Uredništvo v Gornji Radgoni, Spod. Grix štev. 7, I. nadstropje. Rokopisov ne vrača.
Poštnina plačana v gotovini,
glasilo obmejnih Slovencev
Upravništvo v Gornji Radgoni, Spod. Griz štev. 7, I. nadstropje. Telefon štev. 7.
Inserati : Ena šest-stolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 41 mm širok) 2 K. Pri večkratni objavi primeren popust.
Posamezna številka 1 H.
36. štev.
Bornja Radgona, dne 6. septembra 19ZI.
III. leto.
Slovenske stranke.
Zatopljen v misli, kaj naj napišem za uvodnik sem sedel lepega nedeljskega popoldneva v svoji pisarni; kar naenkrat čujem na cesti krepke možke korake in krepke moške besede: Ko bi le mogli mi našo domovino očistiti tega prokletega strankarstva ... ! Pomislil sem : Hvala ti za lepo misel, ki me je odrešila.
Tak ali sličen vsklik sem že večkrat čul. Eni so ga izrekli iz idealnega prepričanja, drugi so imeli druge razloge, tretji pa so vrgli besedo, kar tako tjavendan, kakor se danes vrže nebroj besed — lepo-donečih fraz med ljudstvo. Predno bomo o strankah dalje govorili, moramo konstatirati eno: Strankarski boj je med nami Slovenci žalibog mnogo pripomogel do tega, da se je razpasla med našim dobrim in plemenitim ljudstvom neka tipična surovost, ki se ponajvečkrat presnuje v osebno sovraštvo. Najbolj nedolžni izrazi so pri tem boju seveda: koritarstvo, korupcija, umazanost itd. Akoravno delajo nekateri iz idealizma na to, da bi se večalimanj vsi pravično misleči Slovenci složili k skupnemu in raditega plodonosnemo delu — tudi pisec teh vrst je tak sanjar —, vendar si moramo reči, da strankarstvo povsod eksistira. — Vzemimo slučaj. Društvena seja je. Ljudje navidezno iste stranke so skupaj in rešujejo tekoče društvene zadeve. Kar naenkrat zaropota nekdo čisto nepričakovano in začne govoriti proti predmetu, ki se razpravlja. To je povsem naravno in bo tako dolgo ostalo naravno, dokler ne bodo v vseh glavah ene in iste misli. Ta primer je že — strankarstvo. Isto opažamo v vsaki familiji : Če se skregata mož in žena, se skregata radi različnih mnenj in prepričanj. Tako je bilo v pamtiveku med prvimi ljudmi (Adam in Eva, ali še bolje Kajn in Abel) in tako bo ostalo do poznih vekov, ali recimo do konca sveta ali pa tako dolgo, dokler je človek — samo le nepopoln, napakam in zmotam podvržen stvor. — Strankarstvo se razvija s kulturo naroda; vendar nikdar ne po svojem bistvu, ampak le po obliki.
M.	N.:
Neopravičena ljubosumnost.
Zmračilo se je. Tiho in mirno je postalo na vasi. V zvoniku farne cerkve je zazvonilo: „Ave Marija“. Nekje v daljavi se je slišalo fantovsko petje in vriskanje v dolgo zategnjeni melodiji. Nastopila je mirna, poletna noč.
Trdinova Francka je postala žalostna. Do noči je drdral šivalni stroj, o mraku je utihnil. Ni se ji ljubilo prižigati luči in delati po noči kakor čestokrat poprej, saj vendar pride nocoj Dolinarjev Tonček in zaprosi pri materi za njeno roko. In za mesec dni bo že gospodinja pri njem; mamica bo se priselila k njima in vsem skupaj bo dobro.
Na oknu je slonela in nemirno zrla v zvezdnato noč. Vedno tesneje ji je bilo pri srcu. Saj je vendar obljubil, da pride zvečer, takoj po solnčnem zahodu. A kedaj je že zatonilo solnce, kdaj so se že skrili poslednji njegovi žarki, kako dolgo že plava luna na nebu, in koliko milijonov zvezdic se je že prižgalo medtem časom na nebesnem oboku ...
Težka slutnja se je loteva. Kaj, če si je premislil... 1 ? Res, uboga je, druge so pa bogate. Tudi lepe so, vesele in živahne. Pa säj so lahko, saj jim ni treba tako trdo delati kakor mora ona že od zorne mladosti. Globoko udrte
Mi Slovenci (brez izjeme strank) radi mnogo govorimo in pišemo, grozimo in se rotimo, znamo biti sentimentalni in ognjeviti, ne storimo pa ničesar. To trditev nam podpira zgodovina vseh naših zbornic in parlamentov.
Mi Slovenci imamo pet izrazitih strank. Prvenstvo imata brezdvomno Slovenska ljudska stranka in sedanja demokratska stranka, prej imenovana liberalna ali napredna. Te dve stranki sta nastali v sredini preteklega stoletja. Nasprotstvo med obema strujama je v programo: Politični, kulturni in celo gospodarski oziri so med obema strankama kamen spodtike. Demokrati so si izmislili krilatico ali bolje — psovko „klerikalec“ in ž njo operirajo na vse načine proti vsaki senci, ki ima le oddaleč zvezo — z župniščem. Kulturna zgodovina našega skozi stoletja bridko izkušenega naroda pa nam je jasen svedok, kaj so bila župnišča za slovenski narod. Župnišča so še danes v največ krajih jedina prosvetna in kulturna torišča našega ljudstva. Duhovniki so vodili in vodijo pevske organizacije, bralna društva, z vsemi mogočimi odseki, kakor dramatične odseke, tamburaške zbore, telovadne odseke itd. To delovanje, ki predstavlja pozitivno delo za narod, pa je trn ' v peti demokratski stranki, ki ni ne demokratska, ne liberalna, ampak stranka negaciji, in fraze. Ta stranka je izživela z dr. Ivanom Tavčarjem, ki ni nanjo vplival toliko s svojimi idejami, kakor veliko bolj s svojo osebnostjo. Dr. Ivan Tavčar, ki je pred kratkim praznoval svoj politični in življenski jubilej kot pisatelj in politik je izrazita osebnost v stranki, katero je formelno vodil. Vsem Slovencem je mnogo ljubši kot pisatelj s svojo lepo, uglajeno slovenščino in naravnost hipnotično romantiko, kakor pa kot politik v taki stranki. Njegovi govori so v krepkih prispodobah naravnost klasični. Drugi voditelj, ki se zelo izpostavlja za demokratsko stranko, je dr. Gregor Žerjav, mož ki od daleč ne naliči staremu Ivanu Taučarju, ne v osebnosti, ne v načinu dela. Dem. stranka si ni mogla pridobiti ljudstva, niti njegove simpatije, ker zametuje — socijalni program. Njen kulturni program, pa ni nič samobitnega
oči, bled shujšan obraz, gosto začrtane poteze na mladem obrazku, to so jasne priče njenega trpljenja. Toda vendar, ali je sploh mogoče na svetu taka hudobija? Naj bi bila vsa njegova ljubezen laž, hinavstvo? Saj jo je vendar videl prej, saj se mu ni nastavljala, ne vsiljevala, Ne, to ni res, to ne more biti res, Tonček ni tak, on ne vara, ne laže.
„Do vodnjaka mu grem naproti. Prinesem vode za jutri in mamica bo vesela“, je sklenila Francka.
V veži vzame vrč in tiho, da mati, ki je še v kuhinji pospravljala ne sliši, stopi čez prag in naglo steče proti vodnjaku.
Od daleč zasliši govorjenje. Postoji... posluša. Da, to je njegov glas, nekdo ga je gotovo zadržal, da ni mogel priti pravočasno.
Govorjenje prihaja vedno bližje in bližje; skoraj bo razumela posamezne besede. Hipoma ji šine misel v glavo, naj se skrije in ga preseneti. V trenutku stopi za bližnji grm. Napol radostna, napol vznemirjena čaka in posluša. .. Kdo je neki z njim? Toda, kaj je to? Ali dobro sliši? Še tesneje stopi pod vejevje grmičevja in posluša...
„Toraj si zadovoljen z njo?“ vpraša neznan glas.
„Zelo“, odgovarja Tonček, „tako, da bolj biti ne morem. Komaj en mesec še jo imam,
in potrebuje dopolnitve in temeljite revizije, kar je naloga drugih strank, ki imajo več stika z ljudstvom. Jasno je, da mora del uradništva, vzlasti starejši slediti svoji stranki ; ker ti ljudje nimajo pravih socijalnih potreb in so gmotno kolikortoliko dobro podprti. Pravkar opisana stranka ima veliko politično jezo na Slovensko Ljudsko Stranko, za katero stoji domala vse slovensko ljudstvo. Kot stranka ljudstva je pod nesmrtnim dr. Krekom dosegla velike uspehe na gospodarskem polju. Pokojni dr. Krek je bil s celo dušo socijalist, dosleden socijalist, ki je prisegal na socijalni nauk Kristusov. Svojega nasprotnika je imel v dr. Ivanu Šušteršiču, možu velikih zmožnosti, ali slabega značaja, ki je SLS zlasti v narodno-kulturnem oziru veliko škodoval. Posluževal seje korupcijske metode sedanje demo&racije. — KaAror rečeno je to največja stranka v Sloveniji, nima pa vzgojenih voditeljev. Dr. Korošec, njen formelni vodja je toliAro zaposlen v Beogradu, da ne pride veliAro v poštev. Vse strankine in one zadeve, Ari so veliAransAre važnosti za slovensko ljudstvo slone na njegovih ramah. Večkrat se pojavlja dr. Gosar, učenec dr. KreAra po njegovem socijalnem duhu. SLS ima, kakor že omenjeno jaAro dobro organizacijo, pač pa še mnogo napak, brez Araterih nobena strania ni. Njena bodočnost je zajamčena v dejstvu, da ima slovensAro ljudstvo za seboj. Njo čaArajo še veliAre naloge, če bo se borila za Attristi ljudstva v zvezi s stranArami čistega socijalnega programa. Kajti edino-Ie stranAre s socijalnim programom imajo bodočnost. — SlovensAro ljudstvo se bo oArlepalo Slovenske Ljudske Štranke že iz tega razloga,' ker spoštuje strankin program največjo svetinjo slovenskega ljudstva: vero. —
Tretja stranka pa je mednarodna socialna demokracija. Ona ima za seboj delavske sloje, največ pa narodno indiferentne ljudi. Voditelji te stranke, ki trdi, da je stranka revnega ljudstva, so veliki čudaki in so vsi potom stranke, z mamečimi, uto-pističnimi točkami programa prišli do sijajnega bogastva. Za vzgled omenjam tolikokrat opisanega Antona Kristana in Koruna. Obadva sta po mišljenju stroga pripadnika
pa bi ne mogel biti več brez nje, tako se mi je priljubila“.
„Toraj si mi hvaležen, da sem Ti jo priporočil ?“
„Gotovo! Zelo sem se zaljubil v njo“.
Več ni razumela. Zvedela je dovolj. Toraj vendar ... Tonček jo je bridko varal. O ljubezen, kako bridke boli rodiš ... I
„Oh, zakaj, zakaj sem mu verjela!? Zakaj se nisem dovolj zavedala svojega uboštva? Pa zakaj me ni pustil pri miru? Ali nisem bila zadovoljna z svojo usodo?“
Take in enake misli so se ji podile po bolni glavi. Počasi je zdrknila skupaj v mehko travo in bridko zaplakala.
Gotovo bi ostala celo noč v obupu in žalosti, da ni prišel Tojiček nazaj po isti poti, ker je ni našel doma. Že hoče mimo, ko zasliši v bližini pritajeno ihtenje. Stopi bližje in v svitu mesečine spozna svojo Francko v travi sedečo in plakajočo.
„Za božjo voljo,^kaj delaš tu? Iskal sem te doma in ne našel. Že sem mislil, da si se mi skrila, da me ne maraš, ker tudi tvoja mati ne ve, kam si odšla. In zakaj plakaš? Daj, potoži... !
Francka še huje zajoka. Na lastne ušesa je slišala, da ljubi drugo sedaj pa še upraša po vzroku njenih solza.
buržujskega razreda. Stranka ima nejasno bodočnost, zlasti, ker se iz njenega okrilja pojavlja nova stranka: Komunisti. Ta stranka je nastala vsled tega, ker je bilo opažati, da je socializem v JSDS le umetna krinka. Vodja te stranke je dr. Lemež, pa tudi Vencajz. To je društvo nezadovoljnežev in stranka brezsmotrenih prekucuhov, akoravno se opira na socialni program. Stranka je sprejela k sebi mnogo sumljivih elementov.
Čisto nova stranka pa je Narodno-socialistična stranka, čije zibelka je svobodoumno Češka. Pri zadnji volilni vojni je dobila ta nova stranka radi simpatičnega socialnega programa in ker še nikomur ni nič žalega storila, nekaj glasov od vseh strank. Tudi ni stranka pozitivnega dela vsaj v svojem začetku. Njeni voditelji Brandtner, Deržič in Pesek so zelo vplivne osebnosti. Tej stranki manjka mlade inteligence.
Samostojna kmetijska stranka ni nič posebnega med nami. Nastala je na inicijativo JDS in njenega voditelja. Vošnjak in Pucelj sta po mišljenju demokrata., Ona je zbrala gospodarsko močne ljudi, da se pokloni kapitalizmu.] Večjih uspehov ji ne pripisujemo. Med strankinimi pristaši je neverjetno veliko Številov pristašev predvojnega Südmarkinega „Štajerca“.
Najnovejši čas pa se snuje Radikalna stranka pod vodstvom Dr. Niko Zupaniča. O njej Še ne vemo ničesar nego to, da bodo njeni prvi pristaši iz vrst ambicijoznih uradnikov, ki so postali zato radikalci, ker je prokrajinski namestnik tudi radikalec.
Državotvorni ?
Naš list je vedno zastopal stališče, da se mora strankarsko-politični boj na naši meji vršiti dostojno, da si ta boj ne sme nadeti preostrih oblik, nikdar pa postati oseben. Tega stališča nismo nikdar zapustili in tudi, ako smo tu in tam prijeli koga osebno, smo storili to zatega delj, ker smo ga hoteli zavrniti v meje dostojnosti in dovoljenosti. Predobro se zavedamo tega, da smo krog in krog obdani od nam sovražnega ozračja, ki še kar mrgoli bacilov nemškutarstva. Akoravno je nemškutar organiziran že v tej ali oni stranki in si na zunaj nadeva krinko lojalnega Jugoslovana, vendar komaj čaka vsake priložnosti, da si iz strankarskega boja kuje kapital, ki bi bil na škodo naši skupni domovini. Zatorej nikakor ni na mestu, ako strankarstvo ob naši meji dobiva značaj osebnega boja, ako se strankarske strasti tako razpalijo, da ne znamo več razločevati med političnim in osebnim nasprotnikom. Na ta način je skupno narodno
Če bi te nikdar ne poznala, pa bi ne jokala. In če bi nikoli ne verjela tvojim lepim, lažnjivim obljubam, bi bila danes če ne vesela, pa vsaj zadovoljna. Sedela bi pri šivalnem stroju in med njegovim drdranjem zapela pesmico. Tako si me našel in tako bi me lahko pustil.“
„Francka, kaj vendar govoriš. Prišel sem, da te zasnubim pri tvoji materi, kakor sva se dogovorila. Le nekoliko zapoznil sem se, ker je prišel moj prijatelj iz sosedne vasi k meni in me nekoliko zadržal. Zdaj pa sem tu in ne grem prej od tod, dokler se ne dogovorimo in mi ne poveš vzroka tvoje žalosti“.
„Zelo lepo govoriš in gotovo bi ti spet verjela, da nisem na lastna ušesa slišala, kako zadovoljen in srečen si z neko drugo, ki ti jo je priporočil tvoj prijatelj“.
Naprej ni mogla. Vse besede, vsa nameravana očitanja, vse je padlo na njeno srce tako silno, da je z nova glasno zaplakala.
Kakor onemel je stal Tonček pri nji. Vesel in zadovoljen je šel od doma, zdaj pa te solze, ta nerazumljiv obup. Da bi ljubil drugo, še mu v glavo ni padlo in to še tako, ki bi mu jo nasvetoval prijatelj.
„Ampak dragica, to je pomota. Kdaj si pa slišala to? Kar ni res, nisi mogla iz mojih ust na lastna ušesa slišati. Če pa veruješ, kar ti je mogoče kdo drugi načvekal, trpiš po nepotrebnem“.
delo, ki je ob naši meji tako zelo potrebno, popolnoma onemogočeno.
Ako demokrat ne mara sedeti s „klerikalcem“ pri eni in isti mizi : kako naj potem skupno delujeta recimo pri „Jugoslovanski matici“. Kakor so osebni napadi v strankarsko političnih bojih povsod obsojanja vredni, tako še prav posebno tu ob meji, ker ogrožajo dostikrat državo samo. Korist države pa, katero smo si iz-voj evali s tolikimi krvnimi in gmotnimi žrtvami, ta korist bi morala biti vedno pred očmi vsakega in naj si že bo pristaš te ali one stranke. Kdor te koristi ne čuva je protidržaven element in dolžnost vsake stranke bi bilo, da z vso brezobzirnostjo nastopi tudi proti lastnemu pristašu, ako bi isti hotel pod okriljem stranke rovariti proti državi. Salus rei publicae suprema lex! Zločin nad domovino je, ako se stranka poslužuje metod, ki so sicer njej v korist, a v škodo države. Zločin je, ako „Samostojna“ pošilja v Apačko kotlino proslulega avstrijskega feldveblja, da med tamošnjim prebivalstvom agitira za stranko z lažjo, da sili nek župnik, ki je obče znan narodnjak, na odstavitev nekega obmejnega komisarja, kateri je po župnikovem mnenju napram Nemcem prepopustljiv. G. župnik pozna dotičnega g. komisarja kot zelo državotvornega in torej ni imel nikakega povoda nastopiti proti njemu. Razumljivo, da je vest samostojnega agitatorja silno razburila duhove apačkih petelinov, ki so se glasno Skandalizirali, čemu oblast že davno ni zatvorila omenjenega župnika, ker vendar na mejo spada Nemcem prijazen komisar. Poročilo molči, ali ni samostojni agitator Apačanom obljubil nemškega komisarja, morda kar „Kamnikarja! S tem bi gotovo pridobil celeFApače za svojo stranko. Takih sredstev se državotvorna stranka ne poslužuje in ako se' jih poslužuje ni več vredna svojega imena, katerega si po krivici prilašča. Zločin je, ako se „Kleklovce“ istoveti z Madžaroni in Klekla, ki je bil in je še nositelj jugoslovanske misli v Prekmurju si že upa vsak nemškutarski, sedaj samostojni poba blatiti in ga proglašati za protidržaven element. Kdor pogleda demokratsko in samostojno časopisje, najde tam vse polno imen, ki so v tesni zvezi z zgodovino naše mlade države. In o nositeljih teh imen — ako so „klerikalci“ seveda — se ne govori s tistim spoštovanjem, kakor bi ga zaslužili. Seveda! Kdor klerikalec, ta protidržaven. Tako je bilo v stari Avstriji, tako še sedaj. Ali bi ne bilo za državo bolje, ako bi vlada in omenjeno časopisje z vsemi mogočnimi sredstvi, gmotnimi in moralnimi podpiralo naše obmejne narodne delavce ter na ta način povzdigovalo njihov ugled in krepilo njihovo moč med od
„Trpim po nepotrebnem ... ha, ha, ha ... Trpim, veš grozovito trpim. Ponižana in razžaljena se valjam pred teboj, kakor poteptan črv in se zvijam v nepopisljivih mukah. Ne morem povedati, kaj se godi v mojem srcu. Zakaj me nisi pustil v borni koči moji, pri mojem delu? Zakaj si prišel in mi obljubljal zlate gradove, zakaj ti je bilo tako zoprno drdranje šivalnega stroja, katerega si mi mislil v svoji ljubezni ustaviti in me preseliti v lepši, srečnejši dom? In zdaj, ko si vzbudil v meni vse upanje in ljubezen, pa ljubiš že en mesec drugo, brez katere živeti ne moreš ... 1 ?“
Zasvetilo se je Tončku v glavi: Spomnil se je pogovora s prijateljem mimo vodnjaka. Glasen smeh ga posili, kar še pa Francko hujše zareže v srce.
„Ti norček moj mali, ti mucek moj, ti pišče moje! Zdaj še le razumem kaj misliš, zdaj še le vem, kako krivo si razumela najin pogovor. Prijatelj mi ni priporočil dekleta, pač pa pred enim mesecem „Mursko Stražo“, katera se mi tudi v resnici dopade in o kateri sva govorila..
Medtem se je luna skrila za oblake. Kako sta se mlada zaročenca sprijaznila, prepustim domišljiji cenjenih čitateljev in čitateljic. Povem še samo to, da sta po preteku enega meseca stopila kot srečna mož in žena čez prag Dolinarjeve hiše> novi dom.
nemškutarskega in madžaronskega duha prepojenim • prebivalstvom. Gospodje „državotvorni“, tukaj bi bilo nekaj za Vas! Ako hočete ubijati „klerikalizem“, ne blatite „klerikalca“, ki je splošno znan narodnjak. Ako hočete protidržavnih elementov, pre-iščitč svoje vrste, morda najdete tam kaj! Naše lastne bomo očistili že sami.
Poslanica našim staršem.
Skrb za prihodnost vaših otrok vam napolnjuje srca. Znoj vašega truda in dela je posvečen odgoji otrok, vaše želje in upi se osredotočujejo v misli, kako napraviti deco svojo zadovoljno in srečno, vaše molitve prosijo blagoslova božjega za otroke.
Kdor opazuje vaše življenje le od strani, dragi slovenski starši, bi utegnil površno soditi in reči, da vam deca ni preveč na srcu, da obračate večjo pozornost drugim, posebno tvarnim predmetom vsakdanjega življenja. Dela vam veliko krivico, ker ne pozna značaja v boju za vsakdanji kruh ojeklenelega slovenskega očeta, v skrbi za hišo in dom onemele slovenske matere. Njuna ljubezen je kakor skrit, neugasljiv ogenj, ki ga ne pustita žareti na zunaj, kakor bi se bala, da mu s tem zmanjšata moč, onečastita lepoto in svetost.
Ali imamo na svetu večje bogastvo, nego je skrita, požrtvovalna ljubezen plemenitega srca? In to bogastvo omogočuje, da naši starši, ubogi sicer na premoženju, na „denarju, sveta vladarju“, dajo svoje sinove v šole. Da s tem pokažejo ljubezen do svojega otroka tudi na zunaj, ve vsak, ki pozna težkoče Studiranja v današnjih časih.
Slovenski starši, po mestih se otvarja novo šolsko leto. Zadnji čas je, da se odločite, ali daste svojega sina ali hčer v šole ali ne. Da vam odločitev ne bo pretežka, pretehtajte z menoj sledeče:
Mislite v pm vrsti na to, ali boste zmogli velike stroške v sedanji neznosni draginji ali ne. „Težko bo šlo in preveč udobno ne bo živel naš študent, pa hočemo si vsi malo pritrgati, da bo njemu kdaj dobro“. In odločili se ste. Ljubezen premaga veliko oviro.
Sin ali hčer sta v šolah. Pri vsakem obedu, pri vsaki večerji, skratka vedno vas muči skrb, ali vaš otrok v mestu ne gladuje. Poleg mesečnih visokih svot še pošiljate živila v mesto. Dijak ali dijakinja vidita, 'da na nju mislite in pozabljen je glad.
„Toda, če mi ne izdelaš, greš domov svinje past!“ Ta resen opomin spremlja dijaka vsakokrat, ki) se odpravlja s počitnic nazaj v mesto. Kaže, da starši ne pozabijo na dijakovo napredovanje v šoli.
Redno pa dobi od staršev na pot še nauk : „Pa priden bodi in na Boga ne pozabi! Varuj se slabe tovarišije!“
Glejte, dragi starši, prišel sem do točke, ki je za vas in za vašega dijaka ali dijakinjo odločilnega pomena. Žrtvujete mnogo in radi žrtvujete, ker upate, da s tem nalagate kapital, ki bo varno in plodonosno naložen, ker ste si svesti, da zidate srečo svojemu otroku. V mestu, v šole ste ga dali, da si pridobi znanja, a zavedati se morate, da ste ga ob enem izročili v vzgojo. Kakor nežno, nerazvito cvetko ga izročite v tuje roke. Mogoče bo sijalo solnce in cvetka se bo razvijala lepo pod vplivom dobrih vzgojiteljev, v družbi nepokvarjenih tovarišev. Toda pride lahko slana, neurje s točo, mraz in zamori cvetko, da izgine z nje vsa svežost in lepota. Dijaku je zastrupljeno srce, odvzeta krepost in plemenitost mlade duše.
Veselje vašega življenja je zagrnila noč, up in nada vaše mnogoletne skrbi sta izginila, ker vaše oko ni čuvalo nad otrokom, ker niste mogli preprečiti vpliva slabih učiteljev, pokvarjenih tovarišev. In to vam lahko ostane povrh še prikrito leta in leta, da se niti ne zavedate, kaj ste izgubili.
Bolje bi bilo, da dijak prekine takoj svoje študije, če s tem reši svojo nepokvarjeno srce; boljši pošten in veren kmet, nego kmetu in veri odtujen omikanec. Bolje je, da se reši gospodična-dijakinja zapeljivosti mestne, na zabavo in udobnost življenja vajene družbe in ostane dobro, pošteno kmečko dekle.
Se li ne strinjate z mojimi mislimi? Brali bodo te vrste ljudje, ki jim je na tem, da gre mnogo mladine v šole, da bo več študiranih delavcev v naši državi. Kajti znano vam je, da nam primanjkuje inteligence. Jaz pa pravim, da imamo inteligence dovolj, le take nam manjka, ki bi ljubila družbo priprostih kmetov, ki bi nesebično delala za našega revnega človeka, ki bi se ne zavedala med priprostimi ljudmi, da je gosposkega stanu, ki bi bila predvsem verna in pobožna. Kajti resnična, živa vera stori iz
omikanca angela, poslanca božjega. Se li tega ne zavedate ?
Šola naj torej iz vašega otroka vzgoji plemenitega, delavnega, a predvsem vernega omikanca. A glejte, šola podaje le znanje, vzgaja malo, vam in našemu narodu pa mora biti ležeče predvsem na tem, da bodi mladina dobro, skrbno vzgojena. Odpomore se tej pomanjkljivosti izven šole s katoliškimi srednješolskimi dijaškimi organizacijami. Prvo mesto zavzema Marijanska kongregacija.
Glejte, dragi starši, ko daste dijaka ali dijakinjo v šole, peljite ju takoj, ko sta napravila sprejemno skušnjo — bodisi na gimnaziji, učiteljišču, realki, trgovski ali kateri drugi šoli — k duhovnemu vodju katoliške organizacije, k voditelju Marijine družbe. Ako poznate dijaka, ki je že včlanjen, izročite svojegb otroka njemu v varstvo.
Vam morem kaj boljšega svetovati? Ubogajte me in v varnem zavetju bo služil vaš otrok znanosti, pod blagodejnimi vplivi se razvijala njegova mlada duša.
Politižne vesti
Kraljevina SHS.
Krmilarji naše države vodijo silno previdno politiko. Da se ne zamerimo našim „milim“ zaveznikom, smo delali na Koroškem oslarijo za oslarijo, tako, da je moral plebiscit izpasti neugodno za nas. Da ne bo italijanski „zaveznik“ preveč pital, smo kar čez noč sklenili pogodbo v Rapallu, v kateri pogodbi smo prodali sto-ttisoče naših rojakov nenasitnemu tujcu. Hiteli smo z izpraznitvijo Baranje takoj, ko je prišel ukaz od zgoraj. Sedaj pa poročajo, da smo na povelje medzavezniške komisije v Szent Godhardu evakuirali štiri prekmurske občine: Strgarjevo, Žabjo vas, Edelsbach in Budašino. Naši „zavezniki“ so v resnici lahko zadovoljeni z nami. Med tem pa, ko nam trgajo kos za kosom od naše države, prirejajo SHS-ministri po deželi štade, ■na katerih poročajo strmečemu občinstvu o svojih „velikanskih uspehih“.
Čehoslovaška.
Iz Prage poročajo, da so slovaški poslanci, pristaši ljudske stranke, ki jih vodi poslanec Minka, sklenili, da toliko časa ne bodo podpirali in sodelovali v vladi, dokler jim ista ne da zadostnih garancij, da bo Slovakom zagotovljena avtonomija v polnem obsegu, Čehoslovaška vlada si je s svojim kulturnim bojem, divjanjem proti cerkvi popolnoma odtujila Slovake in ti vidijo edino v avtonomiji zagotovilo, da jim ne bode mikdo več jemal njihove največje svetinje — vere.
Rusija.
Notranji položaj v Rusiji je dokaj nejasen. Časopisje poroča o velikanski lakoti v državi in sestavil se je že mednarodni od^or, ki bi naj priskočil Rusiji na pomoč. Rusija je na tleh, boljševiška vlada pred padcem: Na drugi strani pa časopisje donaša vesti, da boljševiška vlada grozi Romuniji, zbira čete ob finski meji itd. Gotovo je, da položaj v Rusiji ni tako obupen, kakor se nam slika. Popolno onemoglost Rusije si želijo antantini mogotci, ki imajo v Rusiji naložene milijarde.
Grška.
S svojo vojaško akcijo v Mali Aziji proti Turkom. Grki niso dosegli tistih uspehov, kakor so spočetka upali. V začetku je šlo še precej gladko. Vrgli so Turke daleč nazaj. Toda sedaj se je vojaški pohod Grkov v Mali Aziji moral ustaviti in kakor poroča generalni štab Kemalove armade, so bili Grki v zadnjem času občutno poraženi.
Madžarska.
Madžari se nikakor ne morajo ukloniti antanti, da bi izročili zapadno Ogrsko Avstriji. Antanta grozi, da "izgubijo Baranjo, katero so pred kratkim prejeli od Jugoslavije v dar. Najbrž pa bo ostalo le pri grožnjah in Madžari bodo obdržali oboje.
V Pečuju divjajo Madžari proti tamošnjim Srbom. Nad 2000 so jiTi internirali ter zaplenili njihovo premoženje.
Nemčija.
Ne samo pri nas, ampak tudi v Nemčiji so politični umori na dnevnem redu. Pri nas izvršuje politične atentate komunisti, katerih žrtev je postal minister Draškovič, v Nemčiji pa pristaši starega monarhističnega režima. Žrtev teh je postal poslanec katoliškega centruma Erzberger. Tako Nemci beležijo že celo vrsto političnih umorov: Eisner, Rosa Luxemburg, Liebknecht, Hrasl. V resnici, zavidati moramo Nemce.
Anglija.	/
Akoravno vodijo Angleži silno modro Kolonijalno politiko, vendar so upori v njihovih kolonijah nekaj vsakdanjega. Sedaj imajo težave v Indiji. V indijski pokrajini Malabas so se uprli mohamedanci in napadli angleško posadko v mestu Tirumugari. Angleži so se morali umakniti v mesto Calicut. Vstaši so razdejali vse vsa javna poslopja, razdrli železniške proge ter ropali in morili po deželi. Mohamedanci so se baje uprli iz političnih in verskih razlogov. Gotovo se bo Angležem posrečilo zadušiti tudi ta upor, kakor so jih zadušili že nešteto drugih. Baje namerava Angleška dati Indiji obširno samoupravo.
Tedenske novice
I.	obrtna razstava v Mariboru v Götzovi dvorani je res v pravem pomenu besede obrtna, razstavljeni bodo res krasni obrtni izdelki, kateri predstavljajo več milijonsko vrednost, torej je že to dokaz, da so obrtniki razstavljalci, vložili vse svoje moči in znanje, da pokažejo da ni opravičena večna in prazna kritika ter da ni treba, da obrtne izdelke v tujini naročamo, marveč da se lahko in z gotovostjo zanesemo na naše domače obrtnike. Zanimanje za to našo obrtno razstavo je v samem Mariboru, kakor tudi v celi Jugoslaviji posebno pa na bivšem Štajerskem velikansko in je upati, da se bode obrtništvo v velikem številu isto obiskalo ter pridobilo večjo vnemo za razvoj domače obrti in stem pospešilo, da naša obrt v Jugoslaviji dobi ono ime in glas, da se bode o zdravem Jugoslovanskem obrtništvu tudi preko naših mej slišalo. Poživljamo vse obrtnike cele Slovenije, da se posluže te prilike, poživljamo vse obrtne korporacije na celem Štajerskem, da člane na to razstavo opozorijo ter da naj isto obiščejo. Razstava se otvori nepreklicno 8. septembra t. 1. ob 9. uri in je odprta dnevno od 9. do 18. ure do vključno
25.	septembra 1921. Torej je priložnost dana, da si obrtniki to našo razstavo obiščejo in ogledajo ter stem nove moči za raz/oj male obrti pridobijo.
Državna dvorazrddna trgovska šola v Mariboru. Prijave za vstop v I. deški letnik se naj pošljejo najkasneje do 10. t. m.; za dekliški oddelek I. letnika se novih prijav ne sprejema več. V pondeljek, 12. t. m. ob 8. uri se prično sprejemni in ponavljalni izpiti. 14. september je redni šolski dan. Druge podrobnosti so razvidne iz oglasa v šolskem poslopju Zrinjskega trg 7/1.
„SQdmarka“je izdala poseben zemljevid štajerske dežele, iz katerega je baje razvidna velika krivica, ki je zadela Nemce z senžermen-sko mirovno pogodbo. Zemljevid ima tudi namen agitirati za priklopitev k Nemčiji.
Pojasnilo. Kot dodatek k članku „Državotvorni* v današnji številki „Murske Straže“ še nekaj. Omenjeni gospod feldveblj je bil svojčas „navdušen“ pristaš SLS, dokler ga ni ta, ko mu je temeljito preiskala obisti, odslovila. Končno se je srečno usidral v „samostojni“ luki. Iz navdušenega pristaša SLS je postal ravnotako navdušen samostojnež. Talent pa ima talent spreminjati barve. Bogve, kam ga še dovede njegova srečna zvezda — vodnica. Morda tja, kjer je že bil nekoč.
Državno žensko učiteljišče v Mariboru.
Ravnateljstvo naznanja, da se vrši vpisavanje v
I.	in II. letnik drž. ženskega učitelišča v Mariboru dne 12. septembra od 8. do 12. ure v poslopju bivšega deželnega ženskega učiteljišča Zrinjskega trg št. 1. I. nadstropje. Podrobnosti glede sprejema, zdravniške preizkave ter sprejemnih in ponavljalnih izpitov so razvidne iz oglasa v omenjenem poslopju I. nadstropje.
Pričetek šolskega leta 1921-22 na državnem moškem učiteljišču v Mariboru. Na tem zavodu se vrši vpisovanje bivših učencev vadnice ter gojencev in gojenk letnikov v pondeljek dne 12. septembra, dopoldne. — Učenci, gojenci in gojenke, ki žele nanovo vstopiti na ta zavod, naj se zglase v pondeljek, dne 12. septembra, popoldne v ravnateljski pisarni. — Pri sprejemu v I. letnik učiteljišča imajo prednost oni gojenci, ki so izpolnili ob vstopu 15. leto in ki so dovršili 4. razred gimnazije, realke ali meščanske šole. Gojenke se bodo sprejemale na tem zavodu le v III. in IV. letnik. Bivši učenci, gojenci in gojenke zavoda naj prineso k vpisovanju zadnje šolsko izpičevalo, nanovo stopajoči pa krstni list in zadnje šolsko izpričevalo z odhodnico prejšnjega zavoda.
Pozor pred sleparji. Dogodilo se je, da neki Michel Lazar in druge osebe ponujajo in prodajajo po naši državi pon'arejene čeke neke ameriške banke „The Nev Jork Joint Frust“. Ljudstvo se opozarja, da se varuje teh sleparjev in jih v slučaju, da naleti na nje takoj naznani policiji, kajti banka tega imena sploh ne eksistira.
Podpisovanje državnega posojila. Iz
Ženeve se poroča, da je tam podpisanih 250.000 dinarjev našega novega posojila. Zanimanje za to posojilo je v Švici zelo veliko. V. teku so nova večja podpisovanja. Dve tamkajšnji veliki banki sta sklenili, da namesto venca na mrtvaški oder Nj. Veličanstvo Kralja Petra kupijo večje število delnic, katere pridejo v prid raznim človekoljubnim napravam. — Imamo še torej zaupanje v inozemstvu, medtem ko Nemški Avstriji ne da nihče niti počenega vinarja.
Strašna usoda ruske mladine. Sovjetski komisar za ljudsko izobrazbo, Lunačarskij, objavlja v moskovski „Pravdi“ članek, v katerem slika žalostno usodo otrok v krajih, kjer vlada lakota. Več kot 300.000 otrok je popolnoma zapuščenih od svojih staršev, ki jih ne morejo rediti. Množijo se slučaji, da starši svoje otroke potopijo v Volgi, da se rešijo lačnih želodcev. Mladina organizira bande, ki kradejo in plenijo. V asilih za otroke se razširja Skorbut vsled slabe in nezadostne hrane.
Blagoslov centralizma. Centralizem, za katerega so glasovali v Belgradu tudi naši „samostojni“ in demokratje,- je že začel roditi svoje sadove. Kakor poroča socialdemokratska „Enakopravnost“, se začeli poštna ravnateljstva pošiljati naše ljudi v Bosno, namesto njih pa so jeli nastavljati ruske uradnike in pismonoše. Najbrž med temi prestavljenimi uradniki ni nobenega pristaša „Samostojne“ ali demokratske stranke, ker dosedaj v centralističnih glasilih tozadevno še ni bilo nikakih pritožb.
Ljubljanski veliki semenj. Kakor poroča „Avtonomist“ sta obiskala ljubljanski veliki semenj tudi trgovinski minister dr. Gregor Spaho in Mehmed Žerjav.
Kako se obvaruješ tifusa in griže. Bodi vedno snažen in umit; pred vsako jedjo in kadar prideš iz stranišča, si umij z vodo in milom roke; ne primi nikdar jedi z umazano rokol Sadje moraš vedno dobro umiti in olupiti predno ga zaužiješ, istotako moraš salato zelo dobro umiti. Pazi strogo na snago v hiši in okolu hiše; stranišča in gnojišča je treba večkrat na teden dobro posuti z živim apnom. Ne hodi v hišo, kjer leži bolnik bolan za tifuzom ali grižo, dokler ni ozdravljen in ni hiša razkužena. Bolnik mora ležati vedno sam v svoji lastni sobi. V to sobo nu sme stopiti nihče drugi kakor samo oseba, katera streže bolniku. V bolniški sobi mora biti vedno pripravljena : a) posoda s 3 °/° lizolovo razstopino (dve žlici lizola na 1 liter vode), v kateri se mora oseba, ki streže bolnika, vselej umiti roke, kadar se je dotaknila bolnika, postelje, nočne posode itd. b) posoda z živim apnom, katerega se primeša eno dobro pest odpadkom bolnika; kajti v blati in vodi se nahaja največ povzročiteljev tifuza in griže. Vsi prebivalci okužene hiše morajo uživati samo kuhana jedila in piti samo prekuhano vodo. Pokončavati se mora muhe drugo mrčes, katera prenaša kali bolezni od nesnage človeka in jedi. — Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro.
Produkcija vina v Jugoslaviji znaša povprečno 2,861.940 hi na leto. Od tega odpade na Hrvaško in Slavonijo 850.000 hi, na Vojvodino 665.000 hi, na Slovenijo 450.000 hi, na Srbijo 356.000 hi, na Dalmacijo 50.000 hi, na Bosno in Hercegovino 35.000 hi in na Črno goro 5940 hi.
„Helena“, povest znane slov. pisateljice Marije Kmetove je izšla v lični knjižici. Založila in izdala jo je „Zvezna knjigarna“ v Ljubljani. Cena lično vezani knjižici je 28 K, broširani 24 K. Segajte pridno po knjižici in jo kupujte.
Svilopreja v Jugoslaviji. Poročalo se je, da znaša pridelek kokonov sviloprejk v južnih krajih letos 300.000 kg. Po poslednjih vesteh, ki so dospele iz vse države, pa računajo, da je okoli 500.000 kg kokonov. Njihova vrednost se ceni na 7 milijonov dinarjev.
Pridelek sliv v Bosni in Slavoniji. Letos so slive v Bosni in Slavoniji obrodile za 30 do 40 odstotkov manj ko lani. Cena svežim slivam bo 50 D za 100 kg, a posušenim slivam 250 do 300 D za 100 kg. Prekuhanega sadja je še mnogo lanskega, vsled česar ga letos ne bodo toliko prekuhali,
Žena priplavala okoli Newyorka. Gospa Harriet Gade iz Danske, učiteljica v plavanju v Newyorku, je te dni priplavala okoli otoka, na katerem stoji Newyork, v 15 urah 57 minutah. Pot je dolga 40 angleških milj. Voda je na nekaterih mestih zelo deroča. — Spremljal jo je motorni čoln, katerega pa se ni poslužila. To je vsekakor rekord v plavanju.
Brezposelnost v Ameriki. Uradni izvidi poročajo, da je sedaj v Zedinjenih državah 5 milijonov 735 tisoč nezaposlenih delavcev. V rudarski industriji jih je 250.000, v prevozni industriji 800.000, v trgovini 450.000, domačega nezaposlenega osobja 335 tisoč, v strojni in drugih industrijah vštevši tudi stavbno stroko 3 milijone 900 tisoč.
Visoka starost. Po statistiki prejšnjega stoletja je bilo leta 1890. v Nemčiji 78 ljudi starih nad 100 let, v Franciji 213, v Španiji 401, v Angliji 146, v Irski 578, v Rumuniji nad 100, v Zedinjenih državah 3971. V mali Srbiji je bila leta 1837 ljudi 434 starih od 105 do 140 let. V V Livonsku v Rusiji je živel leta 1850 mož, ki je imel nad 168 let.
Jugoslovanski gasilec.
Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana
priredi 9. in 10. septembra t. 1. v Ljubljani strokovni gasilski tečaj. To bo prvi gasilski tečaj, katerega se bodo udeležili odposlanci vsega gasilstva v Sloveniji.
Prostovoljno gasilno društvo v Gon Radgoni priredi 2. oktokra t. 1. v prosti* gostilne Karbaš vinsko trgatev.
••■aggMMHMaMaBHMaMnaBi
Dopisi
•■■■■■■s •saaBM •■■>■■■■■■<
Gornja Radgona. Opazujemo, da trgovci in dr. posebno pa tuji prevažajo svoje blago iz kolodvora Radgona na postajo Gornja Radgona z vozniki iz Radgone. V Gornji Radgoni je dovolj prometnih sredstev za prevažanje blaga, in ni potreba, da se daje našim nasprotnikom zaslužka, kateri nam zato zapirajo mesece in mesece železniški promet.
Gornja Radgona. Vodja finančnega kontrolnega oddelka v Gornji Radgoni g. Ivan Lah
je med svojimi tovariši oddelka nabral za gasilno društvo Gornja Radgona kot odškodnino za poškodovane čevlje povodom požara v Lomanošah K 103*20. Za posnemanja vredno požrtvovalnost izreka gasilno društvo iskreno zahvalo.
Gornja Radgona. Ker je naša oblast zabranila prehod čez most osebam, ki so se svoje-časno udeležile napada na Radgono kakor tudi nekaterim drugim nezanesljivim osebam, so Radgončani sestavili listo, na podlagi katere zabranjujejo prehod v Radgono skoraj vsem uglednejšim osebam, uradnikom in njih družinam iz Gornje Radgone. Ker je tako ravnanje povsem neopravičeno, bo treba tudi od naše strani kaj ukreniti, ker oseba, katera se ne pusti čez, se nemora primerjati z istimi, katere sedaj Radgončani ne pustijo. Prihajajo semkaj ljudje, ki nimajo tukaj nobenih posestev, vozijo tovore, služijo denar in opravljajo svoje posle nesramno.
Krapje pri Ljutomeru. Dne 1. septembra je nagle smrti umrla bivša posestnica Marija Lipša. Rajnka je bila mati Dr. Fran LipŠa, okr. sodnika v Celju. Bodi ji blag spomin, domačim pa sožalje!
Nalnoveiša poročila.
Madžari so vdrli v Nemško Avstrijo, zasedli mesto Kirchschlag v Nižje Avstrijskem ter prodirajo dalje. Prišlo je do bitke med Avstrijci in Madžari, o katere poteku še hi poročil.
Tržni med
120 kg, proda Štefan Lederhaas, čebelar, Podgradje štev. 10 pri Gornji Radgoni._
Učenca
za mlinarsko obrt sprejme takoj Alojz Kegl, Hrastje-Mota.
Na prodal
prav dobro ohranjen lovski voz (Jagdwagen), nadalje se odda cela peč dobro žgane opeke približno 50.000 komadov pri oskrbništvu grofa Ghorinsky v Gornji Radgoni.
•f	m jks prav dobro ohranjenL
W HIŠKI SOQI velikost od 50 do 600 1 so na prodaj. Cena K 2*— do K 3*50 za. liter. Vpraša se pri Gospodarski zadrugi v Gornji Radgoni.
1 težka plemenska kobila
stara 9 let, zelo primerna za težka dela se takoj proda-Vpraša se pri Gospodarski zadrugi v G. Radgoni.
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
JAJCA
buter, maslo, kupuje vsako množino in vedno po najvišjih dnevnih cenah trgovina
Josip Farkaš, Sa. Jurij ob Ščavnici
Velika zaloga vsakovrstnega novega blaga po zmernih cenah.
Prvi in sdini slovenski zavarovalni zavod
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani
Črnini n mn ■ L Vsa požarna zavarovanja apFBjema. 2. Žfvljenska zavarovanja = v vseh kombinacijah .v.\v Najugodnejši pogoji.
I I
__________________________________ !
ÌTISKARNA PANONIJA il
•	v. lineali im vovaniii ocomanditma družba	™ 5
I I
F. JEREBIČ IN TOVARlSl KOMANDITNA DRUŽBA
GORNJA RADGONA
• *••••••'
••••••
P. n. Supnjlskim, občinskim, državnim In snsebnlm uradom, Šolskim vodstvom, trgovce m, druitvom vljudno nasnanjamo, da Imamo v salogi valiko množino vsakovrstnih pisarniških in Šolskih polrebžčin, knjig snanstvene, nabožne in leposlovne vsebine, devodjonalij itd. kakor tudi, da prevsememo v tisk in vesavo vse, v omenjene stroke spadajoča dela kakor: lepake, letake, kuverte s firmo, pisemski papir Itd. Prodaja na drobno in na debelo. — Sesnami in cene naiih salog vslkdar na raspolago

• *•....•• •
r. z. z n. z.
sprejema
hranilne vloge
ter jih obrestuje po
4%
Obresti pripisuje brez posebnega naročila koncem decembra h kapitalu ;
daje
= posojila =
na vknjižbo, na poroštvo, menice tekoče račune, vrednostne papirje, raznovrstne trgovske kredite, akreditive;
sprejema od svojih strank kot vloge hranilne knjižice in plačuje za nje terjatve drugih denarnih zavodov ;
dela prošnje za vknjižbo posojil
bresplaino;
plačuje rentni in invalidni davek sama ter ga ne odteguje vlagateljem;
posreduje pri izmenjavi tujih
valut (tujega denarja),
vnovčuje čeke ter izvršuje vsakovrstna nakazila;
daje vsa v denarno stroko spadajoča pojasnila in kreditne informacije brezplačno.
Uradne ure vsak delavnik od 8,—12. ure.
I
KNJIGOVEZNICA - KNJIGARNA - TRGOVINA S PAPIRJEM IN PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI
Uradni prostori v lastni hiši, glavna cesta št. 14 ob kolodvoru.
Račun čekovnega urada v Ljubljani, št. 10.593. — Telefon št. 3.
V.____________________«_____________J
ie»M
Zdravilišče Slatina Radiaci
otvorjeno od 1. junija do 15. septembra
Mineralne, naravne ogljičnokisle, parne, g električne kopel ji. — Pitna zdravitev. ms
Dobro oskrbljena zdraviliščna restavracija. — Kegljišče, tenis | in druga zabavišča so gostom in izletnikom na razpolago. 1 Prospekte razpošilja in pojasnila daje ravnateljstvo. |
»••ID«