil ves ta denar le Začarano zlato. Izgubila je vse, kar je imela, toda Zmagati vsem silam na kljub, je bilo njeno geslo in Njena skrivnost. Couvths-Mahlerjeva še zmerom pisari in pisari. Povprečne Nemke jo še danes hudo rade bero. Njenih del je izšlo vsega skup že 22 milijonov iztisov! Vlak brez ropota <4Ql) Pariz, febr. Evropski in ameriški železniški inženirji si že dolgo belijo glave, kako bi napravili takšne železniške vozove, da bi se v njihovi notranjščini ne slišalo ropotanje ne drdranje koles. Na Francoskem so dosegli že takšen napredek, da so že začeli graditi nove železniške vagone, ki bodo v njih letniki čutili le malo tresljajev in ne bodo slišali skoraj hikakega ropota. Francoske železniške družbe grade *daj več sto vagonov iz same kovine; v prometu bodo na dolgih mednarodnih progah. Da uduše ropot, bodo — da navedemo samo ta primer — volovi obloženi ob vseh notranjih ste-hah z debelim linolejem. Tudi vzmeti bodo izdelane po najnovejših izkuš-hj*h in debele plasti gume bodo ublažile vsakršen nepričakovan pretres, kakor na primer pri močnem zaviranju. Zračeni bodo vozovi kar najpozneje, a tudi svetlobna napeljava bo zgledna. Celo vsi oddelki tretjega l'**reda, ki so na Francoskem že zdaj Oblazinjeni z usnjem, bodo v novih Kakor kopel telo, tako osveži in očisti zobna pasta Chloro-dont usta in zobe. Posebno po močnem kajenju, ali po delu v prašnem in suhem zraku imate občutek svežosti in čistoče, ki ga zapušča čiščenje ust z zobno pasto Chlorodont. Zahtevajte po svojem okusu peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaleteti sta enako dobri. Domači proizvod. če kdo resno povest, pesem itd. obdela v šaljivi obliki, pravimo, da to povest travestira (t. j. dobesedno: preobleče); novo obliko prvotne povesti imenujemo pa travestij-o. Takšno travestijo »DESETEGA BRATA« je sklenil priobčevati počenši z današnjo številko »DRUŽINSKI TEDNIK«. (Gl. 4. strani) Da bo ta nova obleka prvega slovenskega romana moderna i po kroju i po blagu, za to je porok našim čita-teljem že dobro znani pesnik-parodist IVAN ROB. Naša 3. letošnja novost je med dosedanjimi nedvomno najorigi- vozovih opremljeni še z naslanjali in z ročnim nasloni, tako da se bodo tudi potniki uajcenejšega voznega razreda lahko udobno vozili. Francija slovi že od nekdaj med vsemi evropskimi državami zaradi najcervejših voznin; zdaj bo pa, kaže, tudi še zastran udobnosti za zgled. Proti beračenju (naX) Budimpešta, marca. V ogrski prestolnici so kaj radikalno odpravili beračenje — na način, ki bi ga bilo vredno posnemati tudi kje drugod. Vsak peštanski meščan se je moral obvezati, da bo po svojih močeh prispeval v bednostni fond za uboge in brezposelne. Višine zneska ni nihče predpisal, vsakdo naj da pač kolikor more. Toda darovanje le ni bilo tako prostovoljno, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Levičarsko-liberalni list »Esti kurir« je namreč priobčil imena vseh tistih bogatinov, ki so premalo darovali. Med njimi so taki skopuhi, ki zaslužijo po več sto tisoč dinarjev na mesec, pa so odrinili v bednostni fond komaj ik) pet pengov (50 din)... Izumitelj prvega ruskega padala (nFI) Moskva, februarja. Iznajditelj prvega ruskega padala G. E. Kotelni-kov, ki živi v Leningradu, je slavil letos svoj 65. rojstni dan. Svojo iznajdbo je delal Kotelnikov že leta 1910. Pri preskušnjah se je novi izum imenitno obnesel. Toda ko so uspeh sporočili velikemu knezu Aleksandru Mihajlovlču, ni bil mogočnik nič posebno navdušen za to novost; zmignil je z rameni in dejal: »Padalo je v letalstvu kaj slaba iznajdba; vsak letalec se bo že kar pri še tako majhni nevarnosti, ki mu bo Vprašajte Vašega zdravnika in on Vam bo potrdil, da je naša najboljša in najbolj zdrava prirodna mineralna voda ona z rdečimi srci na etiketi, RADENSKA! nalnejša. že danes vam lahko zagotovimo, da tudi po zanimivosti ne bo zaostajala za drugimi. Prav tako kakor so nekoč naši dedje in babice, očetje in matere z veseljem prebirali Jurčičev izvirni roman, nestrpno čakaje potek dogodkov — prav tako nestrpno bodo prihodnje tedne čakali naši čitatelji razvoj prečudnih dogodkov v novem Jurčič-Robovem romanu. Prepričani smo. da smo vas vse, dragi naročniki in bralci, z našo 3. novostjo prijetno presenetili. Upamo, da se nam boste tudi vi oddolžili: da boste naš tednik priporočali svojim prijateljem in znancem in nam pridobili čim več novih kupcev in naročnikov. UREDNIŠTVO Podzemeljski hodniki pod Louvrom (*i) Pari*, febr. Mreža pariških podzemeljskih železnic se čedalje bolj širi. Zdaj vrtajo predor od Chateleta do Trga republike. Med kopanjem so delavci naleteli na doslej neznan podzemeljski rov. Rov drži pod cerkvijo Saint-Germain l’Auxerrois, ki so iz nje v noči 23. avgusta 1572 zvonovi dali znamenje za začetek klanja šent-jemejske noči. Podzemeljski hodnik je imenitno tlakovan in ves obzidan. Razen tega je tako visok, da lahko hodi po njem mož s popolno opremo pokonci. Strokovnjaki menijo, da gre za skriven hodnik, ki ga je dal zgraditi še Filip Avgust (1165—1223). Bržčas je bil namenjen za beg iz stare iouvrske palače. Čudaške klavzule pariških igralcev ( IVI) Pariz, marca. Francoski gledališki igralci imajo — kakor skoraj povsod drugod — že več let kolektivne pogodbe, ki natanko predpisujejo vse pravice in dolžnosti. Med igralci srečamo pa še današnji dan nekaj originalov, ki si izgovorijo poleg običajne pogodbe še posebne klavzule. Tako je moral na primer neki londonski impresario, ki je pridobil nekega znamenitega pariškega igralca za gostovanje v Londonu, pripisati v pogodbo, da dobi umetnik vsak dan še tri smotke za petnajst frankov. Njega dni so bile gledališke pogodbe v Parizu še vse bolj čudaške: igralci na primer niso smeli stanovati več ko četrt ure vstran od gledališča, da je uprava lahko vsak hip poslala ponje. 28 let je nosil dvojčka ~ n ~ t — ^ pretila, skušal rešiti s padalom, letalo; ako je kateri izmed nastopajočih bo pa treščilo sovražniku v naročje.« Kotelnikova iznajdba je dobila veljavo šele, ko se je Rusija odločila, da si ustvari veliko letalsko armado. Takrat je Kotelnikov svoj izum izpopolnil še s posebno pripravo, ki padalo avtomatsko sproži. Zdaj ima ruska armada na tisoče takih padal, a tudi zunaj Rusije vedo ceniti vrednost padala. igralcev nenadejano zbolel. Nekemu znamenitemu tenorju Velike opere, razvpitemu ženskarju, so na primer prepovedali sprejemanje dam v gledališki garderobi. Za vsak prestopek bi ga pri priči odpustili. Razen tega so stare pogodbe igralcem strogo prepovedovale uživanje alkohola. (nZK) Budimpešta, marca. V tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov so pred kratkim sprejeli in takoj operirali na videz zdravega in krepkega mlinskega preglednika Andorja S. Ze dalje časa so namreč moža mučile strašne bolečine, postajajoče od dne do dne neznosnejše. Domači zdravnik mu je predpisal neko mazilo in obkladke, a vse skup ni nič zaleglo. Bolniku se je naposled naredila na, koncu hrbteničnih vretenc precej velika boleča bula in postajala vse večja in večja. Tedaj zdravniku ni kazalo več drugega, kakor da pošlje moža v bolnišnico. Tam so ga operirali in našli v buli... trinajst centimetrov dolg človeški embrio z dvema zobkoma in laski. Dvojček. ki ga je nosil ničesar ne sluteči Andor v svojem telesu celih 28 let, se je ves ta čas po malem razvijal, zdaj je pa najbiže zaradi kakšne infekcije umrl. Zadnjo takšno operacijo so izvršili leta 1911 v Nemčiji. Operirani Andor je oženjen in ima že triletno hčerko. Starše ubil in razkosal ("SI) Bukarešta, febr. Porotniki v Bukarešti bodo te dni sodili študenta kemije Sila Constantinesca, ki je_ lanskega novembra ubil svoje starte. Zakoncev Constantinescu lepega dne ni bilo več na spregled. Ko je napo sled na prijavo sosedov policija vdrla v stanovanje, ji je puhnil v obraz smrad po razpadajočem mesu. Preiskali so vso hišo in tedaj so našli v pločevinastem zaboju kose človeških udov, zavite v časniški papir in v platno. Policija je hitro ugotovila, da gre za zakonca Constantinescu, ki ju je moral nekdo na zverinski način umoriti in njuni trupli razkosati. Sin pokojnih zakoncev je bil izginil. Cez nekaj časa so ga aretirali v černo-vicah. Bil je v družbi nekega dekleta. V njegovi listnici so našli 100.000 lejev, v torbici njegove spremljevalke, pisateljice Ade Salomonove pa 7.000 lejev gotovine. Med zasliševanjem je Sile pripovedoval, da je denar svojih staršev zabil po nočnih lokalih. Potlej je zverinski sin priznal, da je umoril svoje starše. S sekiro je česnii spečega očeta po glavi. Potlej ga je z ovratnico zadavil. V tistem trenutku je prišla mati — in ko je uzrla mrtvega moža, je začela na vso moč vpiti. Tedaj je Sile Constantinescu zadavil še mater. Naposled je odvlekel oba mrliča v kuhinjo. Celih 36 ur je ostal z mrtvimi starši v hiši in premišljal, kako bi zabrisal sledove svojega hudodelstva. Nazadnje se je odločil, da bo mrliča sežgal. Kupil je dva korca solne kisline in apna, zvlekel trupli v klet, ju razsekal in polil razkosani žrtvi s solno kislino in z apnom. Nakana se mu pa ni popolnoma posrečila, ker je meso le na pol zoglenelo. Bukarešta nestrpno pričakuje konca te senzacionalne razprave, saj romunska kriminalna kroniko že zlepa ne pomni takšnega zverinskega hudodelstva. TUJA SL/NA — ZDRAVILO ZA MALOKRVNOST? Tako vsaj trdi krakovski zdravnik dr. TEMPKA (dO) Perniciozna anemija (smrtonosna krvna bolezen, pri kateri razpadajo krvna telesca) spada med najstrašnejše in najskrlvnostnejše bolezni. Njeni simptomi so mnogoteri iu različni; najzaznavneje se izdaja s padanjem števila rdečih tclesec v krvi in s skrčenjem odstotka hemoglobina. Se do nedavnega ni znanost poznala nobenega zdravila za to bolezen. I,cta 1926 sta pa dva ameriška učenjaka, Minot in Mlirphv, prišla na sled silno pomembnemu odkritju: uživanje telečjih jeter v zadostni količini ozdravi anemijo! Od tistih dob so na vsem svetu začeli zdraviti vse oblike anemije (slabokrvnosti in malokrvnosti) z jetri, in glej: uspehi so dostikrat kar čudežni. Le eno slabo stran ima to zdravljenje: če lioče bolnik zares zajeziti prodiranje bolezni, mora trajno uživati jetra ali pa njih ekstrakt. Jetra so torej za malokrvnost manj zdravilo kakor nekaka dieta. Nekaj let je šele, ko je neki mlad zdravnik, Castle po imenu, takisto Amrričan, dognal, da pravi vzrok te bolezni ne tiči v jetrih, temveč v že- lodcu. Znano je, da želodec zdravega človeka pod učinkom tega ali onega živeža (posebno mesa) izloča neki sok, ki je neobhodno potreben za obnavljanje krvi. Želodec ljudi, ki bolehajo za perniciozno anemijo, pa ne more izločati tega za normalni razvoj organizma prevoznega življenjskega soka. Mladi ameriški učenjak si je tedaj docela logično dejal: poskusimo dati bolnikom ne jeter, temveč želodčnega soka, seveda iz zdravega želodca. V ta namen je dni izdelati ekstrakt iz prašičjega želodca in ga zdaj preizkuša. Pred kratkim je pa medicina o zdravljenju perniciozne anemije stopila še korak dalje. To pot gre zasluga Poljakom: poljski učenjak dr. T. Tempka je namreč tisti, ki predlaga popolnoma nov način zdravljenja smrtonosne malokrvnosti. Dr. Tempka se že leta in leta ukvarja s proučevanjem perniciozne anemije. Pred kratkim mu je pa prišlo na um: kako bi bilo, če bi tistega činilelja, ki je neobhodno potreben za obnavljanje krvi, iskal ne samo v želoden, temveč tudi — v slinit Neki krakovski ključavničar, ki ima pernici urno anemijo in ga zdravi dr. Tempka, je dovolil svojemu zdravnik«, da preizkusi na njem utemeljenost svoje teze. V ta namen se je odločil, da bo vsak dan použil toliko in toliko sline, ki mu jo bodo »dobavili« asistenti profesorja Tempke. Bili so dnevi, ko je bolnik »požrl« do pol litra tujih slin. Seveda je moral profesor, če je hotel dobiti pri »dajalcih« toliko sline, umetno dražiti njihove žleze slinarice. Dr. Tempka zatrjuje, da nima ni-kakilt pomislekov proti temu, da se bolniku servira tuja slina po ustni poti. Kes da se človeku spočetka to »zdravilo« silno upira in gabi, a ko mine prvi gnusnostni občutek, pije bolnik slino kakor kakršno koli drugo pijačo — še več: ko vidi, da se mu zdravstveno stanje stalno popravlja, zahteva celo čedalje večje obroke! Tcmpkov poskus je trajal 70 dni: bolnik je danes že skoraj popolnoma zdrav. (*Ulustrowany Kuryer Codzienny«, Krakov) na&iA Za prispevek v tej rubriki plačamo 20 din Zgledni izletniki Gorenjska je kaj dobro obiskana t izletniki in turisti. Tndi Sv. Jošt nad Kranjem, ta lepa izletna in romarska točka, se lahko ponaša, z mnogoštevilnimi obiski romarjev in turistov. Toda med njimi je, zlasti v zadnjik letih, mnogo takih, ki jim ni do tega, da bi se naužili svežega gorskega zraka in sonea, ampak pridejo zato, ker mislijo, da je na kmetih vse dovoljeno, kar si izmislijo v svoji surovi naravi. Mnogokrat, posebno ob nedeljah, smo ojtazovali, kako je tolpa pijanih izletnikov podirala kažipote, razmetavala kmetom drva, in kakor da ne bi videli potov in stez, drvela kur čez travnike in njive, ne moreč sc za to, koliko bo škode na rastoči travi in žitu. Po vrtovih lomijo sadno drevje, bodisi da je šele v cvetu ali ima pa že sadove. Gorje kmetu, ako jih posvari! Ozmerjajo ga t» se norčujejo iz njega, češ da ni kulturen in olikan. Kdo bo povrnil škodo našemu kmetu, ki zaradi slabih časov že. tako dovolj težko živi? Čas bi že bit, da bi se kaj ukrenilo, da se taki izgredi ne bi •več dogajali. Zakaj, kmet. sam je proti njim brez moči. Kmečki fant O ia slovnica! Znana ljubljanska trgovina pletenin in perila opozarja občinstvo z napisom v izložbi, da nudi: V sled konec sezone 15% popusta na dosedanje cene. Vsak šolarček je vešč toliko slovnice, da bi to reklamo pravilno napisal: »Vsled konca sezone...«, ali: »Ker je konec sezone...« itd. Videti je, da bo treba na aranžerskih tečajih uvesti tudi par ur pouka o slovenski slovnici. N. N. Zatvornice, hi jih marsikdo prekolne Ako se nameniš iz šiške proti Bežigradu ali obratno, ni druge poti, kakor da greš naokrog po lilehveisovi in Tyrševi ali pa čez železniški prehod v Janševi ali Černetovi ulici. Kdor ve, da loči bežigrajski okraj od šiške samo železniška proga, se mu bo čudno zdelo, da omenjam tudi Blciweisovo cesto, vendar za vse one, ki hodijo to pot, ni nič čudnega. V Janševi ulici so namreč na železniškem prehodu zatvornice, kjer mora imeti človek izredno srečo, če naj pride na drugo stran, ne da bi moral čakati po 5 ali 10 minut. Zatvornice so spuščene skoraj vedno, ker tu premikajo in sestavljajo tovorne vlake. Vse bi Se bilo, ko bi ta cesta ne bila tako prometna. Po tej cesti hiti na stotine šolarjev iz šiške v novo šolo za Bežigradom in nazaj, mnogo gospodinj, ki hodijo na šišenski trg, dalje ljudje, ki imajo na nasprotni strani službo, potem pogrebi, ob nedeljah na stotine vernikov itd., in vsi morajo tu po večkrat na dan čakati v blatu ali pozimi v brozgi ob zatvor-nicah, ne glede na zamudo pouka ali službe. In mladina posluša ostudno preklinjanje nestrpnih voznikov. Vsekako bi bilo potrebno tu nekaj ukreniti. Most, ki je na Tyrševi cesti skoraj nepotreben, bi tu služil mnogo bolj. Ali naj pa poklicani činitclji poiščejo kako drugo rešitev za to prometno oviro! Najdič BREZPLAČEN POUK V IGRANJUl |ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK MEINEUHEROLD ^rrb.W/C£ 61AS3/L MAR/BOR gleži jo pišejo. Torej som tako reltoč samo mešetar. Vaš sin... prosim, poslušajte najprej... vaš sin bo šel na Angleško. Tam ga bomo dali na stroške častniškega '/.bora stotnije lovcev na ljudi vzgojiti v dobrega, pametnega moža, in ko bo že polnoleten, se bo lahko vrnil k vam, Ako se mu bo še takrat hotelo, da bi poslal kalil vseh kalifov, prav! Ne verjamem, da bi ga kdor koli od nas utegnil ovirati. Gospodje, ki sede zdaj tukajle, se bodo '.tik-rat gotovo že doma na Angleškem -.prehajali po svojih vrtlčih, bodo uživali svojo čedno pokojnino in bodo morda pisali svoje spomine. Njihovi sinovi bodo morda takrat v Indiji, nmrda prav v lej stotniji, pa se bodo lahko kosali med seboj: t.enhajev sin in angleški sinovi... Mislim, da je ta Možje, ki se niso bali smrti DOŽIVLJAJI ANGLEŠKEGA ČASTNIKA V INDIJI Veš, gor na Slemenlee mora, a jaz grem cisto drugo pot,.« Popraska se krčmar in reče; »Naj oprostijo mi, gospod! Ne rečem, da ga nočem dati — kolo je staro, brez luči — pa vendar moram preje znati, komu naj svoje dam stvari,« Da Kvas pošten je, Vencelj reče, krčmar kolesa ne odreče. (Dalje prihodnjič) veter piha, Je kajenje prepovedano«: to svarilo Iz starih časov se še (lan današnji laliko bere na »lici nekega liechtensteinskega mesteca. Deseti brat SEHCE PRETEKLOSTI \ Napisala Marcella d’Arle Magda je sovražila mrtvo Hedo. Njeno sovraštvo je bilo neusahljivo in neizprosno. Pogosto je posedala v njeni sobi, po cele ure je eanjarila o srečanju s to nevarno tekmico. Da, tekmico; saj jo je Rolf še zmerom ljubil, kljub prepadu, ki ga je enirt zasekala med njiju. Slok, visok in bled se je zdel kakor ustvarjen, da ljubi mrtva, nedosegljiva bitja. Z Magdo se je bil poročil v hipni, mogočni pijanosti vseh svojih čutov, morda v prva čutni pijanosti svojega življenja; loda še zmerom je ljubil Hedo, svojo prvo, svojo pravo ženo. Pred šestimi leti je Heda umrla, zdaj bi ji bilo šest iu dvajset let, štiiri leta več, kakor je Magdi danes, toda v Rol-fovib mislih je ostala in bo ostala za zmerom droban, nežen, plavolas otrok, ki je varstva potreben, ki 6i ne zna niti obleke sam kupili, ki se da vsaki prodajalki ugnati. »Čisto drugačna je bila kakor ti,« je včasih dejal Rolf, opazujoč Magdo brez občudovanja, Magdo, močno, delovno in umerjeno ženo, prekipevajočo rjavolaso lepotico. Da, Magda je bila popolnoma drugačna kakor lepa, svetlolasa lutka, ki je tolikanj ljubila dragocena oblačila in okrasje...'Saj je njena soba še zmerom polna teh čičkarij! Preumogokrat je gnala Magdo bolna radovednost, da je šla stikat po omarah in je brskala med že zdavnaj nemodernima oblekami, po predalih njene pisalne mize, polnih pisem njenih prijateljic, fotografij in kotiljonov. V neki še polni škatli pisemskega papirja je našla drobcen ključ.. Radovednost jo je zgrabila, kakšne skrivnosti zaklepa ta ključ? In zgodilo se je, da je nekoč pri pospravljanju pobrala stara sobarica vse slike s sten. In tedaj je staknila Magda na steni drobno podolgovato luknjico. 'Zidna omarica,« je dejala sobarica, »saj jih je v hiši vse polno... Ključa pa že leta in leta ni...« Magda ni mogla strpeti, da ne bi koj, ko je bila soba pospravljena, stekla tja. Ko je bila sama, je brž poiskala ključek. Res, ni se motila, bil je pravi. Vonj po ovenelem cvetju, mrtvaški vonj ji je puhnil v obraz; kar zdrznila se je. V mali štirioglati duplini je našla vse polno slik nekega čednega, mladega moža, predrznih, a vendar žalostnih oči, kakršne imajo včasih možje, ki jih je življenje trdo preskušalo in ki so jih ženske razvajale. In poleg slik je ležal sveženj porumenelih pisem. Magdi so roke vzdrhtele... Ljubezenska pisma? Da! Torej je bila boječa Heda, ki se je z osemnajstimi leti poročila, in je umrla komaj dvajsetletna, torej je svojega moža varala že koj od začetka in ]i tega niti mnogo mar ni bilo? ::V zabavo mi je, da igram vlogo junakinje iz romana...< je pisalo v nekem pismu. V duši prekipevajoča od okrutnega veselja in vriskajočega sovraštva se je zdela Magda prvič to pot močnejša od pokojne. Rolf naj dobi samo eno edino pismo v roke, pa bo v njegovem srcu za zmerom ugasnila nesmiselna in bolna ljubezen. Zakaj Rolf •ni bil mož, ki bi znal hkralu sovražiti in ljubiti. Magda je zamišljeno krenila s pismi v salon. Oh živahno plapolajočem ognju kamina je sedla v naslonjač in strmela v Hedino sliko, zročo s platna s plahim in otroškim nasmeškom nanjo. Ogenj ljubosumnosti je za večno ugasnil v Magdinem srcu... Zdajci je začutila, kako se ji je težka roka spustila na ramo; — in zaslišala je, hripav glas, ki ga je komaj še spoznala; (Nadaljevanje na 8. strani) »Sejna • lavka* med mirujočimi stroji: tako stavkajo po najnovejšem v Ameriki, Naša slika kute sedeče in ležeče sUvkaše v strojni pletilnici m nogavice v Ueadingu v Pensilvaniji. morda sinovi morda prav v tej slotn lahko kosali med iu angleški sinovi,,, M predlog pošlen in upoštevanja vreden. Prav gotovo pa najugodnejši, ki vam gu gospodje tukajle lahko ponudijo.« Konec prihodnjič Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu 'V sedanji čas postavil in v stihe prelil; Ivan Rob Deseti brat je izšel kot 20; zrezek; Janežičevega »Cvetja iz domačih, in tu-! jih logov«. Izhajal je od februarja 1866: do konca februarja 1867. . Josip Jurčič (1844—1881) je spisal ta: roman po vzorcu romana »Starinar«, ki ga je napisal angleški pisatelj Wal-ter Scott (1771—1832). Dejanje in ose-toe so si v obeh romanih podobne. »Deseti brat« je prvi slovenski roman. Med ljudstvom je bolj znana izdaja Družbe sv. Mohorja. Uvod O muze, k vam zdaj v lihe hrame iuimerjam v škornjih svoj koruk, da vsegu duh me vaš objame, du stil iti verz mi bo lehak. Ah, vem, da stroge ste device, obraz tam moj pogodu ni, vam všeč je mrkozorno lice, ki od tožba, od solz žili. V vendar name se ozrite in svoje čare mi razkrijte! Deseti brat — roman domači, ki Jurčič ga je spisal bil — se v pesmi tej vam predrugači, da bolj bo bran in zanimiv. Značaje sem, osebe menjal tako, kot jih zahteva čas; r njih mursikdo bo brata videl, bo videl tudi — svoj obraz. Če, Jurčič, zdaj vrtiš se v grobu, odpusti to predrznost — Robu! PRVO POGLAVJE Mlad junak po polji se s kolesom vozi. S. J t-nko. I. Ni gore, liriba ne gorice, kjer cerkvica se ne blešči; ni mesta, trga ne vasice, da ne bi krčma stala v nji. A v krčmah dobra ljudska duša pri vinu vrata nam odpre in kdor njen modri govor sluša, ta ve, kako zdaj s kmetom je. Tak s Scottom Jurčič se priduša, na laž postavljat ga ne gre. S Peharčkom vas najprej seznanim: to je krčmar, možak je suh, s klobukom že hudo scefranim se otepava sitnih muh. čevljar za mizo vino pije, kot mlinček jezik mu drdra; z nosov obema sonce sije, oj sonce, ki ga vinček da. Na stolu se čevljar presede, iz ust zlete mu te besede; III. »Le stoj, Peharček, kaj ti praviš, kdo pri volitvah zmagal bo? S kom narod naš bo zdaj potegnil, kdo ga v bodoče vlekel bo? Lepo na shodih govorijo, obljubljajo nam paradiž, a vendar nam ubogim kmetom nalagajo na rame križ. Po mojem se prokleto ujame, kdor na besedo jim verjame.« »Da, bogme!« mu Peharček reče, a preden stavek dokonča, pred hišo avto pridrdra. Krčmar takoj na .cesto steče, da mile goste bi pozdravil, ki k njemu v goste so prišli. Pred njim zdravnik se je ustavil in mladi mož, ki ves kipi od zdravja, sile In mladosti, pozdravljat ju krčmar hiti. V gostilno sta lepo zavila, kot to zahteva običaj, sta liter vina naročila in kos svinjine za grižljaj. Potem pa se pogovor vname, beseda jim besedo da, naposled Vencelj pa posname, tako nagovori moža; »Peharček, fantu zdaj pomozi, naj s tvojim se kolesom vozi! gobezdave glasove! Za častnika ni lepše domovine,kakor je njegova četa; to je pribito 1 Zgodilo se je, kar se ni še nikoli, odkar je poveljeval stotniji lovcev na ljudi .polkovnik Strong, in kar bo ostalo za vekomaj zapisano v zgodovini te čete. Dogodek so iz previdnosti, zastran nejevernih potomcev, pismeno potrdili vei navzočni častniki. Polkovnik Strong je z dolgimi koraki stopil proti meni, obstal je pred menoj — jaz sem kajpak stal po predpisih ravno ko sveča — potlej se je pognal naprej... mislil sem, da sanjani... padel mi je okrog vratu in prižel svoje več ko hrapavo lice na moje... Kar verjeti nisem mogel. Vsa kazina je divjala od navdušenja. Poročnik Hardcastle je kasneje tajil, da so mu ušle solze po licih, loda trije tovariši so pripravljeni priseči na to. Potlej, ko je poslalo mirnejše, sem prosil polkovnika Stronga, naj stopi z menoj v sosedno soho. Ko je vstopil, je opazil na tleh čepečega fantiča, ki je s temnimi očmi vdano zrl vanj. Polkovnik Štrong je z neotesanim truščem zaloputnil vrata in zbegano obstal, strmeč v otroka. Binns in jaz sva si na tihem od radosti mela roke. G romska strela k je zarenčal naposled polkovnik Strong, ~saj to je vendar oni fantiček... Nabi... tisti, ki naj cesar poslane...« sSvete vojne ne bo nikoli « je takrat z jasnim glasom spregovoril Barney Binns. Nabiju smo srčkano uredili hišico v vojašnici, Tinje, ko hrasti visoki podčastniki naše stotnije so dobili nalogo, i da se z njim igrajo in mu izpolnijo sleherno željo. Orožja niso imeli. Toda zunaj pred hišico je ležalo pet naših psov; rdečo jeziki so jim kar mahali iz gobcev — in razvajali smo jih, da že ni bilo več lepo. Poročnik Hardcastle je bil prost vsakršne druge službe. Načeloval je siraži malega cesarja. In nikoli niso bile vojašnice stotnije lovcev na ljudi varneje zastražene kakor v tistih dneh. * „ Pričakovali smo namreč obisk. Ne morda obisk kakšne divjaške, do zob oborožene mohamedanske tolpe; ne, čisto drugačen obisik. l)va sla smo bili poslali v hribe. Vedeli smo, da tema možema še lasu ne bodo skrivili, tudi če bi ju ujeli Lenhajevi ljudje. Narobe! še ukazali smo jima, naj se dasta Leuliajevim vojakom ujeli. Naša sla sta imela namreč eno pismo za Lenhaja, drugo pa za Mahrillo — in v obeh ni bilo kaj prida branja. Toda teh par besed jima bo moralo biti dovolj! V teli dneh so ostali vsi častniki v vojašnici. Stotnija lovcev na ljudi je imela spet nekakšen opravek »pod roko«. Nič ni poročala nadrejeni oblasti, nič podkralju. Poročilo bo poslala šele takrat, kadar bo vsa stvar ure jena v zadovoljstvo stotnije. Saj se bodo visoki gospodje še zmerom lahko odločili, ali naj nam odtrgajo glave ali pa ne. Nekega večera, bilo je malo pred mrakom, so slraže na stežaj odprle vrata in krik stotnije lovcev na ljudi je zadonel po dvorišču. Ta krik ni bil dogovorjen, le Hardeastlu, ki je bil slučajno pri vratih, je od navdušenja ušel. Vsi smo stekli na plan. Na konjih, izmučenih do skrajnosti. sta se vinila naša dva sla z bregov, in z njima je prišla neka mlada ženska, prav teko izmučena ko onadva. Pomagal sem ji iz sedla. Oblečena je bila v čedno, golobjesivo jahalno obleko iz najlažjega angleškega sukna. Njen obraz je bil mrliško bled. »Madam,« sem dejal, »zelo me veseli, da vas spet vidim. Stotnija lovcev na ljudi vam vošči dobrodošlico. Vašemu sinu se dobro godi.« In zdaj sem zinil, kar sem že ves čas hotel povedati. Binns je bil prvi, ki me je spravil na to sled. In Binns s svojo nepodkupljivo in preimenitno pametjo, s svojo domišljijo in preudarno slutnjo me je tudi poučil, zakaj se nama je tako lahko posrečil beg. Mahrilla naju je takrat pustila, da sva pobegnila! Mahrilla, ki sva jo zvezano in z zamašenimi usti pustila v najini ječi! In zakaj? Ker sem jaz, ne da bi se tega zavedal, brenknil na pravo struno njenega trdega srca, ko sem ji govoril o temle otroku. Pripovedoval sem takrat, kako globok vtis je bil napravil name ta fantič. In trdo srce te prečudne ženske se je omehčalo. Zaradi otroka naju je pustila pobegniti. Zakaj la otrok je bil, kakor je Binns pravilno slutil, sin Lenhaja in Mahnile. In zato sem ji koj, ko je prišla, dejal, da se njenemu sinu dobro godi, samo da bi jo pomiril. Preden sva se pomenila o drugih stvareh, sem jo odpeljal k njemu. In dokler bom živel, ne bom nikoli pozabil tega nemega pretresljivega prizora. Eden od naših prijateljev, neki uradnik v Pešavarju, je lani prinesel z Angleškega za svoje otroke čudovito železnico — in to železnico, s postajami. peroni, predori, kretnicami, mostovi, s kar čudežno lepo lokomotivo in z enajstimi razkošnimi spalnimi vagoni, smo si bili izposodili za Nabija. Ko sva z Mahnilo stopila v hišico, je bil otrok pri svoii igrači. Vsi trije domačinski podčastniki so ležali na tleli in Nabi je poveljeval. Prestavljali so kretnice, urejali promet na postajah, Nabi je pa pošiljal vlak zdaj v to zdaj v ono smer. Čepel je na sredini srebrno se svetlikajočih tračnic, ko je vstopila njegova mati. Pomignil sem podčastnikom, naj izginejo. Ko je Nabi zagledal svojo mater, je spustil voz, ki ga je držal v roki. Obsedel je nepremično. Obe ročici je položil z očarljivo ljubkim gibom na levo in na desno poleg sebe, obrnivši dlani navzgor. Njegove že tako od sile velike črne oči so postale nenaravno velike. Potlej so se mu razklenile listnice. Prav lahno, skoraj neslišno šepetanje je prihajalo z njegovih vlažnih ustnic. In tudi Mahrilla mu je šepnila v odgovor. Nisem razumel, kaj sla si imela v tem trenutku povedati. Odšel sem ven. * Bilo je hudo pogajanje. Polkovnik Slrong, Burns in jaz smo vodili razpravo. Žena, ki je bil njen otrok v naših rokah, se je branila ko tigra. »Vsa Indija bo v plamenih,« je zmerom znova ponavljala. »Takšne odgovornosti si kratko iu malo ne morete nakopati na rame. Niti ne slutite, kako težko breme ste si naložili.* »Dobro vemo,« je mirno odgovoril polkovnik Strong. “-Nismo od včeraj v tej deželi Iii ne bo prvič, da bomo gasili požar. Dobro se zavedamo, kaj tvegamo.« ..Nek je kriknila vsa obupana. Tega ne morete vedeti. Pravi pravcat plaz vas bo zadušil in...< »Oprostite,« ji je malomarno skočil Binns v besedo, -nam gre vendar samo za to, da storimo iz tega fantiča pravega gentleniaha. Jaz sam sem Američan, to dobro veste. Velika Britanija piše zgodovino brez mene-gleži jo pišejo. Torej sem tako samo mešetar. Vaš sin... prosim 2u. ttadaijtvanie To je pomenilo, da je vse razumel, kar sem mu sporočil. Povedali moram še to; medtem ko eem brzojavil besedo za besedo, lo se pravi pridrževal dim iu ga spuščal v presledkih — medtem sem tudi spraševal Hindujko po zemljepisni legi teh krajev. Mnogo ni vedela, toda zadoščalo je. * Opoldne prihodnjega dne smo bili na dogovorjenem kraju. Naš fantič se je vzorno vedel. Lahko bi bil Binnsonov ali pa moj sin, tako zaupljivo in vdano je bil z vsem zadovoljen, kar se je dogajalo. Bržčas je bilo lo pokorno vedenje sad njegove vzgoje. Bil je vajen, ta naš mali cesar, da so ga zmerom prenašala iz kraja v kraj. Kdo, zakaj in kam, to ga menda že zdavnaj ni več zanimalo. Skriti smo počivali na hribčku, odkoder smo videli precejšen kos prašnega ozkega pota, ki je izginjal na jugu ravnice. Popoldne okoli štirih sem vstal. »Pripravite se,« sem dejal, »čas je prišel.« Opazil sem bil drobno pičico tam daleč na cesti. Z veliko naglico se je bližala. Pol ure kasneje smo bili na varnem. Binns, Hindujka, Nabi in jaz smo zadovoljno sedeli v angleškem oklopnem avtomobilu, drvečem z nami proti Pe-5ava%i. Spafr, vodja oklopnega avtomobila, nam je vse na drobno pojasnil. »Vi, fantje od kurramske čete,« je menil čemerno, »vznemirjate ljudi, da je joj! Ali ne morete svoje srboritosii vsaj za nekaj lednov ukrotiti?...« »Sparr,« sem odgovoril s karajočim glasom, »zapomni si, da govoriš e predstojnikom, ki te zaradi takšnih predrznih pripomb laliko pokliče na odgovor!« Sparr je bil namreč moj rodni nečak, zato je fante mislil, da sme kaj več ziniti. »Brez zamere...« je nadaljeval ne meneč se za moj ukor, stoda človek res nima miru več. Že zdavnaj smo vedeli, dasta vidva z Binnsonom izginila... Radio je venomer moledoval, naj vendar kaj storimo za vas... letalci sploh niso več sneli naočnikov... Vse straže okrog in okrog gorovja so venomer čepele na smodniku... Kako se že piše vaš polkovnik?... Strong... saj res... Torej ta je gotovo dobil žulje od neprestanega brzojavljanja, ta slari gospod... Nu in naposled so nas letalci obvestili, da je nekje nekakšen ogromen požar, potlej nam je pa sporočil Chipper, kaj je bral iz vašega dimnastega telegrama... In kdo je moral po vas?... Jaz kajpak... Še en požirek, Binns?« Za fantiča se Sparr sploh tli zmenil, toliko bolj je pa metal oči na našo lepo Hindujko. ; V kazini so že večerjali. : Dekle smo spravili k prijateljem, ; kjer je bila, dokler je ne bomo poslali I v njeno domovino, spravljena na varnem. Binns in jaz sva se doma imenitno oblekla, Rinns v frak, jaz pa v popoldansko obleko. Ko sva nenajavljena stopila v veliko obeduieo, so skočili častniki stotnije lovcev na ljudi s peklenskim rjovenjem pokonci. Otroci, kdo bi mogel popisati, kako krasno je, če prideš domov in vidiš okrog sebe znane obraze iti slišiš stare male ue$i.mrnice. tudi najhujšo rabo dnevnega nošenja. Barve so skrajno stalne, to pomeni, da se obleke tudi lahko perejo, ne da bi obledele. Končno pa pridamo, da je pleteno blago dovolj prožno (elastično); če tedaj Šivamo obleke z navadnimi šivalnimi stroji, ki delajo čvrste šive, se cesto zgodi, da šivi popokajo ali pa da se pleteno blago iztrga. Tivar Jer-sey obleke se šivajo s specialnimi stroji (Kettenstichniaschine), šiv teh strojev je prav tako prožen kot pleteno blago. Zato se sploh ne more zgoditi, da šiv poči ali da se iztrga blago iz šiva. To Bayer-]evega križa ni Aspirin tablet. Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jev križ. Pri reomalizmu, gripi m norim. Ofltf je pod S. St. 1583 od S. XII. 1936, to vrsto blaga specializiralo. Pri nas smo imeli do sedaj večinoma iz inozemstva uvoženo blago. Sedaj se je lotil te zadeve Tivar in je vzel stvar v svoje roke. Naročeni so najmodernejši stroji in bo tudi na tem polju Tivar izpeljal svojo nalogo po njegovem znanem principu »od vlakna do gotove obleke«. Tudi tukaj omogoča to načelo z malo denarja največ in najboljše nuditi. Tako stojimo pred izpolnjenim vprašanjem, kaj so Tivar Jersey-obleke. To so obleke za dame in dekleta, narejene iz pletenega damskega blaga, prvovrstnega materiala. Blago je enobarvno in tudi bogato vzorčasto, je dovolj elastično in se zaradi tega jako lepo nosi. Barvanju tega blaga se posveča največja pozornost in skrb. Barve se izbirajo iz najnovejših modnih predlog in niso samo moderne, pač pa take, da vzdrže lastnost imajo le redke iz inozemstva uvožene obleke, Tivar Jersey blago se, kakor smo že rekli, zelo lepo nosi, za'| ga kihko uporabite za vse vrste da1.t&3£> oblek in jih nosite za vsako priliko. Ker je blago enobarvno in tudi pestro vzorčasto, je mnogostransko uporabno. Tivar torej izdeluje enostavne športne obleke za dom in za cesto, za šport, izlete, popoldanske obleke za obiske in družbo, poletne kostime in kompleje zelo lahke in praktične. Ljubke obleke za deklice (Backfischkleider) za šport in šolo. Najbolje boste storili, če kmalu stopite v najbližjo Tivar-prodajalno in si ogledate popolnoma neobvezno nove Tivar Jersey-obleke. Sami se boste prepričali, kako lepe, praktične in kar je glavno, kako poceni so Tivar Jersey-obleke. Za Veliko noc Doslej sem zmerom mislila samo na I Veliki noči novo obleko, vsaj tako velike ljudi, kakor da naši malčki ne pravijo moderna dekleta. Mislim, da bi potrebovali plaščkov in oblekic. To | so v veliki zmoti. Saj je Velika noč naj bo dekletce spet novo! pol pa nekaj za male ne&mrnice,ki so prav tako rade nove kakor njihove mamice. Zdaj ni več moderno, da imaš o # ženski taci Mlada, življenja željna sem še. Poročim naj se * vdovcem s štirimi otroki. Bila bi preskrbljena, otroke imam pa tudi rada in bi se najbrže dobro razumela z njimi. Kaj naj storim? H.*T„ Br. Nočem posegati v vaše življenje. Toda če me že vprašate za nasvet, povem: Nikar! V vas je še preveč neizpolnjenih želj A in pričakovanj, pa bi vas življenje za tuje otročiče najbrže utrudilo. In to tudi zanje ne bi bilo dobro. Tuje otroke rad imeti od daleč je lahko, zanje žrtve in odpovedi do-prinašati je težje. Priznnti si morate, da bi bilo življenje, ki bi ga navezali najlepši poinladan.ski praznik, ko si celo staromodna narava nadene novo obleko iz pisanega cvetja, Zamerili so se mi veliki ljudje s svo- Na kroju št. 1 vidiš vrhnji prednji del z gumbnicami; B 10cm je ravna zareza, ki jo moraš vrezati. Na drugem kroju sem narisala polovico hrbtnega dela, ki ga moraš v resnici seveda vrezati scela. Rokavčki'so raglanski in poševno rezani. Mali del c—c pa vstaviš v ravne zareze, ki si jih vrezala pri prednjem in zadnjem delu, tako da je plašček nekoliko stisnjen v pasu. Ovralnik, ki ga zavežeš v pentljo, ureži iz 10 cm širokega in 75 cm dolgega trnku, ki ga prepogneš, da je ovratnik dvojen in bolj močan Še enkrat ti polagam na dušo, ljuba, skrbna mama: otrok ni izbirčen v kroju, ker se na modo ne razume. Razveseliš pa lahko njegove svetle očke z živo, lepo barvo. Zalo ne godrnjaj, da se bo prehitro umazala ali obledela. Če šivaš otroku sama, mu tako lahko večkrat narediš kaj novega. (n) Za tiste, ki same pleto te hočeš biti vitka, ne pleti jopic in telovnikov v vodoravnem vzorcu; v modi so vzorci s pokončnimi črtami, ki narede postavo vitkejšo. Letos so moderne jopice z vložki v pisanih barvah in s plastičnimi vbodi izvezena zapestja, ovratnik in pas. Ne pleti vedno v istih barvah! Izberi včasih kaj novega. Razveselila se boš, ko boš videla, da se tudi tvoji polti in postavi poda barva, ki je nisi še nikoli nosila. (n) Kromlrana KODAK »RETINA« s priborom na odplačilo se dobi pri JUGOAGfcNtliA. Zagreb, Iliča 43 I. Zahtevajte brezplačne prospekte na moža (ali ga sploh ljubite?) in njegove otroke, za vas nekakšna žrtev. Žrtve so v življenju nekaj čudovitega, če jih znamo prav nositi; premislite, če bi to najlepšo žrtev — tujim otrokom biti res prava, nesebična mati zmogli z veseljem, brez oklevanja, z vso pripravljenostjo, zaradi otrok samih, ne da upoštevate druge okolnostl. Ali je prav in dostojno poljubiti dami roko na cesti ali lokalu? Mirko L„ T. Nekje sem videla sliko neke vladarice, ki stopa iz avtomobila, gospod, ki ji pomaga iz njega, ji pa poljublja roko. Pod sliko pa besede: »Samo kraljicam je dovoljeno na cesti poljubljati roko * Poljubno razlago si morete napraviti še sami. Pripomnila bi samo še to, da se mlada dekleta naših dni za poljubljanje rok nič kaj ne navdušujejo. Nasprotno, v večini primerov jih bo nepričakovan poljub na roko spravil v zadrego in kvečjemu v veselost Mn uglajenčev rovaš. So pa seveda spet trenutki, ko je nekonvencionalen iskren poljub na roko zaželen in dovoljen; kdaj, komu in kje, boste pač sami najlaže presodili. Za to stvar velja, kakor pač še za marsikatero drugo: nič prisiljenega, nič premišljenosti in igranja, naravno in neprisiljeno in kvečjemu, kar srce veleva. — V obče vanju s starejšimi gospemi je spošUjh poljub na roko za mladesa gospodf vsaj tako umesten, kakor je po drugi strani neokusno in neumestno, če starejši, častitljiv možak poljublja roke mladim frkljlcam. Damijana. Ti in tu oj otrok Neka gospa, izvrstna vzgojiteljica in najboljša mati mnogoštevilni družinici, mi je rekla: »Pišite o vzgoji.« Začudila sem se: s>Vi hočete brati o vzgoji, ko ste taka vzgojiteljica in prijateljica svojim otrokom, da bi boljša biti ne mogli?« »O tem ni nikoli dovolj,« je rekla, •»kakor ne bo nikoli dovolj zares dobrih in pametnih mater.« * O vzgoji naj torej pišem. Prav.. Marsikdo bi o tem vedel in znal napisati dolgo, učeno razpravo. Razpravo z uvodom, razpletom in koncem. Jaz ne bom. O živih, bolečih stvareh je težko pisati razprave. Preprosti primeri iz vsakdanjega'■ življenja povedo več. Poznam življenje nekega dekletca, Mojca ji recimo. Morda poznate same več takih in podobnih Mojc, katerih otroška leta niso posebno lepa in lahka, ker je vzgoja, ki jim jo dajejo njih matere, bolj ali manj zgrešena. * Mojca je majhen, priden deklič. Dobrega srca je, živahna tudi, ker je zdrava, in — malo smešno se sliši — vroč, neolupljen krompir ljubi nad vse. Ondan je v kuhinji zagledala kar goro kuhanega krompirja. Planila je tja, rekla: »Smem?« in že je pograbila z vrha vroč krompir. Videč materine karajoče oči, je na moč hitro stekla iz kuhinje, mati pa za njo. Bilo je veselo, razigrano tekanje po vsem stanovanju. Mama se je delala hudo, pa ni bila, saj se je ves čas veselo in na glas smejala, Mojca je pa cvrčala ko droban, poreden pišček. Dokler nista prišli v jedilnico. Tam Pa, joj, se je zgodila nesreča! Mama je Mojco skoraj ujela, krompir je pal na tla, na preprogo, nerodna, bežeča noga je stopila nanj, in krompirja nič več nikjer, samo na preprogi — siva, kašnata umazanija. Mojci je res težko in žal, solzice ima v očeh, proseče se ozira v mamo, pa ji prošnja za odpuščanje lcoj zamre: Mama jo srepo in srdito gleda, potem pa razlije vik in krik in jezo nad ubogo Mojco. Mojci ni nič več žal storjenega, ničesar več ne razume. Saj je bilo vse skup le igra. In mama sama se je igrala z njo in se veselila. Zdaj pa taka jeza in kričanje! Zdaj bo jokala Mojca. Užaljena je, z grenkobo premišljuje v svojem kotu o krivici, o kazni, ki je, kakor misli, ni zaslužila, saj dirjanja in norenja po sobah ni priredila sama, in vrhu vsega je le ona sama ob svoj krompir. Čez dve, tri minute mama Mojco spet ljubkuje, tolaži; Mojca pusti vse to, v njej, prav globoko v srčku pa gloda: Razburljive, nervozne so te mame. Za malenkost vso hišo prevr-žejo, velikega greha, resničnih napak svoje Mojce pa dostikrat ne vidijo. * Mojca opravlja tudi diplomatske posle. Važna in potrebna postane, kadar se oče in mati spreta. Kosilo je na mizi, pa pošlje mama Mojco k očetu: »Jejta sama, jaz ne pridem/« Oče in Mojca kosita sama, Mojca požira solze. Jed ne gre v tek, če pogleda očetu v mračni, pusti obraz; duši jo v grlu, če se spomni na to, kako jezno in trdo stopa mati po svoji sobi. Zvečer, pri večerji isto. Čez dan ali dva Mojčina poročevalska služba ni več potrebna. Mama je že dobila novo obleko, mama sme storili to in ono, dosegla je vse, kar je hotela. Z jokom, jezo, in tako dalje. Mojca zdaj ve, kako in kaj je treba, če hočeš nekaj doseči ali kakšno stvar uveljaviti. Malo trme, malo joka, malo prostovoljnega posta, pa je stvar opravljena. Mojca ima bistre oči, tanko sliši, mnogokaj razume, in posnema vse, lear vidi. Posnema zlasti svojo mamo -*• v dobrem in žal — mnogokrat v slabem. Damijana. Naša kuhinja JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE Nedelja: Nadevana telečja prsa, krompirjeva solata, rozinov zavitek z vaniljevo omako. Ponedeljek: Goveja juha z rezanci, goveje meso s prežganim zdrobom in gobovo omako. Torek: Goveja juha z jajčnimi rezanci, ocvrte ledvičke z možgani, krompirjev pirč. Sreda: Ohrovtov puding z dušenim rižem. Četrtek: Juha z lečo, krompirjev pečenjak. Petek: Ribji zvitki*, krompir s peteršiljem, zdrobove krpice s kompotom. Sobota: Zelenova juha, pečene svinjske zarebrnice z mešano solato. Pojasnilo * Ribji zvitki. Očiščeno morsko ribo položi za pol ure v mleko, osuši, osoli, nadevaj z nadevom, zveži, jo polij z vročim presnim maslom in peci pol ure v pečici. Nadev: Duši nekoliko drobno zrezane čebule na presnem maslu, dodaj zrezanega peteršilja, vzemi z ognja, zmešaj z jajcem in kruhovimi drobtinicami, ščepcem popra in nekaj kapljicami belega vina. JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE Nedelja: Goveja juha z jetrnimi Sičniki, roast.beaf na angleški način, Pražen krompir s tatarsko omako; rezine s smetano*. Ponedeljek: Zdrobova juha, piška v bapriki z rezanci, nadevane pomaranče. Torek: Riževa juha, zviti telečji Zrezki z jajčnim nadevom, špinača s slanim krompirjem, sirovi štruklji. Sreda: švabska juha s kruhom, svinjske zarebrnice z gobami, biskvitni rezanci, rižev narastek, Četrtek: Goveja juha z mozgovimi cmoki, bržole s čebulo in krompirjevim pečenjakom; makove košarice. Petek: Juha s črnim korenom, rde-Ja pesa s praženim krompirjem; španska grmada. Sobota: Ješprenjčkova juha, angleški filet, žličniki iz rahlega testa s čokoladno omako. Pojasnilo * Rezine s smetano. Zmešaj 10 dkg presnega masla z 10 dkg sladkorja v prahu, da se dobro speni, dodaj 10 dkg nastrgane čokolade, 4 rumenjake in nazadnje trd sneg štirih beljakov ter 10 dkg ostre moke. Zmes peci v majhni pekači in mrzlo pomaži z marelično marmelado in čokoladnim ledom. Ko se led strdi, razreži kos na rezine, ki jih okrasiš s smetano. Da smetana lepo trdo stoji na rezinah, ji dodaj 1 do 2 lista stopljene želatine. Dober in poceni pomarančni kolač Ta oranžni kolač lahko serviraš kot samostojno močnato jed ali pa kot prigrizek k čaju. Vzemi: 5 jajc, njih težo v sladkorju, težo treh jajc v moki, 8 dkg čajnega masla, 4 večje ali 5 manjših pomaranč (najboljše so pomaranče »Jaffa«, ker nimajo pešk) in 6 koščkov sladkorja v kockah. Kalup za kolač skrbno namasti s presnim maslom, nastrgaj pomarančne lupinice, čajno maslo pa daj v posodo in počakaj, da se počasi stopi, V posodo ubij jajca in dodaj nastrgane pomarančne lupine, sladkor in moko. To zmes vtepaj tako dolgo, da postane docela rahla. Prilivaj počasi stopljeno maslo in pazi, da ne steče zraven bela usedlina, ki se pri maslu rada naredi. Stepaj zmes kakih 5 minut, potem jo pa vlij v kalup. Takoj jo daj peči v vročo pečico za 20—30 minut. Kolač je gotov, če se ob straneh rad loči od posode. Prevroča pečica pa prepreči vzhajanje. Med peko stisni sok 4 pomaranč, ga precedi in mu na ognju dodaj 6 sladkorčkov. Ko je kolač pečen, ga stresi iz posode in ga polij z oranžnim sirupom, tako da ga z nožem večkrat vbodeš in vlivaš v zareze oranžni sirup. Ko si porabila ves sirup, pa potresi kolač s sladkorjem. Zobna ščetka »ORLOV* ie po kakovosti neprekosljiva in je tudi poceni Dobi se povsod! 7. zn k on oni zaščiteno po vsem svetu Kaj ie Jersev1 M jimi predsodki; upam da bo vsaj nedolžno dekletce, ki je še ni i>okvarila moda, razveselil nov plašček, ki ga bo oblekla veliko soboto popoldne, ko bo šla z mamico gledat procesijo. Otroška grrderoba je najlepša, ker 1 je najbolj enostavna in praktična. Tudi J naš model je zelo preprost in ga lahko naredi vsaka mamica sama, Zamišljam si ga iz živobarvnega blaga z velikimi svetlimi gumbi. Jersey označuje pleteno blago za damske obleke kakor tudi vse izdelke iz tega blaga, obleke, kostime itd Ime je angleško in dokazuje izvor Jersey blaga. Dokazuje pa tudi blagovno kakovost. Vse damske obleke, katere so angleškega izvora, so brezdvomno zelo praktične in elegantne. Tudi se ta dama s tako obleko lahko pokaže v vsaki družbi. Po izložbah inozemskih velemest se vidi v zadnjem času vedno več damskih oblek iz pletenega blaga. Zadnje čase se je mnogo odličnih, velikih in modernih trgovin že samo na TUDI U POMLAD KUPITE Anekdote nri PA Ll Lfl M • il ^jer dobite ne samo eleganten kroj, temveč tudi pil rNUbil« M dobro blago in najboljšo izdelavo v damskih V LJUBLJANI, KONGRESNI TRG plaščih, kostumih in paletojih / na, da, če bi... Po krstni predstavi »čarobne piščali«, ki je žela vsestransko priznanje, so čestitali k uspehu tudi Schikane--derju, pesniku opernega besedila in I Mozartovemu prijatelju. Precej raz- > draženo in pikro se je pesnik odrezal: »Da, da, opera bi še bolj ugajala, če bi mi ne bil Mozart toliko stvari pokvaril.« Odlikovanje Slavni čelist profesor Heinrich Gitin-feld je dobil od cesarja Viljema za sodelovanje pri nekem dvornem kou- ; certu red »Bdečega orla«. To odliko- ; ♦aaje je bilo prav vsakdanje, zato se ; »e smemo čuditi, da je čelist zagnal rdečega oda v predat svoje miznice i« nejevoljno vzkliknil: »Tu se kisaj, dokler ne počrniš!« 25. nadaljevanje »Kaj ste rekli? Ali se j« mar že takrat kaj zgodilo? Zakaj mi pa niste niti besedice omenili o :tem?« Nadejal se je pač. d« bo dobil kdaj;; »Ker se mi takrat ni zdelo po- .Se »črnega orla«, ki je bil v tistih časih prav redko in visoko odlikovanje.;;sva že takrat opazila, da se Mer- Akustika dvornega gledališča Med predstavo »Viljema Tella« v dvornem gledališču na Dunaju je igral vlogo Attinghausna igralec Bau-meister, Kainz pa vlogo Melchtala. Zdajci se je Batimektru zataknilo. Proseče se je ozrl h Kainzu. toda tovariš se ni mnogo zmenil za njegovo zadrego. Sklonil se je k Baumeistru in mu .šepnil: »Nu, adaj se bodo spet ljudje vsajali zaradi slabe akustike v dvor nem gledališču.« Izpridil se je Francoski romanopusc Alexander Dumas je nekoč potoval po Siciliji in je ostal nekaj dni tudi v Catamji. Na sprehodu so mu pokazali starca ki je pravkar lezel na lojtrski voz. »Tole je oče Vincenza Bellinija.« Dumas je pri priči stekel k starcu in se mu obesil za vrat. Umetnikov oče je bil na moč osupel in ni mogel ziniti niti besede, dokler ni Dumas vzkliknil: »Nikar se ne čudite; prijatelj vašsga sina sem!« Tedaj je starec globoko zavzdihnil: »O, ubožec, nesrečni moj Vincenzo!«; »Kaj pa tožite?« ; »Kaj ne bi! Premislite: fanta je; čakalo lepo in mirno življenje. Več; goric imam, hišo in še denarja nelcaj,: pa Vincenzu vse to ne bo nikoli v; prid, Izpridil se je, nič ni zvest svo-; jim prednikom, izgubljen je.« Dumas ni vedel, kam starec cika, zato ga je vprašal: »Ali je nemara umri?« »Ka.i še,c je odgovoril sivolasi starec žalostno, »saj je vendar — strela z jasnega — postal muzikant.« Vincenzo Bellini «1801 do 1335) je bil znamenit italijanski skladatelj. Nje- Minuti t&jiu mm m na Boman iz naših dni Po francoščini priredil Ž. O. »Ker je za tak prazen nič nos, kor če je kdo kritikoval njegovo pobesil... za prazen nič. vam re- ustanovo. »Ne mešajte mene v to membno... Da, da, vaš notar in jaz jcier nekam brani gmotnih koristi kakor da bi se bal, da bi moral preveč povrniti, če bi prišlo do ločitve...« »Torej je že pred poroko računal s prelomom! Ali je potem čudno, da je tolikokrat namigaval na to, da se utegneva lepega dne raz-stat-i?« Marcela je obmolknila. Njene velike, široko odprte oči so se v duhu zamišljeno upirale v pretekle dni. O, kako čudovito jasno ji je zdaj, v časovni razdalji, postalo marsikaj, česar si prej ni znala pojasniti! »O, zdaj razumem!« je zajecljala. Samo zato mi je tako govoril, da me pripravi na bodoče dogodke... Morda je res samo čakal prve priložnosti, da me pusti in odide...« ; »Mislite?... Po tem takem mora biti pa kakšno krilo vmesit Gospod Morel ni izbiral besed, kadar mu nekaj ni šlo v račun. »Kaj vem!« je vsa zbegana zajecljala Marcela. »Nikoli nisem marala niti misliti na kaj takega... že sama taka domneva se mi je upirala... Zdelo bi se mi nizkotno in neznačajno...« Naslonila se je s komolcem na rob pisalne mize in si skrila obraz v dlani. Nekaj časa je bilo v sobi vse tiho. Gospod Morel je nabral čelo v gube. Saj je prav za prav soodgovoren za to, kar se je zgodilo! Kajti neznanec, ki ga je bil Marceli poiskal za moža, se mu je že ko j v začetku zdel sumljiv. Ne samo za- govo opero »Normo« igrajo tudi pri|radi nerazumljivega mu brskanja in popravljanja po zakonski pogodbi; že takrat, ko sta se srečala Ncve/lni tovariš Knut Hamsun je nekoč srečal v Oslui»«««?* J?1 »»nkirju VVeissu. se nekega svojega šolskega tovariša, ki ga že mnogo let ni bil videl. Beseda je dala besedo in vsevedni prijatelj je sačel obirati ; tare tovariše iz šole. Tedaj je Knut Hamsun, največji nor- uje vseh naših nekdanjih tovarišev!« »Ne vseh,« se je skromno otepe! prijatelj, »o tel>i pa res ne vem, kaj si postal.« Molčečnost Berlinskega komika Maxa Adalberta obiMo nekoč v garderobi neki mlad tovariš, ki ga že vsi poznajo, da je unerom suh. »Nekaj bi vam rad povedal,« začne mladi mož, »a strogo diskretno: niti počeneea groša nimam v žepu!« Adalbert mu suho odgovori: »Dragi prijatelj, kar pomirjeni bodite; nikomur ne bom povedal.« mu nekaj ni zdelo v redu... In potem tisto širokoustenje, da je tako izlahka zapravil ves denar, ki so mu ga doma zapustili... in njegovo večno govorjenje o tem, da nima veški pisatelj, začudeno dejal svojemu :nič strank... sploh ta njegova čud-prijatelju: ;na nebrižnost do denarja... In na- »Cudno, kiiko dobro poznaš življe-; ;p0sled najčudnejše to, da je tako meni nič tebi nič pristal na Marceline nemogoče pogoje — ne, nekaj pri tem človeku prav gotovo ne bo v redu! Da, adaj, ko je prepozno — zdaj je stari gospod le predobro čutil, da ga je polomil, ko je pomagal mladi milijonarki pri sklepanju te poroke. On, tako spreten in izkušen star možak, pa se je šel spuščat v kaj takega! »Verjemite mi, gospa, silna mi je žal, da sem vam moral prav jaz predstaviti tega človeka,« je odkritosrčno priznal. »A kaj sem mogel; sami ste si ga bili izbrali... če bi bilo po mojem, bi se bili rajši odločili za enega od drugih dveh, ki sem vam ju bil takrat pokazal... Toda vi si ju niti ogledati niste marali.« »Ko mi pa nista bila všeč!« ( »Morda bi se bila obadva bolj 1] potrudila, da si pridobila vašo naklonjenost, kakor pa vaš sedanji mož,« »Zaradi mojega denarja nemara! S tega vidika mi je bil pa že Mer-eier ljubši.« »Na žalost vas je hudo razočaral... Dober zakonski mož pač ni bil...« »O, ravno nasprotno! Gospod Ifcafc Merder je bil zelo dober mož! Bil iiimpe I llelr-JEv je korekten, vljuden in ustrežljiv. In zraven mlad, duhovit in zaba ven. Kot soprog je bil kar vzoren!« »A vendar ste pravkar docela drugače govorili... Saj niste mogli našteti dovolj njegovih napak!« čem! Oh, ko ne bi bilo tega njegovega grdega ponosa!... In potem... bil je tudi... malo preveč hladen... Nikoli se ni otajal' iz svoje mrzle zapetosti... Niti besedice ljubezni mi ni privoščil, niti še tako nedolžnega poklona ne.« »Očividno zato ne, ker sta se dogovorila, da mu ne boste dovolili nikake galantne pozornosti.« Marcela je skomignila z rameni. In z osomo-užaljenim glasom je vzkliknila: »Dovolila! Dovolila!... Saj je vendar samo po sebi razumljivo, da pričakuje vsaka žena spoštljivost pri svojem možu; to pač ne more V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. škrobi in svetioiika srajce, ovratnike, r.a-pestoice itd. Pere, suši, rnonga in lika domače perilo. Parna čisti posteljno perje in puli tovarna JOS. REICN LJUBLJANA braniti njenemu tovarišu, da ji ne bi včasih malo podvoril in skušal otajati njen led.« »A takoi To ste torej pričakovali od svojega moža!« Morel je okamenel. Pri njunem prvem srečanju je mlada dama govorila vendar o čisto drugačnih zahtevah nasproti svojemu bodočemu možu! »O, ti moj ljubi Bog!« je menila Marcela in vzdihnila. »Med dvema poročencema ni vendar... kadar že drug drugega dobro poznata... nič nenavadnega... če skuša mož kaj doseči pri svoji ženi... v skladu seveda s pravicami, ki mu jih je žena dala! Nu, gospod Mercier ni nikdar pokazal le sence pozornosti zame ali za moje obleke; menda še tega ne ve, kakšne barve so moje oči! Bil je neobčutljiv za sleherno koketnost in se je delal, kakor da ne ve, da sem žena... njegova žena! O, lahko ste ponosni, da ste mi poiskali takšnega moža! Lepa ženitna posredovalnica mi je to!« »Oprostite!« je užaljeno vzkliknil gospod Morel; stari gospod ni bil za nobeno stvar tako občutljiv, ka- KINO MOS TE Predstavo« ob (lnlavnlUHi oh 20. url, ob nedeljah in praznikih ob 15., IH. in 21. uri. Od četrtka 18. do nedelje 21. t. m. 1’nstolovHki film velike ljubezni in miKiije belih ljudi v vrtincu kitajski*) meičangkih krogov »ORIENT« V gl. vlogi Garry Cooper in Modeleine Caroll . Predstave trajajo tri ure!!! Cenej Din 2*50, 4*00 in 0*50, ZVOČNI RADIO JES£NICfi telefon int. 020 1D. t. m. ob K*, in 20. uri, 20. 4. «i. ob 20. uri in 21. t. in. oh ir., ih 2«. uri Habsburška tragedija »MAV Ertl. INC« V glavni vlogi: Charles l*oyer in I>*t- rieux-ova. Matineja: 7 barvnih filmov serije »Micke/ Hviru in pleie«. KINO NADIŠAft TRŽIČ pred \ a ja v Četrtek 18. in v petek 10. t. m. »PRIJATELJ MOJE ŽENE« V gl. vlogi: Lil Dagover. Paul Hdrbiger in Theo I.ingen V soboto 20. in v nedeljo 21. t. m. »e predvaja »TARZAN« KINO ŠOŠTANJ Predvaja 18, In 10. t. m. ob Ift. In 20, uri .DAMA S KAMELIJAMI! V Klavni vlotfi: Gret« Garbo, Dodatek: r.voCnt tednik. V soboto 20. t. m. Ob '.HI. ,iri In v nedeljo 21, t. m. ob is. ,« 20, url »NJENI LJUBAVNIKI« V Klavni vlogi: lUnn« Moser m Olsa tehova. Podatek; nov tednik, zadevo! želeli ste si korektnega moža, in poiskal sem vam ga. Ce ste si hoteli privoščiti z njim pravo zakonsko ljubezen, bi mi bili že morali to povedati!« Marceli je zalila obraz temna rdečica. »Sramujte se, gospod!« je vzkliknila ogorčeno. »Nikoli nisem imela želj&, ki mi jih hočete podtikati, želela sem si samo moža, ki bi bil nekoliko bolj navezan name, da bi malo z njim poflirtala... da bi včasih stresla nad njim svojo muhavost... da bi mu danes dala nekoliko spodbude, jutri ga pa...« »...poslali na zrak! Nu, draga madame, če bi mi bili govorili o takem programu, vas prav gotovo ne bi bil poslušal. Kje ste le videli ali slišali, da se sme tako ravnati z možmi?« »Povsod!.., Flirtanje je vendar povsod doma, kamor le pogledate. Kaj niste brali še nobenega romana?« je ogorčeno vzkliknila Marcela. »Zakaj bom neki plačevala svojega moža če ne zato, da mi bo na uslugo?« Gospoda Morela je jelo dušiti. »če ste na tak način hoteli prikleniti gospoda Mercierja nase, mi je zelo žal, madame, da vam moram izjaviti: nič več se ne čudim, da vas je zapustil.« Staremu gospodu je začela Marcela že presedati; česa vsega si takale bogatinka ne domišlja, da bo mogla dobiti za svoje milijone! Ravnatelj Selekcijske agencije je bil pripravljen prevzeti svoj delež odgovornosti za ta prečudni in nenaravni zakon, toda da bi bil prav vsega on kriv — ne, to pa že ne! Kdo na svetu je že slišal, da bo ženitna posredovalnica kriva, če se mož in žena ne znata drug drugemu prilagoditi! »Na moža je treba malo paziti in lepo z njim ravnati!« je povzel čez nekaj časa. »Drugače morate pač sam sebi pripisati, če vam jo popiha, A kadar ga več ni, lahko za njim gledate in ga lovite, kolikor hočete; takrat bo prepozno.« Marcela je vstala. Vse v njej je vrelo, Ni si hotela in si ni hotela priznati, da je sokriva, če ne sploh sama vsega kriva, da so se dogodki tako zasukali. »Mislim,« je rekla z oholo srditostjo, »mislim, da se jaz ne bom podila za njim. Saj imamo hvala Bogu ločitev na razpolago, kadar se zakonca ne razumeta. Dam vam štirinajst dni časa: če mi v tem roku ne najdete gospoda Mercierja, se ločim!,.. Mislim, da tudi vam ne more biti vseeno, ali ostane pri starem ali ne. Štirinajst dni, sem rekla. Niti ene ure dalje ne bom čakala!« Stari gospod se j. .nan prizadeval, da bi jo pon...... Kakor fu- rija je vstala in odšla, besna na ves svet, najbolj pa menda na ubogega Morela... in na samo sebe, XXX štirinajst dni je minilo, ne da bi se bilo kaj novega zgodilo. Prve dni mlada žena sploh ni resno računala z možnostjo, da bi njenega moža ne našli v štirinajstih dneh. Nekam razigrane volje je vsako jutro, ko se je prebudila, štela, koliko dni ji še ostane: »še trinajst dni... še enajst... deset.,, osem...« Toda ko se je drugi teden tega čakanja nagibal h koncu, ni niti z besedico več omenjala ne svojega moža, ne dni, ki jo ločijo od aopet-nega svidenja z njim. .Moja mala Marcela se je spametovala,' sl je dejala Marija Du-valova, videč, kako resna in tiha je postala mlada milijonarka. .Počakala bo rajši, da se mož vrne, in se ne bo lahkomiselno spuščala v tako usodne stvari, kakor je ločitev.* Toda vrla stara ženica je bila v zmoti. Petnajsti dan zvečer je Marcela na lepem dejala svoji nekdanji vzgojiteljici: »Telefonirajte notarju Durandu, da pridem jutri k njemu. Recite mu, da bi rada čim prej govorila s kakšnim dobrim odvetnikom.« Nekaj ni hotela iti mladi ženi v glavo: zakaj njen mož sam ne zahteva ločitve, ko ga je vendar Marcela užalila? V svojih vročičnih možganih si je tudi takoj sestavila odgovor; prav gotovo samo zato, ker hoče, da ona uvede ločitveni postopek, To se pa pravi, da noče, da bi na sodišču govorili o pravem vzroku njunega razhoda, temveč naj bi ju ločili zgolj zato, ,ker je on samovoljno zapustil skupni dom'... A zakaj, zakaj ne mara, da bi pred sodiščem govorili o edinem pravem vzroku te ločitve? Tudi na to vprašanje so Marcelini mrzlični možgani hitro našli odgovor. Ali ji ni bil mar že Morel navdahnil te misli? ,Da, da, tako bo: z drugo živi!... Samo zato me je pustil, da bo lahko z drugo nemoteno živel... s tisto, ki se je nekoč zaradi nje peljal v Pariz... s svojo staro prijateljico, kakor jo je imenoval —- staro najbrže toliko kakor jaz!‘ že sama ta misel je bila mladi ženi kakor vitriol na odprto rano. ,Ne, ne, nič več ne vzdržim tega! če se bom še dalje obotavljala, bo celo mislil, da nimam poguma za ta korak... Ne, ne! čim prej bo konec te zakonske komedije, tem boljše bo zame... Poročila se bom rajši s kom drugim, s takim, da bo vsaj obziren z menoj.., če ne zaradi drugega, že aaradi mojega denarja!1 Tako daleč je bila že uboga Marcela, da se ni drznila več upati, da bi jo kdo mogel ljubiti zaradi nje same! »Tak ste res odločeni to storiti, Marcela?« je. žalostno vprašala stara družabnica. »Da, draga prijateljica: premislila sem in moj sklep je nepreklicen.« »A vendar... ne smete pozabiti, dete moje... da ločitev prav tako za vse življenje veže kakor zakon...« »še mnogo bolj kakor zakon,« je menila mlada žena in se grenko nasmehnila. »Ločitev je navadno definitivna, medtem ko zakon ni!« »To imate nedvomno prav,« je pritrdila stara devica in globoko vzdihnila. »A zakon, vsaj najin zakon naju ni kaj prida vezal, ne mojega moža ne mene.« »Prav, telefonirala bom, kakor želite,« je pristala Marija, da konča mučni ji pogovor. t __ i ____ ___ ^ Drugo jutro je Marcela, kakor je rekla, šla k svojemu notarju. In tam se je imela priložnost seznaniti s slavnim odvetnikom dr. Ra-spailom, ki ga je notar na njeno željo naročil k sebi. Brez ovinkov je mlada žena povedala obema pravnikoma, da se želi ločiti od svojega moža. in da bi ji odvetnik zelo ustregel, če bi zadevo uredil kar moči obzirno in hitro. Kako dolgo je ostala pri notarju, Marcela pozneje sama ni vedela. Kaj so govorili, se tudi ni več spomnila. Vedela je le, da se je odhajaj« skoraj opotekla iz notarjeve pisar- Zukltj bi biti pleAasti? Takoj uporabite dišečo specialno ko/.mutično tekoftlno ,,Morana". Vsakemu in lire/, ra/.lik« je potrebna, takoj izgine prhljaj, ekceini itd. .lafii korenino Ins. Takoj zaustavi izpadanje las, iu lasje /riiseio na pleiastcm mestu. (!ana steklenici Din 40‘ , poštnina dinarjev 7'—. Moderna Kozmetika Split Mnogoštevilne zalivale Vam tamčijo uspeli 18. III. 1937. mm DRUŽINSKI TEDNIK ne in da ji je od vsega pravnega pripovedovanja ostal v spominu samo en stavek — tisti, ki se ji je zdel edini pomemben v vsej tej ločitveni aferi: da ju bo sodnik pred razpravo poklical k sebi, oba, njega 'in njo, in ju bo skušal spraviti. Tako namreč zahteva postava. »Torej bo tudi gospod Mercier na sodišču?« je bila na to vprašala mlada žena kar moči nebrižno, čeprav ji je srce razbijalo do vratu. »Seveda; zakon to zahteva,« ji je bil odgovoril odvetnik. Mlada žena se je še dolgo potem spominjala, kako se ji je pri teh zagovornikovih besedah kamen odvalil s srca. Sama pri sebi si je dejala, da je popolnoma prav storila, ko je zahtevala ločitev; saj ji bo tako oblast sama pomagala poiskati njenega moža! A njej je bilo prav to glavno — mnogo bolj kakor ločitev sama! ,Ko ga pa ne morem drugače najti!' je venomer ponavljala nekam togotno sama pri sebi. ,Tem slabše zanj! In takrat, ko bova stala drug drugemu nasproti — takrat naj se zgodi, kar hoče — meni je vseeno!' XXXI Napočil je tolikanj nestrpno, pa hkratu s tolikim strahom pričakovani dan. Marcela je dobila poziv, da ima priti ob trinajsti uri na sodišče. Mlada žena ni imela še svoj živ dan nikoli opravka's sodniki. Zato ni čudno, da jo je obšla neznana tesnobnost, ko je prestopila prag sodne palače. Pokazala je uniformiranemu slugi sodni poziv, in mož jo je peljal po dolgem, zeleno in rjavo pleska-nem hodniku, dokler nista prišla do kaj vsakdanjega stopnišča s širokimi in nizkimi lesenimi stopnicami. Tam jo je sluga pustil samo. Vedela je, da ima iti po šestih stopnicah, dokler ne bo v tretjem nadstropju. Tako je vsa zasopla prišla v dolgo galerijo z velikimi, a zelo navadnimi okni; nič srednjeveško-slavnostnega ni bilo na njih, kakor si jih je zmerom v duhu predstavljala. Ta galerija so bila nekaka nevtralna tla med ločenima čakalnicama za ženske in moške. Na sredi med obema je bila pa sodnikova soba; videla so se le njena nizka, zaprta vrata. Po galeriji so neprestano hodili sodni sluge in tako že s samo svojo navzočnostjo onemogočali sleherni stik med obema čakalnicama — med nasprotnikoma, bi morali prav za prav reči. * Marcela je sedla sredi med žene, ki so prišle že pred njo in bodo zato po vsej priliki tudi prej na vrsti; zato je bila že kar pripravljena na dolgo čakanje. Mlada žena si je jela nekam radovedno ogledovati svoje tovarišice. Vse je družila neka medsebojna podobnost, tolikšna, da jo je Marcela takoj opazila: na vseh obrazih se je zrcalila prezgodnja resnoba — resnoba, ki so jo razočaranje, grenkoba in srčna stiska zarezale v večidel še mlade ženske obraze. Vse te, ki so tu čakale, so bile doživele ono najhujše razočaranje tega sveta, ki je tako malo ljudem prizaneseno: razočaranje prve, nesrečne ljubezni. Neki odvetnik je prisedel med Mercierjevo ženo in neko gospo v črnem in ji nekaj na dolgo in široko razlagal. Marcela sicer ni marala prisluškovati, a vzlic temu je od časa do časa slišala nekaj o otrocih... Moralo je iti res za pravo življenjsko dramo; to je izdajal tudi bolestni, pa vendar odločni obraz dame v črnem, Mlada žena jo je gledala s strahom in s spoštovanjem hkratu: koliko je moralo to bitje prestati!... In kako dolgo je morala trpeti! Saj ni bil i več tako mlada. Kolikšna je morala biti njena potrpežljivost in kako neizmerna njena ljubezen, da je tako dolgo prenašala takšno živ-5isnje, preden se jc odločila, da potegne črto pod njimi V primeri s to tragedijo se je Marceli zazdela njena lastna zadeva prava otročarija. Ali se ni mar lahkomiselno igrala 2 zakonom, v zavetju svojega bogastva, ki ji je služil za nekak ščit? In zdaj — ali se ne igra prav tako lahkomiselno f. ločitvijo? Marcela se je zamislila. Pobesila Je glavo, kakor bi hotela skriti pred svojimi tovarišicami rdečico sramu, k* h Je udarila na obraz. ARTIST B U X VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKEGA ŽIVLJENJA Napisal Hans Possendorr Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo „Družinskega tednika“ 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din 3. nadaljevanje Tako so sedeli pri prav pristni italijanski južini za majhno okroglo mizico. Major je dvignil kozarec temnordečega chianitija, povedal je par prisrčnih zahvalnih besed, in potem so trčili. ,Sicer prijeten in imeniten mož!‘ si je po tihem mislil Bux. ,Zakaj se le ne vede zmerom tako preprosto in človeško?' »Ali ne boste segli po .fritturi misti'*, gospod doktor?« je vprašala Feda, ponujajoč mu pladenj. »Ne, hvala lepa.« »Morda malo narezka?« »Ne, hvala; ne jem ničesar od... umorjenih živali.« »Kaaj?« je začudeno vprašal major. »Vegetarijec som, če že tako rečemo. Mislim namreč: ne zaradi zdravja, temveč načelno.« »Ker ,delate' z živalmi?« je vprašala radovedno Peda. »Ne, ker živali ljubim.« »Saj to mislim, človek s časom gotovo zelo vzljubi živali; ali mar ne?« »Ne samo s časom. Jaz imam vse živali rad. In zaradi tega se tudi z živalmi ukvarjam, ne morda iz drugih nagibov.« »Živali pač morajo prenesti mnogo bunk, preden so tako zdresi-rane?« je menila Feda. »Da bi svoje živali pretepal?! Moj Bog, kaj si pa mislite o meni?!« je ves osupel vzkliknil Bux. »Pri skušnjah že ,tuširam' živali, to se pravi, včasih že dobe kakšen rahel plosk z bičem. Toda to so samo znamenja, navodila, ki ne bolijo.« Major je stresel z glavo. »Jaz sem imel že mnogo psov, a brez pretepanja nisem opravil pikoli. Celo otrok ne zmagaš po mojih izkustvih, če jim ne daš včasih okusiti šibo.« Feda se je zasmejala. »Da, še prav dobro se spomnim, papa.« »Otroci so ljudje,« je suho dejal Bux. »Kaj hočete s tem reči?« Major jc napravil nekam bebast obraz. »Mislim, da je pri ljudeh — tudi pri odraslih — včasih pošteno tepežkanje prav na mestu. Kaznivo ni dejanje, temveč misli, ki se za njim skrivajo, živali pa nikoli nimajo podlih misli; niso hudobne, če jih nisi prej s trpinčenjem hudobnih storil.« Vsi so nekaj trenutkov molčali. Potlej je dejal major: »Kam bi nas neki spravila takšna načela — denimo na primer v kazenskem sodstvu? Saj vendar ne moremo človeka zaradi njegovih misli kaznovati!« »Zakaj ne?« »Nu, denimo, da neki človek ob kakšni priliki pokaže na moč nizkotne misli, pa vendar ne pride s postavami navzkriž. Ali bi mar kazalo takšnega človeka... obesiti?« »Po mojem b) bilo popolnoma v redu, če bi ljudi z nepopravljivo nizkotnimi mislimi kratko in malo iztrebili.« je odgovoril Bux. Major je molčal — ne zato, ker se ni strinjal s klovnom, temveč ker mu ni znal pravega odgovorili. To prenapeto naziranje ga je le preveč osupilo, »Zdaj nama pa morate kaj pripovedovati!« je zdajci brez zadržkov udarilo iz Fede. »Prosim, prosim!« . »Prav rad. Toda reči mi morate, kaj naj pripovedujem!« »Vse, vse!« Bux se je zvonko zasmejal. Bilo je prvikrat, da ga je Feda slišala resnično smejati se, da ie videla njegov smeh. In njegov obraz, ki sp ii je zdel sprva samo zanimiv in pameten, se ji je zazdel zdajci tako simnat.fppn in (''eden... da bi se kar ■'alinbila vanj! »Torej bi rn^i slišali mojo živ-Henisko povest?« jY'e ne z^htpvom nreveS...« »O. ne. nikakor ne. To znam že na pamet. In kar je bilo več sto poročevalcem všeč, bo tudi moji bolnici prav. Torej začnimo: »Henrik, Karl, Vilibald Buchsbaum, osem in dvajset let star, rojen v nekem...« »Stojte, stojte! Nikar tako! Za božjo voljo, kako ste prozaični! In vendar živite v tako romantični okolici!« »Nu, že spet!« je smeje se vzkliknil Bux. »Stara zmota! Romantično je samo visoko spoštovano občinstvo. Mi cirkuški ljudje smo najstvarnejši, najtreznejši ljudje na svetu. Če vam pa moje stvarno poročilo ni všeč, me morate izpraševati. Skušal bom potlej kolikor piogoče romantično odgovarjati.« »Res? Ali lahko vprašam?« »Pokorno vam bom odgovarjal kakor kakšnemu...« Bux se je sekundo obotavljal in je potlej^ z grenkim nasmeškom povzel: »...kakor kakšnemu predsedniku kriminalnega sodišča. Prosim, zaslišujte me!« »Imenitno, imenitno!« je vzkliknila Feda. »Zasliševanje se začenja: Obtoženec, kje ste se rodili?« »Tak Feda! Prosim, kako se pa vedeš?« je major pograjal hčerino prešernost. »Kar pustite, gospod major — vajen sem tega.« Spet je obkrožil ozke klovnove ustnice porogljiv nasmeh. Obrnivši se k dekletu, je povzel: »Rodil sem se v rešilnem čolnu št. 5 parnika ,Corune‘ pod sedem in dvajseto stopinjo severne širine in-...« »Ne! Zdaj se norčujete izmene!« ^Res ne. Moji starši so bili na potu iz Lizbone v Le Havre; ladja se je potopila — in tako sem v rešilnem čolnu zagledal luč tega prekrasnega sveta.« »In to po vašem ni romantično?« »Za mojo mater — mislim — ni bilo prav nič romantično.« »Kaj vas je neki kot zdravnika pičilo, da ste šli k cirkusu?« je poizvedovala Feda dalje. »Narobe ste začeli spraševati, gospodična predsednica. Morali bi me vprašati, kako sem kot cirkuški človek zašel med medicince! — Cirkuškega pokolenja sem. Družina Buchsbaumov je med najsterejši-mi cirkuškimi dinastijami, in nič Haš fta^eadni tatncm »Artist Bux«, ki smo ga dne 4. marca začeli objavljati v »Družinskem tedniku«, je med vsemi našimi eitatelji zbudil splošno pozornost — prav tako •zaradi nevsakdanje vsebine kakor zaradi razpisanih nagrad. Samo Sa ne zakašljam! Kašelj prepreči »0 Neka italijanska močnata jed. ARTIST BUX" je roman iz resničnega življenja artistov velikega cirkusa Krena. Pisatelj Hans Possendorf nas seznanja v tem romanu z življenjem v ogromnem cirkusu in s skrivnostnimi dogodki, ki so vanje zapleteni glavni junaki tega velikega cirkuškega Tomana. Se danes začnite brati ta roman, kajti VSAK či-tatelj in naročnik, VSAK kupce iz trafike lahko sodeluje pri našem nagradnem razpisu. 12 denarnih nagrad v znesku din !l.5®0‘— in 10 nagrad v obliki brezplačne naročnine bomo razdelili med tiste cenj. čitatelje, ki bodo čez nekaj tednov najbliže pogodili naša vprašanja. Opozarjamo vsakega iitatelja, naj ne izpusti nobene številke »Družinskega tednika«, temveč naj pazljivo prebere vsako nadaljevanje romana »Artist Bux«; hrani naj vse številke doma, ker bo moral večkrat pogledati razplet dogodkov tudi nazaj; saj se človeku pri prvem branju zdi marsikaj nevaino, a utegne biti vendar ključ za prav'Ien odgovor na naša bodoča vprašanja. Začetek romana in podrobni razpis nagrad berite v 9. štev. »Družinskega tednika« z dne 4. marca 1937. UKEDNIŠTVO manj nisem ponosen na to, kakor kakšen Habsburžan ali Hohenzoller na svoj rod, čeprav naš rodovnik morda ni tako star.« »Imenitno!« je zavrisnila Feda. »Kako star pa je vaš rodovnik?« »Prva listina o moji družini nosi letnico 163B; takrat za tridesetletne vojne — so bili moji predniki že kot plesalci na vrvi znani po taboriščih velikih armad. Prvi cirkuški ravnatelj iz našega rodu je bil moj praded — to se pravi: imel je tako imenovano ,areno', majceno potujočo skupino, ki je nastopala pod milim nebom; vodila je pa s seboj znamenitost, za tedanje čase nezaslišano redkost, slona Bramo — prav tistega Bramo, ki je vam roko iz sklepa vrgel.« »Bežite!« Feda je od začudenja pozabila usta zapreti. »Potlej bi moral biti ta slon... počakajte... najmanj...« »Nikar ne računajte: Brama je star že več ko sto let; menda sto in tri. Zdaj menda ne boste več tako hudi nanj. Takšnemu staremu gospodu je treba marsikaj spregledati. Sicer pa nikomur ne stori nič žalega, nikomur, ki njemu in meni nič ne stori — ne njegovemu staremu indijskemu s tre za ju Dakji. Tega bržčas še’niste videli, tega starca Dakjo, mislim. Že osem in štirideset let streže Brami, in bil je že pri mojem pradedu v službi.« »No, no!« je vzkliknil major, ki mu stvar ni šla prav v račun. »Dobro poznam zgodovino svoje družine, gospod major! Potrpite malo!« Bux je vzel svinčnik in čečkal nekaj po zapestnici; potlej je dejal: »Dakje je s šest in dvajsetimi leti prišel k nam; moj praded je štel takrat devet in petdeset let, Brama pa pet in petdeset. Prihodnje leto bo slavil Dakje torej svoj pet in sedemdeseti rojstni dan, čez dve leti bosta pa Dakje in Brama praznovala petdesetletnico prijateljskega sožitja... Med nami slavimo tako.le reč najmanj ko kakšno zlato poroko.« »Ljubi Bog!« je zdajci vsa potrta dejala Feda. »Sele zdaj razumem, kaj sem zakrivila, ko sem tako nespoštljivo ravnala s starim Bra-mom. — Prav gotovo ste bili zelo hudi name?« Buxu še na um ni prišlo, da bi se temu vprašanju s kakšno ljubeznivostjo izognil. Prav resno je dejal: »Da, prav hud sem bil, in če bi ne bili imeli tolikšnih bolečin, bi vam bil že takrat povedal svoje mnenje v obraz. Ta stara zvesta žival mi je tako draga kakor kakšen star ljubezniv človek. Brama je zelo pameten in od sile tenkočuten; čudovito bitje skratka. Ali se vam sploh sanja, kolikšen čut dolžnosti tiči v takile živali? Prav staremu Bramu se imajo moji predniki večidel zahvaliti za svoje uspehe; Brama je bil moji družini temelj slave, Brama je pripomogel mojim staršem do premoženja. Današnji dan kajpak niso več premožni. V bistvu sem pa tudi jaz Brami hvalo dolžan za vse. kar sem in česar sem se naučil. Brez njega bi bil morda danes kakšen neznaten plesalec na vrvi ali sam Bog si ga vedi kaj.« »Oprostite mi,« je mehko prosila Feda. »Nikoli več ne bom kaj takšnega storila. Doslej nisem še nikoli razmišljala o živalih in o njihovem... kako naj le rečem... o njihovem duSevnem življenju pač menda ne morem...« »Pač, pač; le brez skrbi govorite o živalski duši. Vredna je, da o njej govorimo — in pišemo.« Fedina zamišljenost ni trajala dolgo. Kmalu je spet začela spraševati. in po malem jc zvedela tole: Ded Vilibalda Buchsbauma je imel že prav čeden potujoči cirkus Njegov oče je podjetje zmerom in zmerom spopolnjeval in je z leti postal bogat mož. Vili sam je bil pa že od otroških nog artist. Učil se je tako rekoč vsega; bil je jezdec, akrobat, telovadec, dreser. Do svojega šestnajstega leta je vsak ve- benbon! PROIZVOD: UNION, ZAGREB čer nastopal v cirkusu. Tedaj je zmagala materina volja, čeprav je bila sama potomka stare cirkuške družine, je vendar hotela spraviti svojega sina v meščanski poklic. Zato je na vse kriplje silila, da bi Vili študiral. Domači učitelj, ki je zmerom potoval z družino, mu je dal prav dobro gimnazijsko izobrazbo. Potlej je hodil Vili še leto dni v nekakšen tečaj, opravil je zrelostno skušnjo in začel študirati medicino, čeprav bi bil mnogo rajši postal živinozdravnik. Končal je šele tri semestre, ko je izbruhnila svetovna vojna. Nekaj mesecev prej je gospod Buchsbaum starejši razpustil cirkus in se naselil kot premožen zasebnik v svojem rojstnem mestu Nordlingnu. Od novembra 1914 do aprila 1916 se je boril Vilibald na raznih frontah. S hudo rano je ležal potlej dolgo v bolnišnici, dokler ga niso naposled spoznali za nesposobnega in se je spet zatekel k študiju; obenem se je posvetil tudi. živinozdravništvu. Od maja 1919 je bil dve let’ za praktičnega zdravnika v Nordlingnu. Potlej je inflacija požrla njegovim staršem premoženje — In Vilibald je odšel spet k cirkusu, da bi se njegovim staršem ne bilo treba odreči udobju, ki so ga bili vajeni Spet je vzel Bramo k sebi, ki ga niso bili prodali, temveč so ga samo s starim strežajem vred posodili nekemu cirkusu. Kupil si je še nove živali, in je naposled sestavil svojo veliko dresurno točko. Že čez leto dni je postal velika cirkuška znamenitost. Tudi pri cirkusu Krenu je ,delal' nekaj mesecev; naposled je odšel s svojimi živalmi na Holandsko. Dansko, Švedsko in v Ameriko, kjer je zaslužil mnogo denarja. Nazaj v Evropo ga je prignalo zgolj hrepenenje po starših še ure in ure bi bila Feda Pra-stelnyjeva spraševala. Toda Buh je pogledal na uro in dejal: »Čas je, da grem. Danes imarao popoldansko predstavo.« Tedaj Feda ni mogla več premagati vprašanje, ki jo je že dolgo ščemelo na jeziku. V očetovo grozo je nenadejano udarilo iz nje: »Poročeni pa niste, gospod doktor?« »Ne, moja družina je že tako dovolj velika,« je z nasmehom dejal Bux. In ta odgovor je Fedo do dobrega potolažil; zakaj — tega menda sama ni vedela. Da bi bilo j Fedi Prastelnyjevi nemara šinilo v glavo, da postane žena cirkuškega klovna... sam Bog se usmili!! Ko se je Bux vrnil v cirkus in vprašal v pisarniškem vozu po pošti, ga je prosil ravnatelj Kreno. naj pride v njegovo zasebno pisarno. »Poslušajte, Bux. Malo prej mi je prišla govorica na uho, ki še je baje — tako mi pravi tajnica — raznesla že po vsem cirkusu. Dognal sčm, tla je stvar skuhal Jack Ben-son.« Ravnatelj si je oddahnil in potlej na lepem vprašal: »Ali poznate Bensona morda že od prej?-: »Ne, tukajle sem ga prvič v življenju srečal,« je odgovoril Bux. »Ne razumem, kaj mislite, gospod ravnatelj.« »No, pa poslušajte, Bux. Poklical sem Bensona k sebi in mu izprašal vest. Priznal je, da je raztrobil go- Hranilne knjižice »seb kupite *li prodiifte najbolje potom mojo pisarne Posojila, vetaita na Stednjo tu vefcletuo mesečno od plačevanje, dobijo kradita imožne osfcbe RUDOLF ZORE, LJUBLJANA. GteriaUšMS štev 12/9 Phmcni odgovor 3 eta, ki že zdavnaj ni več pela in se nikoli ni več nasmehnila. »Kakšna pisma so to?« je spet ponovil s spremenjenim glasom. Ali je mar ljubosumen? Ali trpi? Dolge sekunde je občutila Magda tolikšno radost in tolikšno presenečenje, da je vsa izgubljena strmela vanj, in ni mogla črhniti niti besedice. Dotlej je pobesila pogled in se zbegano zazrla v pisma. V pisma, ki so bila dokaz Medine iznevere .. V pisma, ki bi uničila v njegovem srcu njeno sliko, ki bi utegnila naposled vendarle Magdi pripomoči do Rolfove ljubezni. Konec bi bilo njenih bolečin ljubosumnosti, mir bi zavladal po dveh letih neznosnega sožitja. Ničesar bi si pač ne mogla bolj hrepeneče želeti, kakor da bi Rolt prebral ta pisma; zakaj jo je zdaj nenadejano obšel strah, občutek krivde, želja, da bi zbežala, da bi skrila ta pisma, da bi jih nihče ne našel, nihče ne bral...? Magda je počasi vstala in pritisnila j pisma nase, kakor da bi jih hotela bra- j niti. In tedaj je z grozo razumela, dal je njena sveta dolžnost, da ščiti ta j pisma pred Rolfom in pred vsemi, ta j pisma, ki niso bila ne njena ne Rol-fova, temveč lastnina mrtve Hede. Da, Meda je bila mrtva... Začudeno je mislila na to, kakor da bi se bila ! sele zdaj tega zavedela. Do današnjega dne jo je videla v svoji ljubosumnosti j zmerom le živo, mogočno. Zmagoslav-! no... šele zdaj jo je zagledala pred seboj mrtvo, slabotno, brez zaslombe, čez njene laži, čez njeno iznevero je bila vsemogočna smrt razprostrla svoje peroti, in zdaj je ukazovala spoštovanje in molk. Če mu dam ta pisma, je razmišljala , Magda,si kupim za njihovo ceno morda mir, morda srečo, toda nikoli bi ne mogla več z vzravnano glavo hoditi po svetu. Spet ji je nova bolečina stisnita srce, grenkejša in ohupnejša od vseh, ki so jo bile mučile ti dve leti. »Da, ljubezenska pisma so...« je dejal po dolgem molku Rolf. »Magda, ti, ki sem zate zmerom mislil, da si boljša od mene... Premuogokrat me je pekla vest. da še zmerom mislim na Hedo in zdelo se mi je, da ti delam veliko krivico... Ti pa, ti...« In medtem ko je Rolf govoril in govoril z grenkim hripavim glasom, je Magda s strahom in z obupom izpre-videta, da bo za zmerom izgubila njegovo ljubezen, če mu ne izroči pisem. Zakaj ljubiti je ne bo mogel, ako bo dvomil v njeno zvestobo. In kljub temu je čedalje krčeviteje stiskala roke na prsi. da bi ubranila pisma liste žene, ki jo je prej tolikanj sovražila. Skrivala jiti je samo zato, da bi rešila čast in pokopala preteklost Svoje prednice. In čuden, skrivnosten čut solidarnosti s pokojnico ji je navdal dušo. »Pisma mi dajk je hripavo zavpil Rolf. Magda seje samo še hip obotavljala; v njej sta se borili dve sovražni sili, žeja po ljubezni, po veselju — in nežni Medin glas, glas mrtve tekmice. Potlej, ko je Rolf že iztegnil roko, da bi ji pisma iztrgal, se je obrnila in jiili zagnala v ogenj, plapolajoč v kaminu. 'Z naslado je gledala, kako se je papir krivenčil, kako je počrnel in postal žareče rdeč, dokler ni naposled razpadel v pepel, uničujoč njeno srečo in ljubezen. Ždelo se ji je, kakor da se vse divje vrti okrog lije — in prvikrat v svojem življenju je omedlela. Ko se je spet zavedela, je klečal Itolf poleg nje, bled in zbegan, obsipajoč njene roke z vročimi poljubi. Nekaj pisem ji je bilo namreč padlo na tla — in ta so ušla uničujočim plamenom. Rolf jih je bit prebral — in je vse razumel... * Radio Ljubljana od 18. — 24. marca 193/ Cene naših malih oglasov so zmerne in času primerne! KOLESA skoraj nova, prvovrstnih znamk, poceni naprodaj prt „PROMET“ nasproti križanske cerkve KNJIŽNA ZALOZBA Izda v svojem letoSnjem programu 1937/38 Sest obSirnih del v prevodih naSih najboljših Erevuialcev: Otona Župančiča, Vladimirja evstika in drugih, izbranih iz svetovne literature, trajne umetniSke vrednosti. Vaaka knjiga v lepi opremi bo obsegala 300—4(X) in tudi več strani. Plačljivo v dvanajstih mesečnih obrokih, v potusnje vezane knjige din 33 — mesečno, v celo platno vezane knjige din 25'— mesečno. Vsak naročnik, ki se naroči na naš letošnji program, dobi kot nagrado še eno v celo platno vezano knjižico. Izdano pri naši založbi izven rednih programov. Več v prospektu. Zahtevajte prospekt — katerega Vam pošljemo brezplačno! ZALOŽBA HRAN, LJUBLJANA, FLORJANSKA ULICA 14 ČETRTEK, 18. MARCA 12.00: Harmonika in citre (plošče) ■ 12.45: Vreme, |>oročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Operna glasba (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■18.00: Koncertne suite (Radijski orkester) ■ 18.40: Slo-veuščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestita ■ 19.30: Nae. ura: Športniki in vaje na orodju (S. Tončič) ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: -Koncert Slovenskega vokalnega kvin-.teta ■ 20.45: Alford: Glasbena suita, (gledal, ork.. plošče) ■ 21.00: Bojan Adamič in njegov jazz orkester ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Zvoki v oddih (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. PETEK. 19. MARCA 9.00: Čas, poročila, spored ■ 9.15: Za dobro voljo! (plošče) ■ 9.45: Verski govor: Dva razbojnika (g. Fr. S. Finžgar) ■ 10.00: Prenos iz ljubljanske stolnice ■ 11.10: Franz Kroger jgra na ksilofon (plošče) ■ 11.30: Otroška ura (gdč. Manca Romanova) ■ 12.00: Koncert vsem Jožefom in Jožicam (Radijski ork.) ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče po zarjah ■ (oddaja prekinjena od 14.—16. ure) ■ 1(100: Izve n šolska izobrazba žene (gdč. Iva Pregelj) ■ 16.20: Veseli zvoki. (Radijski orkester) ■ 17.40: O pravični in družinski plači (g. Rudolf Smersu) ■ 18.00: Anton Leskovec: Jurij Plevnar — drama. Izvajajo člani rad. igralske družine ■ 19.00: Oas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Vuk Karadžič in Slovenci (dr. Maks Robič), Ljubljana ■ 19.50: Zanimivosti ■ 20.00: Spevoigra — izvaja pevsko društvo »Grafika« ■ 20.45: Godbe na pihala igrajo koračnice (plošče) ■ 21.10: Mandoii-nistični trio (gg. Antunovič, Haršlag, Priboršek) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.30: Angleške plošče ■ Konec ob 23. uri. SOBOTA, 20. MARCA 12.00: Plošče zavrtimo, v venček povežimo in ob lahko glasbi vsi se veselimo! ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13-00: čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 14.00: Vreme ■ 18.00: Za delopust! (igra Radijski orkester) ■ 18.40: Pogovori s poslušalci ■ 19.00: Čas, vreme poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Knez Mihajlo Obrenuvič in Bolgari (prof. Ferdo Ši-šič) Zagreb ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) ■ 20.20: Vombergar Jože: Izlet na kmete — vesela zvočna igra (intermezzo k ciklusu Vesele,in žalostne iz življenja Jaka Smodlaka) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Za vesel konec (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. NEDELJA, 21. MARCA 8.00: Vesel pomladni pozdrav (plošče) ■ 8.30: Telovadba: a) za dame, b) za gospode (g. prof. M. Dobovšek) ■ 9.00: Cas, poročila, spoied ■ 9.15: Prenos postnih pesmi iz zavodov sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljano ■ 9.45: Verski govor: Smrt in sodba (g. Fr. S Finžgar) ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice ■ 11.15: Iz daljnih dežel (plošče) ■ 11.30: Otroška ura: Jurček in Jerica na potovanju (zvočna slika) ■ 12.00: Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Koncert komornega tria (gg. Fr. Vlachy — klarinet L, J. ■ fagot ■ 16.00: Pregled jugoslovun- I skega zavarovalstva (g. Ivan Martelanc) ■ 16.20: Našim deželanom (Radijski orkester) ■ 17 00: Kmet. ura Pomnoževanje rastlin s podtaknjena (g. Šlrekelj Josip) ■ 17.20: Našim deželanom (Radijski orkester) ■ 18.00: Koncert kvarteta rogov (gg. Hafner, Dolinar, Ušak, Moravec) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nae. ura: Muzej kneza Pavla dr. Milan Kašalin) ■ 19.50: Slovenska i ura: a) Koroške narodne na ploščah, b) Iz narodnega življenja Rožanov (g. dr. Josip Sašelj) ■20.30: Koncert malih harmonikarjev pod vodstvom g. prof. Pavla Rančigaja ■ 21.15: Orkester mandolin (plošče) ■21.30: Operna glasba (Radijski orkester) ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Operna glasba (Radijski orkester) ■ Konec ob 23 uri. PONEDELJEK, 22. MARCA 12.00: Baletna glasba (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Pisan drobiž (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Zdravniška ura: Higijena bivališča (g. dr. Anton Brecelj) ■ 18.20. Stare češke narodne pesmi (plošče) ■ 18.30: Slovenska narodna pesem (g. Fr. Marolt) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 1930: Nac. ura: Filozofija Božidarja Kneževičaob obletnici njegovega rojstva (dr. Ksenija Atauasijevič) ■ 19.50: Zanimivosti ■ 2000: Cerkvene pesmi Gregorja Riharja, izvaja zbor sv. Cirila in Metoda (prenos iz cerkve sv. Cirila in Metoda) ■ 21.15: I. ura moderne francoske klavirske glasbe. Predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Pesmice za kratek čas (Ježek in Jožek) ■ Konec ob 23. uri. TOREK, 23. MARCA 11.00: Šolska ura: Na Holandskem v deželi vrtov in mlinov na veter — vtisi s potovanja (ga. Milena Vrčon) ■ 12.00: Cvetke in pomlad (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Glasbene suite (plošče) ■ 14.00: Vreme, borza ■ 18.00: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.40: Preporod grške omike po Arabcih (g. Fr. Terseglav) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Umetna obrt v Jugoslaviji (V. Tkalčič) Zagreb ■ 19.50: Zabavni zvočni tednik ■ 20.00: IV. skladateljska ura: dr, Gojmir Krek. Sodelujejo: ga. Pavla Lovšetova, g. prof. M. Lipovšek, zbor »Sloge« in predavatelj g. dr. A. Dolinar ■ 21.15: Narodne pesmi (plošče) ■ 21.30: Koncert Radijskega orkestra ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Pesmi iz severa in juga (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. SREDA, 24. MARCA 12.00: Odlomki VVagnerjevih oper (plošče) ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila. ■ 13,15: Griegova ura (Radijski orkester) ■ 14.00: Vreme, borza ■ i8.00: Mladinska ura: Velikonočni običaji v Dalmaciji (g. prof. Micko Avsenak) ■ 18.20: Kako si napravim terarij, II. del (g. Miroslav Zor) ■ 18.40: Koncentracija gospodarstva (g. Milan Valant) ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Prosvetno delo An-drije Jovanoviča (Gavra Miloševič) ■ 19.50: Šahovski kotiček ■ 20.00: Rezervirano za prenos ■ 21 30: Operni zvoki (Radijski orkester) ■ 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Operni zvoki (Radijski orkester) ■ Konec ob 23. uri. Poravnajte naročnino! POZOR GOSPODINJE I Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja oesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus K stalni odjem .' Trta, vse amerlkanske korenike, vele-t ranica Prvi lugoslavcnskl loznjaci — Daru var. Zahtevafte cenike. NOVOSTI lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno Presker Sv. Petra cesta štev. 14 Vinogradniki in sadiereici Tako izgloda jagoda Rnjfinejlega, najleplega In najluktut-nejlega grozdja na svatu, popolnoma novega in neznanega v Jugoslaviji, prinešenega iz Italije. Ponujam najflnejšo in najnovojšo breskev ..laponska listna" in „1. H, Hale" in še trideset drugih vrst. kakor tudi kalifornijska jabolka, slivo in drugo Badje. Zahtevajte ceniki Metod Bardič, Irig (Srem) Pooblaščena trsnica in sadna drevesnica Jlisthica ucecUUUf/a J. ž. v T. Za ponudbo najlepša hvala. Ža» smo za zdaj s takšnim gradit 0111 kar preobloženi. Morda v priložnosti, če pridete v Ljubljano, se neobvezno zglasite v našem uredništvu in prinesite s seboj kakšen prevod. K. S. \ aš prispevek za »Zrcalo naših dni« ima prav veliko napako: anonimen je namreč! Takšnih člankov za zdaj še ne sprejemamo. 11 a zen tega je razvlečen, bil bi pa lahko zanimivejši. Poskusite kaj drugega, kratki in jedrnati bodite pa po vsaki ceni! Albino. S takim pojmovanjem se naše uredništvo ne more strinjati. Človek, ki je brez dela, pa se mu ponuja zaslužek, Ra mora vsaj začasno sprejeti. Zagovarjanje naziranja, da je prav in v redu, ako brezposelni odklanja slabo plačano delo in rajši še dalje prosjači in postopa brez dela okrog, bi bilo prav nemoralno! France. Marsikaj lahko človek napiše, marsičesa pa ne sme — vsaj natisniti ne. Med stvari, ki za tisk niso dopustne, sodi tudi vaš prispevek za »Zrcalo naših dni«. Ali se lahko večkrat oglase s prispevki za naše »Zrcalo«, nas vprašuje več čitateljev. Uredništvo nima prav nič proti temu, da se vsakdo oglasi, kolikorkrat le hoče — pogoj je le, da ima res kaj tehtnega in zanimivega povedati, da so poročila resnična in podpisana s celim imenom. E. S. čikago. Zelo nas veseli, da ste z našim listom tako zadovoljni, nič manj nas pa ne radosti, ko beremo, da ste spet dobili službo. Sprejmite prisrčne pozdrave iz domovine! Vojvoda Windsorski, bivši angleški kralj, je še vedno v Avstriji, in sicer v Rothschildovem gradiču Ensensfeldu blizu Dunaja. Toliko n* vprašanje nekega našega čitatclja. Za prisrčne pozdrave prav lepa hvala! Svetovni popotnik. Niste samo vi. ki se živo zanimate za potovanje okoli sveta. Mnogo nas je. samo dovolj denarja ne premoremo za takšno rajžo. Kar se listin tiče. morate imeti potni list in vizume tistih držav, ki nameravate. skoznje potovati, (»lavno je kajpak nabit mošnjiček! Povem vam še to, da boste morali na vsakem konzulatu povedati, zakaj potujete v tujino. Preživljanje s prodajo razglednic, slik itd. je zelo kočljivo, ker ni nikjer dovoljeno. Ponekod se ob to ne obregujejo, večidel pa oblastva niso tako obzirna. MALI OGLASI Male oglase socialnega značaja računamo po 25 par za besedo, trgovske in podobne pa po 50 par za besedo. Preklioi in trgovsko-obrt-niški oglasi, ki nimajo prodajnega značaja, stanejo po 1 Din za besedo. - Za vsak mali oglas |e treba še posebej plačati davek v znesku 1*50 Din. Kdor zeli odgovor, dostavo po pošti ali če ima oglas šifro, mora doplačati še S Din. — Mali oglasi se plačajo vedno vnaprej, in sicer po poštni nakaznici, po poštni položnici na ček. račun »Družinski tednika uprava, Ljubljana 15.393, ali pa v znamkah obenem z naročilom. Ppedam Vsaka beseda 26 ali so par. Davek 160 Om. Za šifro ali dajanje naslovov t Din. Najmanj 10 besed. RAZVESELITE SVOJO ŽENO in ji nnročite ženski list »Žena in dom«. Četrtletna naročnina za 12 Številk in 10 prilog za kroje in ročna dela Je 18’— Din. — Pišite upravi Ljubljana, Dalmatinova uliea 8/T, da Vam pošlje eno Številko brezplačno na ogled. KAKO PREPREČITE ZANOSITEV Vam pove knjižica dr. Karla Petriča »Regulacija rojstev«. Dobe Jo samo poročene žene za 31)*— Din. Naroči se pri Upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8/T »Žene in doma*. Naročnice jo dobo zfi polpvičnq ceno. ALI OTROKA RES ŠTORKLJA PRINESE? ja naslov knjigi, ki jo inora brati vsaka mati, stane 30*— Din. Naroda se pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8/T. Naročnice »Žene in doina« jo dobe ca polovično ceno. LEP DOBIČEK prinaša vrt, če c njim pravilno gospodarite. Knjiga »Vrt in moje rože« Vam da prave nasvete. Stane 30*— Din. Naročnice »Žene in douia» jo dobe za polovično ceno. Naročite Jo pri Upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8/T. VARUJTE SE SPOL NI H~B OLEZ NI. Knjiga, ki jo je spisal zdravnik-specialist dr. Joža Jakša, Vam razloži in a slikami nazorno pokaže o vseh posledicah spolne bolezni. Stane 30*— Din. Naročnice »Žene in doma« Jo dobe za 15*— Din. Naroča se pri upravi »žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova 8/T. Dopfsevanjc Vsaka beseda 26 par. Oavek rso Oin. Za litre ah dajanje naslovov S Oin. Najmanj 10 besed. SAMOSTOJEN OBRTNIK se želi poročiti i gospodično ali tdovo, staro od 20 do 30 let. Prednost imajo samo debele. Itesne ponudbe h sliko na upravo »Družinskega tednika« pod šifro: »Samostojen« 4103. MLAD GOSPOD čedne zunanjosti, star 25 let, želi znanja z gospodično 18 do 25 let. Prednost imajo sobarice In kuharice. Ponudbe • sliko na upravo »Družinskega tednika« pod Šifro: »Osamljen 1501«. INTELIGENTNA GOSPODIČNA, vsestransko Izobražena, čedne zunanjosti, mlada In živahna, želi spoznati v svrho ženitve primernega gospoda, najrajši vdovca z majhno puuČ* ko. Ponudbe pod Šifro: »Mamica«. MLADENIČ želi spoznati mlado, simpatično gospodično iz boljše družine, staro 17—19 let. Pogoj dobra vzgoja, značaj In lepota. Neanonimne dopise Je poslati na upravo lista pod »Blondinka«. KATERA FES GOSPA ALI G08POOIČNA, ako mogoče z lastnim stanovanjem, bi se hotela spoznati t dobro situiranim gospodom srednjih let? Dopise na uprftvo lista pod »Situacija«. GOSPOD, SIMPATIČNE ZUNANJOSTI, J66« ravno tako »impatično gospodično radi pomladanskih sprehodov In prijateljstva. Pogoj vsaj mala matura. Dopise nasloviti na upravo tega lista pod »Samo seriozna dekleta«. cinformacije Vsaka beseda i Din. Oavek 1*50 Din. Za Utre ali dajanje naslovov I Din. Najmanl 10 besed. KOMPANJONA in obenem iskrenega prijatelja x nekaj kupita la rudi prevzemu kakega dobrega gostilničarskega podjetju išče 37lctna gospodična z gost. osebno pravico. Sposobni, trezni in prosti vsakih vezi, primerne starosti naj sc javijo na upravo »Družinskega tedniku« pod šifro: »Korajža velja«. I Hotel Mariborski dvor MARIBOR Na novo otvorjen 19. t. m. Sobe od 20 — 30 din. Centralna kurjava, tekoča voda J Izdaja za konsorclj »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhalek — vsi v Ljubljani.