V središču Ptuj • Nezakonito odloženo blato v Dramljah in Pivoli je ptujsko O Strani 6 in 7 V Štajerski Politika Slovenske gorice • Je naloga župana, da ljudi sili v cepljenje? O Stran 9 Ptuj, petek, 23. julija 2021 Letnik LXXIV • št. 56 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Eima aáb cada? pa 83 V ÊEH3ŒÛ! Can Yaman ^ Imel bo svoj parfum! \J Aktualno Ptuj • Dražba uspešna, kmalu tudi oskrbovana stanovanja? O Stran 2 Podravje Podlehnik • Podražitev cen vrtca za starše minimalna O Stran 4 Podravje Majšperk • Kako dolgo bo Sestrško jezero še lahko izletniška točka O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • Evropski kmetijski denar: velik šraj, pa malo kaj O Strani 6 in 7 Ptuj • Dvojna merila občine: enkrat v (drago) razlastitev, drugič ne Cesta nesmislov sredi mesta: malo je, malo je ni - in potem spet je ... Zaradi širitve naselja v Rabelčji vasi in številnih novogradenj je cesta, ki vodi do tja, popolnoma neprimerna. Gradi se sicer druga, ki pa ima svoj konec in začetek, vmes, na sredini - pa je ni. Razlog: neurejena lastniška razmerja. A zanimivo - kljub enormnemu zvišanrndnevnega prometa, ki ga je pričakovati | v kratkem - v tem primeru občina ne bo predlagala razlastitev. Haloze • S počitniškimi vozili in čolni med haloškimi bregovi 'Srnamm Ptujska bolnišnica • Je na kirurškem oddelku res marsikaj narobe? AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE Štajerski TEDNIK t EGA TEDNIKA! Obs.kleqitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! Simonov zaliv /f % Več v notranjosti časopisa. Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 23. julija 2021 Ptuj • Dve uspešni dražbi nepremičnin Kmalu oskrbovana stanovanja? 242.000 evrov je zaslužek ptujske občine od prodaje dveh nepremičnin: zemljišča na Potrčevi cesti (pri trgovini Mercator) in parcel, na katerih je postavljena športna dvorana Campus Sava. A še bolj kot finančni del je za občino pomembno dejstvo, kdo je nov lastnik nepremičnine na Potrčevi cesti. To je namreč izjemno pomemben korak na poti do tega, da se na Ptuju zgradijo prva oskrbovana stanovanja. Nov lastnik tega zemljišča bo - po plačilu celotne kupnine - Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Javna dražba za prodajo občinske parcele ob Potrčevi cesti z izklicno ceno 137.000 evrov (brez davka) je bila uspešna. V roku sta varščino vplačala dva dražitelja, najvišjo izklicno ceno - 156.000 evrov - pa je ponudil Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prav s tem se vodstvo občine že dalj časa dogovarja za gradnjo oskrbovanih stanovanj na tej lokaciji. Ta so predvidena tudi po občinskem podrobnem prostorskem načrtu za to območje. S tega vidika je bila torej ta opcija optimalna, saj je najhitrejša pot do zastavljenega cilja: gradnje prvih oskrbovanih stanovanj na Ptuju. Parcela, ki jo je občina prodala novemu lastniku, meri 1.900 m2, trenutno je to parkirišče ob trgovini Mercator na Potrčevi cesti. Na tem mestu je po prostorskih aktih možna gradnja stanovanjskega objekta s štirimi nadstropji, pod pogojem, da lahko investitor zagotovi ustrezno število parkirnih mest. Drugi dražitelj doslej občinske nepremičnine na Potrčevi je bilo podjetje Voh, d. o. o., ki je na Ptuju gradilo že ogromno objektov. Tokrat je bil Nepremičninski sklad za to parcelo na odlični lokaciji pripravljen plačati več. Prodali tudi zemljišče pod Campusom Čeprav je površina zemljišča na Žnidaričevem nabrežju, ki so ga prav tako prodajali minuli teden, večja od tiste na Potrčevi - znaša 2.460 m2 -je bila cena za to precej nižja. Dve parceli, pod dvorano Campus Sava in ob njej sta se prodajali skupaj, po izklicni ceni 86.100 evrov. Za toliko sta bili tudi prodani, in sicer gradbenemu podjetju Nanomont, d. o. o. Prav to je večinski del same dvorane kupilo na dražbi pred približno dvema letoma. S tem, ko so zdaj postali tudi lastniki zemljišča in ne le več imetniki stavbne pravice, bo zanje delovanje seveda lažje. Zapletov, kot smo jim bili priča v zadnjih letih, praktično vse od postavitve športne dvorane Campus, si verjetno ne želi nihče več. Dženana Kmetec Hoče • Saubermacher z novim logističnim centrom Napovedujejo 30 zaposlitev Podjetje Saubermacher Outsourcing, ena od Saubermacher-jevih družb, bo marca prihodnje leto prevzelo upravljanje skladišč različnih materialov in surovin ter proizvodno oskrbo Henklove tovarne v Mariboru. Kot so sporočili iz družbe, bo s tem v regiji ustvarjenih 30 novih delovnih mest. Posebej najeto skladišče bo stalo v novem logističnem centru v Hočah in bo merilo 10.000 kvadratnih metrov ter bo sprejelo približno 20.000 palet za potrebe Henkla. Kot je povedal izvršni direktor družbe Saubermacher Dienstleistungs Ralf Mitter-Mayr, s Henklom uspešno sodelujejo že zdaj, z novim dogovorom pa so sklenili sodelovanje na novem področju za naslednjih šest let. Za Saubermacher Outsourcing je širitev odnosov z omenjenim podjetjem pomemben korak na poti rasti podjetja na slovenskem trgu, zlasti v segmentu logističnih storitev, kjer bi radi svoj položaj v prihodnosti pozicionirali še širše. Novi logistični center v Hočah bo opremljen z najsodobnejšo logistično opremo. Celotna površina skladišča znaša 31.000 kvadratnih metrov, pri čemer je Saubermacher najel skoraj tretjino prostorov. Začetek gradnje napovedujejo za konec letošnjega poletja. sta Haloze • Na cestah proti Hrvaški ponovno nepopisna gneča S počitniškimi vozili in čolni med haloškimi bregovi Lani je epidemija koronavirusa bistveno posegla v turistično dejavnost in s tem zdesetkala promet proti hrvaški obali. Pretirane gneče na cestah proti mejnim prehodom ni bilo, a letos je ponovno vse po starem. Minuli konec tedna so se tuji turisti brezglavo „lovili" po haloških cesticah in iskali najoptimalnejšo pot proti Hrvaški. Seveda tisto, kjer bi lahko mejni prehod prečkali čim prej in s čim manj čakanja. Gneča tujih turistov, ki ohromijo promet po haloških že tako ozkih in redkih prometnicah, nekatere domačine spravlja ob živce. Ne samo, ker jim stoječi tranzit ovira dostope do domov in na poti do vsakdanjih opravkov, temveč tudi zato, ker za turisti ob cestah ostajajo odpadki. Medtem ko tranzitni turisti v stoječi koloni bivakirajo na cesti proti mejnemu prehodu, kaj pojedo in popijejo, previjajo otroke, odpadke brez slabe vesti pustijo kar v naravi: v obcestnih jarkih ali tudi na vrtovih in ob živih mejah domačinov. Prav tako ne izbirajo časa in prostora za opravljanje velike in male potrebe. Brez sramu in slabe vesti jo opravijo kjerkoli, tudi na katerem od dvorišč. Največ kritik na ta račun je slišati z leskovškega konca. Dejstvo je tudi, da turisti v tranzitu nimajo kje dostojno odložiti smeti in tudi ne opraviti svojih potreb, saj ob cesti ni ne dovolj košev za odpadke, kaj šele primernega počivališča z urejenimi sanitarijami in tekočo vodo. Situacija je tako popolnoma prepuščena naključju ali po domače: znajdi se, kot se znaš in zmoreš. Dve leti od protesta v Leskovcu, spremenilo se ni čisto nič Čeprav sta od mirnega protesta Leskovčanov zaradi nestrinjanja z zgoraj opisano situacijo minili dve leti, se ni čisto nič spremenilo. Pri nekdanji gostilni Vrček v Sovičah sta postavljena dva koša za odpadke in to je vse. Tako je bilo v 2019 in tako je danes. Tudi za izboljšanje prometne varnosti se ni nič uredilo, pločnikov v Dravinjskem Vrhu in Leskovcu še vedno ni. Denar za okoli pol kilometra pločnika v Leskovcu naj bi bil pri državni direkciji za infrastrukturo sicer rezerviran, vendar bo treba na izvedbo počakati. A promet ob koncu tedna je skozi občino Videm, po državni cesti od Tržca skozi Videm pri Ptuju in Leskovec, vse gostejši, posledično se slabša prometna varnost, razumljiva sta negodovanje in nezadovoljstvo krajanov, ki živijo ob tej prometnici. Turiste usmerjala tudi cirkulanska županja Druga zgodba prihaja iz občine Cirkulane, kjer bojda navigacija turiste vodi proti neobstoječima mejnima prehodoma Paradiž in Meje ali tako imenovani zeleni meji med Hrvaško in Slovenijo. Na teh mestih državne meje uradno ni moč prestopiti, izjema so imetniki maloobmejnih prepustnic. Namesto v Zavrč naj bi navigacija turiste vodila do Mej in Paradiža, verjetno zaradi najhitrejšega ali najkrajšega izračuna poti. Na cesti skozi Pristavo v občini Cir-kulane, ki vodi do Hrvaške (Paradiž), je bila minulo soboto prava veselica, saj so izgubljeni tuji turisti tavali sem in tja. „Res je bila nepopisna gneča in zmeda. Tujci so tavali, obračali, bili zmedeni, iskali so ceste in poti. S pripetimi počitniškimi prikolicami, čolni, avtodomi in osebnimi vozili so vozili sem in tja, bili so čisto izgubljeni. Res je bila zmeda," je povedala Bo CPP postavilo usmerjevalne table? Če je razlog za izgubljene tuje turiste v Cirkulanah res navigacija, kijih zavede in usmeri proti neobstoječim mejnim prehodom (kjer pa cesta med državama sicer dejansko poteka, a meje ni dopustno prestopiti), bi ob tovrstnih izrednih situacijah verjetno lahko za usmerjanje prometa poskrbel vzdrževalec državnih cest, to je Cestno podjetje Ptuj (CPP). Na glavni cesti v Dolanah (pri Borlu) bi postavili usmerjevalne table proti Zavrču, za odcep proti Cirkulanam pa tablo, da tam na Hrvaško ni moč priti. Če in kako bodo reševali situacijo, nam na DRSI in CPP do zaključka redakcije niso pojasnili. -< Foto: Jernej Golc Kako je z ukrepanjem policije Zanimalo nas je, ali bodo možje v modrem ob pričakovanih prometnih konicah zaradi turistične sezone in zgoščenega prometa proti Hrvaški morebiti kaj ukrepali in usmerjali vozila. Na Policijski upravi Maribor so pojasnili, da imajo izdelan načrt delovanja za čas turistične sezone, v skladu s katerim bodo urejali tudi promet. cirkulanska županja Antonija Žum-bar. Dodala je, da so jih domačini usmerjali nazaj proti Zavrču, tudi sama ni stala križem rok. Izgubljenim tujcem je pojasnjevala, kam naj gredo do mejnega prehoda, kontaktirala je policijo in jih prosila za ukrepanje, naj tujce pravočasno usmerijo na pot, kjer bodo lahko prečkali mejni prehod. „Čez teden ni težav, minuli konec tedna pa je res bila gneča," je poudarila Žumbarjeva. Je za zmedo kriva navigacija? Dejstvo je, da je bila minulo soboto za prestop meje s Hrvaško zares nepopisna gneča. Na avtocestnem mejnem prehodu Gruškovje je bilo treba v nepregledno dolgih kolonah čakati več ur. Povsem razumljivo je, da so tujci za prehod meje iskali alternativne poti in poskušali na Hrvaško vstopiti na manjših mejnih prehodih. Tako se je kolona vozil ustvarila še pred mejo v Leskovcu, v cirkulanskem delu Haloz pa so tujci mejni prehod iskali zaman. Res je v krajih Meje in Paradiž možno priti iz ene v drugo v državo, ker je tako speljana tudi cesta, vendar tam meje ni dovoljeno prečkati. Sklepamo lahko, da sta obe poti res vpisani v navigacijskih sistemih in tako tujce samo zme-deta. V krajih ob meji pa takšna situacija povzroča veliko prometne zmede, saj so ceste ozke, ponekod strme in precej vijugaste, z omejenim prostorom za srečevanje ali obračanje vozil. Ponekod v Halozah se stežka srečata dve osebni vozili, kaj šele vozila s pripetimi počitniškimi prikolicami in čolni ali pa avtodo-mi. Podobno nemogoča je marsikje situacija z obračanjem vozil. Mojca Zemljarič Po lanskem premoru so se na ceste vrnili turisti. Ob koncu tedna je na ozkih in vijugastih haloških cestah pričakovati veliko gneče, posledično tudi nezadovoljstva tam živečih krajanov. Foto: CG Foto: CG petek • 23. julija 2021 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Dvojna merila občine: enkrat v (drago) razlastitev, drugič ne Cesta nesmislov sredi mesta: malo je, malo je ni - in potem spet je... Zaradi širitve naselja v Rabelčji vasi in številnih novogradenj, tako večstanovanjskega objekta kot individualnih hiš, je cesta, ki vodi do tja, popolnoma neprimerna. Gradi se sicer druga, ki pa ima svoj konec in začetek, vmes, na sredini - pa je ni. Razlog: neurejena lastniška razmerja z lastnicama tega dela zemljišča. A zanimivo - kljub enormnemu zvišanju dnevnega prometa, ki gaje pričakovati v kratkem - v tem primeru občina ne bo predlagala razlastitev. Ptujsko naselje Rabelčja vas je iz dneva v dan gosteje poseljeno. V primeru, da bo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki skuša prodati svoje zemljišče na tem območju, uspešna, bo poseljenost še neprimerno gostejša. Dostopna cesta, ki vodi od Peršonove ceste do dela naselja in »vila« blokov, nikoli ni bila optimalno grajena. Stanje pa se je z leti le slabšalo in danes je katastrofalno. A druge poti do svojih domov stanovalci nimajo. Mnogi so se zato razveselili gradnje večstanovanjskega objekta, upajoč, da se bo sočasno s tem realiziral tudi plan za gradnjo nove povezovalne ceste, ki jo je politika obljubljala, vse odkar so bili tam zgrajeni eni najbolj elitnih ptujskih blokov. Ta cesta naj bi šla mimo Sparove trgovine. Del te ceste je bil zgrajen zato že pred leti, a je neuporaben, saj nada- ljevanje predstavlja travnik. Zdaj je situacija še bolj čudna: široka dvopasovnica je asfaltirana tudi mimo novega bloka proti Šparu, vmes je travnik in potem del dvop-asovnice pri trgovini. Cesta torej ima svoj zaključek in konec, vmes pa je kakšnih 200 metrov ni. Občina: »Razlastitev bi bila nesmiselna zaradi visokih stroškov ...« Na ptujski občini pravijo, da se omenjenega problema zavedajo in da ga že dalj časa skušajo rešiti, a neuspešno. Razlog so neurejena lastniška razmerja z lastniki zemljišč, kjer dela ceste ni: »V preteklosti je bila lastnicam potrebne nepremičnine za izgradnjo ceste posredovana ponudba za odkup po vrednosti 24,04 evra/m2, vendar dogovor do danes še ni bil O nujnosti razlastitev in nizki odkupni ponudbi občine Dejstvo je, daje cesta, kije danes ni (če ne štejemo obeh že narejenih krakov na začetku in koncu), morala biti že zgrajena. Je pa v prvi vrsti zanimiv odnos vodstva občine do nujne infrastrukture; medtem ko je v Novi vasi za naselje novih hiš (do katerih bi se sicer lahko dostopalo tudi po že obstoječi, a ozki cesti) bila razlastitev za novo cesto nujna zadeva, očitno ni tako v stanovanjsko najbolj poseljenem delu Ptuja, Rabelčji vasi, kjer bo samo z zapolnitvijo kapacitet novega bloka v trenutku na majhni lokaciji minimalno 80 avtomobilov dnevno več. To je zelo verjetno več, kot jih bo dnevno vozilo do novega naselja v Novi vasi pri Ptuju; pa pri tem niso všteti še vsi ostali vozniki, ki se dnevno drenjajo po ozkih cesticah do individualnih hiš in dveh vila blokov na istem območju. V tem primeru razlastitev ni nujna?! Druga precej »čudna« zadeva je ponujena odkupna cena za m2 parcele (kot je razvidno iz zemljiške knjige, sta lastnici približno hektar velikega zemljišča, na robu katerega naj bi tekla nova cesta, Jelka Arnuš Pelcl in Darinka Arnuš iz Peršonove ulice) na eni elitnejših lokacij Ptuja. Dejstvo je namreč, da gre v tem primeru za gradbeno in zazidljivo območje, Iger se cene kvadratnega metra parcel gibljejo krepko nad 70 evrov po kvadratnem metru. Težko je verjeti, da bi (katerikoli že lastnik) tovrstnega zemljišča pristal na ponudbo za borih 24 evrov po kvadratu, pa četudi bi šlo za majhen košček njegove parcele... Naselje »raste« iz dneva v dan, komunalna infrastruktura pa temu slabo sledi. dosežen. Posredovana cena je bila skladna s takrat pridobljenim ce-nilnim poročilom. Glede na aktivnosti, ki so bile izvedene na omenjenem projektu vse do danes, bo stranki ponovno posredovana ponudba, saj se pričakuje, da bi bili celotni stroški postopka razlastitve, kakor tudi upoštevaje časovni zamik pri navedenem projektu, višji od teh, ki bi nastali v primeru sporazumnega dogovora.« u. *4 \— IT-1- \ Foto: CG Cesta je narejena na obeh koncih, vmes pa je ni ... Občina: »24 evrov na kvadratni meter ni malo« Vendar pa, kot še pojasnjujejo na občini, višje odkupne cene lastnicama ne bodo ponudili: »Nova ponudba najverjetneje ne bo odstopala od vrednosti, ki je bila lastnicam ponujena v preteklosti, kakor tudi ne od vrednosti, po kateri so bili na navedenem območju že sklenjeni pravni posli za pridobitev preostalih nepremičnin. S trditvijo, da je znesek 24 evrov na kvadratni meter »malo«, se ne moremo strinjati, saj bo zaradi ureditve gospodarske javne infrastrukture na predmetnem območju kakovost bivanja, kakor tudi vrednost ostalih nepremičnin, višja.« Za razliko od ceste v Novi vasi, kjer so se odločili za sprožitev po- stopka razlastitve šest lastnikov zemljišč za potrebe gradnje ceste, tu občina očitno takšnega namena nima. Dejstvo je, da gre tu za neprimerno manjši kos zemljišča, ki ga potrebujejo za realizacijo planov. Terminski plan nedorečen ... Čeprav cesta trenutno zgleda smešno, se mnogi sprašujejo, kaj se torej tam gradi, če ni povezave med enim in drugim delom. »Z rebalansom proračuna 2021 smo zagotovili nadaljevanje izgradnje meteornega in tekalnega kanala. V končni fazi izgradnje pa je tudi izgradnja vročevoda,« pojasnjujejo na MO Ptuj. Prav občina je naročnik projektne dokumentacije za celotno cesto, ki so jo poimenovali cesta »C«. Ker jim ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za gradnjo celotne ceste, so projekt pač razdelili na tri faze. Kdaj bo torej zgrajena celotna cesta, ki bo tudi uporabna, je odvisno od dveh dejavnikov: prvi je, da zagotovijo sredstva za nadaljevanje gradnje, in drugi, da na odkup pristanejo lastniki dela majhnega, a pomembnega zemljišča. Dženana Kmetec Foto: Piso portal S posnetka je razvidno, da bi za ureditev celotnega kraka dvopasovnice od Špa-ra do stanovanjskega naselja Rabelčja vas (mimo novega bloka) občina morala odkupiti manjši del na skrajnem levem robu približno hektar velike parcele zasebnih lastnic. Foto: CG Ptuj • Investicija za 100.000 evrov Urejanje športnega parka Jezero Približno 100.000 tisoč evrov je ocenjena vrednost investicije, v sklopu katere bo novo podobo dobil Športni park Jezero. Sredstva za izvedbo je zagotovila ptujska občina, v sklopu te naložbe pa se bosta postavila tudi dva kontejnerska objekta, namenjena za preoblačenje športnikov in shranjevanje rekvizitov. Kar nekaj investicij v športno infrastrukturo na območju ptujske občine se je letos že zaključilo, še veliko jih je v načrtu, nekatere pa so še v teku. Med slednjimi je ureditev okolice in športnega igrišča Jezero. V sklopu te naložbe bodo očistili in uredili okolico parka, preplastili asfaltno površino, zamenjali športno opremo (2 koša in 2 gola), uredili dovozno pot, postavili urbano opremo (klopce in koše) ... Prav te dni pa se postavljata tudi dva premična kontejnerska objekta za namen slačilnice in prostora za shranjevanje športnih rekvizitov in opreme. »Namen investicije je vzpostavitev pogojev za izvajanje skupinskega športa kot tudi ulič- ne vadbe, prav tako pa dodatno obogatiti ponudbo za športnike in rekreativce ter zagotoviti pogoje za shranjevanje športnih rekvizitov in opreme,« so pojasnili na MO Ptuj. S tem skrbijo za zagotovitev potrebnih kapacitet za izvedbo programa športa ter sočasno povečujejo vadbene površine. Urejeni objekti in okolica bodo namenjeni tudi medgeneracij-skemu druženju. Županja Nuška Gajšek namreč poudarja, da pri vlaganjih v športno infrastrukturo ne gre le za sredstva, namenjena športnikom, pač pa širši lokalni skupnosti. Predviden zaključek del je september 2021. Dženana Kmetec «HsSSt "TT* "T * - Dela na tem območju naj bi končali do septembra letos. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 23. julija 2021 Ptuj • Grad še vedno brez hidranta Za požarno varnost ni odgovoren nihče Ptujski grad, kije v lasti države, z njim pa upravlja Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, tudi po več letih pregovarjanj, ali je za to dolžan poskrbeti lastnik ali lokalna skupnost, nima zagotovljene ustrezne požarne varnosti. Še vedno je namreč brez hidrantnega omrežja, s katerim bi omogočili nemoteno posredovanje gasilcev v primeru požara. Na problematiko že vrsto leto opozarjajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, nedavno pa je na to znova spomnil ptujski svetnik Matej Siebenreich. Na ptujski občini odgovarjajo, da so v začetku leta 2017 na podlagi dogovora z ministrstvom za kulturo za mnenje o tem, kdo je dolžan zagotoviti požarno varnost na gradu, povprašali računsko sodišče. Od tam so jim odgovorili, da se do tovrstne problematike dotlej še niso opredelili in občino za mnenje napotili na ministrstvo za okolje in na upravo za zaščito in reševanje. Uprava za zaščito: »Pristojen je lastnik« Vendar se tudi okoljsko ministrstvo do problematike ni želelo opredeliti, saj, kot so jim pojasnili, ni pristojno za reševanje konkretnih vprašanj, prav tako ni arbiter med občino in državo. Hkrati so pojasnili, da požarna varnost ni v njihovi pristojnosti. Kot edina pristojna institucija je na njihova vprašanja vsebinsko odgovorila uprava za zaščito in reševanje. Ne glede na razloge, ki so pripeljali do odločitve, da je za Ptujski grad treba zagotoviti ustrezne vodne vire za gašenje, so na upravi mnenja, da je za izvedbo odgovoren lastnik objekta. Lastnik: »Ni dokumenta o požarni ogroženosti« Kljub temu kaže, da zgodba še ni končana in hidranta vsaj še nekaj časa ne bo, saj na ministrstvu za kul- turo odgovarjajo, da iz dostopnih uradnih dokumentov ne izhaja, da bi obstajala požarna nevarnost za grad, prav tako pa ne obstaja odločba za ugotavljanje požarne varnosti pristojnega inšpekcijskega organa, ki bi govorila o tem, da ptujski grad ni požarno varen. Kot so še pojasnili na ministrstvu, mestna občina že nekaj let zahteva, da sofinancirajo gradnjo hidrantnega omrežja do gradu, a po leta 2018 pridobljenem mnenju državnega odvetništva ne gre za gradnjo hidranta zaradi zagotovitve požarne varnosti, saj gre pri gradu za obstoječ objekt s predpisanim dovoljenjem za uporabo. Glede vprašanja obnove vodovodnega sistema državno odvetništvo meni, da mora občinska javna služba zagotoviti zadostno oskrbo s pitno vodo za objekte na območju ptujske občine, torej tudi za Ptujski grad, so še dodali na ministrstvu za kulturo. Sta Podlehnik • Občina s proračunskim denarjem razbremenjuje starše Podražitev cen vrtca za starše minimalna Jeseni bi se cene za bivanje v podlehniškem vrtcu lahko zvišale od 30 do 100 evrov. To pa se ne bo zgodilo, saj bo občina Podlehnik dodatno subvencionirala ekonomsko ceno vrtca, zaradi česar se zneski na položnicah ne bodo bistveno povečali. Za vrtec bodo starši morali zagotoviti dodatna dva do največ tri evre. Vrtec Podlehnik je predvsem zaradi povišanja stroškov dela pripravil nove ekonomske cene, ki bodo veljavne od prvega septembra naprej. Na podlagi predloga vrtca so na občinski upravi pripravili več predlogov uskladitve ekonomske cene programov vrtca ter višine subvencij. Podlehniški svetniki in svetnice so potrdili predlog, po katerem bo občina pomagala staršem s subvencijo okrog 3.700 evrov mesečno. Starši bodo posledično plačevali samo okoli pol odstotka več kot v preteklem šolskem letu. Cene, ki trenutno veljajo, se tako zvišujejo le za okoli tri evre za prvo starostno obdobje in dva evra za drugo starostno obdobje. Kot je pojasnil župan Sebastian Toplak, so bili primorani v občinskem proračunu najti denar za subvencioniranje vrtca, saj bi bilo drugače povišanje za starše nesprejemljivo. Toplak je ob tem sicer poudaril, da Foto: Vrtec Podlehnik Zneski na položnicah za vrtec se bodo povečali za dva do največ tri evre. je bila leta 2019 ekonomska cena že okoli 610 evrov mesečno, kar je skoraj toliko kot letos. Razlog za to je bil predvsem v tem, da vsi oddelki niso bili polno zasedeni, kar pa se je v zadnjih treh letih spremenilo. V novem šolskem letu bo vrtec obiskovalo 65 otrok v štirih oddelkih. Občina Podlehnik je sicer do jeseni za oskrbnine namenila nekaj več kot 17.500 evrov mesečno, z dodatnimi 3.700 evri proračunske subvencije pa bo strošek občine narasel na 21.290 evrov mesečno, kar na letni ravni znese okoli 250.000 evrov. Več razlogov za zvišanje cen Razlog za povišanje ekonomske cene vrtca so - tako kot tudi drugod - višji plačni razredi strokovnih delavk in delavcev zaradi rednih napredovanj po lestvici plačnih razredov. V šolskem letu 2021/2022 pa je prvič dodano tudi novo delovno mesto vzdrževalec računalniške opreme, ki so ga morali sistemizirati vsi vrtci v državi. Poleg naštetega so z novimi aneksi, ki sta jih podpisala vlada in sindikat, odpravljeni varčevalni ukrepi, zvišan je letošnji znesek regresa, dnevnice, terenski dodatek, jubilejne nagrade in solidarnostna pomoč za člane sindikata. Estera Korošec Dornava • Dela na infrastrukturi Začetek obnove mostu v Lasigovcih Občina Dornava ta teden začenja obnovo mostu v Lasigovcih. Delo so zaupali podjetju Hermes GP, vrednost investicije je 105.000 evrov. Župan Janko Merc je povedal, da so pogodbo z izvajalcem podpisali 16. julija, dela bodo predvidoma končana do konca avgusta. 15. septembra bi po pridobljeni dokumentaciji most ponovno predali v uporabo. V času obnove bo cesta zaprta, urejen bo obvoz. Prav tako ima občina izbranega izvajalca za preplastitev dela lokalne ceste med Polenšakom in Savci, gre za odsek Dolnji breg v dolžini 644 metrov. 30. junija je župan Merc podpisal gradbeno pogodbo s Cestnim podjetjem Ptuj. Vrednost del je okoli 90.000 evrov, izvajala se bodo konec poletja, končali bi jih do 30. septembra. Dornavski župan je tudi zadovoljen, da so na objektu čistilne naprave na novo uredili fasado. Delo je opravil podjetnik Silvo Žni-darič (Maher MHS), medtem ko so bazene na čistilni napravi prebarvali delavci režijskega obrata. MZ Trnovska vas • Kolesarska steza končana pred rokom Prestavili celo vodovod Občina Trnovska vas bo s potmi za kolesarje povezana z dveh strani, in sicer po trasah Biš-Gočova in Trnovska vas-Drbetinci. Foto: SD Hkrati z državno kolesarko Biš-Gočova bodo v Bišu dobili tudi dve avtobusni postajališči. Gradnja prve, državne kolesarke se je začela že marca, rok za dokončanje del pa je v oktobru. Kot kaže, se bodo ta zaključila predčasno, saj potekajo s polno paro in brez večjih zapletov. Pot za pešce in kolesarje bo zaradi večje varnosti po vsej dolžini 1,2 kilometra ločena od vozišča na precej prometni regionalni cesti med Lenartom in Ptujem. Kot smo že poročali, bo večino denarja za gradnjo prispevala Direkcija za ceste, in sicer 478.000 evrov, občinski delež pa znaša nekaj manj kot 100.000 evrov. Z njimi bodo pokrili stroške priprave projektne dokumentacije in odkupov zemljišč za traso pa tudi prestavitve vodovoda. V Bišu bosta kmalu dokončani dve novi avtobusni postaji, trasa bo dobila javno razsvetljavo ter prenovljene elektro in telekomunikacijske vode. Po besedah trnovskega župana Alojza Benka jim je največ težav pri določanju trase povzročal vodovod, saj je bil v dolžini slabih 500 metrov speljan neposredno pod bodočo kolesarko. Skupaj s Komunalo Ptuj so pretehtali možnosti, kako zadevo rešiti, in se slednjič odločili za prestavitev vodovoda tik ob rob kolesarske poti, da je ob vzdrževanju in okvarah vodovoda ne bo treba rezati. Gradnja druge trase kolesarke bo potekala v sklopu kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice. Z njo so se konec januarja prijavili na razpis, kot rečeno, pa se bo na Trnovsko vas navezala iz Drbetincev v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Tudi ta del ne bo dolg, saj bo meril le približno dva kilometra, pa vendar bo gradnja zahtevna in draga, saj bo treba na tem odseku postaviti kar pet mostov čez Pesnico in njene kanale oziroma pritoke. SD Lenart • Občina po meri invalidov Ničesar o invalidih brez invalidov Občina Lenart seje pridružila 34 slovenskim občinam, ki se že ponašajo z nazivom invalidom prijazne. Foto: SD V Lenartu so v zadnjih letih veliko investirali zlasti v odpravo arhitektonskih ovir za gibalno ovirane in si tudi zato prislužili naziv občine po meri invalidov. Gre za projekt Zveze delovnih invalidov Slovenije, pobudnik za vključitev Lenarta med občine po meri invalidov pa je bilo Medobčinsko društvo invalidov Lenart. Po mnenju Igorja Plohla, predsednika sveta za invalide, je na območju občine več kot 300 invalidov, med njimi kar nekaj paraplegikov in celo tetraplegikov. »Naša občina si je ta naziv dejansko zaslužila, saj je v zadnjih letih veliko investirala zlasti v odpravo arhitektonskih ovir. V občinski stavbi so zgradili dvigalo, ki omogoča gibalno oviranim nemoten dostop do upravne enote pa tudi do občinskih prostorov. Brez težav so za invalide prehodni tudi prenovljeni pločniki in križišča v mestnem jedru, za slepe in slabovidne so na tleh nameščene tudi taktilne oznake. Kljub temu pa se da in bo v prihodnje tudi treba še marsikaj postoriti.« Župan Janez Kramberger je bil priznanja vesel, saj potrjuje, da v občini tudi v praksi v središče postavljajo človeka invalida, njegovo socialno vključenost in nediskriminacijo. »Listina pomeni obveznost za naprej, saj nas čaka še veliko dela.« Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, pa je v svojem nagovoru med drugim opozoril na načelo »Ničesar o invalidih brez invalidov«, ki mora postati zavezujoče za vse, ki odločajo o življenju invalidov. SD petek • 23. julija 2021 Podravje Štajerski 5 Majšperk • Kako dolgo bo Sestrškojezero še lahko priljubljena izletniška točka Nove table prepovedujejo kolesarjenje in jezdenje Direkcija RS za vode je pred časom na več mestih ob Sestrskem jezeru postavila opozorilne table, ki na tem območju prepovedujejo vožnjo z motorji, kolesarjenje in jezdenje. Domačina Branka Gajšta, kije že desetletja »varuh« jezera«, je slednje zelo presenetilo. Res je, da so imeli pred leti nekaj težav z vozniki štirikolesnikov in motokros motorjev, vendar jih v zadnjem času niso opazili. Kot so sporočili z Direkcije RS za vode, ki je upravljavec vodne infrastrukture na tem območju, so table namestili zaradi varovanja še nedokončane akumulacije Medved-ci. Sprehajanje na območju jezera je sicer dovoljeno, vendar na lastno odgovornost. Gajšt: »Menim, da gre znova za nagajanje.« »Prav je, da na jezeru ni dovoljena vožnja z motornimi kolesi, saj slednja res ne sodijo v to okolje. Ne razumemo pa, zakaj se po brežini jezera ne bi smeli voziti s kolesi oz. jezditi konja, saj v obeh primerih nikogar ne ogrožamo. Potemtakem bi morali prepovedati dostop do jezera tudi srnam. Menim, da gre znova za nagajanje,« je opozoril Gajšt in dodal, da je obiskovalcev jezera v zadnjem času kar veliko. Nekatere pritegnejo predvsem mir, tišina in neokrnjena narava, pa tudi številne živali, ki jih je možno opazovati. Gajšt je povedal, da je v poletnem času najlepše ob večerih, ko se labodi vračajo na gladino jezera z bližnjih travnikov. Veliko je tudi rekreativnih športnikov in sprehajalcev. Ob jezeru je urejena učna pot za preučevanje ptic, ki jo s pridom uporabljajo tudi učenci osnovnih šol. Ob jezeru udarniško uredili 30 parkirnih mest Dostop do jezera je sicer po makadamski cesti, za obiskovalce pa so namestili usmerjevalne table. Člani Športno-kulturnega društva (ŠKD) Sestrže so na pobudo Gajšta v lastni režiji uredili gramozirano parkirišče. »Obiskovalcem je na voljo okoli 30 parkirnih mest na dveh 18 milijonov evrov za ureditev strug Dravinje in Polskave V okviru projekta »Zmanjševanje poplavne ogroženosti porečja Drave - Dravinja s Polskavo«, katere skupni stroški znašajo 18 milijonov evrov in jo delno sofinancira Evropska unija, je predvidena izvedba naslednjih protipoplavnih ukrepov: Dravinja - protipoplavni ukrepi na Dravinji v Majšperku (že izvedeno), protipoplavni ukrepi Zbelovo - Mlače, ureditev Polskave od Lancove vasi do Framskega potoka, izgradnja razbremenilnika od Framskega potoka do Kamenišnice in ureditev struge Kamenišnice, ureditev protipoplavne varnosti Polskave na Polskavi in dograditev vodne infrastrukture na območju AK Medvedce. Za slednjo je bila letos izdana odločitev o podpori, ki se bo zaključila predvidoma do konca leta 2023. V okviru investicije je predvidena gradnja razbremenilnika Polskave, ki delno razbremenjuje visoke vode iz Polskave v Dravinjo in naprej v akumulacijo Medvedce. HB' Branko Gajšt in naključna obiskovalca jezera iz Koroške. parkiriščih tik ob jezeru in ob cesti. Vsega skupaj smo se s krajani lotili skoraj »udarniško«, pri tem pa bili tudi iznajdljivi. Občina nam je pomagala z nasutjem gramoza. Res nas veseli, da so ob lepem vremenu vsa ta parkirna mesta polno zasedena,« je povedal Gajšt. Že pred leti pa so se lotili čiščenja več sto metrov zaraslega kanala, zasadili so drevesa, nastal je celo drevored spominov, v katerem so drevesa posadili slikarji in lokalni politiki. Občina Majšperk je letos objavila razpis za projektiranje, v okviru katerega bodo uredili dela, namenjena druženju in slikarjem. Košnja brežine in vsa ostala dela so v domeni Direkcije RS za vode, ki je upravljavec jezera, saj gre v bistvu za vodni zadrževalnik za zadrževanje visokih voda Polskave. Akumulacijo Medvedce ■ v »v i i država ureja ze skoraj 40 let ... Začetek gradnje akumulacije Medvedce sega v leto 1982, vendar še do danes ni dokončna in ne služi svojemu namenu. Gajšt, pobudnik številnih akcij na jezeru, sicer pa tudi slikar, ne verjame, da bo ta projekt dejansko kdaj tudi zares izveden. V tem primeru bi se gladina jezera dvignila za več kot en meter. Voda je že odnesla otoček sredi jezera, ki je bil njegov zaščitni znak. Ker je jezero pod Naturo 2000, domačini ne smejo po svoje urejati poti okoli jezera oz. postavljati kakršnihkoli miz ali stolov. Spomnimo, da so morali pred leti odstraniti lesene klopi z dela jezera in prenehati kositi brežino, kar so sicer počeli na lastno željo. Estera Korošec Na nouo postavljene opozorilne table prepovedujejo vožnjo z motorji, kolesi in jezdenje. Naravna vrednota državnega pomena Sestrškojezero ali zadrževalnik Medvedce je vodni zadrževalnik za zadrževanje visokih voda Polskave. Je posebno ohranitveno območje, območje Natura 2000 in naravna vrednota državnega pomena. Med drugim je ekološko pomembno območje, ki opravlja funkcijo ribogojnice, skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi pa nosi status mednarodno pomembnega območja za ptice. Tukaj živi deset vrst dvoživk, 49 vrst kačjih pastirjev, več kot 200 vrst ptic ter številne redke močvirske in vodne rastline. V določenem obdobju tukaj domuje preko 7.000 ptic. Foto: narava .si Foto: EK Foto: CG Ormož • Gimnazija se posodablja Dela že tečejo Na Gimnaziji v Ormožu so pridobili denar za investicijsko--vzdrževalna dela, za posodobitev IKT-opreme in ureditev specializirane učilnice, ki jo že jeseni potrebujejo za izvajanje novega programa zdravstvene nege. Foto: DZH Šolska stavba tudi v času počitnic ne sameva. Gimnazija je od šolskega ministrstva prejela nekaj manj kot 41.000 evrov, ki jih bodo v celoti porabili za sanacijo fasade, popravilo hidranta, zamenjavo reflektorjev v telovadnici, menjavo razsvetljave ipd. »Pleskanje že poteka,« je povedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec. Prav tako so se kot vse šole po Sloveniji prijavili na razpis MIZŠ in Arnesa za IKT tehnologije ter pridobili 23.744 evrov. V avgustu bodo uredili še specialno učilnico za izvajanje programa zdravstvena nega in jo tudi opremili. Opremo v vrednosti 23.000 evrov bodo sofinancirale občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Po besedah ravnateljice mora biti učilnica, v kateri bodo dijaki od 1. do 4. letnika programa zdravstvena nega izvajali praktični pouk, opremljena po točno določenih standardih. DŽH Podlehnik • Letos za sanacijo makadamskih cest 150.000 evrov Cestno podjetje bo asfaltiralo dve cesti V občini Podlehnik je še okoli 40 kilometrov makadamskih cest, od tega je vsaj še 10 kilometrov takih, ki bi nujno potrebovale asfaltno preobleko. V letošnjem proračunujimje uspelo zagotoviti sredstva za ureditev dveh makadamskih cest: Zgornja Pristava-Tomajna-Dežno v dolžini slab kilometer in zelo strmo občinsko cesto v naselju Zgornje Gruškovje. Asfaltiranje obeh cest bo izved- ktrično omrežje na tem območju. strukture zagotovila okoli 300.000 gu v dolžini 300 metrov in pol kilo-lo Cestno podjetje (CP) Ptuj, s kate- Občina Podlehnik je v letošnjem evrov. Do konca leta nameravajo metra dolgo cesto v kraju Ložna. rim je občina že podpisala pogod- proračunu za ureditev cestne infra- urediti cesto na Šoštaričevem bre- Estera Korošec bo za izvedbo del. Na javni razpis se je prijavilo tudi podjetje Asfalti Ptuj, ki pa ni bilo izbrano. Njihova ponudba je namreč krepko presegala 200.000 evrov. CP Ptuj bo obe cesti moderniziralo za nekaj manj kot 150.000 evrov. Dela se bodo začela konec julija letos. Po besedah Branka Ve-seliča, direktorja CP Ptuj, si bodo prizadevali investicijo zaključiti pred jesenskim dežjem, in sicer do konca septembra. Za nadzor je bilo izbrano podjetje TMD Invest iz Ptuja. Sočasno z gradbenimi deli se bo na obeh lokacijah začelo polaganje optičnega kabla v okviru projekta Rune. V Dežnem pa bo Elektro Maribor položil podzemni elektro-vodnik, s katerim bodo okrepili ele- Župan Sebastian Toplak je podpisal gradbeno pogodbo z Brankom Veseličem, direktorjem Cestnega podjetja Ptuj, in Stankom Tementom iz podjetja TMD Invest iz Ptuja. 6 Štajerski V središču petek • 23. julija 2021 Spodnje Podravje, Ptuj • Iz dosjeja o komunalnem blatu padajo novi okostnjaki Nezakonito odloženo blato v Dramljah in Vozniki, ki morda niti niso vedeli, da prevažajo tovor, ki sodi med nevarne odpadke (ali pa so in so nečednosti počeli zavestno), so inšpektorjem razkrili marsikatero skrivnost temačnih poslov okoli ravnanja z odpadnim blatom iz čistilnih naprav in podrobnosti o nezakonitem odlaganju le-tega v okolje. Izpovedali so tudi, kje v naravi je končalo blato iz ptujske čistilne naprave. Inšpekcija za okolje in naravo je te dni sporočila, da je na dveh lokacijah v naravi odloženo blato ptujsko, in sicer v Pivoli in Dramljah. Namesto v zbirne centre in nadaljnjo predelavo so prevzemnik Cep ter njegovi podizvajalci blato iz centralne čistilne naprave (CČN) Ptuj vozili na travnike, njive, v jarke in gozdove, pri tem pa prirejali tudi dokumentacijo - evidenčne liste, ugotavljajo inšpektorji. Na papirju je bilo vse zapisano po veljavnem protokolu, kar pa se po dognanjih inšpekcije v praksi očitno ni izvajalo. Slikovite pripovedi voznikov, ki so blato vozili Blato iz ptujske čistilne naprave je kot Cepov podizvajalec vozil tudi ljubljanski prevoznik, podjetje Lazas. Inšpektorji za okolje so na podlagi terenskega pregleda, izjave zaslišanega voznika in vpogleda v uradne evidence z gotovostjo ugotovili, da je Lasaz odpeljal blato iz čistilnih naprav Ptuj in Rogaška Slatina ter ga nezakonito odložil na zemljišče pri Dramljah. Za slednjega je inšpektorica 1. julija izdala odločbo o odstranitvi in predaji prevzemniku (zbiralcu oziroma obdelovalcu). „Na podlagi poizvedovanja pri lokalnem prebivalstvu je inšpektorica izvedela, da so neznane osebe na predmetno zemljišče v času prvomajskih praznikov oziroma konec aprila vozile najprej humus, nadalje pa »čudno smrdeče blato«, z dvema tovornima voziloma s prikolico, rdeče in črne barve, vendar se registrskih številk tovornih vozil sogovorniki niso spominjali. Tudi lastnik zemljišča o vozilu in vozniku ni vedel kaj dosti povedati. Je pa na zaslišanju izjavil, da mu je znanec predlagal, da mu pripelje zemljo, pomešano s sekanci, s čimer se je strinjal. Za to pa je prejel 350 evrov, salamo in 6 pločevink piva," so navedli na republiškem inšpektoratu za okolje in prostor (IRSOP). Naknadno je inšpektorica pridobila registrske oznake vozila, ki je v Dramljah vozilo in odlagalo blato iz čistilnih naprav. Ugotovljeno je bilo, da vozila pripadajo ljubljanskemu podjetju Lazas. Zaslišali so voznika, ki je povedal, da je 23. in 26. aprila pri Dramljah odložil blato iz Ptuja in Rogaške Slatine. Pojasnil je, da je ravnal po navodilih nadrejenega in da je blato s CČN Ptuj na isto lokacijo vozil tudi njegov sodelavec, so ta teden sporočili z IRSOP. Cepu naložili odpravo nepravilnosti, na odločbo se je pritožil Inšpektorji so na nepravilnosti naleteli tudi pri papirologiji. Za podjetje Cep, ki je prevzemnik blata iz ptujske čistilne naprave, so ugotovili, da ne vodi evidence o zbiranju odpadkov, kot je to določeno. Blato je po ugotovitvi inšpektorjev šlo po povsem drugih poteh, kot so bile navedene v Foto: Bobo/ M24 Čeprav so vodstvo KP Ptuj in nekateri mestni svetniki na izredni seji mestnega sveta pred dvema tednoma govorili, da pristojni niso dokazali, da bi bilo blato v Pivoli iz CČN Ptuj, je sedaj okoljska inšpekcija povedala tudi nekaj več o tem: „Na podlagi opravljenega inšpekcijskega pregleda na kraju nezakonitega odlaganja blata v Pivoli, izjave zaslišanega voznika tovornega vozila in vpogleda v uradne evidence je bilo ugotovljeno, daje družba Lazas odpeljala blato iz čiščenja komunalnih odpadnih vod iz CČN Ptuj ter ga nezakonito odložila na zemljišče v občini Hoče." Četudi so se v KP Ptuj od nezakonitosti ogradili in naj bi imeli čisto vest ter oprane roke, pa celotno dogajanje na podjetje in lokalno skupnost meče slabo luč, kar so na nedavni izredni seji izpostavili tudi nekateri mestni svetniki. Foto: CG Slovenija, Podravje • Kaj prinaša reforma prihodnje skupne kmetijske politike Evropski kmetijski denar: velik šraj, pa malo kaj Kmetijski ministri EU so sklenili kompromisni dogovor o reformi skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023-2027, ki naj bi utrla pot bolj zeleni, trajnostni in pravičnejši kmetijski politiki. Slovenija iz tega naslova pričakuje 1,2 milijarde evrov. Predlog strateškega načrta SKP je v javni obravnavi do 15. avgusta, prvi odzivi pa precej ostri. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bo izsledke javnih obravnav avgusta predstavilo na sejmu Agra. V pripravi je tudi celovita presoja vplivov na okolje in okoljsko poročilo, jeseni ponovna širša javna razprava, proti koncu leta pa bo strateški načrt šel v obravnavo na vlado. Sledijo usklajevanja z Evropsko komisijo, strateški načrt pa naj bi stopil v veljavo s prvim januarjem 2023. Pomemben dokument Kot je zapisano v strateškem načrtu, je njegov cilj zagotovitev stabilnega dohodkovnega položaja kmetov, krepitev tržne naravnanosti in konkurenčnosti kmetijskega, gozdarskega in živilskega sektorja, krepitev položaja v prehranski verigi ter zagotavljanje pridelave varne in kakovostne hrane. Poleg tega naj bi bil s sprejetjem tega skupnega dokumenta dan še večji poudarek kot doslej prispevku kmetijstva k varovanju okolja, ohranjanju naravnih ekosistemov, prilagajanju na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic. Prinaša tudi nekaj novosti, med njimi kolektivne naložbe v kmetijstvu za skupno pripravo Nadaljevanje financiranja škodljivih praks Veliko pripomb na predlagano reformo skupne kmetijske politike imajo tudi v Umanoteri, slovenski okoljski nevladni organizaciji, kjer poudarjajo, da ne prinaša nobenih izboljšav, ampak nadaljuje z izdatnim financiranjem za okolje škodljivih praks intenzivnega kmetijstva. kmetijskih proizvodov za trg, razvoj močnih in odpornih verig preskrbe s hrano, predvidena pa so tudi sredstva za medgeneracijski prenos znanja in vavčersko svetovanje. Da gre za pomemben dokument, ki bo določil priliv in črpanje evropskih ter državnih sredstev za prihodnjih šest let ter s tem tudi začrtal razvoj slovenskega kmetijstva za to obdobje, se zavedajo tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, zato so sklenili v razpravo vključiti čim večje število zainteresiranih po posameznih območnih enotah. Mnenja in pripombe bodo zbrali v skupni dokument in ga posredovali kmetijskemu ministrstvu. Proti prenosu sredstev na drugi steber So pa člani upravnega odbora zbornice že takoj ugotovili, da ima predlog strateškega načrta kar nekaj pomanjkljivosti, zato so ministrstvo pozvali, da že do prve javne razprave pripravi izračune, iz katerih bo razvidno, kaj reforma konkretno pomeni za kmeta. Poleg težav pri prenosu kmetij na mlade kmete so se še posebej obregnili ob predlagani prenos sredstev iz prvega v drugi steber SKP, s katerim se ne strinjajo, ampak predlagajo, da se ta sredstva v drugem stebru nadomestijo iz drugih virov. Prav ta prenos bo očitno ena najspornejših točk nove SKP, saj nanj opozarjajo tudi na javnih posvetih po Sloveniji, ki so se medtem začeli. Pod prvi steber spadajo neposredna plačila ali po domače subvencije in drugi sektorski ukrepi, tu je na voljo približ- Finančno zmanjševanje na prvem stebru, ki ga predvideva reforma skupne kmetijske politike, pomeni katastrofo zlasti za slovensko govedorejo, menijo kritiki. Foto: SD petek • 23. julija 2021 V središču Štajerski 7 Pivoli je ptujsko V KP Ptuj o verodostojnosti evidenčne dokumentacije niso podvomili Za komentar o informaciji, daje tudi v Dramljah odloženo ptujsko blato, smo zaprosili vodstvo KP Ptuj. Čeprav v celotni zgodbi z blatom ne gre za neposredno odgovornost ptujske Komunale, pa takšne v javnosti predstavljene informacije na podjetje vržejo senco dvoma. Sporočilojejasno, daje v naravi odloženo blato prišlo s Ptuja. Poleg tega inšpektorji ugotavljajo, daje prevzemnik ptujskega blata Cep prirejal evidenčno dokumentacijo, ki jo je dostavljal tudi v KP Ptuj. „O verodostojnosti izdanih evidenčnih listov nismo podvomili, ker so bili skladni s ponudbeno dokumentacijo ponudnika. Preverjanje verodostojnosti evidenčnih listov ni v naši pristojnosti, ampak drugih, za to pristojnih služb," je povedal direktor KP Ptuj Janko Sirec in se hkrati distanciral od primera v Dramljah: „Iz informacij IRSOP ugotavljamo, daje blato nezakonito odložil prevoznik Lazas, ki mu je tudi bila naložena njegova odstranitev. KP Ptuj ni v pogodbenem odnosu z Lazasom, ampak je izvajalec Cep. Kot smo že večkrat poudarili, s pristojnimi organi konstruktivno sodelujemo ves čas postopka, pri čemer pa o uradnih izsledkih pristojnih organov do sedaj nismo bili obveščeni." evidenčnih listih, neverodostojni naj bi bili tudi podatki o prevoznikih, ki so ga dejansko prevažali. IRSOP je podjetju Cep odredil odpravo nepravilnosti in mu naložil ukrepe, da poslovanje v zvezi z blatom postavi v predpisane zakonske oziroma pravne okvire. Cep je odločbo prevzel 16. junija in bi jo moral izpolniti v 15 dneh. A se je očitno odločil za drugo pot, saj je na odločbo vložil pritožbo, o kateri bo odločalo Ministrstvo za okolje in prostor. Mojca Zemljarič no 550 milijonov evrov, v drugem pa so spodbude za razvoj podeželja, za katere je namenjenih okoli 750 milijonov evrov. Če bi predlog šel skozi, bi to pomenilo, da se 150 milijonov evrov s prvega stebra prenese na drugega. »Odločno nasprotujemo temu prenosu, sredstva morajo ostati na prvem stebru, da bo podpora dosegla vse kmete. In pri tem bomo vztrajali,« je dejal Aleš Hvale iz Zveze društev rejcev drobnice Slovenije, razočaran nad predstavljeno SKP, v kateri kljub številnim sestankom sektorski predlogi niso bili upoštevani. Z njim se strinja tudi Peter Vrisk, nekdanji predsednik Zadružne zveze Slovenije. Prava ali le polovična reforma? »Ali bo šlo za pravo reformo, bo odvisno od njene izvedbe v državah članicah. Zakonodajni okvir ima precej sledi preteklosti, a tudi nastavek za spremembe. Ocenjujem, da bomo imeli zagotovo premik politike, ki pa bo v večini držav članic zaradi ohranitve preteklih praks na koncu bolj polovična reforma. Zato se bojim, da temeljnih pričakovanj kmetov in družbe, ki so izboljšanje dohodkov kmetijstva, vitalnega podeželja, vpliva na podnebno krizo, ohranitve bi-otske raznovrstnosti in drugih pri- oritet, ne bomo dosegali ne mi in ne ostale članice EU.« Kljub temu meni, da gre za majhen, a korak v pravo smer. »Dejstvo je, da odvisnost od podpor v EU usiha, vse več gre v smeri, da je za pridobitev sredstev treba narediti nekaj družbeno odgovornega in zagotavljati javne dobrine, vezane na kmetijsko pridelavo. Ta miselnost in pristopi se tudi pri nas počasi spreminjajo.« Pa vendar se po njegovem tudi po tej reformi življenje za kmeta ne bo bistveno spremenilo, saj se bo še vedno odločal, koliko sredstev bo dobil po hektarju in kaj mora zato narediti, pa kakšne projektne vloge mora pripraviti, da bo dobil sredstva za naložbe. Senka Dreu, STA Foto: Sta/M24 Sredstev bo manj Do reforme skupne kmetijske politike so kritični tako slovenski kot evropski kmetje, razlaga agrarni ekonomist Emil Erjavec, saj se spreminjajo narava nekaterih ukrepov pa tudi pogoji za pridobitev sredstev, predvsem pa bo teh sredstev manj, zato je logično pričakovati ostro razpravo. »Gre za poskus temeljite reforme, ki daje državam članicam več svobode in fleksibilnosti pri opredeljevanju potreb in ciljev ter iskanju rešitev za svoje razvojne probleme. Po drugi strani pa so prioritete, lista možnih ukrepov in njihov obseg precej natančno pravno določeni.« Ptuj • Nezadovoljstvo z delovnimi razmerami tudi v bolnišnici Je na kirurškem oddelku res marsikaj narobe? V zadnjem času so nekateri zaposleni v ptujski bolnišnici na različne prejemnike naslovili več anonimnih dopisov. Direktorica bolnišnice Anica Užmah je potrdila, da jih je nekaj prejela tudi sama. Ker je nesmiselno, nepravično in neargumentirano prepisovati anonimne očitke na račun posameznikov in jim na ta način povzročati škodo, smo preverili le navedena dejstva, ki smo jih dobili v naše uredništvo. Očitno pa pisanje anonimk postaja priljubljen način reševanja sporov, saj so jih zadnje čase začeli intenzivno pošiljati zaposleni v različnih javnih zavodih. Foto: Sta/M 24 Direktorica SB Ptuj Anica Užmak je seznanjena z očitki o domnevnem mobingu na kirurškem oddelku, a kot pravi, inšpekcijski nadzor ni ugotovil nikakršnih kršitev. Srž problema naj bi bil glede na dopise, ki jih pošiljajo nekateri zaposleni, predvsem način delovanja kirurškega oddelka Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Večina očitkov se nanaša na medsebojne odnose med zaposlenimi in hierarhična razmerja. »Nastavlja se kader, ki ni kos zahtevam. Posamezniki odhajajo in si iščejo druge službe ali pa zdravniško pomoč,« je med drugim navedeno v dopisu, ki smo ga najprej prejeli v uredništvo. Pod vsebino so se podpisali zgolj »zaposleni«, ni pa jasno, koliko jih pravzaprav je. Nekaj dni za prvim anonimnim pismom smo prejeli še en, precej podoben zapis. V njem pa še en očitek: da je direktorica po navodilu strokovnega direktorja Teodorja Pevca razrešila glavno sestro, ki naj bi bila po navedbah anonimnih piscev zaslužna in odlična vodja covid oddelka v ptujski bolnišnici. V nadaljevanju pisci vztrajajo, da naj bi šlo za osebno maščevanje in da se kader ne nastavlja po referencah, pač pa glede na odnose z vodstvom oddelka in bolnišnice. Ostali očitki so povsem na osebni ravni. Posamezne zaposlene v bolnišnici »anonimneži« izpostavljajo z imenom in priimkom. Pisci ano-nimke sicer navajajo, da se bojijo za svoje službe in da se zato ne upajo izpostaviti, kar je razumljivo. Lahko pa se (vsaj v uredništvu, kjer skrbimo za varovanje osebnih podatkov) oglasi in predstavi kdo izmed tistih, ki naj bi dali odpovedi zaradi mobinga in torej nimajo več razloga za bojazen. V tem prime- ru bi seveda zgodba imela druge razsežnosti in težo. Tako smo zdaj lahko preverili le dejstva in navedbe. Dejstvo: v zadnjem letu je bilo veliko odpovedi Na vprašanje, ali se dejansko srečujejo z velikim številom odpovedi v bolnišnici, kot je navedeno v anonimnem dopisu, direktorica odgovarja: »Trenutno je zaposlenih 548 delavcev. V letu 2020 je bilo v bolnišnici zaposlenih 542 oseb. Bolnišnico je v letu 2020 zapustilo 20 zaposlenih, od teh osem tehnikov zdravstvene nege in tri diplomirane medicinske sestre (nekatere so se vrnile v SB), en bolničar, dva zdravnika, analitik in kuhar. V letu 2021 so bolnišnico že zapustili trije tehniki zdravstvene nege in ena diplomirana medicinska sestra ter po en zdravnik in vzdrževalec. V odpovednem roku so še štiri diplomirane medicinske sestre. Zaenkrat odhode medicinskih sester uspešno nadomeščamo, pomagamo pa si tudi s študenti zdravstvene nege. Problematična so nadomeščanja za krajši čas (bolniške).« Užmahova je še dodala, da glavna medicinska sestra covid oddelka ni podala odpovedi, ampak je januarja letos prišlo do sprememb v vodenju oddelka. »Nihče v odpovedi ni navedel razloga, ki bi izhajal iz delovnega okolja. Če ga ne navede, je to osebni razlog,« še dodaja Užmahova. Kar se tiče kirurškega oddelka, kjer je očitno precej težav v odnosih, sta bili v zadnjem letu podani dve odpovedi, ena srednja medicinska sestra in ena diplomirana medicinska sestra. Tudi v teh primerih direktorica z razlogi ni seznanjena: »Delavci v odpovedih ne navajajo razlogov. Ustno pa je največkrat povedan razlog, da bodo na novem delovnem mestu lahko več z družino (ni turnusa, prosti vikendi).« Več bolniških odsotnosti Glavni in ključni očitek v ano-nimkah je, da posamezniki na kirurškem oddelku izvajajo mobing. S to vsebino dopisa je seznanjena tudi direktorica. Potrdila je, da so v bolnišnici prejeli več anonimnih pisem, v katerih se omenja mobing na delovnem mestu, a dodaja: »V zvezi s tem sta bili podani tudi prijavi na inšpektorat za zdravstvo in za delo. V nobenem nadzoru ni bilo ugotovljenih nepravilnosti.« Na kirurškem oddelku je sicer pet zdravnikov in 44 medicinskih sester. Delež bolniškega dopusta se je v zadnjem letu povečal povsod v zdravstvu. Na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice nekoliko več kot na drugih oddelkih. »Na splošno opažamo porast bolniškega dopusta v kolektivu. Na kirurškem oddelku je višji za 6 %, razlog pa so tri daljše bolniške odsotnosti pred nastopom porodniškega dopusta,« je številke komentirala Užmahova. Dženana Kmetec Foto: CG S Štajerski Podravje petek m 23. julija 2021 Ptuj • Podelitev maturitetnih spričeval Strojne šole Diamantni maturant Vidal Farasin Strojna šola ŠC Ptuj je v minulih dneh pripravila slavnostno podelitev maturitetnih spričeval. Dijaki zaključnih letnikov poklicnih smeri so se zbrali v dominikanskem samostanu. Letošnji uspeh na poklicni maturi je nadvse odličen, še posebej pa so ponosni na pet zlatih maturantov, ki so dosegli več kot 20 točk, in na diamantnega maturanta Vidala Farasina. Slednji je na maturi dosegel najvišje možno število točk (23). Vidal je uspešno zaključil program Strojni tehnik, njegov uspeh je bil v vsakem letniku odličen. Prav tako je z odliko opravil dodatni, peti predmet, matematiko, na splošni maturi. V času šolanja je na tekmovanju v znanju matematike osvojil zlato priznanje. Veliko znanj s področja strojništva je pridobil tudi v podjetjih Reseda in Koban, kjer je opravljal praktično usposabljanje z delom. Vse pridobljeno teoretično in praktično znanje je uspešno udejanjil z izdelavo izdelka za četrto izpitno enoto na poklicni maturi, ki ga uporablja tudi sam. V prostem Izdelal je namreč prav poseben žar, času se najraje poda na vožnjo z Foto: Strojna šola SC Ptuj Na fotografiji z leve: Jelka Avguštin, tajnica poklicne mature, ravnateljica Anja Jesenek Grašič in zlati maturanti: Renato Horvat, Jure Kramberger, Klemen Mikša, Jan Muhič in Vidal Farasin. motorjem ali avtom, rad se potepa po hribih ali se sprehaja s psom. Izobraževanje bo nadaljeval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru, univerzitetni program. Sicer pa se na Strojni šoli ŠC Ptuj že pripravljajo na novo šolsko leto. V poklicne programe je vpisanih 132 novincev. Po besedah ravnateljice Anje Jesenek Grašič so z vpisom v novo šolsko leto zadovoljni. »Želeli bi si še večje zanimanje za deficitarne poklice, za katere je povpraševanje v gospodarstvu izredno veliko,« je dodala Jesenek Grašičeva. EK Ormož • 17. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina Zombiji tudi v Ormožu Festival fantastičnega filma in vina, eden izmed vodilnih festivalov na območju jugovzhodne Evrope, je letos med 16. in 18. julijem najprej zavzel prizorišča Ormoža, od 20. do 24. julija pa seje preselil še v Ljutomer. Program obeta skupaj 37 celove-čercev, 34 kratkih filmov in devet dokumentarcev iz 30 držav. Filme v ormoškem Grajskem kinu so začeli predvajati že v petek ob 17. uri, kjer je ljubitelje pričakal prvi blok hudih kratkih filmov iz tekmovalnega programa Slakov hudi maček, nakar se je ob 20.30 pred grajsko pristavo začelo svečano odprtje 17. Grossmannovega festivala. Po besedah Tomaža Horvata, programskega vodje festivala, Grossmannov festival močno povezujejo z grozljivkami, vendar te niso v središču pozornosti, saj se na festivalu vrti precej trilerjev, znanstvenofantastičnih filmov, grozljivk, komedij in drugih. Projekcije v Ormožu so se odvijale na treh lokacijah: v domu kulture, pred grajsko pristavo in v Grajskem kinu. Med vrhunce festivala po mnenju ormoškega koordinatorja Nina Mi-ličica lahko uvrščajo master class v ormoškem kinu, ki ga je vodil častni gost Gary Sherman. O njem pravijo, da je biblija in enciklopedija praktičnih posebnih učinkov, nekakšna čarovniška predstava, ki se je ne bi sramovali niti Merlin, Houdini ali David Copperfield. Vinski hudi maček Spremljevalni program je ponujal Grossmannov market kotiček, kjer so obiskovalci imeli priložnost kupiti majice, stare plošče, družabne in namizne igre, slike, stripe in knjige, grajsko dvorišče pa je ponujalo pestro kulinarično ponudbo. Unterhund je bil tokrat zbirališče, in-fo-točka in center vsega dogajanja. Tudi vinarji so lahko ponujali degu-stacije svojih vin. Za naslov vinskega šampiona hudega mačka se letos borijo cuvée Revolution s Turistične kmetije Hlebec, šipon iz Vinogradništva družine Kos, traminca iz Vinogradništva Kovačič in Vin Marič ter Zara cuvee z Izletniške kmetije na koncu vasi. Bogat izbor na filmskih platnih je spremljala tudi pestra spremljevalna ponudba. V Ormožu kmalu tudi knjižni Grossmann Miličic je povedal, da se s trenutnimi aktivnostmi dejansko spet godi kulturni preboj Ormoža po 15 letih. »Z obujanjem kina in kritičnega kotička je naša želja, da se predstavi kultura z vsebino, ki ima neko vrednost za bujenje kritične misli in osebnostne rasti. Promocija lastnega kraja je, če v Ormožu gostiš Garya Shermana, Sergeja Trifu-noviča, nekoga, ki bo v svet ponesel lepo besedo o Ormožu.« Oktobra bo po besedah Miličiča v Ormožu tudi knjižni Grossmann, ki je dejansko avtorski, izključno ormoški festival. Darja Žganec Horvat Zavrč • V ospredju investicije v cestno infrastrukturo Za sanacijo plazu 290.000 evrov V občini Zavrč so v teku različne investicije v cestno infrastrukturo. Trenutno postavljajo sedem avtobusnih nadstrešnic. Avtobusne nadstrešnice, ki se urejajo ob soglasju Direkcije za infrastrukturo, bodo postavljene ob regionalni cesti Zavrč-Dreno- vec (pri kmetijski zadrugi, Majce-novič-Goričak, Težak-Goričak in Foto: arhiv Občine V Zavrču nove avtobusne nadstrešnice Hrnčič-Drenovec-Turški Vrh) ter lokalni cesti Zavrč-Turški Vrh-Cir-kulane (pri Kometu v Pestikah, pri Veseliču v Turškem Vrhu ter pri Majcenoviču v Hrastovcu). Občina je za postavitev nadstrešnic ob omenjeni lokalni cesti v proračunu zagotovila 20.000 evrov, preostalo bo strošek Direkcije. Hkrati urejajo tudi obstoječe avtobusne nadstrešnice v Zavrču (manjša popravila in barvanje). Do jeseni bo zaključena sanacija plazu na lokalni cesti Dreno-vec-Meja. Gre za povezovalno cesto in edini dostop do turistične kmetije Pungračič, hkrati pa se po njej vozi šolski kombi. Treba je bilo stabilizirati pobočje z iz- vedbo kamnitih betonskih zidov vzdolž ceste. Investicijo, ki je v zaključni fazi, sofinancira Ministrstvo za okolje in prostor v višini 290.000 evrov. Nekaj manj kot 140.000 evrov je završka občina namenila za ureditev javne razsvetljave in pločnika v Hrastovcu. Dela je izvedlo podjetje GMWWeindorfer. Gre za eno izmed investicij v sklopu ureditve vaškega jedra - od trgovine Haložanka do križišča pri Fostna-riču so uredili površino za pešce -hodnik. V Goričaku pa so nekoliko znižali ležeče policaje, namenjene zmanjševanju hitrosti, ki so sedaj voznikom prijaznejši. Estera Korošec Sv. Trojica • Državni denar za novi vrtec Igra s pogledom na jezero Čeprav jih je objava razpisa šolskega ministrstva za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu nekoliko presenetila in v mesecu dni, koliko so imeli časa za prijavo, niso mogli izpolniti vseh zahtevanih pogojev, je občini Sveta Trojica uspelo. Foto: Občina Sveta Trojica Novi trojiški vrtec bo energetsko skoraj povsem samozadosten in zelo unikaten z zeleno pohodno streho ter čudovitim pogledom na jezero in cerkev Svete Trojice. Kot je povedal župan David Klobasa, ki kar ni mogel skrivati navdušenja, bodo od države za novi vrtec dobili nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. »Poslati smo morali še kup najrazličnejše dokumentacije, zdaj čakamo samo še na sklep. Finančna konstrukcija je zaprta, investicija je ocenjena na dobra dva milijona evrov, od katerih bo torej naš delež dobrih 800.000 evrov. Če bo vse po sreči, bomo do konca leta pridobili gradbeno dovoljenje, gradnjo pa začeli prihodnje leto in otroke v novem vrtcu sprejeli v letu 2023.« Vrtec bo del nastajajočega Medgeneracijskega centra Slovenskih goric ob Trojiškem jezeru, nekaj posebnega pa bo tako po videzu kot tudi po visokem standardu vrtčevskega varstva, ki ga bo ponujal. Projektirala ga je priznana arhitektka Mojca Gregorski iz podjetja Kontra Arhitekti. »Vrtec bo energetsko skoraj povsem samozadosten in zelo unikaten z zeleno pohodno streho ter čudovitim pogledom na jezero in cerkev Svete Trojice. Mislim, da ne bom pretiraval, če rečem, da bo to gotovo eden najmodernejših vrtcev v Sloveniji. V njem bo deset do dvanajst enot, sprejel bo lahko 212 otrok, torej bo v njem prostora tudi za malčke družin, ki se bodo šele priselile k Sveti Trojici, pa tudi tiste iz sosednjih občin. Prepričan sem, da bo takšen vrtec še kako vplival na demografsko socialni razvoj Svete Trojice.« Posebnost novega vrtca pa ne bodo le pogled na jezero in cerkev ter zelena streha, ki naj bi bila celo javno dostopna. Arhitektka se je namreč poigrala tudi s svetlobo igralnic in s 24 kvadratnih metrov velikimi terasami, ki bodo kot igralnice na prostem. Sicer bo otrokom na voljo dobrih 3.000 kvadratnih metrov zunanjih zelenih in tlakovanih igralnih površin, ki bodo ograjene. Ureditev degradiranega prostora Lokacija ob Trojiškem jezeru je bila po mnenju Klobase doslej po krivici degradirana, zato je skrajni čas, da se prostor uredi in zasije v vsem svojem potencialu. Lani so opravili raziskavo o najbolj prometnih poteh, ki je pokazala, da se kar 74 odstotkov Trojičanov v službo vozi po južni strani proti avtocesti, zato menijo, da je gradnja vrtca ob tej poti logistično optimalna. Poleg tega je zemljišče že občinsko, torej ne bo treba trošiti denarja za nakup, za starše otrok pa bo še kako dobrodošlo tudi na novo urejeno parkirišče ob jezeru. Spomnimo, da se na občini hkrati lotevajo še ureditve tako imenovane Trojiške promenade, ki bo vodila od vznožja jezera do Trojiškega trga, s čimer bo glavni vstop v Sveto Trojico dobil povsem novo podobo. Spomnimo, da se pri Sveti Trojici že nekaj časa ubadajo s pomanjkanjem prostora v sedanjem vrtcu. Trenutno je vanj vpisanih 112 tro-jiških malčkov, zaradi prostorske stiske pa jih je nekaj moralo doslej obiskovati improvizirano igralnico v kulturnem domu. Vodstvo občine je dolgo iskalo rešitev, kako do novega vrtca, saj je sedanji sorazmerno nov in bo kredit zanj poplačan šele čez dve leti, z zajetnim sofinanciranjem države pa jim bo uspelo zagristi v zajeten zalogaj še ene novogradnje. Senka Dreu www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK petek • 23. julija 2021 Politika Štajerski 9 Ptuj • V Vrtcu cepljenih manj kot pol zaposlenih Vzgojiteljice na tedensko testiranje ali cepljenje Cepljenje proti covidu-19 je v večini držav Evropske unije prostovoljno in neobvezno, a vse več držav ga zahteva predvsem od zaposlenih v zdravstvenem sektorju. V Italiji jim celo grozijo s suspenzom z delovnega mesta. Združeno kraljestvo uvaja obvezno cepljenje za zaposlene v zdravstvu od oktobra dalje, Poljska bi lahko uzakonila obvezno cepljenje za rizične družbene skupine, v Grčiji pa je od 12. julija cepljenje obvezno za zaposlene v domovih za starejše in zdravstvu. Cepljenje zaposlenih v vrtcih in šolah za zdaj ostaja prostovoljno. V Sloveniji cepljenje zaenkrat ostaja prostovoljno, se pa v javnosti že pojavljajo težnje, da bi se to spremenilo. Nekateri menijo, da bi bilo dobro, če bi se cepili zaposleni v rizičnih sektorjih, kot sta recimo zdravstvo in šolstvo. A po mnenju Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) mora cepljenje vzgojiteljev, učiteljev in drugih zaposlenih v vzgoji in izobraževanju ostati prostovoljna in svobodna odločitev vsakega posameznika. Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj, je izpostavila, da je odločitev za cepljenje osebna odločitev vsakega zaposlenega: »Prepričana sem, da so se zaposleni odločili na osnovi tehtnih razlogov.« V Vrtcu Ptuj se je za cepljenje odločilo 51 strokovnih delavk (vzgojiteljic in njihovih pomočnic) od 129, virus jih je prebolelo 57. V tehničnih in upravno-administrativnih službah je zaposlenih 41 oseb, od tega je cepljenih 13. Ker se nekaterim vzgojiteljicam že izteka pol leta od okužbe s koro-navirusom, bodo morale kmalu sprejeti odločitev glede cepljenja oz. tedenskega testiranja. Po trenutno veljavnem odloku osebe, ki so prebolele covid-19, ne potrebujejo testiranja in karantene 6 mesecev od začetka bolezni, osebe, ki so bile cepljenje, pa 9 mesecev od vzpostavitve zaščite. Delavke, ki so bile okužene v začetku leta in se ne bodo odločile za cepljenje, se bodo morale znova testirati enkrat na teden. Smernic šolskega ministrstva glede cepljenja in testiranja za novo šolsko leto še niso prejeli. Od 23. avgusta hitri testi za večino ne bodo več brezplačni Ali se bo precepljenost vzgojiteljic v ptujskem vrtcu morda povečala po objavi vlade, ko bodo hitri antigenski testi za večino ljudi po 23. avgustu plačljivi, je nehvaležno napovedovati. Dejstvo pa je, da bodo upravičenci do brezplačnih testov po novi uredbi vlade le redki; med temi izjemami ni ne vzgojiteljskega ne šolskega kadra. Za upravičence je najvišjo višino povračila in način izstavitve zahtevkov za povračilo teh stroškov določil zdarsvtveni minister Poklukar s sklepom. Kot je znano, cena samoplačniškega testiranja ne sme preseči 12 evrov. Presejalni program se bo izvajal, dokler ne bo dosežen zadosten odstotek precepljenosti prebivalstva, ki učinkovito zameji nadaljnje širjenje koronavirusa. In kaj takšna odločitev pomeni za tiste, ki se bodo morali zaradi dela redno testirati? Pri ceni 12 evrov za hitri test in trikratnem testiranju tedensko, bo strošek zanje znašal okrog 144 evrov mesečno. V Sloveniji smo sicer po Poklukarjevih navedbah za hitre teste doslej namenili 53,5 milijona evrov, za PCR teste pa skoraj 70 milijonov. Strošek več kot 17.000 hospitalizacij covidnih bolnikov je 195 milijonov evrov. "Od tega je bilo namreč 7700 pacientov zdravljenih z zapleti, preko 1200 pacientov obravnavanih na ventilatorju, 2600 pa v enotah intenzivne terapije. Nihče od hospitaliziranih ni imel privilegija oziroma možnosti, kot jo imamo danes, da bi bil cepljen," je dejal Poklukar. Estera Korošec Slovenske gorice • Precepljenost precej nižja od slovenskega povprečja Je naloga župana, da ljudi sili v cepljenje? Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Podravju najmanj cepljenih med vsemi slovenskimi regijami, delež cepljenih pa je še slabši v Slovenskih goricah. Delež cepljenih v Podravju je 13. julija znašal 36,3 odstotka, neslavni rekord z najnižjim številom pa je pripadel občini Juršinci. Tam je do prejšnjega tedna en odmerek cepiva prejelo 24,5 odstotka, dva odmerka pa 20,8 odstotka prebivalcev. Malenkost boljše so se odrezali v Cerkvenjaku, kjer je delež cepljenih z enim odmerkom 25,9-odstoten, z dvema pa 22-odstoten. Na lestvici najslabše precepljenosti sledijo Sveti Andraž, kjer se je z enim odmerkom cepilo 26,1 in z dvema 21,5 odstotka, in Trnovska vas s 26,2- oziroma 21,8-odstotnim deležem cepljenih. Boljše kaže pri Sveti Trojici in na Destrniku, saj je tam prvo dozo cepiva prejelo 28,3 oziroma 29,7 odstotka prebivalcev, drugo pa 24,8 oziroma 25,6 odstotka. A je tudi to v primerjavi z Lenartom (37 %; 33 %) in Ptujem (39,8 %; 33,8 %) bistveno manj. Dezinformacije, strah, malo okuženih? Kaj so razlogi za manjši interes za cepljenje v omenjenih občinah, nas je zanimalo, za odgovore pa smo se obrnili kar na župane. Gre za slabo informiranost, dezinformacije, strah pred možnimi reakcijami po cepljenju, posledico manjše stopnje okuženosti v kraju ... ? Juršinski župan Alojz Kaučič meni, da najbrž kar kombinacija vsega naštetega. »V Juršincih smo imeli sprva kar veliko srečo, da je bilo okuženih malo, saj jih nismo beležili niti v domu upokojencev, česar smo se najbolj bali. Potem so med ljudmi zaokrožile informacije o domnevni škodljivosti cepiva Astra Zeneca in strah je naredil svoje, pa četudi po krivici. Sam sem se cepil takoj, ko je bilo to mogoče, skupaj s sodelavci na občini smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da smo ljudi pozvali k cepljenju. Tudi v naših novicah sem zapisal, da je po moje prav, da se cepimo, da bomo lahko čimprej normalno zaživeli in nam jeseni ne bo treba znova ustavljati javnega življenja.« ¡m »V» V Zupani večinoma že cepljeni Župani občin z lenarške upravne enote so svoje občane k cepljenju pozvali v skupnem dopisu. »Vsi smo že po malem naveličani različnih informacij in mnenj, ki krožijo po družbenih omrežjih, zato si mnogi pač ne upajo narediti tega koraka, da bi se cepili. Zato smo jih skupaj pozvali, da vse te informacije spremljajo kritično in se o cepljenju posvetujejo s svojim zdravnikom. Poleg preventive je trenutno precepljenost edina rešitev, ki nas vodi do zamejitve epidemije. To dokazuje že dejstvo, da so se okužbe v domovih za starejše prenehale tisti hip, ko so se stanovalci cepili,« je dejal lenarški župan Janez Kramberger, ki je pre- bolel težjo obliko covida-19, je pa že tudi cepljen z obema odmerkoma cepiva. Tudi Marjan Žmavc, župan občine Cerkvenjak, je prebolevnik. »Ko bo prišel čas, se bom seveda takoj cepil. Kar se zanimanja za cepljenje v naši občini tiče, je to zdaj nekoliko boljše, na mobilni enoti se je cepilo 44 ljudi, slišim, da jih gre zdaj več tudi v Lenart. Epidemija se naših krajev sprva ni kaj dotaknila, zato so se ljudje najbrž čutili bolj varne. Potem so sicer sledile okužbe, a se je odnos do cepljenja začel spreminjati šele v zadnjem času.« Ljudje se na vasi čutijo varne Da je promocija cepljenja naloga stroke, ne pa politike, je prepričan trojiški župan David Klobasa. »Zdi se mi namreč povsem neprimerno, da bi morali župani siliti ljudi, da se cepijo, saj bi lahko s tem dosegli celo kontra učinek. Za to imamo ministrstvo za zdravje in zdravnike, ne nazadnje so prejeli tudi covid dodatke. Sam sem se cepil, to je bila moja osebna odločitev, a nisem poklican, da v to prepričujem druge. Pri Sveti Trojici smo imeli pred časom kar veliko okuženih, zdaj se že dolgo dobro držimo, in to kljub uspešni izvedbi in množični udeležbi na TrojicaFes-tu. Zadnje tri tedne namreč nimamo potrjenih pozitivnih primerov Vrsta za cepljenje v torkovi mobilni enoti v Trnovski vasi pa tudi število cepljenih narašča.« To število se je v zadnjih dneh nekoliko dvignilo tudi v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ugotavlja županja Darja Vudler Berlak. »Najbrž tudi zaradi mobilne cepilne enote, ki je bila pri nas zdaj že dvakrat. Mnogi ljudje, zlasti starejši, nikamor ne hodijo, zato najbrž menijo, da so varni pred okužbo. Svoje so naredile tudi informacije o škodljivosti cepiv, nekatere je strah posledic, še posebej, odkar se je razširila vest, da je eden naših občanov dan po cepljenju nenadoma umrl. To so seveda nepreverjene govorice, ki pa so bliskovito zaokrožile med ljudmi in samo še podžgale tiste, ki imajo pomisleke pred cepljenjem.« Stvar osebne odločitve Gre za občutljivo temo, ki je znova razdelila Slovenijo, dodaja Vudler Berlakova. »Cepljenje je za zdaj priporočljivo, ni pa obvezno, zato je s pravnega vidika gledano sporno nekoga prepričevati v njegove osebne odločitve. Tudi sama se zaenkrat še nisem cepila, o tem še razmišljam.« Cepljen pa je že destrniški župan Franc Pukšič: »Ni na meni, da bi kogarkoli prepričeval, kaj mora narediti. Jaz moram kot župan samo omogočiti pogoje za cepljenje. Vesel pa sem podatka, da se je v mobilni enoti cepilo veliko občanov.« V Trnovski vasi so v vsa gospodinjstva poslali priporočilo o cepljenju. »Kaj več od tega na občini ne moremo narediti. Menim, da je dobro, da se ljudje cepimo, če hočemo čimprej normalno zaživeti, tudi sam sem se, pa še prebolel sem covid, a vendarle se na koncu vsak odloči po svoji vesti. S kakšno pravico bi jih silil v nekaj, česar si ne želijo, je to naloga župana?« se sprašuje Alojz Benko. »Organizirana so bila tudi cepljenja na mobilni enoti, ki pa se jih je menda udeležilo več ljudi iz drugih občin kot naše. Rekel bi takole: če se že mladi nočejo ali ne upajo cepiti zaradi potencialnih stranskih učinkov, pa se dajmo vsaj starejši, da pridemo do tiste želene precepljenosti.« Senka Dreu Hrvaška • Jeza v Istri zaradi barve na covidnem zemljevidu Štirje primeri okužbe, pa že oranžni V Istri imajo trenutno le štiri aktivne okužbe s tem nadležnim koronavirusom, zato so upravičeno jezni, ker so jih iz najboljšega zelenega degradirali v oranžno covidno območje. »Ne moremo vplivati na druge županije. Najbolj pošteno bi bilo, da zahtevamo, da se ocenjuje vsaka županija posebej. To bi bilo koristno za županije in za hrvaški turizem,« je predlagal načelnik civilne zaščite v istrski županiji Dino Kozlevac. Hrvaška je po ECDC razdeljena v štiri regije, jadransko, panonsko, severno regijo in mesto Zagreb. Ker je v zadnjih dneh število pozitivnih naraslo v dveh dalmatinskih županijah, je celotna jadranska regija padla v oranžno cono. ECDC najverjetneje ne bo spremenil metodologije zaradi Hrvaške. Da drobljenje na manjše administrativne enote znotraj EU ne bi bilo praktično, je priznala tudi hrvaška ministrica za turizem Nikolina Br-njac. Zdaj je treba obravnavati 330 regij v EU, če pa bi jih delili na enote, kot so hrvaške županije, bi jih bilo 1500. Gregor Gruber Foto: CG Foto: SD Foto: Bobo 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 23. julija 2021 Ptuj • Cesta gradov povezuje obmejna območja Avstrije, Slovenije in Hrvaške Po Cesti gradov in z Živimi gradovi do več Cesta gradov (Castle road) je čezmejni projekt, v katerem so vključeni gradovi in dvorci z obmejnih območij Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Nastal je v okviru sodelovanja Interreg Slovenija - Avstrija. Največje avstrijskih gradov, iz Slovenije je vključenih devet gradov, iz Hrvaške pa štirje. Tisti, ki želijo obiskati vse gradove, bodo na tem območju (JV Avstrije, SV Slovenije in S Hrvaške) prevozili 852 km v okviru sedmih poti za njihovo spoznavanje. Pri tem jim bo v veliko pomoč tudi zemljevid čezmejne ceste gradov, da si bodo lažje organizirali potovanje. Ta ponuja številne ideje za odkrivanje bogate naravne in kulturne dediščine na območju vključenih gradov oz. dvorcev. Gradove ene skupine pa je sicer mogoče obiskati v enem dnevu. Obisk gradou in duorceu uzdolž ceste gradou se je začel na ptujskem gradu. Ekipa ZRS Bistra Ptuj je že sredi junija začela obiskovati gradove na t. i. Cesti gradov. Med prvimi je obiskala štajerske: ptujski grad, ormoški grad in grad Velika Nedelja. V to skupino spada tudi Slovenska Bistrica. Druga turistična pot Ceste gradov po Sloveniji poteka po Pomurju in združuje grad Grad, grad Murska Sobota, grad Negova, grad Lendava in dvorec Rakičan. Na poti so bili z e-avtomobilom in tako hkrati z gradovi promovirali tudi e-mobil-nost. Podobno je bilo na preostalih poteh, na katerih so želeli čim bolje spoznati preteklost gradov z vsemi skritimi zakladi, legendami, in sedanjost, njihovo ponudbo, od kulturno-zgodovinske do Promocijsko sporočilo Vroča ponudba v Ocentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru v Puhovi, je v tem poletju zelo vroče - tako zaradi privlačnih nagradnih iger kot pestre počitniške ponudbe. Vse do 28. avgusta pri blagajnah vseh prodajaln v Qcentru prejmete kuponček, na katerega zapišite svoje podatke ter ga izpolnjenega oddajte v skrinjico na odru. Na zaključni prireditvi, 28. avgusta, bo potekal žreb, med sodelujoče pa bomo razdelili enkratne nagrade: 1 x android TV Toshiba, 1 x moško kolo, 1 x žensko kolo, 1 x otroško kolo ter 25 x Qcenter bon za 20 evrov. V drogeriji Tuš vam je pred odhodom na morje na voljo najpestrejša ponudba krem za sončenje za otroke in odrasle ter vse za nego las in telesa po sončenju. V trgovini Gamp nudijo 50 % popusta na vse izdelke, pri njih vas čaka pestra poletna kolekcija oblačil ter vseh oblačil za na plažo. V trgovini Pami je na voljo široka in ugodna ponudba modnih poletnih sandalov za ženske in moške, pestra pa je tudi izbira poletne obutve za otroke. V trgovini Sariko v teh vročih dneh izberite lahkotna indijska oblačila in obutev, za zaščito glave je na voljo pestra ponudba klobukov, imajo pa tudi najširši izbor torbic in torb za plažo. V trgovini Vitapur boste našli najprijetnejše in najmehkejše brisače za plažo, za udoben poletni sprehod pa v trgovini Tomas sport izberite lahko- Veliko Nedeljo in Slovensko Bistrico so izdali promocijske brošure, ki so namenjene obiskovalcem na samem gradu, na voljo so v informacijskih središčih in na sejmih. Gradovi živijo z dogodki in inovativno ponudbo Na Poletni muzejski noči so se lahko obiskovalci ptujskega gradu seznanili s projektom Living castles (Živi gradovi), ki si prizadeva, da bi gradovi živeli z dogodki. Nas- tal je v okviru čezmejnega sodelovanja, v sklopu programa sodelovanja Interreg Slovenija - Hrvaška. Predstavila sta ga Raziskovalno-iz-obraževalno središče dvorec Raki-čan in ZRS Bistra Ptuj, tudi partnerja tega projekta. V njem sodeluje osem partnerjev, štirje iz Slovenije in štirje iz Hrvaške, od koder je tudi partner, Medjimursko veleučilište v Čakovcu. „Namen projekta Živi gradovi je oblika trajnostnega turizma za ohranjanje in promocijo kulturne dediščine. Gre za povezovanje gradov, nadgradnjo z novimi vsebinami in oblikovanje skupnega čezmejnega produkta. Gradovi živijo z dogodki, našo ponudbo na čim bolj inovativen način približamo ljudem, zato smo tudi razvili otroško sestavljanko, imamo maskoto duhca. Vse s ciljem, da bi bila ponudba čim bolj raznolika, da bi bila zanimiva za različne ciljne skupine," je ob projektu Živi gradovi povedala Natalija Cigut, RIS dvorec Rakičan. Foto: Črtomir Goznik kulinarične in turistične. Z reportažo v sliki in besedi želijo zajeti celotno Cesto gradov, da bi jo preko družbenih omrežij predstavili čim širšemu krogu ljudi, da bi grajski turizem dosegel takšen razcvet, kot ga že dolgo poznajo v sosednji Avstriji, kjer Cesto gradov gradijo že štiri desetletja. Za ptujski in ormoški grad, Foto: Črtomir Goznik Grad Lendava je del pomurske poti Ceste gradou. Cirkulane • Po obnovi gradu Borl V zelenici ob gradu invazivke Po uspešno izvedenijunijski akciji čiščenja okolice gradu Borl in košnje trave so se člani Društva za oživitev gradu Borl (DgB), ki ga vodi predsednica Sonja Golc, minule dni lotili še čiščenja ambrozije in japonskega dresnika na zelenicah okoli gradu. tno originalno obutev Crocs in japonke Ipanema. Tudi sicer imajo na voljo bogat izbor natikačev različnih blagovnih znamk. V optiki Oftalmos boste našli kakovostna sončna očala za vse modne okuse, ki bodo vaše oči zaščitile pred močnimi sončnimi žarki, pred odhodom na dopust pa se oglasite še v poslovalnici Sgermo-bil, kjer boste za zaščito svojega mobilnega telefona našli bogato izbiro etuijev. Še preden odidete na zaslužen dopust, pa lahko tam na avtomatu plačate položnice. ...... mmmmSm Foto: DgB Z obnouo in posegi okoli gradu sta se u zelenici parka zasejali inuaziuni tujerodnici ambrozija in japonski dresnik. Člani DgB so inuaziuke poškropili, izpulili in pokosili. „V sklopu delne obnove, ki na gradu Borl še poteka, je bil delno urejen tudi park. Žal je prišlo do vnosa invazivnih rastlin, in sicer ambrozije in japonskega dresnika. O resnosti zadeve smo obvestili ministrstvo za kulturo, zavod za varstvo kulturne dediščine in narave ter kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj. Po pridobitvi strokovnih mnenj smo se odločili, da bomo ambrozijo v največji možni meri izpulili, na enem delu škropili in na drugem kosili. Škropljenje smo izvedli 9. julija, ko je bil ob gradu tudi delno odstranjen japonski dresnik. Za uspešno puljenje ambrozije je bil potreben dež, ki ga je bilo pretekli konec tedna obilo. V nedeljo, 18. julija, smo se zbrali na Borlu ter okoli mlake in v parku populili ambrozijo, park pa delno tudi pokosili," je pojasnila Golčeva in se vsem prostovoljcem, ki so sodelovali, zahvalila. Dodala je še, da bodo situacijo tudi v prihodnje budno spremljali in akcijo po potrebi ponovili. Grad Borl, ki je v lasti države, upravlja pa ga ministrstvo za kulturo, je za javnost še vedno zaprt. Številne zanima, kakšno podobo ima obnovljeni del, vendar ministrstvo vstopa ne dovoli. Vrata grajskega mogotca na skalni vzpetini nad Dravo bodo nekaj mesecev za obiskovalce še zagotovo zaklenjena. MZ petek • 23. julija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 grajskega turizma Ceste gradov tudi z iskanjem zaklada Foto: Črtomir Goznik Zemljevid Ceste gradov Ptujski grad vključen v Cesto gradov in Žive gradove „Projekt Castle road (Cesta gradov) in projekt Living castles (Živi gradovi) sta projekta iz različnih programov in sta v bistvu ločena. Skupno je to, da v obeh projektih ptujski grad sodeluje kot pridruženi član. Aktivnosti, ki se izvajajo v projektu, so tudi v večji meri vezane na ptujski grad. Pri projektu Castle road, Interreg Slo-At, smo v enem segmentu vključili še štiri hrvaške gradove iz projekta Living castles, saj je ena od aktivnosti projekta Castle road, tudi certificiranje poti. To vlogo pa lahko oddamo, če so vključene tri države. Pametna očala bodo v uporabi na večjih dogodkih, dnevih odprtih vrat, ki bodo potekali septembra ali po predhodnem naročilu za skupine. Ena izmed aktivnosti v projektu Living castles, Interreg Slo-HR, pa je zbiranje sestavljanke. Na vsakem gradu zbiralec, ki je tam, dobi en del sestavljanke. Ko obiskovalec obišče vseh sedem gradov (ptujski grad, dvorec Rakičan, celjski grad, Stari grad Varaždin, grad Čakovec, dvorec Veliki Tabor in dvorec Oršič v Gornji Stupici), ki so vključeni v projekt Living castles, pri zadnjem gradu prejme maskoto - plišastega duhca. Ponudba je namenjena družinam z otroki," je še pojasnila Zvonka Lazar Borak, strokovna sodelavka ZRS Bistra Ptuj. MG Na gradovih čezmejnega projekta Ceste gradov so se osredotočili predvsem na oblikovanje ponudbe za družine in kulturne ponudbe. V sklopu te družinske ponudbe bo v poletnih mesecih potekalo tudi iskanje zaklada, kar sicer poznajo po celem svetu, ko navdušenci iščejo zaklade, ki so po navadi skriti v bližini gradov ali na gradu, do katerih vodijo vodijo uganke, ki jih je treba rešiti. „Prepričani smo, da se bo s Cesto gradov povečalo zanimanje in obisk gradov. Vse delamo zato, da bodo gradovi čim bolj prepoznavni, da bo čim več obiskovalcev, in bomo s tem ohranjali našo kulturno dediščino. Slovenski gradovi so se pridružili združenju avstrijskih gradov, povabili so nas Avstrijci. Zavedamo se, daje skupna promocija pomembna tudi za nas. Ni izključeno, da bo ta projekt vzbudil zanimanje tudi pri morebitnih investitorjih. Na Cesti gradov je veliko različnih gradov. V Sloveniji so v njih bolj ali manj muzeji, njihov lastnik pa ministrstvo za kulturo in občine. V Avstriji pa je zelo veliko graščakov oz. lastnikov, ki tudi živijo v teh gradovih, delajo in skrbijo za gradove ter tudi sami vodijo obiskovalce. Vzor vsem je lahko predsednik tega združenja, lastnik gradu v Kornbergu, grof Berdo, ki je tudi gonilna sila tega projekta in idejni vodja povezovanja gradov, ki v resnici živi za to. Veliko dejavnosti je potrebnih, da gradovi lahko živijo, da jih ohranjajo, vzdržujejo. Morda se tudi mi lahko kaj naučimo iz izkušenj grajskega turizma v Avstriji. Iz tega, kar imamo, moramo kar največ potegniti, ob upoštevanju omejitev z vidika kulturno-varstvene stroke," je povedala Zvonka Lazar Borak, strokovna sodelavka ZRS Bistra Ptuj. Foto: Črtomir Goznik S predstavitve projekta mreže ŽiviH gradov na ptujskem gradu, kjer je veliko zanimanje vzbudil tudi duHec - njegova maskota. Polenšak • 58. praznik žetve v Cez polenško gibanico je ni Turistično društvo (TD) Polenšak je priredilo 58. praznik žetve z razstavo kruha in pogač. Dogodek je bil lepo obiskan, tudi letos so bili ljudje pripravljeni na kos gibanice v vrsti čakati uro ali še več. Prodaja polenških gibanic gre v prodajo dobesedno kot za med. Čeprav se v kuhinji trudi kar lepo število gospodinj, da bi delo teklo čim hitreje, pa več v danih pogojih enostavno ne zmorejo. Testo gnetejo ves čas, ga tenijo, oblagajo s skuto ter kislo smetano, peči so neprenehoma v pogonu. Gibanica s Polenšaka je pač odlična in zato je zanjo očitno vredno tudi poča- kati. „Res se trudimo z gibanicami, gospodinje jih pridno pripravljajo in pečejo, kolikor hitro le zmorejo, seveda pa stavimo na to, da so gibanice kakovostno pripravljene. Ljudje radi pridejo, gibanice vzamejo tudi za domov, je pa treba nekaj časa počakati," je pojasnil predsednik TD Polenšak Franc Ku-kovec, ki je bil na dan prireditve videti zadovoljen. Program jim je uspelo lepo izpeljati, četudi zaradi muhastega vremena in razmoče-nosti terena niso izvedli prikaza žetve na njivi. Na prizorišču se je zbralo veliko obiskovalcev. „Veseli smo takšnega obiska. Pred prireditvijo sta nas dajali bojazen in skrb glede organizacije kot tudi obiska, ali bodo ljudje prišli. V pripravo in izvedbo prireditve nas je vključenih okoli 200 Utrinek z odprtja razstave praznik ŽETVE TD POLENŠAK VtL Klepanje srpov, zvok Harmonike in pesem žanjic članov in simpatizerjev društva. Gre za kar obsežen organizacijski zalogaj. Po enoletnem zatišju smo pred organizacijo prireditve gojili kar malo strahu, a je vse steklo, kot mora. Člani so z veseljem prišli pomagat, dogajanje je v celoti uspelo, kot smo si ga začrtali," je dodal Kukovec. 58. praznik žetve so na Polenša-ku v nedeljo, 18. julija, začeli zjutraj ob 9. uri z odprtjem razstave sta-rodobnikov ter razstave kruha, pogač in čipk. V društvu po novem deluje sekcija kljekljaric, ki izdeluje prekrasne čipke. Od jutra je dišalo tudi po gibanicah, dogajanje se je nadaljevalo s programom za najmlajše. Popoldanski del prireditve je bil v znamenju izročila etnološke dediščine. Nastopili so predice, pevski zbor Magnificat, folklorna skupina iz Podgorcev ter mladi glasbeniki in vokalisti iz domačega kraja. Simbolično so uprizorili nekaj utrinkov priprav na žetev, in sicer klepanje srpov, po-lenške žanjice so zapele ob spremljavi harmonikarja Viktorja Munde. Gostje so se lahko poveselili še ob melodijah ansambla Šarmerji in skupine Septima. V goste na Polenšak so prišli dor-navski župan Janko Merc in župana sosednjih občin Ormož Danijel Vrbnjak ter Juršinci Alojz Kaučič. V družbi z župani je predsednik TD Polenšak Franc Kukovec slovesno odprl vrata letošnje razstave kruha in pogač, ki so jo uredili v turističnem domu. Glede na minula leta, ko je bila veselica na Polenšaku največja daleč naokoli, je bilo letošnje dogajanje skromnejše, a hkrati dovolj zanimivo za vse generacije obiskovalcev. MZ Foto: MZ Foto: MZ 12 Štajerski Črna kronika petek • 23. julija 2021 Kidričevo • Podatki o javni varnosti 60 prometnih nesreč, trije mrtvi Marko Brglez, vodja policijskega okoliša, zadolžen za delo na območju občine Kidričevo, je občinskim svetnikom na junijski seji predstavil podatke o javni varnosti za minulo leto. Foto: MZ Vodja policijskega okoliša Kidričevo pri Policijski postaji Ptuj Marko Brglez Statistika za lansko leto negativno izstopa na področju prometne varnosti, saj so ceste v dveh prometnih nesrečah terjale tri življenja. Negativni trend se žal nadaljuje tudi letos, zato policisti na območju občine, zlasti Lovrenca na Dravskem polju, izvajajo poostren nadzor prometa. Ptujski policisti so lani v občini Kidričevo obravnavali 117 kaznivih dejanj, kar je manj kot leto prej, ko jih je bilo 144. Preiskali so jih 46, odprtih dosjejev je ostalo devet. V kaznivih dejanjih je oškodovancem skupno nastalo za 153.000 evrov škode, leto pred tem je seštevek vseh oškodovanj znašal 268.000 evrov. Tatvin in velikih tatvin je bilo 42, v obravnavi so bili tudi po en primer goljufije, izsiljevanja, roparske tatvine, napada na informacijski sistem, neupravičenega slikovnega snemanja, zlorabe osebnih podatkov, spolne zlorabe slabotne osebe in spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. V štirih primerih so posredovali zaradi prometa s prepovedanimi drogami, pet primerov se je nanašalo na nasilje v družini in dva na zanemarjanje otroka. V obravnavi so imeli tudi primer pranja denarja. Kršitev javnega reda in miru je bilo 51, v primerjavi z letom prej jih je več, to pa zaradi zakona o nalezljivih boleznih. Policisti so v statistiko za leto 2020 za območje občine Kidričevo navedli tri delovne nesreče, nesrečo pri športu ter onesnaženje in ogrožanje okolja. Več kršitev cestnoprometnih predpisov Na področju prometne varnosti so zabeležili 60 prometnih nesreč, v katerih so tri osebe izgubile življenje, ena je bila težko, deset pa lahko telesno poškodovanih. Razlogi za prometne nesreče so bili nepravilna stran vožnje, neupoštevanje pravil prednosti, neustrezna varnostna razdalja, nepravilno prehitevanje in neprilagojena hitrost. Policisti so v prometu ugotovili 877 kršitev s področja cestnopro-metnih predpisov, kar je več kot leto prej, ko jih je bilo 658. Zoper 54 kršiteljev so na okrajno sodišče podali obdolžilni predlog, 420 so jih oglobili na kraju prekrška, izdali so 151 elektronskih plačilnih nalogov. Policisti kršitev zakona o tujcih v Kidričevem niso zaznali, so pa izvedli nekaj nadzorov na lokacijah, kjer bi lahko prišlo do tovrstnih rešitev, denimo na gradbiščih. MZ Maribor • Policisti razkrili prometno nesrečo Namerno povozil dve osebi Policisti so v nedeljo zgodaj zjutraj preiskovali okoliščine prometne nesreče v Mariboru, v kateri sta bili dve osebi huje poškodovani. Kot je pokazala preiskava, pa ni šlo zgolj za nesrečo, pač pa za poskus uboja in napeljevanja k uboju, ki sta ju osumljena dva storilca. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, so kriminalisti ugotovili, da je med eno žrtvijo kaznivega dejanja in dvema osumljenima storilcema sprva prišlo do hujšega spora zaradi poškodovanja parkiranega osebnega avtomobila žrtve. Med sporom je eden od storilcev na prigovarjanje drugega z avtomobilom namenoma zapeljal v osebo, s katero se je prepiral, ob njem pa je stala še ena oseba, ki se trku avtomobila ni mogla izogniti in je zato z vozilom , zadel tudi njo. Storilca sta žrtvama povzročila hujše poškodbe, zato so ju z rešil-cem odpeljali v bolnišnico, a sta izven življenjske nevarnosti. Storil- ■ ca sta po dejanju pobegnila s kraja dogodka, a so ju policisti izsledili in ju po končanem postopku s kazensko ovadbo privedli pred preiskovalnega sodnika, ki je zoper njiju sprva odredil sodno pridržanje, ■ po zaslišanju pa tudi pripor. Slovenija • V državi se letno utopi v povprečju 11 ljudi Največ ljudi se utopi na neurejenih kopališčih Tragične smrti na slovenski obali se v zadnjih dneh kar vrstijo. V dobrem tednu dni so se utopili že trije ljudje. Na slovenski obali so prejšnji torek iz morja potegnili 85-letno žensko, ki ni kazala znakov življenja. Le dan pred tem so reševalci iz vode potegnili 77-letnika, ki kljub zdravniški pomoči ni preživel. Sredi tega tedna pa so v morju spet našli utopljenca. Junija so reke vzele dve življenji; v reki Krki je kljub hitri pomoči utonil moški, nekaj dni pred tem pa je v Soči pri Solkanu utonil 13-letnik. Foto: GT V mesecu dni so vode vzele že pet življenj. Policija je v zadnjih desetih letih obravnavala 154 utopitev. Lani 17, predlani 14. Največ v rekah in morju. Najnevarnejši so skoki na glavo v nepreverjeno globino, pa tudi skoki v mrzlo vodo, ko je zunaj vroče in je telo pošteno razgreto. »Rekreacija na, v in ob vodi sicer ugodno vpliva na zdravje in dobro počutje, vendar je treba vedeti, da je lahko voda tudi izredno nevarna,« opozarja Mojca Zupan z Uprave RS za zaščito in reševanje. Kot je poudarila, lahko za lastno varnost največ naredi vsak sam. Ob obisku voda, bodisi urejenih kopališč ali drugih lokacij se je treba zavedati dejavnikov tveganja in upoštevati napotke za varno kopanje in izvajanje dejavnosti, je še dodala Zupanova. Za svojo varnost je odgovoren vsak sam V Sloveniji se po navedbah Zupanove v povprečju zgodi 11 utopitev na leto, največ na neurejenih kopališčih, vzroki so večkrat zdrsi ali kopanje pod vplivom alkohola. V zadnjih desetletjih se število utopitev zmanjšuje. Kot je pojasnila, država zagotavlja splošne ukrepe varstva pred utopitvijo, lokalne skupnosti pa lahko predpišejo tudi posebne ukrepe, tudi prepovedi kopanja na nekem območju. "Za svojo varnost je najbolj odgovoren vsak sam," je opomnila Zupanova. Kot je opozorila, je kopanje lahko varno le na vodnih površinah, ki so urejene, torej na bazenih in urejenih naravnih kopališčih, kjer imajo reševalce iz vode. Kopati se je mogoče tudi na kopališčih brez upravljavca, to so tista, kjer kopanje ni prepovedano. Za varnost kopalcev na takih kopališčih ni posebej poskrbljeno, spremljajo pa kakovost vode. Zupanova je opomnila, da se tam vsakdo kopa na lastno odgovornost. Največ utopitev v gramoznicah, rekah in ribnikih brez nadzora Marsikje se ljudje kopajo tudi v gramoznicah, ribnikih in drugih nenadzorovanih vodah, kar pa po besedah Zupanove s stališča varnosti ni priporočljivo oz. je ponekod celo prepovedano. "Bregovi so velikokrat neurejeni, kakovost vode vprašljiva, saj se ne preverja. Še posebej veliko tveganje za varnost pa je kopanje na divjih vodah, in sicer zaradi brzic in močnih tokov. Na takih območjih je tudi največ utopitev," je pojasnila Zupanova. "Zato je pomembno, da vsak posameznik pozna nevarnosti, moč vode in svoje sposobnosti," je opomnila. Pomoči utapljajočemu naj se nekdo loti le, če je za to usposobljen, je še opomnila Zupanova. "Čim prej pokličimo 112," je še dodala. Inšpekcija ne preverja divjih kopališč Nadzor nad urejenimi kopališči, izposojevalci plovil ter organizatorji raftingov, soteskanj in podobnih vodnih dejavnosti v Sloveniji izvaja inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot je pojasnila Romana Lah z inšpektorata, zadnja leta opravijo povprečno 116 nadzorov kopališč, 25 nadzorov izposojevalcev plovil in 32 nadzorov organizatorjev dejavnosti na vodi letno. Nadzori so nenapovedani, stanje glede števila reševalcev iz vode, kopaliških redov in opreme za reševanje pa ocenjujejo kot dobro. Lahova je izpostavila, da inšpektorat nima pristojnosti nadzora nad območji kopalnih voda, kjer ni urejenih kopališč. Poleg rednih nadzorov opravljajo tudi nadzore ob primerih nesreč ali prijav nepravilnosti. Ob rednih inšpekcijskih nadzorih v primeru nepravilnosti izrečejo ukrepe, v primeru kršitev pa lahko tudi sankcije. Po nekem dogodku pa tečejo le prekrškovni postopki. Sta, sm »Ne skačite v vodo s polnim želodcem ali pregreti!« Prvi pogoj za varno kopanje je dobro znanje plavanja. »Ne hodimo v vodo, če se počutimo slabo ali po obilnem obroku, ne skočimo v vodo, če je telo pregreto, na temperaturo vode se postopoma pripravljamo, ne skačimo v kalno vodo,« je nanizala Zupanova. Med ukrepi za varno kopanje je navedla še, da ne plavamo sami daleč od obale in ne uporabljamo blazin za plavanje v globoki vodi, saj ne nudijo varnosti. »Zavedajmo se, daje kopanje ob nevihti nevarno. Izogibajmo se nevarnim, nepreglednim mestom in močnim tokovom. Otrok pa nikoli ne puščajmo samih brez nadzora ob vodi, niti ob plitvi,« je še opozorila. Foto: Arhiv M24 Pred Jakobom (25.) tri dni lepo, rž v redu dozorela bo. 16/25 20/3 16/2/ 17/27 18/28 N W 26' a Danes bo spremenljivo oblačno, v notranjosti bodo možne kratkotrajne plohe in posamezne nevihte. Popoldne se bo jasnilo, predvsem v hribovitem svetu severne in zahodne Slovenije bo še kakšna nevihta. Jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 24 do 28, na Primorskem okoli 30 °C. 4-dnevna napoved za Podravje Petek 23.07.2021 «fc Sobota 24.07.2021 % Nedelja 25.07.2021 % Ponedeljek 26.07.2021 % 17 18 21 21 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 23 28 30 32 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V P p Hitrost vetra0.5ntfs Hitrost vetra!2mis Hitrost VBtra3.1nV3 Hitrost vetra3.7m/s Vir: ARSO petek • 23. julija 2021 Kultura Štajerski 13 KNJIGARNICA 15 Kako so nastale gosli in druge glasbene ... In vzela je škatlico in se zasmejala vanjo, potem pa je zajokala in njene solze so padale v škatlico. Rekla je tedaj fantu: »Zdaj pa potegni po laseh na škatlici!« Fant je ubogal. In privrele so pesmi iz škatlice, da je bilo srce zdaj ob njih žalostno, zdaj veselo ... Tak je del romske pravljice o nastanku violine in jo lahko preberete v drobni slikanici iz zbirke Čebelica založbe Mladinska knjiga. V slikanici, ki je pod številko 415 izšla leta 2006, teče hkrati slovensko in romsko besedilo, knjigo pa je imenitno ilustrirala Suzi Bricelj. Pravljice in zgodbe o nastanku glasbil in druge knjige o glasbilih, glasbenikih in glasbi najdete, cenjeni bralci Knjigarnice, na policah Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Na policah z oznako 78 so poučne in strokovne knjige o glasbilih in glasbi, pa tudi tiste knjige, ki vsebujejo notne zapise. Tovrstne knjige so tudi izhodiščno čtivo za Otroški glasbeni festival v okviru 13. Festivala ARSANA. Tako vas posebej vabimo na tri pravljične glasbene urice v ponedeljek, torek in sredo, 26., 27. in 28. 7. 2021, ob 17. uri. Ponedeljkova in torkova pravljica z delavnico bosta izvedeni na dvorišču knjižnice (v primeru slabega vremena pa v Pravljični sobi Branke Jurca), Prešernova 33-35, tretja, sredina bo v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. Pripoved o nastanku gosli bodo spremljali in žlahtnili učenci Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla Ptuj. Ustvarjalno delavnico z naslovom Znaš narediti glasbilo bo izvajala Eva Barbara Vilčnik. Torkovo pravljico Tok, tok, medved išče pestunjo, prirejeno po ruski ljudski pravljici, bo, kakor vse druge, pripovedovala spodaj podpisana piska teh vrstic, glasbeni nastop bodo izvedli učenci Glasbene šole Instrumentalko. Sledila bo ustvar-jalnica Lončarjenje iz zavoda Marianum Veržej. Na zadnji pravljici Zdolgočaseni boben, prirejeni po knjigi iz leta 2019 (Colin MacIntyre), bodo nastopili učenci Glasbene šole Karola Pahorja, kjer bo tudi izvedena delavnica Makrame mavrice z izvajalko Mojco Grula. Glasbene pravljice bodo popestrene še s tematskimi ugankami, kot na primer: Če jo samo držiš za vrat, še nič ne cvili in ne vpije, jo treba je še požgečkat, da ji izvabiš melodije. Uganete, o katerem glasbilu teče beseda? Ali pa ta uganka, ki povezuje knjige in glasbo: Bela njiva - pa ni ajda, črno seme, pa ni mak: kdor to seme rad prebira, bo morda še učenjak. Zraven pravljic, glasbe in glasbil ponuja Arsanin glasbeni festival za otroke tudi tematske zanimivosti in tu je ena izmed njih: Na obrežju reke Nil stojita dva ogromna kipa, to sta Mem-nonova kolosa in sta visoka dvajset metrov. Tam je vsako jutro slišati nenavadno nizke in razvlečene zvoke. Legenda pravi, da je ob Memnonovi smrti njegova mati neutolažljivo jokala in prosila boga Jupitra, naj ji vrne sina. Bog je uslišal obupano mater in od tedaj je ob sončnem vzhodu slišati iz piramid Mem-nonov žalostni napev, kot odraz njegove trpeče duše. Seveda pa je tu še znanstvena razlaga, da ta zvok povzročajo vibracije, ki nastajajo v razpokah kolosov v jutru, ko sonce pošilja prve žarke na zemljo in se ozračje segreva. Več o tem lahko preberete v knjigi Glasba za otroke (prevedla: Polona Švigelj, TZS, 2010.) Sicer pa je letos izšla pri založbi Modrijan zanimiva glasbena slikanica, ki jo podpisuje avtor uspešnic za odrasle Dan Brown. Njen naslov je Divja simfonija (prevedla Aleksandra Kocmut) in naj bo Ptičja dobrodošlica iz nje vabilo na pravljice in po knjige: Ko svetloba svit najavi, ptičji zbor nov dan pozdravi. Petpedi, kuku, čivčiv, ciciri, krakra, pivpiv. Strašen je ta ptičji hrup, ptičjih je besed cel kup! A napni vse čute svoje: vsak ptič svojo pesem poje. Liljana Klemenčič Ptuj • Začel seje 13. glasbeni festival Arsana Tudi letos prevladujejo slovenski glasbeniki V nedeljo se je začelo bogato dvotedensko glasbeno in spremljevalno dogajanje 13. glasbenega festivala Arsana. Koncert treh rockerskih skupin, ki naj bi nastopile že v soboto v Sončnem parku, so prestavili v avgust. Tako je prvi koncert v strnjenem dvotedenskem glasbenem dogajanju pripadel Marku Črnčecu, enemu najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov. Klasični mojstri bodo v slavnostni dvorani ptujskega gradu nastopali vse do četrtka. V ponedeljek so se začeli že tudi nastopi pod skupnim naslovom Glasba v mestu z odroma v Domu kulture MuziKafe in v hotelu Mitra (Pliš, Vasko Atanasovski in Zoran Majstorovic - Balkan duo, Fridas Jazz Quartet FT, Katarina Samo-bor). V petek, 23. julija, se bo odprl oder mladih na Slovenskem trgu, kjer bodo nastopi potekali vse do 29. julija. Po Andreju&Idi, Janezu Ivačiču, LPS Bandu, Mya, Re-punku in Friškem piru se bodo 28. julija predstavili še udeleženci letošnje poletne glasbene šole, v četrtek, 29. julija, pa bo oder zasedla izjemna mlada pevka in avtorica glasbe Dora Šandor z gosti. 24. julija pa se bo z muzikalom za otroke začel letošnji otroški festival, ki bo trajal vse do 28. julija. V sklopu glasbenega festivala Arsana tudi letos prihaja na Ptuj Odprta kuhna z okusi slovenskih in svetovnih kuhinj. Umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin je povedal, da bo tudi letošnji festival pretežno slovenski. Bolj ali manj pa so slovenski glasbeniki prevladovali tudi v prejšnjih letih. V polovici pa bodo letos Arsanani odri pripadli Ptujčanom. Trudijo se, da bi se v sklopu festivala domačemu občinstvu predstavilo čim več domačih glasbenikov, ki uspešno nastopajo na slovenskih in tujih odrih. Že drugič prihajajo v goste člani ene najpomembnejših vokalnih skupin na svetu - Naturally 7 (ZDA), ki bodo tudi slavnostno odprli letošnji 13. festival Arsana. Občinstvo bo zagotovo uživalo tudi ob nastopu Big Banda Slovenija s solisti, Tadeja Toša, Sabine Cvilak, Janeza Dovča in Gorana Krmca, Perpetuum Jazzila ter Vox Arsane, Vlada Kreslina in Godalnega orkestra, ki so se v teh dneh predstavili že z drugo skupno priredbo s spotom Vse se da. Slednji bodo imeli dva koncerta, ker so vstopnice za prvi koncert, 23. julija, pošle. Dodaten koncert bo že dan Foto: Črtomir Goznik Marko Črnčec se je tokrat predstavil z deli velikih skladateljev jazzovske in klasične glasbene scene. prej, 22. julija. Delin ob tem pove, da je za Vox Arsano to verjetno njihov največji presežek ob projektu pred sedmimi leti, ki so ga ustvarili z Big Bandom RTV Slovenija. Nastalo je sedem novih priredb, dve so že posneli. Vse do konca julija bodo lahko Ptujčani in obiskovalci uživali v različnih zvrsteh glasbe, zaploskali že uveljavljenim glasbenikom in novemu mlademu rodu, ki šele prihaja. Letošnji festival je ocenjen na 250.000 evrov, od tega je MO Ptuj prispevala 40.000 evrov, ministrstvo za kulturo pa 3.000 evrov. Za ostalo se bodo morali potruditi sami. MG Cirkulane • Predstava podmladka dramske sekcije Kaprice borlske baronice Učenci osnovne šole Cirkulane-Zavrč so pod mentorstvom učiteljice janje Solina Črnivec, kije tudi vodja dramske sekcije pri Kulturnem društvu Cirkulane, uprizorili priredbo Andersenove pravljice Cesarjeva nova oblačila. Predstavo so postavili v domače okolje, nastala je uprizoritev Kaprice borlske baronice. Zgodba govori o baronici Adal-berti, ki je na gradu Borl bivala v začetku 20. stoletja. Bila je nečimr-na, za gospodarjenje in posestvo ji je bilo malo mar, rada se je lepo oblačila, lepotičila in se sprehajala. Ves denar je namenjala za obleke, ki jih je cele dneve pomerjala. Nekega dne sta s splavom po Dravi na Borl priplula sleparja in baronico pretentala, da sta tkalca. Odpustila je svojega dotedanjega krojača, krojenje in šivanje oblek pa zaupala prišlekoma. Ta seveda nista imela pojma o šivanju, zato so bila oblačila, ki sta jih izdelovala, nevidna -tako kot v pravljici Cesarjeva nova oblačila. Baronica ni upala priznati, da oblačil ne vidi, ker bi ji lahko očitali, da ni sposobna vladati. Zato se je tudi sama pretvarjala, kako lepe in enkratne so nove obleke. Teh dejansko ni bilo in tako se je nečimr-na baronica na koncu pred ljudmi, misleč, da ima na sebi prečudovita oblačila, sprehodila samo v spo- dnjem perilu. Zaključni monolog v predstavi je imel krojač z zelo pomenljivim sporočilom za današnji čas: „Saj veste, kako pravijo, kajne? Ni važno, kaj ima nekdo oblečeno, važno je, kakšen človek je. Obleka torej nikdar ne naredi človeka, človeka naredi njegovo srce. Najlepša obleka je nasmeh, ki razlega se na vseh poteh. Najlepša obleka je resnica, ki zajadra kot grajska ptica, in najlepša obleka je sreča, naj je bo življenja polna vreča." V predstavi so nastopili Nikita Potočnik, Ana Marija Lovenjak, Ela Obran, Teja Kolednik, Teo Črnivec, Timi Tušek in Niko Kelc. Igro so vadili teden dni, potem pa jo uprizorili na šolskem dvorišču. Predstavi so sledile še ustvarjalne delavnice, tematsko povezane z grajskim življenjem. Otroci so lahko izdelovali kronice, barvali pobarvanke in kamenčke ter reševali viteške miselne igre. Solina Črnivčevi so pri izvedbi dogodka pomagali kolegi učitelji Izidor Gnilšek, Laura Mohorko Kumer in Mirjana Fuks. Predstavo sta si ogledali tudi ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek in cirkulanska županja Antonija Žumbar. Obe sta bili zelo navdušeni, da so se mladi nade-budneži med počitnicami lotili tega projekta. MZ Ptuj, Slovenija • 58 koncertov v desetih mestih Začel se je Restart tour Pred Halo Tivoli v Ljubljani seje minuli petek začel Restart tour, največje povezano koncertno dogajanje v Sloveniji, ki sledi enoletnemu premoru zaradi epidemije. Organizatorji so pripravili 58 koncertov v desetih mestih, kot prvi pa so občinstvo ogrevali Hladno pivo, Elvis Jackson in Pankrti, ki so se ponovno zbrali prav za to priložnost. "Restart turneja udarnega prebujanja glasbene scene pri nas ni samo stvar kulture in zabave. Gre hkrati za občutek, da se vesolje še ni skrčilo na našo dnevno sobo. Tu motiv išče- mo tudi Pankrti," je ob tem povedal frontman punk rock skupine Peter Lovšin. Organizatorji so v turnejo povezali najbolj zveneča imena s slovenske in nekdanje jugoslovanske scene. Ob omenjenih bodo nastopali še Jan Plestenjak, Gibonni, Nina Pušlar, DJ Umek, Mi2, Parni valjak, Senidah, Saša Avsenik, Dan D, Tony Cetinski, Vlado Kreslin in drugi. Poleg Ljubljane pa bodo koncerti še v Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, na Ptuju in v Lendavi. Sta 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 23. julija 2021 Zdravstveni nasveti Alergija na hrano Kako pogosta je alergija na hrano V svetu se povečuje pogostost alergijskih bolezni, tudi alergije na hrano. Alergija na hrano je razmeroma pogosta v zgodnjem otroštvu in redka pri odraslih. Tako ima alergijo na hrano približno 6 % otrok do 3. leta starosti. Pri odraslih je precej pogostejše kot prava alergija neprenašanje hrane ali intoleranca, ki se pojavlja pri 20,4 % ljudi, medtem ko ima alergijo na hrano, ki jo je mogoče objektivno dokazati, le 1,4 % ljudi v Zahodni Evropi. Kaj povzroča nastanek alergije na hrano Nastanek alergijske bolezni je pogojen z medsebojnim delovanjem genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja, alergijo na hrano povzročajo prehranski alergeni oziroma alergeni, prisotni v hrani. Pogosti alergeni za otroke so: kravje mleko, jajca, arašidi, soja, pšenica in morske ribe. Pogosti alergeni za odrasle so: sadje, orehi in arašidi, začimbe, ribe in morski sadeži, pšenična moka, mleko, jajca. Vedeti moramo, da niso vedno dane vse primerne okoliščine za pojav alergijskega odziva, saj predvsem šibkejši alergeni ne sprožijo alergijske reakcije po vsakem zaužitju. Kako se alergija na hrano kaže Alergijske reakcije na hrano so lokalne in sistemske ter lahko zajemajo katerikoli organ. Alergija na hrano se v 45 % kaže z alergijskimi pojavi na koži (srbež, izpuščaji), v 25 % primerov nastanejo alergijski pojavi v dihalih (solzenje, srbež okoli oči, kihanje, voden izcedek iz nosu, zamašen nos, kašelj, piskanje, oteženo dihanje), v 20 % v prebavilih (srbež v ustih, otekanje ustnic in ustne lili I I Kako poteka zdravljenje : Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan votline, bruhanje, bolečine v trebuhu, siljenje na bruhanje, driske), v 10 % pa na obtočilih (hiter utrip srca, padec krvnega tlaka, izguba zavesti, šok; najhujša oblika alergijske reakcije pa je šok). Kako postavimo diagnozo • Pogovor zdravnika z bolnikom o bolnikovih težavah, • kožni testi, s katerimi dokazujemo, kateri alergen je povzročitelj bolnikovih težav, • odvzem krvi, • diete, s katerimi izločimo sumljivo živilo iz prehrane, • testi, pri katerih pod zdravniškim nadzorom postopoma in previdno ponovno uvajamo izločeno živilo nazaj v prehrano, • pregled prebavil s posebnim instrumentom (endoskopom) in odvzem koščka tkiva za pregled pod mikroskopom. Najpomembnejše pri zdravljenju prehranskih alergij je prepoznava alergena, ki je vzrok za alergijske pojave in njegova izločitev iz prehrane. Govorimo o hipoalergijski dieti, ki naj bi bila zares ozko selektivna. Bolnik mora biti ob tem poučen tudi o enakovrednih na- domestnih živilih, da bo njegova prehrana kljub dieti uravnotežena, upoštevati pa je treba tudi živila s skritimi alergeni. Kadar je pri dojenem otroku potrjena alergija na hrano, se mora ustrezne diete držati tudi doječa mati; če dojenček prejema prilagojeno mleko, pa mora biti le-to ustrezno. Za zdravljenje simptomov in znakov alergije na hrano uporabljamo naslednja zdravila: • antihistaminike v tabletah, kapljicah ali pršilih. Jemljejo se enkrat dnevno. Ne smemo jih kombinirati z alkoholom in pomirjevali, lahko pa povzročajo zaspanost, utrujenost, omotico, suha usta, glavobole ... Ne sme se jih uporabljati v primeru preobčutljivosti na zdravilo, med nosečnostjo in dojenjem pa njihova varnost ni dokazana. Previdna uporaba je potrebna tudi pri motnjah v delovanju jeter in ledvic; • glukokortikoidi v pršilih, vdi-hovalnikih suhega prahu, tabletah, injekcijah, mazilih. Previdnost pri odmerjanju pa je potrebna, da se izognemo stranskim učinkom; • adrenalin se uporablja le pri zdravljenju anafilaksije hujše stopnje. Metka Petek-Uhan, dr. med., spec. družinske medicine ZD Ptuj Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ navodila za bolnike Zdravstveni mikroskop Brezplačno cepljenje proti HPV tudi za fante V prihodnjem šolskem letu bodo prvič v programu rednega cepljenja tudi dečki v 6. razredu osnovne šole upravičeni do brezplačnega cepljenja proti HPV. Cepljenje ni obvezno. V Zdravstvenem domu za študente si želijo, da bi bili tudi slovenski dečki zaščiteni pred boleznimi, ki jih povzročajo okužbe s HPV. Mednje spadajo tudi različni raki. Pri deklicah prvo cepljenje proti HPV izvajajo po rednem programu cepljenja v 6. razredu osnovne šole. Brezplačno cepljenje je omogočeno tudi deklicam, ki so prvo cepljenje v 6. razredu zamudile in so rojene v letu 1998 ali kasneje, so izpostavili v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani. Prva okužba s HPV je najpogostejša pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15-25 let. Virus HPV se ne prenaša le s spolnimi odnosi, bodisi vaginalnimi, analnimi ali oralnimi, pač pa tudi s tesnimi intimnimi stiki vseh vrst, s praskanjem, drgnjenjem, z okuženimi prsti rok med različnimi deli telesa, kjer tudi dosledna uporaba kondoma ne zaščiti popolnoma pred okužbo. Možen je tudi prenos z okuženimi predmeti in s kondilo- mi okužene matere na novorojenčka med porodom, je pojasnila družinska zdravnica v Zdravstvenem domu za študente Mojca Miholič. Kot je spomnila, lahko okužba z virusom HPV pusti dolgotrajne posledice in povzroči različne bolezni, poleg raka materničnega vratu tudi anogenitalne bradavice, hripavost ter druge vrste rakov, od raka v ustni votlini in žrelu ter na vratu. Cepljenje dečkov proti okužbi s HPV preprečuje okužbe z genotipi HPV, ki lahko povzročijo raka zad-njika, penisa, ustnega dela žrela in genitalne bradavice. Kot izpostavlja Miholičeva, so se v stroki zelo zavzemali, da bi bilo cepljenje proti HPV plačano iz sredstev javne zdravstvene blagajne za oba spola, saj je bilo povsem nedopustno, da dečki niso bili vključeni v program cepljenja. Prihodnje šolsko leto bo cepljenje končno zagotovljeno tudi za dečke v 6. razredu osnovne šole. "Nekateri najstniki se s spolnimi kontakti srečajo že zelo zgodaj, zato jih je smiselno cepiti čim prej, še preden se pojavijo možnosti za okužbo," je opomnila Miholičeva. Kot je izpostavila, se pojavnost Foto: Dreamstime/M24 HPV okužb pri moških z leti še povečuje, moški so tudi dovzetnejši za ponavljajoče okužbe in niso le prenašalci. "Dejansko vemo, da se moški pogosteje okužijo od žensk. Pri moških nimamo nobenega rutinskega preventivnega programa, s katerim bi lahko predčasno odkrili oz. zaznali okužbo z visokorizičnim virusom HPV. Okužba pri moških poteka še bolj prikrito kot pri ženskah, saj v večini primerov okuženi moški nima prav nobenih težav," je še poudarila zdravnica. Cepljenje dečkov bo prispevalo h kolektivni imunosti in s tem posredno tudi k eliminaciji raka materničnega vratu ter k boljšemu obvladovanju drugih rakov in bolezni, ki jih povzročajo okužbe s HPV, je še poudarila Miholičeva. Starše poziva, naj se odločijo za cepljenje svojih otrok proti virusom HPV. V Sloveniji morajo soglasje k cepljenju proti virusom HPV za mlajše od 15 let podati starši. Miholičeva starše opominja, da prej ko bodo mladi cepljeni, prej bodo zaščiteni pred raki, ki jih povzroča HPV. sta Pomagajmo si . T> 1» • • • • • v • Bodimo pozorni na nova in spreminjajoča se znamenja Sonce povzroča gubice, starostne pege, počene kapilare, suho, uvelo kožo in najbolj smrtonosno obliko kožnega raka, mela-nom, za katerim vsako leto zboli okoli petsto Slovencev. Samopregledovanje opravimo na tri mesece. Obraz in roke Pozorno si preglejmo obraz, ne pozabimo na ušesa in pri tem uporabimo ogledalo. Preglejmo tudi lasišče, najbolje s pomočjo sušilnika za lase. Preglejmo dlani in notranje strani podlakti in nadlakti. Trup S pomočjo ogledala preglejmo komolce in pazduhe. Preglejmo še vrat, trebuh in prsi. Ženske moramo pozorno pregledati ravno predel pod dojkami. Preglejmo tilnik, ramena in hrbet pred ogledalom ob uporabi drugega, ročnega ogledala. Noge in zadnjica Ne pozabimo na zadnjo stran stegen in zadnjico. V sedečem položaju preglejmo notranjo stran stegen, narta in podplata. Ne pozabimo na nohte in predel spolovila, pri čemer uporabimo ogledalo. Obstajajo različne vrste kožnega raka, med njimi pa je najnevarnejši maligni melanom, katerega pojavnost med vsemi vrstami malignih obolenj najbolj narašča. Leta 1950 je bila verjetnost, da bo človek do sedemdesetega leta zbolel za malignim melanomom, 1 : 1500, do danes pa je narasla že na 1 : 70. Med najuspešnejše ukrepe spadata izogibanje sončnim žarkom in zgodnje odkrivanje novonastalih sprememb na koži. Zavedati se moramo, da kar osemdeset odstotkov nevarnih ultravijoličnih žarkov prejmemo nevede, ko se sprehajamo po mestu, med vožnjo avtomobila in celo v stanovanju, če imamo velika okna, v sobi pa veliko ogledal. Tudi kadar je oblačno in je UV-indeks visok, nas lahko pošteno opeče. Zaščitimo se, kolikor je mogoče, kožo vsega tele- sa pa si redno, na dva ali tri mesece, temeljito pregledujmo. Vsakdo bi moral vsaj enkrat na temeljit pregled k dermatologu, ki mu bo svetoval o pogostosti takšnih preventivnih srečanj. Kožni rak ali melanom Poznamo veliko vrst kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto celic, iz katerih nastanejo tumorji. Najpogostejši so bazal- nocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom. Medtem ko je pri prvih dveh zdravljenje običajno uspešno, ima melanom razmeroma slabo prognozo. Ozdravljiv je le, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zboli za kožnim rakom od dva do tri milijone ljudi na leto, od tega je 132 tisoč melanomov. Ta rak povzroči največ smrti v najbolj produktivnem življenjskem obdobju, med tridesetim in štiridesetim letom. Kako prepoznamo melanom Zanimivo je, da se vsak tretji melanom razvije iz že obstoječega kožnega znamenja, pozorni pa moramo biti tudi na novonastale rašče. Melanom v zgodnjih stadijih ni nujno dvignjen nad kožo, temveč se lahko pojavi v številnih, nenavadnih oblikah. Še zlasti nevarne so spremembe v velikosti, barvi, obliki robov ali debelini znamenj in drugih tvorb, zato jih takoj pokažimo svojemu zdrav- niku. V rizično skupino za razvoj melanoma spadajo ljudje s svetlo poltjo in svetlimi ali rdečimi lasmi, katerih koža na soncu hitro pordeči in ne porjavi, in ljudje z veliko pigmentnih znamenj ali z netipičnimi znamenji. Tea Dečman Foto: Dreamstime/M24 petek • 23. julija 2021 Za kratek čas Štajerski 15 razglasitev česa za neveljavno, neresnično avtor: janez presecnik izdelovalec klobas divji merjasec (knjižno) nogometaš marosa voltamper sotočie rek egipčanska boginja narave daljši moški suknjič tom cruise krajin reka blizu kopra učenec a razreda pomota iridij avtohton prebivalec istre najbolj znan hun pevec ferfolja nas poet (matej) našitek na srajci aparat dostava blaga šibek veter savina atai vaja pri karateju kraj na kočevskem hiter vzlet ptice čacka karcinom maska, krinka nasnekd. smučarski skakalec (raj ko) paul ereng vojaško poročilo lutkarica vogelnik vezni igralec v nogometu vrsta usnja mesto v madžarskem ba-konjskem gozdu točilna miza pragozdna 2irafa reklo ales vallc stališče daljava (pesniško) robert owen naočniki odločitev državljani tajske Prvotno so ga vzredili za lov v skoraj neprehodni goščavi. Njegova anatomija je bila nekoč z vzrejo veliko preveč poudarjena, tako da je bil ta, po značaju tako fantastičen pes, videti kot lastna karikatura, počasi pa je le prišlo do uveljavljanja razumne vzreje. Njegova kratka, gladka in gosta dlaka je vseh barv. Psi obeh spolov zrastejo od 33 do 38 cm in tehtajo od 18 do 25 kg, njihova življenjska doba pa je od 8-12 let. Je samobiten in samozavesten, kar včasih opisujejo kot trmo, ljubezniv, zelo vdan, potrpežljiv z otroki ter prijazen do drugih psov in živali. Zaradi svoje specifične telesne konsti-tucije ne teče posebno rad. Z dosledno in potrpežljivo vzgojo je uporaben družinski pes, ki pa vseeno potrebuje nadzor. AJKA - mesto v madžarskem Bakonjskem gozdu, IZIDA - egipčanska boginja narave, Ozirisova žena, OKAPI - kot jelen velika kratkovrata pragozdna žirafa Ormož • Erasmus+ dobra praksa Ljudske univerze Tradicija nas zbližuje Po več kot enoletnem odlogu so ormoško Ljudsko univerzo obiskali udeleženci projektnega partnerja Center for Continuing Education iz poljskega mesta Bytom, ki so na desetdnevni Erasmus+ mobilnosti spoznavali način delovanja naše Univerze za tretje življenjsko obdobje, naše kraje, znamenitosti ter kulinariko našega območja. »V okviru projekta Erazmus+ so udeleženci iz Poljske pridobivali nova znanja in veščine s področja naših tradicionalnih ročnih del, podobno kot nekaj let nazaj, ko so se naše izdelovalke ljudske obrti pri njih učile poljskih tradicionalnih obrti,« je povedala direktorica Ljudske univerze Ormož Viki Ivanuša. »Tukaj, pri nas smo jim pokazali našo tradicionalno kuhinjo, učili so se slovenskega jezika, izdelovali so rože iz krep papirja, nakit iz fimo mase in še bi se našlo. Razkazali smo jim pomembne turistične točke, ki jih gost, ki pride k nam, vsekakor mora videti,seveda pa smo jih peljali tudi v gorice.« »Bytom je naše partnersko mesto, zato se trudimo negovati dobre odnose z njimi. To je eden izmed številnih projektov, ki jih izvajamo tako na področju izobraževanja kot tudi na področju mladine, kajti te dni se pripravlja še nova izmenjava, pri kateri se bo kar osem mladih za deset dni odpravilo v Bytom,« je še povedala Ivanuševa. Poljske udeležence je sprejel tudi ormoški župan Danijel Vrbnjak in z njimi poklepetal o sodelovanju mest Ormož in Bytom tako na občinski ravni kot na ravni posameznih lokalnih institucij ter izrazil podporo nadaljnjim projektnim sodelovanjem. Gostje so obiskali še Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, kjer jih je sprejela Urška Talban. S tem obiskom se zaključuje mobilnost Poljakov, ki se polni vtisov, novih znanj in idej vračajo domov. Darja Žganec Horvat Poljski udeleženci projekta Erasmus+ iz mesta Bytom Foto: arhiv LU Ormož Tedenski horoskop S j OVEN (21. 3. - 20. 4.) Zavihati boste morali rokave in se vseh zadev lotiti na ambiciozen način. Ponujena vam bo roka, in če jo sprejmete, bo sreča popolna. Samski se zabavate in selite iz zabave na zabavo. Teden bo zaznamovan tudi po kolegialnosti in duhu prijateljstva - vsi za enega in eden za vse. BIK (21. 4. - 20. 5.) Duh ustvarjalnosti se bo širil in plemenitost boste znali vtkati v začrtani vsakdan. Dela na vrtu bo veliko in srce se bo radostilo, ko se odpravite v naravo in zadihate sveži zrak. Ko se bo spustila noč, boste zaživeli s strastjo in vztrajnostjo. Užitki in delo pa i še naprej z roko v roki. DVOJČKA Na delovnem mestu boste napredovali, morda ne takoj, toda zdi se, da se bodo uspehi vrstili. Užili boste čare ljubezni in štejejo že majhne pozornosti. Sledijo pa tudi spremembe in čez vikend boste pridni doma. Intuitivna sporočila pa so korak k zastavljenemu cilju. n LEV (23. 7. - 22. 8.) Sreča je na strani pogumnih in to boste dokazali. Seveda stvari gredo naprej in skoraj ne boste imeli časa, da bi se ustavili in pregledali rezultate. Uspeli pa se boste pogovoriti in skozi to najti ključ rešitve. V ljubezni vas bo spremljala globoka pripadnost in dokazovanje le-te. DEVICA (23.8.-22.9.) Zdi se, da boste pluli in vendarle ne na morju, pač pa po svoji osebnosti. Energija je skrita v vas in sami se morate odločiti in narediti korak naprej. Ideje bodo dobre in samozavestne, smotrno je tudi, da jih iz dneva v dan uresničite. Srečen dan: sobota. TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Privlačila vas bo tako tišina kot tudi mir, ampak to bo trajalo krajši čas. Tudi sami boste spoznali, da ne morete brez družbe, prijateljev in znancev. V pogledu službe sledi korak naprej in nekatere stvari se bodo zasukale na bolje. Koristilo vam bo, če boste poslušali sebe. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Skeptičnost bo nekaj, kar vam lahko koristi in vas obremenjuje. Čas je že, da se odpravite v družbo in spremenite svoje principe. Jeza je nekaj, kar vas drži nazaj, nesporno pa je, da imate tudi znanje in da tako lahko pomagate drugim. Sledi več mistike in intuitivnih signalov. (21. 5. - 20. 6.) Čas počitnic se bliža z vrtoglavo hitrostjo. Sami ste tisti, ki si lahko naredite dneve prijetne. Prihaja tudi obdobje, v katerem se finančno okrepite in naredite sintezo, kako porabljati denar. Teden bo v znamenju lepih stvari, prijetnih dogodkov in prijateljstva. k RAK " (21. 6. - 22. 7.] STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Vaše življenje bo kot elastika, ozavestite, kako prožni in prilagodljivi ste. Seveda pa je sreča tudi opoteča in nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Besede ne bodo našle pravega slušatelja in tako je bolje, da zapisujete občutke. Prihaja pa tudi obdobje čarobne ljubezni in nežnosti. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Zvezde so vam namenile neko lekcijo o romantiki, čustvenosti in harmoniji. Življenje vas bo pripeljalo do tiste točke, ki se imenuje sreča. Drugi ljudje pa vam bodo ogledalo napredka in kontakti vas bodo v svojem bistvu tudi poživili. Občutite, kaj je to zaljubljenost in ljubljenost. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Notranji instinkt vas bo vodil in ugotovili boste, da problemi sploh niso problemi. Moč bo skrita v vas. Če boste čutili potrebo, jo lahko aktivirate. Vabila vas bo neokrnjena narava, tam najdete tudi mir, ki ga iščete. Delo pa vam bo dalo pečat pomembnosti in voljo prihodnosti. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Dogajalo se bo veliko, tudi več boste na poti in nikakor ne bo časa, da si vzamete nekaj minut zase. Aktivnosti se bodo nadaljevale in čez vikend je primeren čas za oddih in sprostitev. Drugi teden se bo odvijal že po znanem scenariju pridnosti in delavnosti. Prisluhnite sebi! 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 16. julija 2021 na mor ju v dru; b Radia Tednika Ptuj n skuj le ATP Vabljeni - uživajte >o(etje z nami! Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 18,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! i Informacije in rezervacije: Skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 A 150. n [jtkJP AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ : Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. v iSHlHflR? m tScwruMpoieM dopuét vdbmžbl tfadM-JedMku . OTOK VIS (24.-29. 9. 2021] \ Posebno ponudbo smo pripravili za ttete, Ici se boste naročili na Štajerski tednih Brezplačno boste na morju tahto uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9.2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 jz Ptuja. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! Štajerski radioPTUI T^rv Družba Radio-Tednik Ptuj Prireja '' ^ 3- P0LFINALN0 ODDAJO OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Oddaja bo v torek, 27. julija, ob 18. uri na Radiu Ptuj, Facebook ter Youtube profilu Radia Ptuj. Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. radioPTUI štajerski TEDNIK SAZAS jfATP © ««i«« I Elektro Perutnina Ptuj uMota prihodnosti Celje AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI * Telekom ilovenije Ä 1= cuius " Weltweite Industriemontagen - KLIMA PTUJ OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE rooem dravske elektrarne maribor tastepoint by IFF CINKARNA h H radio celie novi tednik Rokomet Ormožani najverjetneje na Islandijo Stran 18 Tenis Zidanškova z letošnjimi dosežki v TOP 20 Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik Olimpijske igre Spored vseh nastopov slovenskih udeležencev OI Stran 20 Nogomet V 2. ligi bo zanimivo, kot že dolgo ne Stran 19 iPoiluiajh na± na íuitounün ifibtu! RADIOPTUJ tea- afiletoc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Lahko Aluminij nadaljuje pozitiven niz tekem z Bravom? Nogometaši v 1. slovenski ligi so -razen Domžal in Olimpije - opravili s prvim krogom v novi sezoni 2021/22. Najbolj zadovoljni so lahko v Sežani in Mariboru, saj sta ti ekipi vknjižili dragoceni zmagi na gostovanjih, v Murski Soboti in Celju. Z remijem proti Kopru so v novo sezono krenili Kidričani, identičen dosežek pa so dosegli tudi nogometaši Brava, ki so naslednji tekmec zasedbe iz Kidričevega. Za uvodno mnenje o remiju s Koprom smo zaprosili Roka Kidriča, ki je sicer letošnja okrepitev, a je za Aluminij že igral, od januarja 2018 do februarja 2019. „Najprej naj povem, da je bilo lepo znova zai- 1. SNL RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 17.00: CB24 Tabor Sežana - Celje; V SOBOTO OB 17.00: Bravo - Aluminij; OB 20.15: Koper - Mura; V NEDELJO OB 17.00: Kalcer Radomlje - Olimpija; OB 20.15: Maribor -Domžale. Prihaja še Dodlek Pri NK Aluminij še niso dokončno potegnili črte pod poletni prestopni rok, v tem tednu so sklenili sodelovanje z nekdanjim mladincem Maribora Timotejem Dodlekom. 31-letni igralec zvezne vrste je nazadnje igral za Koper. grati v šumi. Ker sem v preteklosti že bil tukaj, s prilagajanjem ni bilo težav, okolje in ljudi v klubu dobro poznam, pa tudi kar nekaj igralcev. Glede same tekme se moram strinjati, da je bil Koper nekoliko boljši tekmec, zato smo lahko zadovoljni s točko. Za začetek sezone je bilo zelo pomembno, da nismo izgubili, da lahko gremo v naslednjo preizkušnjo s pozitivnim gledanjem in večjo mirnostjo," je dejal Rok, ki je v vmesnem obdobju igral za Olimpi-jo, turški Boruspor in Bravo. Prav Bravo bo naslednji tekmec šumarjev. „To je zame tekma kot kakšna druga, ne glede na tekmeca poskušam na igrišču vedno prikazati svoj maksimum. V igri imamo Nogomet • Prijateljski tekmi Maccabi Petach Tikva -Drava 6:0 (1:0) Tudi v tem tednu so nogometaši Drave odigrali pripravljalno tekmo proti zelo močnemu tekmecu, tokrat proti izraelskemu prvoligašu Maccabi Petach Tikva. Omenjeni klub prihaja iz mesta Petach Tikva, ki leti dobrih 10 km vzhodno od Tel Aviva v centralnem delu države in ima približno 240.000 prebivalcev. V končani sezoni prve državne izraelske lige je Maccabi osvojil 5. mes- to, do zadnjega kroga pa se je boril za nastop v evropskih tekmovanjih, kar mu na koncu ni uspelo. Izraelci so prvi gol na tekmi zabili že v 2. minuti, nato pa so do polčasa mreže mirovale. Val zadetkov se je zgodil v drugem delu, ko so Izraelci prišli do pol ducata golov. Videm - Rogaška 2:4 (1:1) V sredo sta se na Vidmu v prijateljskem srečanju pomerila domači tretjeligaš in drugoligaška ekipa Rogaške. Tekmeca sta v pretekli sezo- svoje principe, ki jih vadimo na treningih, za želeni pozitivni rezultat jih moramo v čim večji meri prenesti na tekmo - to je naš fokus, ki mu poskušamo slediti. Smo mirni, a ko se bo tekma začela, moramo pokazati pravšnjo mero agresivnosti in borbenosti, to je edina pot do uspeha," je zaključil 26-letni napadalec, ki so mu v Aluminiju dodelili dres s številko 10. V lanski sezoni so bili v medsebojnih obračunih Brava in Aluminija uspešnejši šumarji, ki so dosegli dve zmagi, dve tekmi pa sta se končali z remijem. Se lahko pozitivna statistika za šumarje nadaljuje tudi v tej sezoni? Izmed preostalih tekem 2. kroga bo največ pozornosti namenjene tekmi med dvema slovenskima udeležencema kvalifikacij za evropsko Konferenčno ligo - Mariborom in Domžalami. Vijolicam bi še druga zaporedna zmaga v uvodu sezone nedvomno veliko pomenila in dala izjemen zagon, a je ekipa toliko pomlajena, da je nihanja v igri (in rezultatih) vsekakor mogoče pričakovati. JM ni nastopala v istem rangu tekmovanja, z napredovanjem Rogaške v višji rang pa letos ne bo več tako. Domačini pod vodstvom trenerja Luka Gajška so se favoriziranim gostom dobro upirali in vse do 70. minute držali rezultatski priključek, bilo je 2:2 (gola sta dosegla Marko Šegula in Domen Šeliga). V zaključku tekme je zasedba trenerja Francija Fridla unovčila širši kader in večjo kakovost ter slavila zmago. Za Rogaško nastopajo med drugim Mitja Rešek, Alen Ploj, Rok Pirtov-šek, Alen Neskič ... JM ffl i if- $ rs® J PP2 \ š KÍL y m retí * 15 mi r IhBB bki i w . . m - - 1 ... • ......ä v I fWiWt^fí^nm^^mmS^' ffiffrffT Tr** Foto: Črtomir Goznik Uvodni tekmi sezone sta Aluminij in Bravo remizirala z identičnim izidom 0:0, prvi s Koprom (na fotografiji), drugi s Kalcerjem, sedaj ju čaka medsebojni obračun v Ljubljani. Nogomet • NK Aluminij Mlada vezista zapustila šumarje Foto: Črtomir Goznik V Vidmu sta se v sredo merili ekipi Vidma in Rogaške, zmago so slavili gostje. V Kidričevem v poletnem prestopnem roku niso opravili korenitih sprememb, kar potrjuje tudi začetna enajsterica iz srečanja s Koprom, v kateri so bili izključno igralci iz lanske sezone, kljub temu pa je bilo kar nekaj prometa v obeh smereh - odhodov in prihodov. Med zadnje nogometaše pod rubriko odhodi sodita dva mlada igralca zvezne vrste, 21-letni Lovro Grajfoner in leto starejši Marcel Čermak. V dobršni meri sta odhoda presenečenje, a so zadnji prihodi že napovedovali tudi to možnost, saj je zvezna vrsta že dodobra zapolnjena. Priložnost bi težko dočakali vsi igralci iz seznama, zato so v klubu dosegli sporazumne prekinitve pogodb z zgoraj omenjenima igralcema. Čermak je bil prvi Čeh v dresu Aluminija (prišel je iz druge ekipe praške Slavie), v rdeče-belem dresu pa je od prihoda leta 2019 odigral tudi nekaj zelo dobrih tekem, med drugim je na tekmi z vijoličastimi zelo pritegnil pozornost takratnega športnega direktorja Maribora Zlat-ka Zahoviča. »NK Aluminij je klub, ki mi je prvi ponudil priložnost igranja v 1. ligi. V Kidričevem sem napredoval kot igralec in kot oseba, pridobil sem ogromno izkušenj in prijateljev. Zahvaljujem se klubu, soigralcem, navijačem ter celotnemu vodstvu kluba za vse, kar so naredili zame. V veliko čast mi je bilo biti šumar,« je dejal ob slovesu. Grajfoner je kadetsko in mladinsko šolo nogometa opravil pri Mariboru, prve članske tekme pa je odigral v dresu ptujskega drugo-ligaša, kjer je bil kljub svoji mladosti eden od nosilcev igre. Z dobrimi predstavami si je prislužil prestop v prvoligaški Aluminij, kjer pa ni napredoval v tolikšni meri, kot je bilo pričakovati. V rdeče-belem dresu je sicer odigral 23 tekem, a vse še pred Foto: Črtomir Goznik Marcel Čermak je bil prvi Čeh v dresu Aluminija; v dveh letih in pol je zanj vknjižil 65 nastopov. Foto: Črtomir Goznik Lovro Grajfoner se je v članskem nogometu uveljavil pri Dravi v 2. ligi, v Kidričevem pa v dobrem letu ni naredil pričakovanega preboja med prvoligaši. prihodom Oskarja Drobneta, zato je odhod dokaj logična izbira. »Moja zgodba pri Aluminiju se zaključuje, kljub turbulentnemu zadnjemu letu pa se zahvaljujem klubu, da mi je omogočil zbirati prvoliga-ške minute ter da je na koncu z razumevanjem sprejel mojo željo po novih izzivih v tujini. Svojim bivšim soigralcem želim mnogo sreče v njihovih nadaljnjih karierah in se jim zahvaljujem za vso dobro voljo, domače počutje v slačilnici ter na igrišču. Zame je čas za nove priložnosti in izkušnje,« je dejal Grajfoner. JM 18 Štajerski Šport petek • 23. julija 2021 Rokomet • RKJeruzalem Ormož Ormožani najverjetneje na Islandijo Kmalu konec dopusta za ormoške rokometaše Dobrih deset dni loči rokometaše Jeruzalema od začetka priprav na novo sezono 2021/22, ko se med drugim znova nastopili v evropskih tekmovanjih. „Priprave na novo sezono bomo začeli v ponedeljek, 2. avgusta. Tudi tokrat jih bomo opravili v domačem okolju, ki nam omogoča vrhunske pogoje. Tudi ti pogoji so odigrali pomembno vlogo pri zgodovinskem dosežku, zato bi se ob tej priložnosti zahvalil celotnemu okolju in Občini Ormož, ki nas podpira na vsakem koraku," je dejal predsednik kluba Mladen Grabovac. Dotaknil se je zgodovinskega dosežka. „Drugič v zgodovini kluba smo se uvrstili v Evropo, nazadnje smo v evropskem tekmovanju nastopili leta 2004 in lahko rečem, da je pred nami zanimiva, vendar iz finančnega vidika zelo zahtevna sezona. Tudi igralski kader smo dodobra spremenili, saj so ekipo zapustili štirje igralci: Jure Kocbek, Danijel Mesaric, Anže Šoštarič, Žak Ciglar," je povedal Grabovac, ki je še pokomentiral določene odhode: „Seveda smo največ izgubili z odhodom Kocbeka v Avstrijo. Slednji je bil pomemben del ekipe tako v obrambi kot v napadu, z njegovim ostankom v Ormožu bi tudi letos mešali štrene ekipam iz samega vrha državnega prvenstva, a se moramo sprijazniti z odhodom. Zelo mi je žal tudi za dva domača fanta, Šoštariča in Ciglarja, ki sta letnik 1999. Oba sta si v tej sezoni izborila že lepo minutažo v članski konkurenci in tudi z njima smo kar precej izgubili na kakovosti. O Mesaricu ni treba izgubljati besed: igralec iz Belice na Hrvaškem je v našem klubu prebil kar devet sezon in je v napadu veljal za najboljšega krožnega napadalca Priprave na 23. rokometni tabor v polnem teku Konec avgusta, od 23. do 25. avgusta, bo Rokometni klub Ormož organizator najstarejšega rokometnega tabora v državi. „Gre za tabor z bogato tradicijo, ki pa bo letos zaradi težav s covi-dom potekal v Ormožu in v nekoliko skrajšani obliki. Prijave že potekajo in za zdaj smo zadovoljni z opravljenim in številom udeležencev. Na taboru bodo lahko sodelovali dekleta in fantje, rojeni leta 2009 do leta 2014. Število prijav je omejeno na 40. Na tabor se lahko prijavijo tudi igralke in igralci iz drugih klubov. Poleg treningov, ki jih bodo vodili trenerji z Master coach licenco, sodelujoče čaka raznovrsten ter atraktiven program in se že veselimo dogodka, na katerem pa letos žal ne bo spanja. Tudi cena je glede na vse kar ponujamo v teh treh dneh več kot sprejemljiva in znaša 60 evrov. Mladi so naše največje bogastvo in v našem malem klubu, če želimo preživeti, moramo delati z mladimi, kot se spodobi. Vabljeni na naš tabor, ne bo vam žal," je z vabilom na tabor zaključil Grabovac. lige. Škoda za vse odhode, ampak življenje teče dalje in znova bomo morali zavihati rokave, da bomo konkurenčni ekipam pri vrhu," je dodal Grabovac in omenil, da igralski mozaik letošnjega Jeruzalema še ni dokončno zaključen. Sezono 2020/21 bo težko ponoviti „Za nami je uspešna sezona 2020/21, kjer smo presenetili tudi sami sebe in državno prvenstvo končali na 4. mestu. Ekipa je na igrišču odlično izkoristila izkušenost Bojana Čudiča, Roka Žurana, Danijela Mesarica, Tomislava Balenta, Davida Bogadija in Jureta Kocbeka, ki je pri 25 letih dozorel v enega najboljših igralcev slovenske lige. Seveda ne smemo pozabiti tudi na napredek nekaterih mladih igralcev, predvsem Tinčka Hebarja, Tea Šuleka in vratarja Alena Skledarja. V ekipi je še nekaj zanimivih mladih igralcev, ki upam, da bodo uspešno v čim krajšem roku razvili svoj talent. S še eno vrnitvijo na igrišče po poškodbi kolena je pomemben delež k uspešnemu rezultatu do- Atletika • Miting v Novem mestu Pozitivni občutki in osebni rekordi Prejšnji teden je bil v Novem mestu izveden močan atletski miting, ki se ga je udeležilo tudi precej tekmovalcev AK Ptuj. Njihove nastope je ocenil trener Gorazd Rajher. »Anej Čurin Prapotnik se je na steze vrnil po poškodbi bicepsa in je v teku na 100 m zasedel 6. mesto z rezultatom 11,02. Rezultat je nekoliko slabši od pričakovanega, pomembno pa je, da je poškodba sanirana. Mlajši mladinec Blaž Jurgec se je pomeril v članski konkurenci v teku na 400 m in razdaljo pretekel v času 56,14, kar je bilo dovolj za 13. mesto. Andraž Rajher je svoje sposobnosti preveril v metu diska; 1,5 kg težki disk - kar je teža za mlajše mladince - je vrgel 37,82 m, kar je za prvi nastop s tako težkim diskom lepa daljava. Pri dekletih je Karmen Grnjak v skoku v višino preskočila letvico dal Tilen Kosi, ki je v sezoni odigral 20 tekem in dosegel 79 zadetkov. Težko bomo ponovili minulo četrto mesto, vendar še vedno menim, da imamo dovolj konkurenčno zasedbo za uvrstitev v zlato sredino lestvice," je končano sezono 2020/21 opisal Grabovac. Brez sreče pri žrebu V torek je bil na sedežu Mednarodne rokometne zveze (EHF) na Dunaju opravljen žreb v evropskih tekmovanjih. Jeruzalem bo letos nastopal v Evropskem pokalu. V 1. krogu so Ormožani prosti, v 2. krogu pa jih čaka nastop proti zmagovalcu para Koprivnice (Češka, 543 km) - Selfoss (Islandija, 3907 kn). „Naš tekmec v 2. krogu za zdaj še ni znan, čeprav je v omenjenem paru islandski predstavnik popolni favorit. Na žreb žal ne moremo vplivati, a po tihem si v klubu želimo, da bodo Čehi presenetili Islandce. Čaka nas precej dela glede organizacije obeh evropskih tekem, ki bosta na sporedu 16. ali 17. oktobra in 23. ali 24. oktobra. Najprej nas čaka gostovanje in nato povratna Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so si s priborjenim 4. mestom v pretekli sezoni zagotovili nastop v evropskih tekmovanjih. tekma na Hardeku. Malo smo se osvojile šesto, Selfoss pa četrto evropskega žreba povedal predse-že pozanimali glede obeh mogočih mesto v državnem prvenstvu," je dnik ormoškega kluba. nasprotnikov: Koprivnice so lani še nekaj zanimivih dejstev glede Uroš Krstič Tenis • WTA lestvica Zidanškova z letošnjimi dosežki v TOP 20 V Lozani je po vmesnih prekinitvah zaradi dežja in močnega vetra na koncu WTA vendarle posijalo sonce. Predvsem to velja za Tamaro Zidanšek, ki je osvojila svoj prvi WTA turnir v karieri, doslej se je lahko ponašala le z dvema lovorikama z WTA challenger turnirjev (125 k) na Bolu (2018 in 2019). Ima pa v svojih vitrinah že tri lovorike iz WTA turnirjev med dvojicami, eno je osvojila s Srbkinjo Olgo Danilovič na višini 165 cm (3. mesto), kar je za povratnico v tekmovalni ritem zelo dober uspeh. Z osebnim rekordom je presenetila Sara Šeru-ga, ki se je v teku na 200 m spustila pod mejo 27 sekund, dosegla je čas 26,93 (12. mesto). Pionirka Zoja Sluga je nastopila v teku na 60 m in z osebnim rekordom 8,40 sekunde osvojila 2. mesto,« je povedal Rajher. JM Tamara v lovu za rekordnimi dosežki Srebotnikove, Pisnikove in Hercogove Najboljšo slovensko uvrstitev na WTA lestvici je doslej dosegla Katarina Srebotnik, ki se je 7. avgusta 2006 prebila na 20. mesto. Med TOP 30 se je prebila tudi Tina Pisnik, 5. januarja 2004 je zasedala 29. mesto, medtem ko se je še vedno aktivna Polona Hercog 12. septembra 2011 uvrstila na 35. mesto. Tami se lahko s trenutnim 37. mestom povsem realno podaja v lov za temi dosežki... Lestvica glede na letošnje dosežke (Porsche race to Shenzhen): 1. Ashleigh Barty (Avstralija) 5381 2. Barbora Krejcikova (češka) 3778 3. Aryna Sabalenka (Belorusija) 3538 4. Iga Swiatek (Poljska) 2680 5. Karolina Pliskova (Češka) 2607 6. Naomi Osaka (Japonska) 2536 7. Garbine Muguruza (Španija) 2325 8. Anastasia Pavlyuchenkova (Rusija) 2029 9. Ons Jabeur (Tunizija) 2010 10. Cori Gauff (ZDA) 2005 11. Maria Sakkari (Grčija) 1956 12. Elise Mertens (Belgija) 1839 13. Jennifer Brady (ZDA) 1808 14. Paula Badosa (Španija) 1737 15. Karolina Muchova (Češka) 1687 16. Veronika Kudermetova (Rusija) 1658 17. Jessica Pegula (ZDA) 1647 18. Angelique Kerber (Nemčija) 1581 19. Tamara Zidansek (Slovenija) 1581 20. Elina Svitolina (Ukrajina) 1572 (Taškent 2018), dve pa z Arantxo Rus (Palermo in Linz, obe 2020). Ob rekordni uvrstitvi na WTA lestvici - na 37. mestu - je za Zidan-škovo še bolj razveseljiv pogled na lestvico letošnjih dosežkov -Porsche race to Shenzhen. Na njej prepričljivo vodi prva igralka sveta Avstralka Ashleigh Barty, ki ima več kot 1500 točk prednosti pred prvo zasledovalko, Čehinjo Barboro Krej-cikovo. Tami je na tej lestvici v zares imenitni družbi najboljših igralk sveta znotraj TOP 20, trenutno zaseda 19. mesto! Največ točk (780) je k temu prispevala uvrstitev v polfinale Roland Garrosa, dragocenih 280 točk pa je prispevala zadnja zmaga na turnirju v Lozani. Če k temu dodamo 180 točk za uvrstitev v finale turnirja v Bogoti, potem je zbir točk povsem realen in zaslužen. JM Ü—^^ LL-L Del ekipe AK Ptuj na mitingu na Dolenjskem Tamara Zidanšek je glede na letošnje dosežke uvrščena znotraj TOP 20 igralk sveta. petek • 23. julija 2021 Šport, rekreacija Štajerski 19 Nogomet • 3. SNL vzhod Zanimivo, kot že dolgo ne Vzhodna skupina tretje državne lige bo letos doživela nekaj sprememb, najopaznejša je povečanje števila sodelujočih ekip - z 12 na 14. Novinci v ligi so Šmartno 1982 (lani 2. liga), Zavrč in Posavje Krško, ekipa Šampiona pa bo letos nastopala v sodelovanju z NK Brunšvik. Tekmovanje bo vodila MNZ Maribor, v njenih prostorih so v začetku tedna tudi izžrebali pare nove sezone, ki se bo začela 14. avgusta. Glede sestave lige je bilo precej polemik, saj so dva kluba, ki sta napredovala iz nižjih lig MNZ Ptuj (Zavrč), MNZ Maribor (Miklavž) in MNZ Celje (Posavje Krško), na sedežu NZS izžrebali. Izmed treh ekip, ki so vse izpolnjevale pogoje, so kratko potegnili Miklavževčani ... NK Cirkulane V ponedeljek, 12. 7., so priprave na novo sezono začeli tudi nogometaši Cirkulan. Ti so bili najprijetnejše presenečenje pretekle sezone, saj so za Rogaško in Bistrico kot novinci osvojili odlično 3. mesto. V prvem delu sezone jih je kot trener vodil Damjan Vogrinec, v drugem delu pa jih je prevzel Jure Arsič, ki bo delo nadaljeval tudi v novi sezoni. „Nekaj sprememb v ekipi se je že zgodilo, še kakšno pa je pričakovati do začetka sezone, predvsem iščemo vratarja. Zaenkrat sta odšla Matej Pal na Hajdino in Jaka Maček, prišli pa so Daniel Ljubec, Luka Ki-rič (oba Avstrija) in Aljoša Plajnšek (Drava, mladina), kot posojen nogometaš Aluminija pa bo za nas nastopal tudi Staš Mlakar. Pomembno je, da so ostali praktično vsi nosilci igre iz lanske sezone, novinci so prav tako dodana vrednost, omenim pa lahko še Matevža Kukovca, ki se vrača po poškodbi, kar je prav tako odlična novica," je dejal Arsič. 3. SNL vzhod, pari 1. kroga (14. avgust): Bistrica - Videm Šampion Brunšvik - Cirkulane Koroška Dravograd - Zavrč Šmartno 1928 - Podvinci Zreče - Dravinja Posavje Krško - Korotan Prevalje Šmarje pri Jelšah - Dobrovce Izbor nekaterih lokalnih derbijev: 4. krog: Zavrč - Cirkulane, Podvinci - Bistrica; 5. krog: Cirkulane - Videm; 6. krog: Zavrč - Videm; 8. krog: Podvinci - Cirkulane; 9. krog: Videm - Podvinci, Bistrica - Zavrč; 12. krog: Zavrč - Podvinci. Kaj to pomeni za ambicije kluba? „To enostavno pomeni to, da želimo ponoviti ali izboljšati uvrstitev iz lanske sezone! To je kar drzna napoved, a sem prepričan, da je realno dosegljiva," je zaključil Arsič, ki za zdaj ni zadovoljen z udeležbo na treningih, dopusti so pač naredili svoje ... Do začetka sezone imajo Cirku-lančani v načrtu štiri pripravljalne tekme, proti Dravi (24. 7.), Aluminiju (27. 7.), Podvincem (31. 7.) in generalko proti Malečniku (7. 8.). NK Podvinci V Podvincih z lansko sezono niso bili zadovoljni, moštvo se je kljub kakovostnemu igralskemu kadru otepalo s številnimi težavami, v prvi vrsti s poškodbami, ki so vplivale na igre in tudi končno uvrstitev -četa trenerja Aleša Čeha je osvojila končno 9. mesto v 12-članski ligi. Neizogibna tema so tudi spremembe v igralskem kadru. „Za zdaj smo ostali brez trojice napadalno usmerjenih igralcev, to so Jaka Vaj-da, Murat Bajraj in Rok Koren, z igranjem nogometa pa je prenehal Ribolov • Državno prvenstvo Začetek tekmovanj v lovu rib s plovcem Po letu odrekanj ribiškim užitkom so slovenski ribiči začeli tekmovati v lovu rib s plovcem. Ribiški družini Ptuj in Murska Sobota sta kljub zaostrenim pogojem pred dobrim mesecem organizirali in uspešno izvedli prvo letošnje tekmovanje. V Ptuju je tekmovanje potekalo na ribnikih v Rogoznici, domačini so gostili B-ligo, v kateri tekmuje 12 ekip iz vse Slovenije. V soboto je prvo mesto dosegla ekipa Ormoža, druga je bila ekipa Majšperka in tretja Pesnica 2 iz Lenarta. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo v zelo spremenljivem vremenu, zaključek je bil v pravem nalivu. Prvo mesto je dosegla ekipa Pesnica 2, drugi so bili tekmovalci iz Majšperka in na tretjem mestu člani Ribiške družine Barje. Ptujski ribiči, ki z dvema ekipama tekmujejo v A-skupini, so se tekmovanja udeležiti v akumulaciji Krašči na Goričkem, kjer je tekmovanje 12 najboljših slovenskih ekip (in posameznikov) organizirala RD Murska Sobota. Ptujski ribiči se že vrsto let potegujejo za naslov prvaka, vendar sta jih ribiško znanje in tekmovalna sreča doslej največkrat pripe-Ijala do drugega mesta. Tudi tokrat so začeli tekmovanje odlično, saj so prvi dan osvojili drugo, drugi dan pa Foto: Črtomir Goznik Branko Lah. V napadu bomo do prvih tekem zagotovo morali nekaj storiti v smislu prihodov, sicer bomo imeli težave. Med prihodi so za zdaj potrjeni Matic Šlamberger iz Vidma, Jakob Kolenko iz Hajdine in Timotej Modrič (Drava mladina). Pri slednjih dveh gre za mlada igralca iz okolice, ki pa potrebujeta čas za prilagajanje na tretjeligaško konkurenco. Se je pa vrnil tudi Hrvat Nikola Prahic, ki je za nas igral v prvi tretjeligaški sezoni 2019/20." Priprave na novo sezono so že začeli, tudi v Podvincih pa se soočajo s slabo udeležbo - vzrok so dopusti. „Ob tem je poškodbo staknil Alen Polič, na prvi prijateljski tekmi pa za nameček še Prahic," je za zaključek s slabimi novicami postregel Čeh in potarnal, da so nekateri igralci na začetek priprav prišli slabo pripravljeni... NK Zavrč Novinec v tretjeligaški konkurenci bo ekipa Zavrča, ki je lansko sezono v Super ligi MNZ Ptuj končala s samimi zmagami in gol razliko 32:5! Ob tem so za napredovanje pri žre- Utrinek iz enega izmed lokalnih derbijev v pretekli sezoni med Cirkulanami in Podvinci: v letošnji sezoni bo takšnih lokalnih derbijev še več. bu potrebovali nekaj sreče, ki se jim je tudi nasmehnila . Nekdanji prvoligaš je priprave začel že 5. julija. „Za zdaj vse poteka po načrtih, delamo na fizični pripravljenosti, iz tedna v teden pa bomo stopnjevali ritem, da bi kar najbolje pripravljeni pričakali sezono," je v uvodu dejal trener Damjan Bezjak. Pomagal mu bo trener vratarjev Mitja Trop. Strateg Zavrča se je nato dotak- nil sprememb v igralskem kadru. „V prvi vrsti bi omenil to, da nam je uspelo zadržati vse igralce, ki so bili v minuli sezoni zaslužni za napredovanje. Smo pa pred napredovanjem v višjo ligo posegli po okrepitvah, tako sta prišla vratar Žiga Maroh (Drava, mladina) in Tadej Stiplošek (Rogaška, nazadnje Avstrija). Oziramo se še po kakšnem igralcu, kar upam, da bo realizirano čim prej," je dejal Bezjak. Cilji v prvi sezoni med tretjeligaši bodo realni. „Želimo si mirno plovbo v višji ligi, ciljamo na sredino lestvice. Najpomembnejše bi bilo, da bi si čim prej zagotovili obstanek, vse ostalo bo dodatek k temu. Skupaj z navijači se veselimo številnih lokalnih derbijev, ki bodo za gledalce zagotovo pravi magnet," je zaključil Bezjak. Jože Mohorič Pokalno tekmovanje gasilskih dvojic - Fire Combat Ormož Ognjena škorpijona najhitrejša prvo mesto. Tako po dveh tekmah vodijo v ligi za klubskega prvaka Slovenije. Rezultati: 1. dan: 1. Pesnica Lenart, 2. RD Ptuj, 3. Radeče, 7. Ptuj Jure; 2. dan: 1. RD Ptuj, 2. Pesnica Lenart, 3. Radeče, 9. Ptuj Jure. Med posameznik so bili prav tako v ospredju Ptujčani, po dveh dneh je v vodstvu Žiga Pavlič, drugi je Damjan Tomažič iz Radgone, tretji pa še en Ptujčan Aleš Kancler. Zelo dobre uvrstitve so dosegli tudi drugi tekmovalci obeh ptujskih ekip. Stanko Žitnik Tekmovanje na ribniku v Rogoznici Na gasilskem poligonu v Ormožu je potekalo pokalno tekmovanje gasilskih dvojic - Fire Combat Ormož 2021. Nastopilo je le 9 ekip, šest članskih in tri mešane. Vzrok za slabo udeležbo je najbrž pomanjkanje treninga v času koronavirusa. Organizatorja tekme sta bila Gasilska zveza Ormož in PGD Ormož, ki sta prireditev izpeljali brezhibno. Zmagovalca sta postala Luka Le-skovar in Miha Selinšek, ki sta tvorila ekipo Ognjena škorpijona. „Na težki progi sva dosegla odličen rezultat. Prišla sva dobro pripravljena, saj na progi trenirava tri- do štirikrat na teden. Veseli naju, da sva premagala svoja učitelja, in verjamem, da lahko letos še naprej posegava po najvišjih mestih. Ta zmaga je samo dodatna spodbuda, da marljivo trenirava naprej," je povedal Miha Selinšek. Rezultati, člani: 1. Ognjena škorpijona - 109,42 (Luka Leskovar In Miha Selinšek) 2. Videž - 111,72 3. Zreče 1 - 114,62 4. Vitanje 3 - 144,50 5. PGD Bistrica ob Dravi - 149,49 6. Varaždinbreg - 184,67 Mešano: 1. Hiti počasi - 148,67 2. Petra in Anže - 150,89 3. Alpski cvet - 210,74 Uroš Krstič Planinski kotiček Planinarjenje po Dolomitih 15. do 17. avgusta Zeleni macesni in cvetoče gorske poljane, nad katerimi se dvigajo več kot tri tisoč metrov visoki beli vršaci, nas bodo tudi letos spremljali v Dolomitih. Odpravili se bomo v severni del Dolomitov, na območje Sextner Dolomitov in letos prvič na Rote Wand (2.818 m), ki spada že v Centralne Alpe. Poti so lažje narave in omogočajo prijetno spoznavanje gorske skupine in njenih lepot. Ob dobri hrani in v prijetni družbi so gorske poti še prijetnejše. Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 15. avgusta, ob 5.40 na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo podali proti Južni Tirolski. Prvi dan nas bo pot vodila na območje Sextna. Najprej se bomo ustavili pri izviru reke Drave, nato se bomo podali do čudovite koče Dre-ischusterhutte (1.626 m) kjer bomo prenočili. V ponedeljek se bomo podali na prelaz Staller Satel. Sledil bo pohod na goro Rote Wand, od koder se ponuja obširen razgled po Dolomitih in na Zilertalske Alpe. Popoldan se bomo vrnili v dolino in prenočili v koči ter se v ponedeljek podali po prelepih stezicah Dolomitov do avtomobilov. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure. Opremite se planinsko za visokogorje (planinski čevlji, rezervna obleka, nahrbtnik ...) in vremenskim razmeram primerno. Hrana iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Strošek izleta vključuje dve nočitvi z zajtrkom v planinski koči in prevoz ter znaša za člane PD 93 evrov. Obvezna je planinska izkaznica s plačano članarino za letošnje leto in planinska rjuha za spanje v kočah. Zaradi korone je obvezno tudi potrdilo o cepljenju, prebole-losti ali testiranju. Prijavite se v pisarni PD Ptuj, Dravska ulica 18, do torka, 10. avgusta, oziroma do zasedbe 9 prostih mest. Ob prijavi se vplača akontacija 60 evrov. Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 15082021, namen Dolomiti. Vodil bo Uroš Vidovič. 20 Štajerski OI Tokio 2020 petek • 23. julija 2021 Olimpijske igre • Tokio 2020 Slovenska odprava v Tokio s 54 športniki in številnimi upi • v* ličja za od Slovenska odprava za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu je v zadnjem tednu dobila bolj ali manj končno podobo. Med 54 športniki, ki potujejo v deželo vzhajajočega sonca, ima Slovenija številne kandidate za medalje. Koliko jih bo dodala k beri 23 osvojenih na poletnih igrah od leta 1991, bo jasno med 23. julijem in 8. avgustom. Številčno je sicer slovenska olimpijska odprava najmanjša od leta 1996, ko je na igrah v Atlanti nastopila s 37 športniki. Pred tem je leta 1992 v Barceloni na prvi poletni olimpijadi po razglasitvi samostojnosti štela 35 športnikov. Največjo odpravo je Slovenija poslala na poletne igre v Atene, ko je štela 79 športnikov, pred petimi leti v Riu pa je našo državo zastopalo 63 športnikov (39 moških in 24 žensk). Med ekipnimi športi je Slovenija v Rio poslala rokometno reprezentanco, tokrat pa bo v Tokiu prvič v zgodovini olimpijskih iger zastopana z moško košarkarsko reprezentanco. Košarkarska odprava šteje 12 igralcev, Slovenija pa v individualnih športih v Tokio pošilja še 43 potnikov, od tega 29 športnikov in 25 športnic. V reprezentanci trije nosilci medalj iz Ria in številni upi Velikost pa ni enaka kakovosti, kar drži tudi v primeru letošnje slovenske odprave, ki ima v svojih vrstah množico kandidatov za odličja. Med njimi so tudi trije nosilci medalj iz Ria. V deželi juda bo medaljo napadala branilka olimpijskega naslova v ženski konkurenci do 63 kg Tina Trstenjak. Nedvomno pa vsaj na papirju ob dobrem dnevu v tej panogi visoko kotirajo tudi Maruša Štangar, Kaja Kajzer in Ana Velenšek, v Riu bronasta v kategoriji do 78 kilogramov. Kajakaši in kanuisti stavijo na Petra Kauzerja, ki je v Riu osvojil srebrno medaljo, pa tudi druga dva div-jevodaša, Benjamin Savšek in Eva Terčelj, slednja je aktualna svetovna prvakinja, sta z dobrima nastopoma lahko v igri za najvišja mesta. Mirnovodašici Špela Ponomarenko Janic in Anja Osterman imata prednost vloge izzivalk in bosta nastopili brez olimpijskega bremena, ki ga običajno nosijo favoriti. Med največjimi slovenskimi upi Spored nastopov članov slovenske ekipe na OI v Tokiu (po slovenskem času, na Japonskem je +7 ur): ATLETIKA 30. 7. 2.45 30. 7. 30. 7. 31. 7. 31. 7. 31. 7. 1. 8. 1. 8. 2. 8. 2. 8. 2. 8. 2. 8. 2. 8. 3. 8. 3. 8. 4. 8. 4. 8. 5. 8. 5. 8. 6. 8. 4.40 12.00 12.15 14.50 13.15 2.40 3.45 3.30 12.25 12.20 13.05 14.40 2.45 14.50 12.30 13.00 14.00 14.00 14.35 KOŠARKA 6.40 6.40 10.20 26. 7. 29. 7. 1. 8. 3. 8. 5. 8. 7. 8. 4.30 JADRANJE 25. 7. 7.30 moški, disk ženske, 100 m ženske, 5000 m ženske, 100 m, polfinale ženske, 100 m, finale moški, met diska, finale ženske, 3000 m zapreke moški, 400 m ženske, 200 m ženske, 200 m, polfinale ženske, palica moški, 400 m, polfinale ženske, 5000 m, finale ženske, 400 m ženske, 200 m, finale ženske, 400 m, polfinale ženske, 3000 m zapreke, finale moški, 400 m, finale ženske, palica, finale ženske, 400 m, finale moški) moški) moški) moški, četrtfinale moški, polfinale moški, finale 25. 7. 26. 7. 26. 7. 27. 7. 27. 7. 28. 7. 28. 7. 29. 7. 29. 7. 29. 7. 29. 7. 30. 7. 30. 7. 30. 7. 30. 7. 1. 8. 1. 8. 1. 8. 2. 8. 2. 8. 4. 8. 8.45 5.00 6.15 5.10 6.25 7.30 8.45 5.00 6.15 5.00 6.15 5.10 6.25 7.30 8.45 5.00 6.15 7.30 5.00 6.15 8.30 moški, laser, moški, laser, moški, laser, moški, laser, moški, laser, moški, laser, ženske, 470, ženske, 470, moški, laser, moški, laser, ženske, 470, ženske, 470, ženske, 470, ženske, 470, moški, laser, moški, laser, ženske, 470, ženske, 470, moški, laser, ženske, 470, ženske, 470, ženske, 470, 1. regata 2. regata 3. regata 4.regata 5. regata 6.regata 1. regata 2.regata 7. regata 8.regata 3.regata 4.regata 5.regata 6.regata 9.regata 10.regata 7. regata 8.regata finalna regata 9.regata 10.regata finalna regata Kristjan Čeh Maja Mihalinec Zidar Klara Lukan Maja Mihalinec Zidar Kristjan Čeh Maruša Mišmaš Zrimšek Luka Janežič Maja Mihalinec Zidar Tina Šutej Luka Janežič Klara Lukan Anita Horvat Maja Mihalinec Zidar Anita Horvat Maruša Mišmaš Zrimšek Luka Janežič Tina Šutej Anita Horvat Argentina - Slovenija Slovenija - Japonska Španija - Slovenija Zan Luka Zelko Žan Luka Zelko Zan Luka Zelko Veronika Macarol, Tina Mrak Zan Luka Zelko Veronika Macarol, Tina Mrak Veronika Macarol, Tina Mrak Zan Luka Zelko Veronika Macarol, Tina Mrak Zan Luka Zelko Veronika Macarol, Tina Mrak Veronika Macarol, Tina Mrak za medalje je po mnenju večine športnih strokovnjakov plezalka Janja Garnbret. Predvsem v bal-vanskem plezanju in težavnosti je najboljša Slovenka v zadnjih letih skoraj nepremagljiva v mednarodni konkurenci, izredno pa je napredovala tudi v hitrostnem plezanju, zato je nedvomno prva favoritinja za olimpijsko zmago v tej novi olimpijski disciplini. Svojo priložnost bo iz ozadja iskala tudi Mia Krampl. Možnosti kolesarjev odvisne od regeneracije, iz ozadja napadajo drugi slovenski aduti Posebno poglavje je kolesarstvo, kjer bodo Slovenijo v moški konkurenci zastopali štirje kolesarji. Trenutno dva izmed trojice najboljših kolesarjev sveta Tadej Pogačar in Primož Roglič lahko resno napadala medalje, v primeru prvega pa je potrebno počakati, ali bo po zmagi na Dirki po Franciji dovolj časa za regeneracijo za uspešen olimpijski nastop. Da so presenečenja vedno možna, so slovenske golfistke že dokazale. Na igre je v tem športu uvrščena Pia Babnik. Med atleti je ob ponovitvi osebnega rekorda v igri za odličja lahko metalec diska Kristjan Čeh. V jadranju sta bili že leta 2016 v Riu blizu odličja Tina Mrak in Veronika Macarol, razmere v morju pred Tokiem pa bodo pokazale, kako jima ustreza azijsko morje. V podobni vlogi je tudi taekwondo-ist Ivan Trajkovič, ki je na največjih tekmovanjih že zmagoval in bo pri njem veliko odvisno od dnevne forme. Za ekipo, ki lahko poseže po vrhunskih uvrstitvah, saj na svoj dan lahko premaga kateregakoli nasprotnika, pa velja tudi košarkarska reprezentanca z Lukom Don-čičem na čelu. Ta se je na olimpijski turnir uvrstila z zmago na kvalifikacijskem turnirju v Litvi in močno povišala temperaturo pred igrami v deželi vzhajajočega sonca. Košarka: Slovenija prvič na olimpijskem turnirju Košarkarski turnir na olimpijskih igrah je rezerviran le za dvanajst izbrancev. Med njimi je prvič tudi Slovenija, ki po prikazanem na kvalifikacijskem turnirju v Litvi sodi v krog favoritov. Sedem udeležencev olimpijskega turnirja je bilo znanih po svetovnem prvenstvu 2019 na Kitajskem, Japonska nastopa kot gostiteljica, preostala štiri mesta pa so zapolnili zmagovalci kvalifikacijskih turnirjev. Poleg Španije in Francije, ki sta si mesto na OI zagotovili kot svetovni prvak in tretjeuvrščeni na Kitajskem, bodo Evropo v Tokiu zastopali še zmagovalci kvalifikacijskih turnirjev - Slovenija, Italija, Nemčija in Češka. Afriko bo zastopala Nigerija, Amerike Argentina in ZDA, Azijo Iran ter Oceanijo Avstralija. Turnir bo potekal od 25. julija JUDO 24. 7. 4.00 24. 7. 25. 7. 25. 7. 26. 7. 26. 7. 27. 7. 27. 7. 30. 7. 30. 7. 11.38 4.00 12.09 4.00 11.38 4.00 11.38 4.00 11.38 ženske,do 48 kg ženske, do 48 kg, finale moški, do 66 kg moški, do 66 kg, finale ženske,do 57 kg ženske, do 57 kg, finale ženske, do 63 kg ženske, do 63 kg ženske, nad 78 kg ženske, nad 78 kg, finale KAJAK KANU - SLALOM 25. 7. 6.00 moški, kanu, slalom 25. 7. 6.47 ženske, kajak, slalom 26. 7. 7.00 moški, kanu, slalom 26. 7. 8.45 moški, kanu, slalom 27. 7. 7.00 ženske, kajak, slalom 27. 7. 9.00 ženske, kajak, slalom, finale 28. 7. 6.00 ženske, kanu, slalom 28. 7. 6.47 moški, kajak, slalom 29. 7. 7.00 ženske, kanu, slalom 29. 7. 8.45 ženske, kanu, slalom, finale 30. 7. 7.00 moški, kajak, slalom 30. 7. 9.00 moški, kajak, slalom RITMIČNA GIMNASTIKA 6. 8. 3.20 ženske, mnogoboj 6. 8. 7.50 ženske, mnogoboj 7. 8. 12.50 ženske, mnogoboj, finale GORSKO KOLESARSTVO 27. 7. 8.00 ženske, kros TARČNO LOKOSTRELSTVO 23. 7. 6.00 moški, ukrivljeni lok 27. 7. 2.30 moški, ukrivljeni lok 28. 7. 2.30 moški, ukrivljeni lok 29. 7. 2.30 moški, ukrivljeni lok 31. 7. 2.30 moški, ukrivljeni lok, osmina finala Žiga Ravnikar 31.7. 7.45 moški, ukrivljeni lok, četrtfinale, polfinale, finale NAMIZNI TENIS Maruša Štangar Adrian Gomboc Kaja Kajzer Tina Trstenjak Anamari Klementina Velenšek Benjamin Savšek Eva Terčelj Benjamin Savšek Eva Terčelj Alja Kozorog Peter Kauzer Alja Kozorog Peter Kauzer Ekaterina Vedeneeva Ekaterina Vedeneeva Tanja Žakelj Žiga Ravnikar Gašper Štrajhar Žiga Ravnikar Žiga Ravnikar 24. 7. 24. 7. 25. 7. 26. 7. 27. 7. 28. 7. 29. 7. 30. 7. 1. 8. 2.00 7.15 7.00 7.30 12.30 4.00 8.00 14.00 3.00 2. 8. 7.30 4. 8. 7.30 6. 8. 12.30 moški, predtekmovanje moški, 1. krog moški, 2. krog moški, 3. krog moški, osmina finala moški, četrtfinale moški, polfinale moški, finale moški, ekipno, osmina finala moški, ekipno, četrtfinale moški, ekipno, polfinale moški, ekipno, finale Darko Jorgic, Bojan Tokic Darko Jorgic, Bojan Tokic Darko Jorgic, Bojan Tokic Darko Jorgic, Bojan Tokic Darko Jorgic, Bojan Tokic Darko Jorgic, Bojan Tokic Darko Jorgic, Bojan Tokic Peter Hribar, Darko Jorgic, Deni Kožul, Bojan Tokic Peter Hribar, Darko Jorgic, Deni Kožul, Bojan Tokic Peter Hribar, Darko Jorgic, Deni Kožul, Bojan Tokic Peter Hribar, Darko Jorgic, Deni Kožul, Bojan Tokic Foto: Domen Jančič/ m24.si Košarkarska reprezentanca Slovenije se je prvič uvrstila na olimpijske igre, veliko zaslug za to ima Luka Dončic (na fotografiji v družbi nekdanjega reprezentanta Marka Miliča). do 7. avgusta, ekipe pa bodo razdeljene v tri štiričlanske skupine. V četrtfinale se bosta uvrstili po dve najboljši ekipi iz vsake skupine ter še dve tretjeuvrščeni. Četrtfinali bodo 3. avgusta, polfinala 5. avgusta, tekmi za medalje pa dan pred koncem iger. Skupino A sestavljajo Iran, Francija, ZDA in Češka; v skupini B so Avstralija, Nemčija, Italija in Nigerija; v skupini C pa Slovenija, Japonska, Španija in Argentina. Slovenija bo uvodno tekmo igrala 26. avgusta ob 6.40 po slovenskem času proti Argentini. Naslednja sledi 29. julija ob isti uri proti Japonski in zadnja v predtekmovanju 1. avgusta ob 10.20 proti Španiji. Čeprav bo Slovenija prvič igrala na olimpijskih igrah, varovanci selektorja Aleksandra Sekulica ne mislijo potovati na Japonsko kot turisti. S prepričljivimi igrami v Kaunasu, predvsem pa z Luko Dončičem na čelu, je Slovenija tudi CESTNO KOLESARSTVO 24. 7. 4.00 moški, cestna dirka 25. 7. 6.00 ženske, cestna dirka 28. 7. 7.00 moški, kronometer KAJAK-KANU - MIRNE VODE 2. 8. 4.00 ženske, kajak, 500 m na stavnicah postala kandidat za najvišja mesta. Najbolj optimistični napovedovalci vidijo Slovenijo v boju za prvo ekipno odličje po samostojnosti. Na angleški stavnici nicerodds je Slovenija uvrščena na peto mesto. Prve so ZDA, druga je Španija, tretja Francija in četrta Avstralija. Sloveniji sledijo Argentina, Italija, Češka, Nemčija ... „Vemo, da letošnje igre ne bodo običajne igre, a mogoče je to še bolje, da se bomo lažje osredotočili na to, kar nas čaka. Vsako tekmo moramo vzeti stoodstotno, tam so ekipe, ki jih lahko premagamo, in upam, da jih bomo čim več," je pred odhodom v Tokio sporočil kapetan reprezentance Edo Muric. Zlato medaljo iz Rio de Janeira bodo branili Američani, ki so bili tam v finalu boljši od Srbije s 96:66, bron je po zmagi nad Avstralijo z 89:88 osvojila Španija. sta Tadej Pogačar, Jan Polanc, Primož Roglič, Jan Tratnik Eugenia Bujak Primož Roglič Anja Osterman, Špela Ponomarenko Janic 2. 8. 3. 8. 3. 8. 4. 8. 5.45 3.23 5.40 3.19 5.07 2.58 5.01 4. 8. 5. 8. 5. 8. GOLF 4. 8. 00.30 5. 8. 00.30 6. 8. 00.30 7. 8. 00.30 ženske, kajak, 500 m ženske, kajak, 500 m, polfinale ženske, kajak, 500 m, finale ženske, kajak, posamezno, 500 m ženske, kajak, posamezno, 500 m, ženske, kajak, posamezno, 500 m, ženske, kajak, posamezno, 500 m, ženske, posamezno, 1. krog ženske, posamezno, 4. krog ženske, posamezno, 3. krog ženske, posamezno, 4. krog ŠPORTNO PLEZANJE 4. 8. 10.00 6. 8. 10.30 PLAVANJE 24. 7. 24. 7. 25. 7. 25. 7. 26. 7. 26. 7. 27. 7. 27. 7. 28. 7. 28. 7. 28. 7. 29. 7. 29. 7. 29. 7. 30. 7. 31. 7. 12.00 12.00 3.52 4.12 12.00 12.00 3.30 12.00 3.21 4.54 12.00 3.30 3.53 12.00 3.59 12.46 ženske, kombinacija ženske, kombinacija moški, 400 m prosto ženske, 400 m mešano moški, 400 m prosto, finale ženske, 400 m prosto, finale ženske, 200 m prosto ženske, 1500 m prosto ženske, 200 m prosto moški, 800 m prosto ženske, 200 m prosto, finale ženske, 1500 m prosto, finale ženske, 100 m prosto moški, 800 m prosto, finale ženske, 100 m prosto, polfinale ženske, 800 m prosto ženske, 100 m prosto, finale ženske, 800 m prosto, finale DALJINSKO PLAVANJE 3. 8. 23.30 STRELSTVO 24. 7. 1.30 24. 7. 7.45 31. 7. 5.00 31. 7. 9.00 TAEKWONDO 27. 7. 3.00 27. 7. 7.15 27. 7. 9.15 27. 7. 14.45 ženske, 10 km ženske, zračna puška 10 m ženske, zračna puška 10 m, finale ženske, puška, trojni položaj, 50 m ženske, puška, trojni položaj, 50 m, moški, nad 80 kg moški, nad 80 kg, četrtfinale moški, nad 80 kg, polfinale moški, nad 80 kg, finale Anja Osterman, Špela Ponomarenko Janic Anja Osterman, Špela Ponomarenko Janic četrtfinale polfinale finale Pia Babnik Pia Babnik Pia Babnik Pia Babnik Janja Garnbret, Mia Krampl Janja Garnbret, Mia Krampl Martin Bau Katja Fain Martin Bau Katja Fain Janja Šegel Katja Fain Janja Šegel Martin Bau Janja Šegel Katja Fain Janja Šegel Martin Bau Janja Šegel Katja Fain Janja Šegel Katja Fain Špela Perše Živa Dvoršak Živa Dvoršak finale Ivan Konrad Trajkovič petek • 23. julija 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 21 Ormoško • Predstavitev prvega prleškega vodiča Biseri Prlekije že privabljajo turiste V prostorih Mladinskega centra Ormož je bil predstavljen prvi prleški turistični vodič, ki sta ga ob finančni podpori mladim podjetnikom pripravili in uredili Teja Trstenjak in Nežka Orešnik. Začetna zamisel je bila, da bo vodič »po skritih kotičkih« kazal pot do prleških ponudnikov tujim turistom, vendar seje izkazalo veliko povpraševanje domačih gostov in tudi domačinov. Foto: osebni arhiv Teja in Nežka pri Strmcu, kjer stoji največji klopotec na svetu. Teja Trstenjak in Nežka Orešnik se poznata že iz osnovnošolskih klopi. Vmes sta obiskovali različni srednji šoli, se spet malo oddaljili in ponovno našli. Pred dobrim letom sta ugotovili, da ju vežejo podobna naključja in interesi. Obe sta veliko potovali, videli večino Evrope in na koncu ugotovili, da je naša Prlekija nekaj posebnega. Teja je zaključila tečaj za vodiča po Prlekiji, zelo rada ima zgodovino in vse, kar je z njo povezano. »Jaz pa sem bolj tehnično naravnana, rada fotografiram, oblikujem in pišem. Skupaj sva začeli delati tisto, kar radi delava. Z željo, da narediva nekaj za domači kraj, za našo Prlekijo, sva se lotili izdelave e-vo-diča. Začeli sva iskati ponudnike iz občin Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Ljutomer z okolico, saj ta del najbolje poznava. Ne želiva namreč ponujati nečesa, v kar nisva stoodstotno prepričani. Skoraj do vseh ponudnikov z najinega seznama sva pristopili dvakrat, trikrat, k nekaterim celo štirikrat in naredili izbor tistih z dobro ponudbo vin, z zanimivo prleško zgodbo, predvsem pa sva vključevali ljudi s prleško dušo,« je povedala Nežka. Težek izbor med V, • • • M številnimi vinarji Vodič sta razdelili na več kategorij in v vsaki od njih predstavili po pet ponudnikov. Naslovili sta jih: kulinarika, prenočišča, doživetja, doživetja za otroke, razgled za umret, muzeji in vina. »V Prlekiji bi bilo izmed množice vinogradnikov najtežje izbrati le pet najboljših, zato sva se odločili, da bova kategorijo vin razdelili na tri poglavja. Poimenovali sva jih večji vinarji, manjši vinarji in vinoteke,« je še povedala Nežka in dodala, da sta v knjigo vključili tudi zgodbe, da se bralec lahko iz tega tudi kaj nauči, pa prireditve, zanimivosti, za katere po navadi ne vejo niti Prleki, koledar tradicionalnih prireditev, nekaj receptov za naše tradicionalne jedi, prleščino in pa oddaljenost priljubljenih točk. »Nam tukaj se zdi, da je vse tako daleč, ko pa pride nekdo od drugod, ki se vsak dan vozi v službo po uro in več, mu pot od nas do Zagreba, Avstrije ali Budimpešte ne predstavlja večje ovire.« Vodič vsebuje še lepo ilustriran zemljevid mladega prleškega ustvarjalca, kar daje knjigi zraven 30 kuponov in različnih popustov za storitve pri posameznih ponudnikih še dodano vrednost. »Ponudniki so naju v začetku radovedno spraševali: kdo vaju pošilja, kdo to financira, stoji za tem občina ali kdor koli? Ko sva povedali, da sva se dela lotili sami, so naju samo čudno gledali. Seveda pa je vsakega zanimalo, kakšna bo cena objave njihove ponudbe v knjigi. Čisto brez izkušenj sva se spustili v delo in od nikogar nisva ničesar zahtevali,« je še povedala Nežka. Zgodba za Tejo in Nežko pa se tukaj ne končuje, saj imata pred sabo še polno idej. Verjetno bo njuna prva »domača naloga« prevod naših biserov v angleški in nemški jezik, pa naslednja verzija vodi- ča, po katerem uporabniki pravkar predstavljenega že na veliko povprašujejo. Darja Žganec Horvat Stran iz vodiča Biseri Prlekije Vodič Biseri Prlekije V začetku sta Teja in Nežka imeli samo e-verzijo vodiča. Želeli sta ga ponuditi še v knjižni obliki, tukaj pa seje ustavilo, seveda pri financah. Na pomoč so jima pristopili v Mladinskem centru Ormož, enoti Ljudske univerze Ormož, kjer so v sklopu Javnega razpisa »Uresniči svojo idejo« Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije pridobili sredstva za tisk vodiča Biseri Prlekije. »Ponosni sva na najin izdelek,« je povedala Nežka in dodala, da si s Tejo za našo Prlekijo ne želita masovnega turizma, ampak »kakovostne turiste, ki cenijo našo naravo in naš način življenja, takšne, ki se zavedajo in vedo, kaj pomeni okušati in uživati ob doma pridelani hrani.« Foto: DZH Starše • Žetev pšenice na stari način Kljub dežju na njivi zapeli srpi Članice društva Ajda so si nadele nove rdeče obleke, podobne tistim, ki so jih nosile naše babice, si na glavo zavezale pikaste rute in se podale na društveno njivo v Zlatoličju. Tako lepo »napravljene« so pričakale goste na letošnji drugi žetvi pšenice. Epidemiološke razmere so jim tokrat šle na roko, nekoliko manj pa vreme. Foto: Janez Golob Članice društva Ajda v novih oblekah sredi njive v Zlatoličju Kljub dežju so skupaj s člani Turističnega društva in občino Starše simbolično prikazali žetev pšenice na način, kot so ga poznali v starih časih. Moški so kosili zlato klasje, ženske pa so vezale in postavljale snope. Koso je vzel v roke tudi župan Stanislav Greifoner in se preizkusil v žetvi. »Našemu županu je šla košnja zelo dobro od rok, navdušen pa je bil tudi nad samo prireditvijo in prikazom starih običajev. Glavni namen našega društva je namreč ohranjanje podeželske tradicije,« je povedala Janja Golob, predsednica društva Ajda. Med žetvijo je bilo tako veselo kot včasih - ob harmoniki so zapeli, pa tudi kateri izmed koscev je zavrtel žanjico tako visoko, da so izpod krila »pokukale« spodnje hlače. »Največja atrakcija letošnje žetve so bile prav gotovo naše nove 'pumparce', ki so smo jih z veseljem pokazale,« je v smehu dodala Golobova. Po končanem delu je sledila pogostitev pod šotorom, ki so ga postavili kar v neposredni bližini njive. Skupaj z gosti iz Lovrenca na Dravskem polju ter pobratenih občin Donje Voče (Hrvaška) in Doboj Istoka (Bosna in Hercegovina) so še dolgo v popoldan obujali spomine na lepe stare čase. Ker je bila njiva premokra, bodo morale žal snope zavreči. Ob prvem lepem vremenu pa bodo preostalo pšenico poželi s kombajnom. Članice društva vso pšenico prodajo, izkupiček pa namenijo za izvajanje različnih društvenih aktivnosti. V drugi polovici avgusta načrtujejo še društveni piknik ob 10-letnici delovanja. Estera Korošec Ormož • Večer z Adijem Smolarjem »Če svet prijazen bi postal« Minuli teden se je v organizaciji Centra za družine Ormož v ambientu malega grajskega dvorišča razvil prav prijeten glasbeno pogovorni večer za vse generacije. V goste so namreč povabili enega izmed najbolj priljubljenih in pronicljivih slovenskih kantavtorjev s kritičnimi in duhovitimi besedili, Adija Smolarja. »Ni bilo naključje, da smo v goste povabili prav vas, saj nekako poosebljate naš Center za družine. Tako kot danes vas, nagovorim vsakega: pomagajte, bodite prijazni in pozitivni. Na tak način deluje tudi naš Center. Vsi zaposleni izvajamo vse naše aktivnosti s ciljem, da pomagamo, da vnesemo v družine nek pozitivizem, če ne drugega, da v času počitnic brezplačno popazimo otroke, dokler so starši v službah in nudimo brezplačno svetovanje tistemu, ki se znajde v stiski,« je gosta in zbrane obiskovalce pozdravila Hana Krašovec Kumer iz ormoškega Centra za družine. Ostrojezični Korošec je dobro uro in pol dramil duha v poslušalcih, ki so se ob njegovih ciničnih opazkah imeli priložnost nasmehniti, pa tudi zamisliti. Dotaknil se je vsebin njegovih pesmi in ob prijetnih ritmih izmenjeval svoja mnenja in poglede na svet. »Ko se mi lotimo vzgoje otrok, smo polni modrosti skozi besede, ampak besede nič ne veljajo, če niso dejanja tista, ki te besede podkrepijo - zato vzgajajmo z vzgledom,« je po že marsikateri poučni povedal še vedno dolgolasi Adi. Čudovit večer je dosegel svoj namen, saj so prav vsi: najmlajši, starši, mladi pari, dedki in babice dobili prav tisto, po kar so prišli, nekateri pa celo več, tudi slikanico Jezikovni kotliček. Darja Žganec Horvat Foto: DZH Na glasbeno pogovornem večeru z Adijem je prav vsak nekaj zase. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. julija 2021 PISANA • ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 23. julij 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 Šola zdravja 9:00 Izbor za Miss Slovenije 2021 10:25 Cista umetnost-julij 10:55 Glasba za vse 11:25 Kongres Gasilske zveze Slovenije 12:00 Ptujska kronika 12:25 Portal 12:40 Pogled nazaj 13:00 Dan D 14:35 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal, pon. 18:40 Glasbena osmica (slo.) 19:10 Pomurski tednik 19:45 Idealna linija 20:00 Ptujska kronika 20:25 Pogled nazaj 20:45 Cista umetnost-julij 21:15 Charlie Chaplin 21:45 Večerja za eno osebo 22:00 Ptujska kronika 22:25 Utrip Ormoža 00:45 Videostrani SOBOTA 24. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Šola zdravja 8:40 Zmajevska sulica 10:15 Lovec na vampirje »D«, 2. del 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Glasba za vse 13:15 Cista umetnost-julij 13:45 Pogled nazaj, pon. 14:10 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasba za vse 18:55 Čista umetnost-julij 19:25 Glasbena osmica (tuja) 20:00 Pregled tedna 20:30 Portal 20:45 Pogled nazaj 21:05 70Tet dr. Ljudevita Pivka 22:00 Ptujska kronika 22:25 Izbor za Miss Slovenije 2021 00:10 Videostrani_ NEDELJA 25. julij 7:30 glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 8:40 Risanka 9:40 Utrip Ormoža 11:40 Film Campus 12:00 Pregled tedna 12:30 Portal 12:45 Glasba za vse 13:15 Cista umetnost-julij 13:45 Pogled nazaj 14:05 Idealna linija 14:25 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasbena osmica (slo.) 19:15 Konares Gasilske zveze Slovenije 19:50 MaliPrim 20:00 pregled tedna 20:30 Cista umetnost-julij 21:00 70 let dr. Ljudevita Pivka 21:50 Animirana pripovedka 22:00 Ptujska kronika 22:25 Na vse ali nič 00:15 Videostrani PONEDEUEK 26. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica 8:45 Šola zdravja 9:25 Dnevi poezije in vina 11:15 Glasba za vse 11:45 Večerja za eno osebo 12:00 Pregled tedna 12:30 portal 12:45 Cista umetnost - julij 13:15 Pogled nazaj 13:35 Izbor za Miss Slovenije 2021 15:05 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (tuja) 18:55 Cista umetnost-julij 19:25 Kongres Gasilske zveze Slovenije 20:00 Pregled tedna 20:30 Na vse ali nič 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pogled nazaj 22:45 Moja dežela, lepa in gostoljubna 00:00 Videostrani PtLjska televizija PeTV, T: 02590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv £ telemach M:<[*li.l,i.il T«^ KN i a I m I > NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 24 INFO@VRATA-TUNING.SI SOJNIKOVA 12, PTUJ ^ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 74 9 3 4 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). V Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvi! Program TV Ptuj %mih'TEDNIK www.tednik.si 24. in 25. julija 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Ptuj, najstarejše slovensko mesto, zakladnica tisočletij, pripoveduje zgodbo nemirnih stoletij; Vladimir Bračič, prvi rektor Univerze Maribor, žlahtni trs haloških goric; Slovenska vojska v službi domovine, film Ministrstva za obrambo Republike Slovenije; Spoznajmo turistično kmetijo Pri kapeli ob vinski cesti na gričku vasi Drbetinci; Pridne gospodične čebelarja Janka Pislaka - dokumentarni film v spomin največjemu preminulemu slovenskemu čebelarju; 15 slovenskih otroških ljudskih pesmi izpod peresa pisateljice Dušice Kunaver; Zapela nam bo Marina pesem Moji mamici; Zaigrale in zapele nam bodo ljudske muzikant-ke Vesele Polanke; Graška Gora poje in igra - nastopajo narodno-zabavni ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. ^^^tmdicimaM dopust v dmžbit ^adča-Jednika uv ¿kupim VELA LUKA - KORČULA (5. - 10. 10. 2021) • -rž**, v it--;-' ~ ii, ■ •■„ *. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 08:00 08:30 10:00 11:10 13:10 14:30 18:00 20:00 21:50 23:00 PETEK, 23. julij Video strani Jutranja telovadba Oddaja iz vrtca Gorišnica Utrip Ormoža PGD Biš, 2016 Video strani Italijanska trgovina - v živo Podelitev priznanj v Jurovskem Dolu Oddaja iz vrtca Gorišnica Astro - v živo Video strani SP (A i i o « > i >N ? E 5 O 0) o. a. s* o SOBOTA, 24. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Markovci 09:30 Utrip Ormoža 10:40 Ptujska kronika 11:20 Ljudski pevci na Turnišču 13:00 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 Slovenska Olimpijska bakla v Majšperku 19:00 Dan civilne zaščite, Žetale 2016 20:00 Predavanje, Samooskrba lokalne skupnosti 21:20 Ujemi sanje 23:00 Video strani TJ S NEDELJA, 25. iuli 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Srebrna maša Branka Cestnika 11:00 40 let Društva kmetic Videm 13:00 Kronika iz občine Dornava 15:00 Oddaja iz vrtca Gorišnica 16:00 Podelitev priznanj v Jurovskem Dolu 17:30 Alfi po Sloveniji - muzikanti Evrope 18:30 Valeta OŠ Kidričevo 2021 20:00 Veseloigra, Ulica žalostnih obrazov 22:40 Video strani PONEDELJEK, 26. julij 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 V Leskovcu ob Dnevu državnosti 09:45 Utrip Ormoža 10:50 Ujemi sanje 12:20 Ptujska kronika 12:50 TV prodaja 13:50 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 40 let Društva kmetic Videm 20:00 Predavanje, Samooskrba lokalne skupnosti 21:20 Kronika iz občine Markovci 23:00 Video strani - datum odhoda 5.10.2021 ob 23. uri - vrnitev 10.10.2021 ■živa glasba vse dni izleta «asttssasr -vsak veder družabne igre velika nagradna igra TUDI V ČASU Rezervirajte cm prej, da ne zamudite S dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! I A T P ^radioPTUI štajerskj MK AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. časopis Hovice SvetZA «akdantud'v aigttataioM»10- petek • 23. julija 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p,, 041 610 210 ali info@gozd-bioles.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 1 7. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. V NAJEM oddam brezplačno travnik v Sobetincih. Tel. 02 740 71 31, kličite po 19. uri. NESNICE, rjave, črne in grahaste, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel.040 531 246. OKROGLE bale sena, kakovostno suho koruzo in kosilnico Sip 165 za sestavit ali po delih poceni prodam. Tel. 041 542 325 ali 02 793 66 61. PRODAM traktor IMT, cena po dogovoru. Tel. 031 395 790. KUPIM traktor in še nekaj traktorskih priključkov. Tel. 041 529 684. PRODAM tri bikce, stare 3 mesece. Tel. 041 442 135. RAZNO MOŠKI, situiran, višje postave, nekadilec, išče žensko do 50 let za resno zvezo. Tel. 071 239 716. KUPIM boks za psa. Tel. 070 298 475. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □o ponedeljka zjutraj □o 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO □o četrtka zjutraj □o 9. ure majda.segula@radfo-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.pihler@radiodlednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodna pokličite. Štajerski TEDNIK PRODAMO - PTUJ dobro vzdrževana stanovanjska hiša l. 1965, 140 m2 uporabne površine, 504 m2 zemljišča, cena: 135.000,00 EUR. Za več informacij «nc/*IAV pokličite 051/455 010 ali 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com v.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. www.roletarstvo-arnus.si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI IfF Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Mnogo je velikih stvari, a večje, kot je mama, je ni. Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni bomo, ker si bila. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice Angele Šimenko ZABOVCI 75 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje. Iskreno hvala govornici, molivki in gospodu župniku. Vsem in vsakemu posebej hvala. Tvoji najdražji SPOMIN Danes, 23. julija, mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Vlado Zelenik BUKOVCI 44A Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši. (J. Medvešek) ZAHVALA V 74. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, ata, dedi, brat, stric, svak, boter, sosed in prijatelj Mirko Arnuš IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 53 Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjene sveče in cvetje. Hvala družini Korošec in podjetju Boxmark ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku Milanu Kosu za opravljen obred, pevcem in ge. Hedviki za govor. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, še enkrat hvala. Tvoji najdražji Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom, ognja prepoln, neizrabljenih ciljev k počitku bom legel. ZAHVALA Devetega julija se je za vedno poslovil moj dragi sin Samuel Rajtar Čuš IZ BRATISLAVCEV 9. 3. 1989-9. 7. 2021 Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Žalujoči: mama Olga in vsi njegovi najdražji Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA ob izgubi draga žene, mame, tašče, babice, prababice Lizike Vrečar IZ OREŠJA 176 1940-2021 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala za darovane sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, pevcem za lepo odpete pesmi in zastavonošem. Hvala godbeniku za odigrano Tišino. Posebna zahvala gre govornici Tei Gajšek za prečudovit govor, hvala Pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Žalujoči: mož Franc in hčerka Slavica z Andrejem ter vnuk Damjan z družino Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, le trudne si oči zaprla. Življenje celo si garala, vse za dom, družino dala. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN Življenje je težko brez tebe, ki te imamo radi. Na dan 25. 7. 2021 mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča in zlata babi Darinka Kozel IZ VELIKE VARNICE 112 Hvala vsem, ki z lepo mislijo in prižigom svečke postojite ob njegovem grobu. Žalujoči vsi njeni Življenje piše mnoge zgodbe. Z odhodom v večnost nastane praznina, z odhodom očeta neozdravljiva bolečina. Toliko vprašanj življenje ponudi, za pravi odgovor prav vsak se potrudi, pride križišče in vprašaš se kam? Z očetovo roko, ne zgrešiš nikam! A zdaj že je leto, te roke več ni, težko se odločiš, saj ati res spi. Naučil nas veliko je lepih reči, a učiti se treba še dneve, noči. Z nami se rokice so mlade povile, poslanstvo očetovstva na nas preložile. Z molitvijo in svečko te bom vedno pozdravil, z neskončno ljubeznijo te nikoli pozabil. (Jurij) SPOMIN Boleč je spomin na 21. julij, ko je za vedno prenehalo biti plemenito srce dragega moža, očeta, dedka, brata Alojza Valenka IZ DORNAVE 32A Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, mu položite cvet in se ga spomnite v molitvi. Hvala. Vsi najdražji 24 Štajerski Križem kražem petek • 23. julija 2021 Hrvaška • Mišo Kovač praznoval 80 let Življenje, polno blišča in tragedij Legendarni hrvaški pevec Mišo Kovač je v petdesetletni karieri prodal več kot dvajset milijonov plošč. A njegova zgodba o uspehu skriva tudi velike tragedije. Kot najstnik je sanjal o karieri nogometaša, bil je vratar pri domačem HNK Šibenik, želel si je v splitski Hajduk, a po zaključku srednje industrijske šole, kjer se je izučil za tapetarja, in odsluženem vojaškem roku ga je vedno bolj klicala glasba. Uveljavljati se je začel z zmago na sarajevskem festivalu Vaš šlager sezone leta 1969, s pesmijo Više se nečeš vra-titi. Njegova priljubljenost je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja samo rastla, bil je pravi zvezdnik tako Hrvaške kot celotne Jugoslavije. Med njegovimi največjimi hiti so zagotovo Ti si pjesma moje duše, Ja nemam više razloga, da živim, Proplakat če zora, Još i danas teku suze jedne žene ... Leta 1973 se je po ločitvi od prve žene Ljubice Komadina poročil z nekdanjo mis Jugoslavije Anito Baturina - bila je ljubezen na prvi pogled. Dve leti kasneje se jima je rodil sin Edi, leta 1977 pa še hči Ivana. Leta 1992 je njegov sin, pripadnik posebne enote hrvaške vojske, le štiri dni pred odhodom domov, umrl v sumljivih okoliščinah (našli so ga mrtvega, policija je razglasila samomor, a Mišo še danes trdi, da je bil ubit), kar je Miša popolnoma zlomilo. Napovedal je umik z glasbene scene in se predal alkoholu in depresiji. Zaradi tega je razpadel njegov zakon z Anito, hči pa je zapadla v odvisnost od mamil. Leta 1999 je pevec poskušal narediti samomor, v prsi se je ustrelil s pištolo, a so ga zdravniki uspeli rešiti. Po okrevanju in rehabilitaciji se je njegovo duševno stanje izboljšalo in zmagoslavno se je vrnil na sceno, za to pa se lahko zahvali tudi svoji tretji ženi Lidiji Pintarič, s katero si še vedno deli dobro in slabo. Prav tako je iz pekla izstopila njegova hči Ivana, ki je danes tudi sama priznana pevka. Mišo je živeča legenda, se strinjajo vsi. Prejel je številne nagrade, napolnil vse možne dvorane in stadione, prodal na milijone plošč in se zapisal v srca mladih in starih. Do epidemije je bil Mišo ves čas aktiven, čeprav je leta 2011 doživel dva srčna infarkta. »Že tretjič sem pobegnil smrti,« je ob tem dejal. Zaradi korone se je pevec lani umaknil v osamo, menda le redko odhaja iz hiše, prav tako se je, trdijo hrvaški mediji, zaradi strahu pred okužbo odpovedal večji proslavi ob okroglem jubileju. M. V. Foto: Arhiv Tuš OKNA, VRATA ¿s j GARAŽNA VRM www.naitors.si m i NAI/ORSo Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031733 204 Gorišnica I, GoriSnica IZKORISTITE POPUSTE I AKCIJA: Alu vhodna vrata Skupaj bo številka nasmejanih počitnikarjev, ki uživajo v kopanju, sprehodih in druženju s sovrstniki, animacijskih večerih in poučnih aktivnostih, presegla številko 9000. »Pandemija je pokazala, kako so na spremembe občutljivi otroci,« razlaga direktor družbe Engrotuš Andraž Tuš in dodaja: »Letos smo zato storili prav zares vse, da otro- kom omogočimo brezskrbne sončne, poletne dni v družbi sovrstnikov in v objemu prečudovite narave na Debelem rtiču. Ponosni smo, da se bo številka otrok, ki so z nami užili brezskrbne morske radosti, v vseh teh letih presegla 9000.« Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič vsako leto poskrbi, da poletne počitnice minejo drugače, kot je siceršnji vsakdan otrok: »Brez podpore donatorjev, kot je Tuš, bi tudi letos 500 otrok ostalo doma in preživljalo počitnice, kot bi jim pač omogočale okoliščine doma. Morda zaprti med stene majhnega stanovanja, morda prepuščeni ulici,« o stiskah otrok odkrito govori podpredsednica RK Slovenije Silva Duh. SŠ -Ú obisk- \> , -UaMncbommtó«4*'5^ ^ M«d» stroge os^Xge pártete. t «Remesen» ■-""i ~0«E>»M"» Lei ^^ Nagradno turistično vprašanje Trinajsti festival Arsana letos z dogodki, več kot petdeset jih je, razvaja dva tedna. Na razprodanem koncertu bodo nocoj nastopili Vlado Kreslin, Vox Arsana in Godalni orkester. Jutri bo občinstvo uživalo v nastopu Big Banda RTV Slovenije s solisti, z nedeljskim nastopom ene najpomembnejših vokalnih skupin na svetu, Naturally 7, pa bodo 13. festival tudi slavnostno odprli. Glasbeni in drugi nastopi se bodo zvrstili še do 29. julija, ko letošnji festival zapira vrata. Jutri bo na Mestnem trgu ponovno gostovala Odprta kuh-na. Okusi domače in drugih nacionalnih kuhinj bodo vabili v 30 obedovalnicah. Ptujske bosta predstavljala Gostilna Grabar in Vinotoč Gorjup s pristno haloško kapljico. Ob glasbeni ponudbi bo tako Ptuj, ki postaja vedno pomembnejša festivalska prestolnica v Sloveniji in tudi zunaj nje, obiskovalce navduševal tudi z izbrano kulinariko. Še naprej pa k ogledu vabijo razstave 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays. V letu, ko je Slovenija ponosna nosilka naziva Evropska gastronomska regija, Ptuj ponuja edinstveno priložnost za kulinarično razvajanje skozi čas. Zavod za turizem Ptuj je pod tem naslovom v tesnem sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj-Ormož pripravil tudi razstavo na ptujski tržnici. Poleg tega pa vabijo tudi kulinarična doživetja na zgodovinskih lokacijah, ki jih bo Zavod za turizem pripravil vsak mesec v sodelovanju s ptujskimi gostinci. Posebnost letošnjega leta predstavljajo tudi tematsko vodeni ogledi mesta Ptujske gostilne skozi čas, ki so del redne turistične ponudbe TlC-a Ptuj. Bogato dogajanje se obeta tudi ob prazniku MO Ptuj, ptujski gostinci bodo tudi letos glavni organizatorji zabave na ptujski poletni noči. Vse bliže pa je tudi rimski spektakel, kot tudi festival Dnevi poezije in vina, ki je eden največjih in najpomemb- nejših mednarodnih pesniških festivalov in ki uspešno združuje pesniška besedila in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin. Letošnji še bo posebej slovesen, saj praznuje 25-letnico. Svečano ne bo samo na Ptuju, temveč tudi na vseh drugih dogodkih, ki bodo potekali v Ljubljani, Murski Soboti, Krškem, Vitomarcih, Juršincih, Ljutomeru, Petanjcih, Križevcih pri Ljutomeru, Ormožu, Radovljici itd., pa tudi v Varaždinu na Hrvaškem in Potrni v Avstriji. Letošnji 25. festival Dnevi poezije in vina bo potekal med 24. in 28. avgustom. Na njem pričakujejo 35 pesnic in pesnikov iz 20 držav. Odprto pismo Evropi je letos nastalo v sodelovanju z Goethe inštitutom Ljubljana. Napisal ga je nemški pesnik Durs Grunbein, ki ga bo na Ptuju tudi prvič prebral. Festival bo spremljal bogat spremljevalni program. Nagrado za pravilen odgovor na nagradno turistično vprašanje o tem, kdaj sta brata Prich na mestu sedanjega objekta, ki ga bodo porušili, postavila proizvodni obrat, da je to bilo leta 1860, bo prejela Nina Verlak (Bukovci). Danes sprašujemo, koliko gradov je vključenih v mrežo Živih gradov (Living castles). Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 30. julija. T NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Koliko gradov je vključenih v mrežo Živih gradov (Living castles)? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Foto:črtomirGoznik Davčna številka:....................................................................... Pametna očala Epson, ki kulturno dediščino približajo na inouatiuen način, si bodo Kupon p0Š|jite aH piinesite na nasbv: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3,2250 Ptuj. obiskovalci ptujskega gradu lahko ponovno nadeli v septembru.