PRIMORSKI DNEVNIK ____________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE UtoVi - Štev. 137 (1825) Prispevajte za Kulturni dom TRST« torek 12. junija 1951 Cena 15 lir PRVI REZULTATI VOLITEV NA GORIŠKEM 2775 glasov za kandidate DFS povezane z neniliisiiim slovenskim kandidatom v Urinimi Dokončni rezultati 'volitev v občinske svete še niso Znani - Volitve so potekle povsod brez incidentov Pokrajinske volitve Po poluradnih podatkih gorske prefekture je za Demokratično fronto Slovencev glasovalo v goriški pokrajini in za ®eodfvisnega slovenskega kandidata v krminskem okrožju povezanega z DFS 2775 volilnih Upravičencev. SDZ (Slov. demokratska zveza) je dobila W77 glasov. Skupni rezultati za pokrajin-ske volitve za vse stranke in V vseh 16 okrožjih pa so sledeči: DC 35.725, kominformisti 21.896, MSI 7941, socialdemokrati 6561 in neodvisni upokojenec (ki je postavil kandidatno feto samo v enem okrožju) pa fe Prejel 137 glasov. Po posameznih volilnih Pkrožjih je prejela DFS sledeče •levilo glasov: V prvih petih okrožjih me-®ta Gorice 1570, v okrožju Gradiška Doberdob 452, y okrožju : Kopriva-Steverjar: 287, v okrož-; id Fojan — Sredipolja — So-I Vodnje 262, neodvisni slovenski l kandidat v okrožju Krmin pa le prejel 204 glasove. V petih okrožjih mesta Go-Viee so prejele ostale stranke naslednje število glasov: SDZ 1502, krščanski demokrati 11.512, «L’Unione demo-eratica isontlna« (kominformi-8W) 1715, socialni demokrati tSaragat - Romita) 2650, Movi-ihento sociale italiano MSI (no_ Vofašisti) 3851. V vseh treh volilnih okrožjih "vesta Tržič so bili rezultati sledeči; t>C 6358, komir/formisti 4542, I s°cialni demokrati 1653, MSI 1613. Spričo, dejstva da ni iz znanih Vzrokov prišlo do številčne po-^avt.med kandidati DFS in "OZ, je po teh rezultatih — težko pričakovati — (obe stran, ki sta prejeli skupno 5.252 glasov) da bo slovenskemu kandidatu dodeljen vsaj eden od 24 sedežev v pokrajinskem svetu. Občinske volitve Uradnih podatkov za občinske volitve še nimamo. Zato °bjavljamo sledeče neuradne &°datke: SOVODNJE: DFS 387, SDZ 3s4, kominformisti 123 glasov. In sicer: I. volišče: DFS 182, SDZ 183, kominform. 45 glasov. H. volišče: DFS 205, SDZ 171, kominformisti 78 glasov. STEVERJAN: DFS 228, SDZ 2^4 glasov. DOBERDOB: Volišče v Doberdobu: DFS '53, SDZ 151, kominformisti 73 »asov. Manjkajo podatki z volišča v Dolu. , 2e od samega začetka je bi-‘o pričakovati, da bo klerofaši-,s‘ična duhovščina, kateri nače-knezoškofijski ordinariat v "°rici, spravila v tek ves svoj Propagandni in agitacijski apa-r®t. Odločilno besedo Pri tem 1° imeli po slovenskih vaseh Trpniki in razni kaplani, ki ni-o zamudili niti ene nedeljske ®aše, ne da bi s prižnice na Iso moč udrihali po kandidatih u®mokratične fronte Slovencev, po sami DFS itd. Prvo "testo pri tej svojevrstni pro-P(agandi pripada nedvomno »tandreškemu kaplanu, ki je v 2?delj0 na sam dan volitev pri-ygal, naj volivci ne volijo kan-oidatoy, ki ne hodijo nikoli v perkev. Ni treba kdo ve kako Poudarjati, da se je takih in Podobnih podlih propagandističnih metod posluževal ((Kristusov predstavnik« zato, da bi Volivce prepričal, naj ne voli-;o našega kandidata tovariša ,'ljema Nanuta itd. Klerofaši-' lčni srd proti kandidatu DFS S'1 je tudi popolnoma razumov. saj ravno oba ((Kristusova ?redstavnika» v Standrežu naj-°Ij dobro vesta, kakšno moč "Ster-- „Nič kaj plodna” seja namestnikov Fariz 11. Današnja 67. ime DFS v Standrežu in da je treba zaradi tega napeti vse sile, da bi jo oslabili. Toda tako župnik kakor tudi kaplan sta se v svojih računih pošteno zmotila; zmotila pa sta se zato, ker vse premalo poznata štandreško ljudstvo in njegovo navezanost na svojega kandidata, tajnika DFS tovariša Viljema Nanuta. Standreški volivci so pokazali svojo narodno zavednost in pest ne samo volilnim agitatorjem bele reakcije, ampak tudi številnim priseljenim italijanskim družinam, kominformistom, demokršča-nom in njihovim podrepnikom. V obeh voliščih v Standrežu (še enkrat moramo povedati, da so tamkaj glasovali tudi istrski esuli na Rojcah) je pokrajinski kandidat Demokratične fronte Slovencev Viljem Nanut dobil relativno večino, in sicer 369 glasov, medtem ko so dobili beli z vso propagando v cerkvi (na dan volitev je pridigar v cerkvi propagiral za bele manj kot 200 meitrov °d volišča in je to po volilnem zakonu kaznivo) šele 208 glasov, kominformisti 150, krščanska demokracija 308, socialisti 68 in MSI 86 glasov. Volilno propagando z lece pa niso delali po direktivi goriške-ga nadškofovstva samo v Standrežu, ampak tudj v Doberdobu. Peči in Steverjanu. Doberctobski župnik je pri nedeljski maiši pridigal, da bo iz svete cerkve izobčen vsak, ki bo volil za DFS. ((Kristus ga bo preklel in se ne bo nikoli več opral smrtnega greha, ki ga je naredil pri volitvah s tem. da je volil proti cerkvi in njenim zapovedim«. Tako so govorili cerkveni voditelji volivcem na dan volitev in s tem izvajali nanje moralni pritisk, ko je bilo že prejšnji dan popolno zatišje in ko je tedbj volilna propaganda že prenehala. Naravno je, da je poseg duhovščine v cerkvah vplival na odločitev volivca; prav tako naravno Pa je. da je taka špekulacija tudi najbolj podlo propagandno sredstvo. Župnik v Peči je prejšnjo nedeljo kazail s prižnice volil-nico in razlagal .vernikom, ki so prišli v cerkev iskat versko tolažbo in blagoslov, kako se voli za SDZ. Steverjamski župnik: «Imam dolžnost povedati vam. da volite za ((kmečko delavsko listo« (SDZ)». Kdo mu je to dolžnost torej dal najbrž tudi ne bo težko ugotoviti, če pogtedlamo zadnji ((Katoliški glas«, v katerem je ((Objava« knezonadškofijske-ga ordinariata v Gorici. Medtem ko je števerjanski župnik povedal, da ima ' dolžnost (verjetno jfe to napravil tudi iz lastnega prepričanja), so dlrugi župniki zamolčali, da so to dolžni napraviti. Vendar kljub temu ni težko ugotoviti, d!a so dlabili direktivo iz istega dvorca. Kot 4mo na tem, mestu obsodili protiljudisko duhovščino, ki svoje poslanstvo izrablja v špekulativne politične namene, tako moramo tudi pohvaliti so-vcdenjskega župnika g. Butko-viča, ki ves čas volilne borbe ni s prižnice spregovoril niti besediice niti v pridi ene niti druge organizacije, ampak je premočrtno opravljal samo svoje poslanstvo. Podlih propagandnih načinov pa se kler ni posluževal samo v cerkvi, amipak tudi izven nje. Vemo za primere, ko so duhovniki grozili starim im vernim ženicam,, da bodici imele smrtni greh, če ne bodo volile kandidatov SDZ. V Steverjanu pa so se beli poslužili tudi drugih načinov, da bi si pridobili glasove. Pred tedni so pričeli dajati denarne podpore in neke bone, s katerimi je mogoče nabaviti živež in obleko. Protijugoslovanska propaganda je bila seveda skupni imenovalec belim in kominformistom. Oboji so prihajali med slovensko ljudstvo z vrsto najbolj ogabnih izmišljotin in ga skušali prepričati, da bi volil proti DFS, «titofašistični organizaciji«. Korainformisti so te laži širili po zborovanjh, beli pa z zvočniki po slovenskih vaseh. Tako eni kot drugi so trgali tudi volilne lepake DFS po vaseh. Trygve Lie izraža zaupanje v OZN Glavni tajnik OZN pravi, da je prišel čas za premirje na Koreji in za zaključek pogajanj!" (Nadaljevanje na 3. strani) NEW YORK, 11. — Glavni tajnik QZN Trygve Lie je v govoru v mestu Swarthmore v državi Penmsilvania izjavil, da je prišel čas, da se ogen-j na Koreji ustavi v bližini 38. vzporednika. To bi bil prvi korak k pogajanjem, ki bi pripeljala do vzpostavitve miru in varnosti v tej deželi. Trygve Lie je še enkrat poudaril svoje zaupanje v Združene narode, ki so edino, sredstvo s katerim bi bilo mogoče, preprečiti novo vojno in izboljšati svetovni položaj. Da bi bila OZN sposobna doseči svoje cilje, je dejal glavni tajnik, je treba predvsem vzpostaviti trden sistem kolektivne varnosti. Ta sistem, je izjavil Lie, je že začel delovati v Koreji; zdaj proučujejo nove ukrepe, da bi Združeni narodi tudi y bodoče lahko učinkovito delali za mir i(z vetom ali brez njega«. Lie je opozoril, da je OZN v lanskem juniju lahko tako hitro odločala o nastopu na Koreji, ker je ZSSR bojkotirala Varnostni syet. Lie je potem dejal, da je Varnostni svet še vedno tisti organizem OZN, ki ima največjo odgovornost za uitrditev mednarodnega miru. «Ce hočemo preprečiti novo vojno, je dejal Lie, moramo iskati vedno nova sredstva in se čimbolj posluževati Varnostnega sveta, da bi lahko sporna vprašanja preudarno presodili in se jih potem lotili z upanjem na rešitev«. Ob koncu je glavni tajnik dejal, da upa, da bo proučevanje vprašanja gospodarskega razvoja v OZN pripeljalo do konstruktivne akcije na širši osnovi kot doslej; y akciji za gospodarski razvoj sveta bi morali Združeni narodi igrati najvažnejšo vlogo. V zahodnih prestolnicah menilo da nota ZSSR ne pove nič novega \I HVashingtonn pravijo, da hoče Moskva »goljufati pri kartah" • Poskus izkoriščanja angleško-ameriških nasprotij glede Kitajske - Današnji Duliesovi razgovori v Parizu LONDON, 11. — Namestnik I can pripraviti japonsko mirov-zunanjega ministra ZSSR Zo- 1 no pogodbo. rin je izročil novo noto poslaniku ZDA v Moskvi glede mirovne pogodbe z Japonsko. Z njo predlagal ZSSR sestanek vseh držav ki so se borile prot; Japonski, v juliju ali avgustu. Na sestanku bi izdelali podroben načrt japonske mirovne pogodbe. Prepis note so poslali tudi vladam Anglije, Francije, LR Kitajske, Indije, Pakistana, Burme, Avstralije, Kanade, Nove Zelandije, Holandske in Severne Koreje. Tg, nota je odgovor na zadnjo noto ZDA od 19. maja. Nota ZDA je bila odgovor na sporočilo ZSSR od dne 7. maja glede ameriškega načrta mirovne pogodbe z Japonsko. Včerajšnja sovjetska, nota ima 19 tipkanih strani. Na mirovni konferenci v juliju ali avgustu bi morali pregledati vse načrte glede japonske mirovne pogodbe in pripraviti nov načrt, ki bi ga podpisale vse zainteresirane stranke na osnovi sporazumov v Kairu, Potsdamu in Jalti. Nota trdi, da je na podlagi sporazuma v Potsdamu samo svet petih zunanjih ministrov pokli- MORRISONOVE IZJAVE o izgubljenih diplomatih Na seji spodnje zbornice je bil tudi poslanik ZDA, Walter Gifford - Vodja angleške obveščevalne službe odpotoval v Washington * Francoska policija išče sled v Andorri sfta namestnikov, je trajala fjvOtaj 3 ure in pol, ni bila P° Uavj predstavnika francoske >. *e8acije «nič kaj plodna«. Na , “četku seje je Jessup najprej b!}r° pregledal rezultate, ki so iti dtosež« ni na razgovorih od —j — tnarca do danes in zatrdil, v? ZSSR stalno pomnožuje o-■te-za dejansko sklicanje kon-«ice zunanjih ministrov. Pri tun- Parodi pripomnil, da je m?1 .9.rorn‘ko dajal prav nič 'Pričijive odgovori, kadar so * vpraševali, zakaj ni posfa-te Kprašania atlantskega pakta m,,?' marca. Grotniko pa je “testiral in dejal da je najdbo trditi, d'a ZSSR ovira iicaTije konference zunanjih Itoo* >v' Nato 3e spvjttski delat«, enkrat nq dolgo razje sv°j,e delegacije, da ^Atlantski pakt po svoji na-(n77 naP'adaino, ne obrambno 6b 156' Prihodn« seja bo jutri LONDON, 11 — 2e po današnjih jutranjih izdajah «Daily Enpressa«, «Daily Grafica« ir^ in «Daily Maila«, treh konservativnih listov, ki so edini objavili komentarje o izginotju angleških diplomatov Mac Lea-na in Burgessa, je bilo videti, da »e je opozicija dobro pripravila na zasliševanje Morrisona popoldne v spodnji zbornici. Pred zasedanjem soje zjutraj sestala vlada. Popoldne pa ; hotel biti Morrison kratek. Povedal je, da nima mnogo dodati k izjavi Foerign Officea cd 7 junija. ((Ugotovljeno je biio da sta oba diplomata zapustila 26. maja Southampton na poti v St. Malo. Potem je bilo več vesti o tem, kje bi mogla biti sedaj«. Morrison je še povedal, da so odpoklicali Burgessa s položaja drugega tajnika poslaništva v Washing-tonu, ker je bi1 nesposoben. Zatrdil je, da Burgess ni bil uradnik visoke stopnje. Oba nista bila po njunem izginotju odstavljena, temveč samo postavljena na razpoloženje. Na vprašanje, če je bil Burgess v zvezi s komunisti, je Morrison odgovoril: ((Funkcionarji Foreign Officea niso pod tedenskim nadzorstvom. Mislim, da ne bi smelo priti de tega«. Povedal je še, da so funkcionarji Foreign Officea, predno jih nastavijo, podvrženi političnemu nadzorstvu, ki se po potrebi ponavlja. Dodal je, da mu ni ničesar znanega o tem, da sta odnesla s seboj važne listine. Antony Eden je dodal, da je Mac Lean dobro opravljal službo v Kairu, ko je bil on zunanji minister. Vprašal je, če se je popolnoma pozdravil od živčne bolezni, ko so ga imenovali za vodjo ameriškega oddelka pri zunanjem ministrstvu. Morrison ie dejal, da so zdravniki Izjavili, da je popolnoma ozdravel. Bil je znan kot zelo zmožen. Na vprašanje je Morrison še dejal, da Foreign Office ne bi objavil uradnega poročila o njunem izginotju, če bi neki angleški časopis ne bil preveč indiskreten. Zanikal je, da bi obvestili francosko policijo šele po šestih dneh. Zamuda je znašala samo en dan. Polkovnik Wigg (laburist), je vprašal, če je resnična vest nekega nedeljskega lista, da je na Foreign Officeu ^elo razširjena seksualna perverznost. Ce je ta vest neresnična, bi morali list prijaviti sodišču. Med vedrostjo v spodnji zbornici je Morrison odgovoril: «Morem samo reči, da še nisem, dovolj časa na Foreign Officeu. Na vsak način pa smatram, da je trditev lista nepravična in neodgovorna«. Na današnjem razpravljanju v spodnji zbornici je bil prisoten tudi poslanik ZDA v Londonu, Walter Gifford. Današnji list «Star» pravi, da je angleška vlada prepričana, da oba diplomata «ne moreta stopiti v stik z angleškimi predstavniki v državi, kjer se nahajata«, «New York Times ne izključuje možnosti, da sta bila umorjena. Nekateri pa celo govore o skorajšnjem koncu iskanja. Zanimivo je, da je vodja angleške obveščevalna službe Sir Percy Sillitoe odpotoval, v New York. Na letališču je povedal, da gre ((obiskat angleške diplo-jnate v Washingtonu,». Drugi pa pravijo, da je šel na konferenco z J. Edgardom Hooverjem, vodjo ameriške obveščevalne službe. Poročali so tudi, da je Hoover poslal svoje agente v Pariz, vendar so to v Washing-tnu zanikali. Kasno zvečer je agencija Reuter sporočila, da je francoska policija usmerila svoje iskanje n« državico Andorro, ki leži v pirenejskih hribih med Francijo in Španijo in je znana kot središče tihotapstva, ki je menda glavni zaslužek njenih 6000 prebivalcev. Med vojno je bila znan vohunski center, V neki pirenejski vasi je namreč odvetnik Lannes opazil diva sumljiva človeka, ki sta med seboj govorila po angleško in ki sta bila podobna slikam obeh diplomatov, ki so jih objavili časopisi. Predstavnik Foreign Officea pa je izjavil, da njegov urad za zveze z Ameriko, katerega načelnik je bil izginuli Mac Lean, ni imel opravka ne z vprašanji v zvezi z atlantskim paktom, he z japonsko mirovno pogodbo. Vlada ZSSR obtožuje ZDA, da hočejo skleniti ločeno pogodbo brez ZSSR in LR Kitajske, in da so šle ZDA s tem na pot kršitve svojih mednarodnih obvez. »Sedanja politika ZDA ne vodi k vzpostavitvi in utrditvi -miru na Daljnem vzhodu, temveč hoče zbrati novo napadalno skupino na Tihem oceanu«. Nota zanika, da bi se ZDA pogajale z ZSSR glede japonske pogodbe; razgovore Johna Fosterja Dullesa z voditeljem sovjetske delegacije pri OZN, Jakobom Malikom, označuje samo kot ((osebne sestanke«, ki jih ni mogoče označiti kot pogajanja med dvema državama o pripravi mirovne pogodbe. Nota opozarja, da smatra ZSSR Mandžurijo kot sestavni del LR Kitajske, in omenja sovjetsko-kitajski sporazum, po katerem se bo ZSSR umaknila iz Port Arthurja pred koncem leta 1952. «ZDA1 — nadaljuje nota — bi naredile bolje, ko bi umaknile svoje čete s Eormoze in Ribiških otokov in predale ta ozemlja zakonitim lastnikom, kot pa da obrekujejo ZSSR glede Mandžurije«. ZSSR trdi, da je pričela vojno z Japonsko, tedaj ko je bilo dogovorjeno in se ni borila samo 6 dni, kot trdilo ZDA. Zato je imela na Daljnem vzhodu od leta 1941 do 1946, 40 divizij, kar je pomagalo ZDA na Kitajskem. Noto so takoj komentirali v j zahodnih prestolicah. V Wa-shingtonu je izjavil glasnik zunanjega ministrstva Mac Dermoti, da ni ta nota povedala ničesar novega in ponavlja običajne propagandistične obtožbe proti ZDA, državam ki so sodelovale pri pripravi te pogodbe' in proti japonskemu ljudstvu, ki je pošteno sodelovalo z zavezniškimi okupacijskimi oblastmi. Dodal je. da so noto šele prejeli in je niso mogli natančno proučiti. Ameriški vodilni krogi pa so izjavili, da pomeni ta nota «zadnji sovjetski poizkus goljufati pri jkartah in zavleči sklenitev ločene mirovne pogodbe«. V Washingtonu ne skrivajo, da je Foster Dulles naletel v Londonu na zadržanost in pravijo, da hočejo to v Moskvi izkoristiti. Dodajajo, da bi bilo nemogoče za ZDA sodelovati na sestanku, kjer bi bila prisotna LR Kitajska, dokler traja ko-rejska vojna.' Doslej ni bilo pa tudi nobenega znaka, po katerem bi Peking želel prekinitev vojne na Koreji. Kakor poročajo iz Londona, je pulles naletel pri svojih razgovorih z Kennethom Youn-gerjem na nasprotja pri vprašanju, ali hi podpisali mirovno pogodbo tudi brez Pekinga ali Tajpeha. Dulles je zastopal stališče, da bi pustili japonski, naj izbira glede podpisa s predstavništvom Kitajske, ko bo za to primeren čas. Zdi se, da bo Dulles razpravljal ob svojem povratku iz Pariza še enkrat s predstavniki angleške vlade. Na Foreign Gf-ficeu dodajajo, da so se sporazumeli z Dullesom doslej o več vprašanjih, vendar so dodali, da morajo nekatera vprašanja še rešiti. Zanimivo je, da so tudi na angleškem zunanjem ministrstvu prepričani, da je namen zadnje note povečati nasprotja med Londonom in Wa-shingtom glede vprašanj, ki jih Dulles in Younger nista mogla rešiti. Zanimive so tudi izjave Kennetha Youngerja v spodnji zbornici. Younger je dodal, da meni angleška vlada, še vedno, da bi morali Kitajsko predstaviti pred OZN predstavniki kitajske vlade. «Toda zaradi dejstva, ker ta vlada vztraja pri ravnanju, ki je y nasprotju z načeli OZN, meni angleška vlada, da je treba proučevanje tega vprašanja zaenkrat odgoditi. Danes je Dulles v Parizu pričel z razgovori. Ker je bil Schuman odsoten, se je razgo-varjal s Parodijem. Uradno poročilo pravi, da so francoski predstavniki razložili želje in potrebe francoske vlade 'ameriškemu predstavniku in da ni bilo med mnenji predstavnikov obeh strank nobene posebne razlike. Foster Dulles je dal francoskemu predstavniku pojasnila o točkah, ki posebno zanimajo Francijo. Pariz in Wa-shington se bosta še naprej posvetovala o vprašanjih, ki so jih zaenkrat odložili. Na francoskem zunanjega ministrstvu danes zvečer še niso sprejeli besedila sovjetske note. Uradni krogi je zato niso komentirali. Marshall omenja možnost premirja de faeto na Koreji Tiskovna konferenca ameriškega obrambnega ministra v Tokiu - On je izjavil, da je naloga Vili. armade ,.preprečiti vdor v Južno Korejo*1 Sodbe o dosedanjem delu senatne preiskovalne komisije v VUashingtonu WASHINGTON, 11. — Ameriški visoki komisar v Nemčiji Mac Cloy. je prišel /Jane* v VVashing-ton, kjer bo ostal dva tedna in se razgovarjal o nemškem vprašanju z zunanjim in obrambni mi. nistrstvom. TEL AVIV, 11. — Komisija OZN v Palestini je odobrila ob? novitev melioracijskih del v močvirju Huleh. Melioracijska dela so, kakor znano, povzročila nedavne izraelsko-sirijske spopade. TOKIO, 11, — Na tiskovni konferenci je ameriški obrambni minister general Marshall, ki se je nato z letalom vrnil v Washington izjavil, da je ((naloga osme armade v tem, da prepreči prodiranje komunistov v Južno Korejo«. Marshall je tudi izjavil, da je bil namen njegovega potovanja na Korejo zbiranje informacij o ameriški vojski na Koreji; dejai je, da ni dal nobenih navodil generalu Ridg-wayu /n da ni prišel na Japonsko, da bi se razgovarjal o morebitnem prenehanju sovražnosti. Severni Korejci in Kitajci, j-e dejal general, imajo že vedno namen, zasesti vso Korejo. Na vprašanje je obrambni minister odgovoril, da morebitni bolj ali manj uradni predlogi za ukinitev sovražnosti po njegovem ne bodo vplivali na potek operaciji na Koten in ne bodo mogli spremeniti načrta osme armade. Operacije na Koreji bi se prekinile samo s premirjem. Politični opazovalci v Tokiu poudarjajo v presoji Marshallovih izjav predvsem dvoje: 1. Zdi se. da stremijo ameriški vojaški voditelji trenutno za ojačenjem vojaškega potenciala in za pripravljanjem rezerv. 2. Vojaški voditelji prepuščajo Združenim narodom nalogo, naj preizkusijo dobro voljo nasprotnika za prenehanje sovražnosti, pripravljajo pa nekaj, kar bi mogli imenovati »premirje de faeto«. Nova naloga čet OZN, ki je v tem, da dobi 38. vzporednik svoj nekdanji pomen mejne črte, bi dejansko pripeljala do prenehanja sovražnosti, če bi tudi Kitajci in Severni Korejci ostali v obrambi. Tokijski politični krogi pripisujejo veliko važnost obisku generala Marshalla, ki se je dogodil v času, ko načelniki ameriškega glavnega stana pozdravljajo podobna potovanja po Evropi. Pripravljanje močnega vojaškega potenciala daje vse večjo važnost vprašanju številčne moči čet. Pojav ((premirja de faeto« bi-olajšal rešitev tega vprašanja. Politični opazovalci v Tokiu ne vidijo v sedanji ofenzivi čet OZN v ((železnem trikotu« nobenega nasprotja z napovedjo nove naloge osme armade. Ta strateški sektor predstavlja namreč najboljše izhodišče za ofenzivne akcije v Južni Koreji. Nekateri opazovalci menijo, da je mogoče, da se bo osma armada po uničenju kitajsko-korejskih položajev na tem odseku spet umaknila za 38. vzporednik. General Marshall seveda iz varnostnih razlogov ni mogel dati nobenih pojasnil o črti, na kateri se bo osma armada ustavila, po njegovih izjavah pa je nedvomno, da ti položaji ne bodo daleč od poteka 38. vzporednika. Iz Washingtona pa poročajo, da 16 držav, ki imajo vojake na Koreji, pripravlja izjavo, ki bo pozvala Kitajce in Severne Korejce, naj se sovražnosti ustavijo. Vendar pa menijo nekateri, da poziv ne bo objavljen, dokler ne bo kakšnega znaka dobre volje pri Kitajcih in Severnih Korejcih. *** W ASHINGTON, 11, — Po koncu pričevanja Deana Ache-sona pred senatno komisijo, ki že pet tednov preiskuje razloge za spor med Trumanom in Mac Arthurjem, menijo wa-shingtonski opazovalci, da se zunanj; minister v tej borbi ni tako slabo odrezal. Tako je Bela hiša z uspehom premagala tudi zadnje ovire med onimi, ki so sev prvih dneh aprila proslavile na pot njeni zunanji politiki. Parlamentarna komisija 5e za seje uporabile približno 150 ur in zaslišala sedem glavnih prič; generale Mac Arthurja, Marshalla, Bradleya, Collinsa, Vandenberga, admirala Sher-mana in Achesona. Doslej objavljeni zapisniki teh sej obsegajo milijon in pol besed. Po načrtih pa bo komisija zasedala še precej tednov; na njenem seznamu je še več' kot sto dodatnih prič, ki jih pa verjetno ne bodo vseh poklicali. Danes je mogoče za trdno potrditi vtis. ki ga je vzbudil prvi nastop generala Marshalla takoj potem, ko je Mac Arthur odšel z odra: »Afera« še zdaleč ni pomenila1 političnega poraza Trumanove vlade„ temveč ji je prinesla važne uspehe, lepo število republikancev pa si danes razbija glavo, kako nehati s to preiskavo, ne da bi pri tem trpel ugled. V notranji politiki je ta rezultat precejšnje važnosti komaj leto dni pred predsednikovimi volitvami, na zunanjem političnem področju pa pomeni, da je zunanja politika ZDA prestala ognjeno preskušnjo, ne da bi se morala bistveno spremeniti. To je mogoče soditi tudi po Achesonovih besedah, da je ameriška vojska izvršila nalogo, ki jo ji je poverila OZN: izgon napadalca iz Južne Koreje. To stališče Pa vsebuje potrebo, da se iščejo vse možnosti za pogajanja s Pekingom, ne da bi pri tem Washington neposredno pozival na taka pogajanja. Tako javno mnenje kot politični in diplomatski krogi se danes pečajo predvsem z enim vprašanjem: kako nehati korejsko vojno, ne da bi se poslužili novega Monakovega. Zaradi tega pa je tudi zanimanje javnega mnenja za nadaljnje razprave senatne komisije, pred katero so začeli z generalom Wedemayerjem stopati privrženci Mac Arthurjeve politike, dokaj pičlo. v Teheranu TEHERAN, 11. — Podpredsednik (Jruabe «Aniglo Iranian« Basil Jackson, ki je dianes prišel iz Anglije v Teheran, je izjavil: «Ne bomo ugovarjali nar cionalizaciji perzijske petrolejske industrije, če Bq v njej prostor tudi za vas. Perzijci niso sposobni sanji upravljati petrolejsko industrijo«. Jaetaom je izrazil tudi upanje, da bo lahko začlč 1 razgovore z iranskimi predstavniki, kakor hitro bosta prispela tudi ostala dva člana misije, ki ima polnomočja od vodtetva družbe. Protest Egejskih Makedoncev proti poskusu preseljevanja na olohe Bolgarski vohuni obsojeni - Predavanje generalnega tajnika Trade Uniona v Beogradu - Priprave za proslavo 400-letnice prve slovenske knjige (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — Naum Pe-jov, predsednik združenja beguncev iz Egejske Makedonije je včeraj protestiral proti najnovejšim poskusom nekaterih grških krogov, ki so hoteli izgnati večji del Makedoncev iz Egejske Makedonje in jih preseliti na otoke. Pejov je zahteval, naj se s takim početjem preneha, ker to ni v prid miru v tem delu Evrope in se na ta način ne boljšajo odnosi med Jugoslavijo in Grčijo. Na ple-r/arnem zasedanju Združenja, ki je bilo včeraj v Skoplju, je predsednik Pejov protestiral tudi proti terorju, ki ga izvajajo nad makedonskimi borci, pripadniki grške demokratične ZADNJA VOLILNA NEDELJA pomladanskih volitev v Italiji Rezultati se stekajo zelo počasi - De Gasperi se razgovarja z Dunnom - Vse stranke se pripravljajo na analizo volilnih rezultatov, ki bo na podlagi glasov več kot polovice volivcev pokazala današnjo politično podobo Italije (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Včerajšnje volitve v 2161 občinah in 30 provincah so zaključile pomladanskih del upravnih volitev v Italiji, ki je zajel nekaj več kot polovico italijanskih volivcev. Ostali bodo glasovali v jeseni! vendar dan volitev še ni določen. Volilni rezultati ge stekajo zelo počasi. Notranje ministrstvo izdaja sicer poročilo za poročilom, gre pa večinoma za delne rezultate ali za izide volitev v.' manjših in, nepomembnih vaseh. Doslej nj znana niti celotna volilna udeležba; podatki so na razpolago samo za glavna mesta provinc in za nekatere celotne province. Volilna udeležba se giblje od 85 do 95 odst. ih bo v glavnem verjetno podobna oni 27. maja. Doslej so znanj sledeči dokončni izidi iz važnejših krajev: Grossetto: KPI-PSI 9050. demokristjani in vezane liste 7583' La Spezia: KPI-PSI 32.050, demokristjani in vezane liste 29.315; MSI 1205; Ivrea: demokristjani in vezani 9964, KPI 5702, liberalci 3169, MSI 950; Latina; demokristjani 5254, KPI-PSI 3119, socialni demokra- ti 1522, republikanci 1620, MSI 1487. Empoli: demokristjani 5563, KPI 9496. PSI 3560, neveljavnih glasov 1299. Zelo skromna . so poročila iž obeh centrov, za katere vlada največje zanimanje: Florenca in Torino. Medtem ko iz Torina sploh še ni poročil, poročajo iz Florence, da je po dosedanjih rezultatih (50 (volišč od 351) položaj sledeč: demokristjani 13.071, FRi-PSLI 2180, PL1 1553 - skupno vezane liste 16.804; KPI 10.184, PSI 3280, manjše liste 162, skupno vezane liste 13,626; PSU 1076, MSI 1863; monarhisti 303. V Ortoni (provinca Chieti) se je pri štetju glasov za pro-vincijske volitvP zgodil nenavaden slučaj : demokristjanski kandidat in neodvisen levičarski kandidat, povezan s kominformisti, sta dobila enako število glasov: 3732 ald 35,05 odst. vsak. Po volilnem zakonu bo smatran za izvoljenega starejši kandidat, v tem primeru demokristjan. Ko bodo sedanji pičli rezultati izpopolnjeni, bodo skupno z izidi zadnjih dveh volilnih nedelj dali precej jasno sliko današnjega političnega položaja v Italiji in sprememb, ki sp se dogodile od zadnjih parlamentarnih volitev. Upravne volitve sicer ne vplivajo na parlament in s tem na vlado, ki razpolaga v zbornici z glasovi v skladu z zadnjimi političnimi volitvami. Vendar pa so znak, s kakšno močjo razpolaga vlada trenutno v deželi. Vse stranke se pripravljajo na podrobno oceno volilnih rezultatov. Predsednika vlade De Gaspe-rija, ki se je dane« popoldne vrnil v Rim, so takoj začeli oblegati novinarji z vprašanjih, kaj meni o poročilih nekaterih listov o bližnjih spremembah v vladi. De Gasperi je opozoril na nedavne izjave predstavnika ministrskega predsedstva, češ da demokristjani na to zaenkrat ne mislijo. Dejal pa je, da bo njegova, stranka pregledala novi položaj, najprej v širšem odboru stranke, ki bo sklican proti koncu meseca, nato pa v okviru parlamentarnih skupin. Kasneje se je De Gasperi raz govarjal z ameriškim veleposlanikom JSmesom Dunnom, ki ga je obiskal na Viminalu. Iz Washingtona poročajo, da je italijanski veleposlanik Tar-chiani danes prevzel dva torpedna rušilca, ki ju je vlada ZDA darovala Italiji. ALBIN PEČAR vojske, ki so sedaj v kominfor-movskih državah ter zahteval, da se spoštuje resolucija OZN in naj se grški otroci, ki so še sedaj v kominformističnih deželah vrnejo njihovim družinam. Zastopniki Egejske Makedonije so izrazili svojo hvaležnost makedonski vladi za vse ukrepe, ki jih je podvzela, da bi se egejskim beguncem zboljšali življenjski pogoji. Vlada LR Makedonije je izdala odredbo, ki daje beguncem iz Egejske Makedonije možnost najemanja posojila za zidavo hiš. Za ta posojila je makedonska vlada odobrila 800 milijonov dinarjev. Generalni direktor evropske organizacije za zaščito rastlin dr. Wilkins je danes odpotoval iz Jugoslavije v Italijo. V Jugoslaviji je dr. Wilkins prišel v stik y Ljubljani s predstavniki Jugoslavije, Italije in Avstrije, ki delujejo na uničevanju mrčesa, ki uničuje pridelke krompirja v teh državah. Wilkins je predlagal ustanovitev stalnih nadzornikov, ki naj bi organizirali borbo proti temu mrčesu. Obljubil je, da bo evropska organizacija dala Jugoslaviji brezplačno na razpolago tehnična sredstva za uničevanje insektov. Jugoslovanski predstavniki so izrazili upanje, da bo skupna akcija z Italijo in Avstrijo dosegla dobre rezultate zlasti v obmejnih predelih. Z Madžarsko pa bo — čeprav so ob tamkajšnji meji insekti zelo razširjeni, sodelovanje zelo težko zaradi protijugoslovanske poli. tike madžarske vlade, ki vsakršno sodelovanje onemogoča. Viktor Feather, namestnik generalnega sekretarja Trade Uniona Velike Britanije je 11. t. m. imel v Beogradu predava, nje v sindikalnem domu pred 700 poslušalci, v glavnem sindikalnimi funkcionarji. Govoril je o vprašanjih proizvodnje Velike Britanije in odgovarjal na vprašanja navzočih, med katerimi je bil tudi Djuro Salaj glavni tajnik Sindikatov Jugoslavije. Viktor Feather je izjavil, da je iznenaden nad včli-kim dostojanstvom, na katero je naletel v Jugoslaviji, kot gost delavstva FLRJ. On potuje nocoj iz Beograda in bo predaval še v Zagrebu in Ljubljani. Okrožno sodišče v Nišu je danes izreklo sodbo nad bolgarskim državljanom Stojilom Aleksovim zaradi vohunstva prid bolgarske državne varnosti na kazen dvanajst let odvzema svobode s prisilnim delom; nje- gov pomočnk Dobri Aničkov pa je bil obsojen na štiri leta odvzema svobode in na prisilno delo. Aleksov je dvakrat ile. galno prešel bolgarsko - jugoslovansko mejo ter zbiral in prenašal vohunski material gospodarske ir/ vojaške narave. Na procesu 16 študentov in profesorjev zagrebške bogoslovne fakultete, ki so bi bili obtoženi zaradi protidržavnega delovanja, je danes govoril javni tožilec. Dejal je, da je obtožnica dokazala in da je delovanje obtožencev bilo naperje no proti državni in družbeni ureditvi države. Poudaril je, da sta profesorja dr. Salač in Galan po njunem lastnem priznanju izvršila dejanja, ki predstavljajo kazenski prestopek a poleg tega sta sistematično zlorabljala svoj položaj in vplivala na bogoslovce ter jih vzgajala v sovražnem duhu proti državi in njeni društveni ureditvi. Iz Ljubljane poročajo, da je razstavo narodno osvobodilnega gibanja, ki je bila odprta 27. aprila, obiskajo več kot 65.000 ljudi. Med obiskovalci je bilo kot smo že poročali skoro 2000 Tržačanov ter večja skupina koroških Slovencev. Razstava je bila včeraj zaključena, a ves material bo shranjen v muzeju narodne osvoboditve. V Sloveniji se vršijo priprave za svečano proslavo štiristo, letnice izhajanja prve slovenske knjige. Posebna proslava bo v Rašici na Doler/jskem, kjer se je leta 1508 rodil oče slovenske književnosti Primož Trubar. R. R. Končani razgovori o atlantskem letalstvu PARIZ, 11. — Po izjavah predstavnika vrhovnega a-tlantsikega poveljstva so se danes končali razgovori medi načelniki glavnih stanov zavezniškega letalstva — general Van-denberg (ZDA), maršal Slossor (Anglija) in general Lecheres (Francija). Razgovori so se začeli 7. junija, Poročajo, da so med razgovorih govorili o sledečih vprašanjih: 1. povečanje letal/ke proizvodnje v dieželah atlantskega p. Ji ta (ZDA bodo pomagale z dobavami letal in materiala); 2. Pospešeno vežtanje letalskega osebja; 3. Razširjenje in moderniziranje evropskih letališč, dla bodo sposobna za vzletanje in pristajanje reakcijskih lovcev; izgradnja velikih letalskih oporišč za bombna letala v severni Afriki in v Sredozemlju; 4. Izboljšanje zvez in radarskega omrežja; 5. sitan-dardlizirauje opreme; 6. izvajanje manevrov, dia se dloseže čim popolnejše sodelovanje med letalstvom in kopenskimi vojaškimi oddelki. Iz Pariza je prišla v London ameriška parlamentarna delegacija -podi vodstvom predsednika zunanjepolitične komisije predstavniškega doma. Jamisa Richard sa. Parlamentarci se bodo razgo-varjaii z ameriškimi predstavniki o vprašanjih, ki se tičejo atlantske obrambe. Maršal Montgomery, namestnik generala Eisenhowe-rja, je prišel flanes na Holandisiko, kjer se bo jutri razgovarjal s holandskimi vojaškimi poveljniki. General Bradley pa se je po desetdnevnem potovanju po Evropi vrnil v ZDA. Danes zvečer je poročal predsedniku Trumanu o svojem potovanju. Kratke vesti 25 let prisilnega dela za pisanje po zidovih BERLIN. 11. — Demokratična stranka zahedm ga Berlina je sporočila, dia, je sovjetsko vojaško sodišče v n.estu Jena obsodilo 10 učencev srednje šole na 25 let prisilnega dela. Obtoženi so ibali, da so po mestnih zidlovih pisali črko «F» — začetna črka besede «Freiheit», svoboda. Zveza «neir.ške demokratične mladine« je protestirala proti tej obsodbi in zahtevala naj pridejo dijaki, če jih je že treba soditi, pred sodišče, ki bi jim dalo vsaj možnost obrambe. VVASHINGTON, 11. — Po izjavi senatorja Tafta bo proračun ZDA za leto 1935 znašal 83 milijard dolarjev. VVASHINGTON, 11. — V sredo bo predstavnik komisije za atomsko energijo na tiskovni konferenci prikazal nedavne atomske poskuse na atolu Enivvetok. WASHINGTON, 11. — Sirijo se govorice, da bo ECA prevzela izvajanje načrta za izvedbo Trumanove «četrte točke« (pomoč zaostalim deželam) za države, ki so dobivale Marshallovo pomoč. VVIESBADEN, 11. — Dva ameriška reakcijska lovca, ki sta zle. tela na poskusni let, se nista vrnila na letališče. Doslej ni nobenega sledu o obeh letalih. BAGDAD, 11. — Bivši predsednik vlade general Elhashemi je v imenu ((Združene ljudske fronta) zahteval, naj Irak izkoristi «sedanji ugodni položaj za pogajanja glede lastnih petrolejskih vrelcev«. BOCHUM, 11. — V sredo se bodo sestali zahodnonemški sindikalni voditelji in razpravljali o možnosti stavke v rudnikih, če ne bodo sprejet zahteve po zvišanju mezd za 14 odst. QUEBEC, 11. Pri Montrealu so odkrili velika ležišča titana, ki se uporablja za izdelavo plemenitih jekel. ANKARA, 11. — V kratkem bo prispelo v turško prestolnico nemška gospodarska delegacija, ki bo razpravljala o dobavah tobaka Zahodni Nemčiji. LONDON, 11. — Iz mornariškega muzeja v Greenvvichu so ukradli dragocen diamant, ki ga svojčas turški sultan daroval Nelsonu. Diamant je vreden 2.000 funtov šterlingov. TRIER, 11. — 14 oseb je bilo ubitih, 20 pa hudo ranjenih oh trčenju vlaka z avtobusom. HARTUM, 11. — Zaradi stavke jetniških paznikov je precejšnje število ujetnikov ušlo iz jetnišni-ce v sudanski prestolnici in začelo pleniti po mestu. PRIMORSKI DNEVNIK 12. junija 1951 TRŽAŠKI DNEVNIK KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI Torek 12. junija Ivan, Zorica Sonce vzide ob 4.15, zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 11.35, zatone ob 0.07. Jutri, sreda 13. junija Anton Pad., Zlatana Slovenci ! Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu, ki je bil ustanovljen z nalogo, da zbira materialna sredstva za gradr.jo doma in popularizira med slovenskim prebivalstvom našega ozemlja in drugod to veliko narodno akcijo, bo prihodnjo nedeljo ob «Dnevu slovanskih noš in,' plesov* v svojih kioskih nudil obiskovalcem jedila in pijače. Razen tega bo razprodajal tudi razglednice s tržaškimi motivi priznanih slovenskih slikarjev. Ves čisti dobiček je namenjen skladu za zgraditev našega Kulturnega doma v Trstu. Da pa bo dobiček v ta namen čim večji, nabirajo v teh dneh v imenu Odbora za zgraditev Kulturnega doma naše slovenske žene prostovoljne prispevke v blagu in denarju za oskrbo kioskov. Odbor vabi vse, ki jih bodo r.nbiralke obiskale, da jih sprejmejo z zavestjo, da bo njihov prispevek pripomogel k zgraditvi slovenskega Kulturnega doma v Trstu. Odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu izrablja to priliko, da se vsem darovalcem zahvaljuje in istočasno zagotavlja, da bo zastavil vse sile za uresničitev velike naloge. roditeljskega sestanka v Dijaškem domu rs Trsi - Hali fi- TRST. II. junija 1951. Ravnatelj oddelka ZVU za nance in gospodarstvo g. Ha-raldson, odpotuje danes zvečer v Rim, kjer se bo udeležil kot načelnik delegacije ZVU polletnega sestanka mešanega odbora za gospodarske odnose med Cono A STO in Italije. Gospoda Haraldsona spremlja kot član delegacije častnik glavnega stana ZVU polkovnik Miller. Sestanka se bodo udeležili kot opazovalci tudi conski predsednik dr. Palutan, glavni tajnik Delavske zbornice dr. Novelli in član odbora zbornice dr. Paschi. Bližnji konec šolskega leta je v nedeljo združil starše naše dijaške mladine na pomembnem roditeljskem sestanku. Skromna dvorana Dijaškega doma je bila skoraj premajhna, vendar je še mnogo takih, ki imajo otroke v srednji šoli in bi z zadovoljstvom v duši odšli domov, če bi se sestanka udeležili. Besede profesorja Umeka so nam reč veljale vsem staršem naše dijaške mladine. Z njim; je posegel globoko v vprašanja, ki mučijo tako staršg, kakor dija ke same. Ta vprašanja so zlasti pereča po končani nižji srednji šoli, ko je otrok na -razpotju in često niti on niti starši ne 'vedo kam dalje. Profesor Umek je razvijal misel, da mora otrok tja, kamor ga veseli. Starši mu ne smejo presekati njegove poti in ne leta ne stroški jih ne smejo ovirati, da ne bi otroka poslali dalje v višje šole. Pri tem morajo pomisliti, da po. menijo šole za tržaške Slovence naš narodni obstoj in našo kulturno rast. Naši otroci se morajo izobraziti, da bodo postali središče slovenskega življenja na. teh tleh. Zgrešeno je mišljenje, da smo manj vredni in sposobni le za slabše službe. Smo številčno majhen, toda visoko kulturen narod. Naši otroci naj gredo skozi vse šo- le, ki so sploh mogoče in naj se temeljito izobrazijo. Tako se bo naš narod tu uveljavil in naši otroci bodp prišli db enakovrednih služb kot Italijani. Mladina čuti težo prejšnjih, Za izobrazbo suhih let. Nima nikogar, ki bi ji pomagal, po večini je prepuščena sama sebi in tudii okolje nanjo kvarno vpliva. Te stvari moramo raz. misliti in ne jemati mladino iz šole, če v posameznih predmetih odpove. Cesto še ne razume, da so združene s šolo ena- Pohitite z vpisom otrok v počitniške kolonije ke dolžnosti kot z delom. Zaradi nepravilnega odnosa do šole zapade mladina kai radia v neresnost in lenarjenje. Za vstop v življenje pa je treba temelji-to delati, le tako bo koristila sebi, staršem in družbi. Slabih ocen se ne sme jemati z užalje-nostjo in kot vzrok za prestop v tujo šolo. Profesorji delijo z večjim veseljem dobre ocene, slabe pa prav tako z ljubeznijo do mladine. Hočejo ji s tem pomagati, da bo uspevala. Učiimp se za življenje. Učenje se ne konča, ko se šo-iska vrata zaipro, temveč se združi z življenjem v eno celoto. Zato tudi počitnice- ne smemo vzeti dobesedno, v štirih mesecih sle marsikaj pozabi, če se nima stika s snovjo. Ta čas naj porabi mladina za poglabljanje svoje izbrazbe s črtanjem dobrih knjig in naj- se tako vživ lja y miselno, jezikovno in kulturno sredino našega naroda. Na željo staršev je prof. Umek spregovoril tudi p škodljivosti raznih «giorna'lin;&v». k.i vzbu- 1 jajo bujno fantazijo in nepravilno pojmovanje življenja. Pojasnil je, da bodo tečaji za popravne izpit,, po možnosti na slovenskih šolah, kjer je več prostora in to v zadnjem mesecu. Po besedah prof. Umeka so notranji gojenci doma nastopili z recitacijama, petjem- in godbo. Ob zaključku sestanka je u-pravnica Dijaškega doma tov. Zora Stariha podala kratko poročilo o dtelu Dijaške Matice. Ni ga dijaka, ki bi imel veselje db študija, da bi ga Dijaška Matica ne podprla. To svoje poslanstvo opravlja br:z reklame in c'b podpori ljudi, fei čutijo za našo mladino. Tov. Stariha je ob zaključku še, povedala staršem, d-a je treba prošnje za sprejem v Dijaški dom oddati db 1. julija krajevnim odiborom Dijaške Matice ali prosvetnim, društvom ter jim priložiti potrdilo o višini mesečnih prispevkov ter dijakovo oz. učenčevo zadhije spričevalo. M. S. Ali je Acegat na Skedenj pozabil? Kljub temu da tudi Skedenj-ci redno plačujejo davke se zgodi, da se znajdejo lepega dne, pardon, lepega večera temi. To sicer ne velja za yes Skedenj, vendar za kak del ali ulico. Enkrat ta, drugič ona itd. Te dni je na vrsti Ul. Carpinet-to, ki veže tramvajsko remizo s Skednjem. Ulica je precej prometna, vendar se Acegat kakor vse kaže, malo ali pa nič ne zanima zanjo. Da kaka ž;ar-nica pregori, to je razumljivo, da pa vse naenkrat, uganejo in se Acegat tega niti po dveh dneh ne zave, je vsekakor čudno, če že ne diši do malomarnosti in je vsekakor graje vredno. Ce že prihajajo redno po denar, naj tudi sproti popravijo kar se pokvari. To je njihova dolžnost. Nove znamke 18. t. m. se prične prodaja znamk za proslavo ponovne zgraditve opatije Montec-assino in sicer po 20 in po 55 lir. Omenjene znamke bodo veljavne v poštnem prometu do 30, junija 1952, za izmenjavo pa do 31. decembra 1952. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA PRILJUBLJENO TIHOTAPSKO BLAGO tobak, mamila, vžigalniki Se nekaj dni in konec bo vpisovanja v letošnje počitniške kolonije v Slovenijo. Da se približujemo res koncu vpisovanja. nam dokazuje že dejstvo, da so bili y soboto in nedeljo že zdravniški pregledi otrok, ki bodo odšli prihodnji mesec na počitnice v prelepo Slovenijo. Mnogi starši so z vpisom svojih otrok v počitniške kolonije pohiteli vendar je še neka-j takih, ki še vedno odlašajo in mislijo, da je pač do 15. junija še nekaj dni. Te zamudnike o-pozarjamo, da bi bilo v interesu njihovih otrok, kot tudi pripravljalnega odbora za počitniške kolonije, če bi z vpisom pohiteli; pripravljalni odbor za letošnje počitniške kolonije bi moral namreč v najkrajšem času imeti že zaključno število tržaških otrok, ki so se prijavili za počitnice v Sloveniji, da lahko uredi vse formalnosti ter izvede vsa pripravljalna dela, ki so potrebna za uspeh počitniških kolonij. Zdravniški pregledi otrok se bodo nadaljevali tudi v prihod, njih dneh ter na to že v naprej opozarjamo vse zainteresirane starše. Nekateri starši, ki so že vpisali svoje otroke v počitniške kolonije, so pozabili, da je treba predložiti tudi krstni list otroka, ki b0 šel na počitnice V Slovenijo; opozarjamo jih zato ponovno, da ga prine-so s seboj na zdravniški pregled. Prav tako opozarjamo vse starše, katerih otroci so bili bolni na pljučih, da prineso eventualna zdravniška spričevala ali zadnje rentgenske slike, zdravnik, ki bo izvršil pregled, bo na ta način laže ugotovil, kakšno podnebje in kakšno zdravljenje bi bilo otroku potrebno. Šestindvajsetega januarja 1949. leta je policija ustavila v Ul. Udine 45-letno Emo Potz iz Ul. San Marco 45, in sicer na podlagi ovadbe, da trguje Pot-zova z manili. Ko so žensko na stražnici preiskali, so res našli pri njej 13.85 g ki.orohidratove.ga prahu, ki je vseboval 2.5 odst. morfija. Poleg tega -je policija zvedela, da je petzova trgovala tudi z inozemskimi cigaretami in prav ob tej priliki so ji doma zaplenili tudi 3 kg cigaret. Pri zaslišanju je Potzova pr. votno zatrjevala, da je dvanajst praškov, ki -jih je imela j ob aretaciji pri sebi, našla pred I tremi leti v Ul. Sorgente. ka-; -neje pa je pojasnila, da jih je prejela od 57-letnega Luigija Gnclija, stanujočega na Korzu 29. Gnoli, da ji je bil dolžan 160.900 Ur, ker pa takrat ni razpolagal z gotovino, ji je ponudil v nadomestilo ddločenu količino kokaina. Vendar mu je Potzova kmalu zatem kokain vrnila in zahtevala denar. Gnoli ji je odštel 110.000 lir, za ostalih 50.000 lir pa ji je. dal že omenjene praške. Aretirani Gnoli je potegnil za seboj še 57-letnega pomorščaka Marija Segulina, pri katerem so našli doma polno kredenco raznih stekleničk ? oznakami tvornice «Merk» iz Larm-atadta, ki izdeluje mamila in drugačne nevarne praške. Toda Šegulin je zatrjeval, da ampule in stekleničke niso služile za pakiranje mamil, marveč, da je vso to šaro dobil pred leti od nekega Grka. Ker pa so našli pri njem 120 gramov dva in pol odstotne morfij eve raztopine in poleg tega še neka; nežigosanih vžigalnikov, se ni mogei ogniti Obtožnici in obsodbi. Potzova je bila obsojena na eno leto in mesec dni zapora ter na 71.000 globe, Gnoli na eno leto in 9000 lir globe. Se-gulin na eno leto zapora in 13.QOO globe. Potzovi in Gno-liju je bila kazen izrečena pogojno. Predsednik Picciola, tožilec. De Franco, zapisnikar pivk. Obtožence sta zagovarjali odv. V. Bologna. O’Angelo in Sferco. IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Nastop mladinskih in pionirskih pevskih zborov v Šmarjah svet v veliko pomoč našim zadružnikom, in k,metom pri njihovem delu za {»večan je in dvig kmetijske proizvodnje. Za zaključek «Tedna matere 13® junija 1951 prijaviti se pri in otroka« so v nedeljo popoldne nastopili v Šmarjah nekateri mladinski in pionirski pev. ski zbori koprskega okraja. Nastopilo je šest pevskih zborov pionirski iz Šmarij, slovenske gimnazije in Kopra in od Sv. Antona, mladinski Pomorskega tehnikuma iz Pirana, učiteljišča iz Portoroža in Slovenske gimnazije iz Kopra. Ker bomo prinesli strokovno oceno na drugem mestu, poudarjamo samo to, da je bila zelo posrečena misel prirediti ta nastop. Lepota istrske pokrajine vzbuja v človeku, ki ima čut do narave, polno lepih občutkov, ki prekipevajo v pesem. Da, v našo lepo, narodno in umetno pesem. Ta pesem je življenjski akord Istrana, ki da. nes lahko nemoteno in svobodno zapoje in da tako duška svojemu notranjemu razpoloženju. Kar prevzame te ko slišiš, ob večerih precej ubrane glasove mladine, ki poje ko se vrača z dela. Te glasove povezati in ojačiti je naša dolžnost. Prve začetke tega povezavanja smo slišali v nedeljo v Šmarjah. Kar dobri so ti začetki, ker vedeti moramo, kako je vsak začetek težak. S tega mesta bi tovarišem pevovodjem in zborovodjem, Hrvatinu iz Šmarij, prof. Vrečku iz Kopra, učitelju Ogrinu iz Sv. Antona, prof. Rupniku iz Portoroža m prof. Logarju iz Kopra dejali: Najlepša tovariška zahvala za veliko prizadevanje, ki je v tako kratkem času prineslo že dobre uspehe. Naj se ne utrudijo P-i nelahkem delu, naj na. daljujejo po dobro začeti poti. invalidskem referentu okrajnega ljudskega odbora v Bujah in Kopru za pridobitev invalidskega svojstva. Kdor se bo prijavil po tem roku, se mu bo priznala invalidnina od dneva vložitve prošnje, medtem ko bodo ostali prejeli invalidnino od 1.1.1951 dalje. Zveza vojaških invalidov, okrajni odbor v Kopru OBVESTILO VOJAŠKIM INVALIDOM Vojaški invalidi, ranjeni v vojaški službi v vojni 1914-1918, kakor tudi , v abesinski vojni, ali od leta 1941 do 8.9.1943 v redni italijanski vojski, ali ki so oboleli v kakršnem koli taborišču kot vojni ujetniki in starši, vdove ter sirote padlih v zgoraj navedenih vojnah, imajo čas najkasneje do V Kopru ustanovljen kmetijski svet Poverjeništvo za kmetijstvo okraja Koper je pred dnevi sklicalo na posvetovanje večje število kmetijskih strokovnjakov in praktikov iz vsega okraja. Naimen posvetovanja je bil, da se razjasnijo številna kmetijska vprašanja in da se ustanovi kmetijski svet. To je vseka/kor zelo važen korgik naprej v razvoju kmetijstva. V kmetijskem svetu bo sodelovalo več ljudi, ki imajo bogate praktične izkušnje, katere bodo lahko prenešati s posvetovanji na teren. Ze na tem prvem posvetovanju so nek ate. ri izmed navzočih v debati, ki je sledila poročilu okrajnega poverjenika, dali številne praktične nasvete iz svojih izkušenj v dobro razvoju našega kmetijstva. Ta novoustanovljeni kmetijski svet bo na svojih r dnih sejah obravnavaj vsa kmetijska vprašanja. Posebno pozornost bo posvetil vpeljavi novih donosnejših rast lin, selekciji, pridelavi semen, zatiranju bolezni in škodljivcev itd. Obširno so le na prven sestanku govorili o ukrepih za zatiranje koloradskega hrošča, če bi se pojavil tudi pri nas, za sedaj pa o u-krepih, da se prepreči njegov prenos. Dalje je bilo govora tudi o načinu izvedbe akcije za zatiranje od jene mušice. Prav gotovo bo kmetijski Pučki zadružniki so poželi že 13 ha pšenice Pretekli torek so zadružniki iz Puč-Koštaibone začeli z žetvijo pšenice na bivših koprskih solinah. Se prej so doma pože li okoli diva ha pšenice v sončnem 'bregu n-adi Rokavo. Sedaj, ko so se zadružnikom in kmetom nakopičila vsa dela je precej pereče vprašanje delavne siiie. Treba- je. da bi naenkrat spravili naprej okopa, vanjte krompirja, koruze in drugih poljskih kultur, škropili trte, kosili seno in želi pšenico. Za vse to jim primanjkuje- delovne sile. Izrazili so željo, da bi jim lahko prišli na pomoč prostovoljni delavci iz Kopra. Nekaj zavednih nameščencev jim je v sredo dalo precejšnjo pomoč. Lanski žitni pridelek; je bil okoli 360 stotov. Letos računajo, da bodo pridelali okoli 400 stotov pšenice in 100 stotov drugih žitaric. Lani so na eni parceli kljub suši dosegli 30 stotov pšenice na ha. Tudi koruza jim je lani dobro obrodila, ker so zemljo globoko preorali s traktorjem. Letos »o samega graha posejali 14 stotov in ga db seda j oddali ze 300 stotov. Kmetje izven zadruge pa so oddali samo 13 stotov graha. Zelo so zadovoljni s senom, ki je letos tako dobro kot že več let ne. Do sedaj so ga na-kosili že nad 1000 stotov. Poskrbeli so tudi za naprej, ker so spomladi posejali med pšenico na solinah 900 kg detelje Od ostalih kultur imajo nasajenega 20 ha krompirja in 15 ha koruze, katero so že opiti j frlr/irtiali cin ♦ .< Zaljubljena begunca Pred zavezniškim sodiščem sta se znova pojavila dva mlada zaljubljenca, ki jima je obtožnica očitala, da sta 7. tm. zapustila taborišče brez potrebnega dovoljenja. Skočila sta enostavno čez ograjo in se napotila v mesto, da si preskrbita potrebne listine za poroko. V mestu sta potem ostala čez noč in se vrnila šele naslednji dan proti večeru. Toda medtem je dekletova mati že Obvestila policijo o pobegu njene 20-letne Ane Ko-rotkove in tako je moralo dekle včeraj skupno s svojim dragim, t. j. 21-letnim Radom Boškovičem objasnjevati sodniku, kaj ju je privedlo do tega. Sicer jima obtožnica ni očitala drugega, nego samovoljen odhod iz taborišča, a sodnik ju je vendarle vprašal, ali se jima ne zdi, da sta premlada za poroko in kako namerava Rade preživljati svojo bodočo ženo. Rade je pojasnil majorju Grab-bu, da trenutno res nima sredstev za preživljanje družine. Glede na to pa, da IRO odpravlja v tujino prej poročene pare, sta se odločila z Ano poročiti se takoj in potem skupno odpotovati v Avstralijo ali Kanado. Prestopek krat spregled jima ie voščil vso srečo. je 4-letni Vojko Martelanc iz Ul. Lavareto zlomil roko. V bolnico ga je pripeljala učiteljica, zaposlena v otroškem vrtcu, 46-letna Marija Lattaruolo, kjer ga ie tudi pustila, kajti otrok bo moral ostati v zdravniški oskrbi od 30 do 60 dni. Ne samo otroci, temveč tudi odrasli fanit-je in dekleta se pri igri večkrat ponesrečijo, posebno še med šolskimi telovadnimi urami, kjer skačejo, tekajo ali pa igrajo košarko in odbojko. 17-letna Licia Ranca ti iz Ul Madonnina št. 44 ni hotela v svoji šoli «Leonardo da Vinci« zaostajati za svojimi tovarišicami . v odbojki ter je tekala in skakala, dokler ni nerodno u-darila po žogi. Zakričala je. solze so ji oblile oči, ostale tovarišice pa so jo obkolile in nasvetovale prevoz v bolnico. Toda dekle je bilo še pri moči in se samo odpravilo v bolnica Zdravniki so ji nudili prvo pomoč, -ji obvezali zvinjeni prsi leve roke. nakar so jo poslali domov. kjer se bo morala sa-ma zdraviti približno 6 'dni. Opeka na qlavo Med razkladanjem opeke z nekega kamiona r.-a gradbišču v Ul. Rossetti. kjer gradijo novo vilo. je nekaj opek oplazilo po glavi 56-letnega Fioravanteja Castara iz Ul. dellEremo, ki se je zatekel v bolnico, kjer bo ostal 8 dni. Ljubitelji narodnih noš in plesov vsi v nedeljo na stadion «Prvi maj»! lil Kaj mislite kaij plešejo mladlinci in mladinke n® sliki, ki jb objavljamo? Nič manj kot «Cešfco besedo«. Komu izmed naših staršev «nonatov» in «non» rte zadrhti srce ob besedi «Ceška besedia,«. ki je že1 cd nekdaj veljala (in velja še tudi danes.) za enega, najlepših plesov, ki so ga s ta.ikim navdušenjem plesali povsod', na vseh slovenskih prireditvah. No, in to «Ceš!kp besedo« beste lahko zopet občudlovali na Dnevu narodnih noš in plesov, ki bo v nedieljo na stadionu «Prvi maj«. Tržaški mladinci in mladinke nočejo zaostajati za gosti iz Jugoslavije. Id bcidlo na temi prazniku narodnih noš in plesov pokazali svoje znanje in umetnost; zato so si izbirali prav ples «Ceško besedo«, s katero Vedb, da bodo ustregli prav vsemu občinstvu. Ples je seveda, dlaka j kompliciran, zato ga morajo pridno vaditi, j« zopet je na pozornici neutrudljiva tov. Olga Gorju-pova, ki vadi mladince in mladinke za nedeljski nastop. Našli srno jo v nedeljo zjutraj na stadionu «Prvi maj«, ko je u-čiila skupino plesalcev; ni imela časa, da bi se z nami pogovorite, Pa i'e tudi nadlegovali nismo. Joda prepričani smo. da ji bo njena točka prav gotovo dobro uspela-, ker je to njena želja in kfer so tudi plesalci pokazali mnogo zanimanja in veselja. Knjižna razstava na Opčinah jima je bi] zaen-d;m in predsednik Kljub previdnosti pod tovornik Nezgodi v vrtcu in šoli Kakor v vsakem otroškem vrtcu, tako se tudi v Ul. Bove-do št. 52 otroci podijo po dvorišču in se med seboj igrajo in le redkokdaj se zgodi, da ne pridejo domov umazani in popraskani. Večkrat se pa tudi zgodi, da se igre konča-jo tudi slabše, kot se je včeraj, ko si Čeprav je 52-letni občinski čuvaj Fraternali Derrti Domeni, co iz Ul. XXIV. maja, preden je prekoračil cesto, pogledal na desno in levo ter šele nato stopil s pločnika, ga je nenadoma na vogalu med Ul. Milano in Trgu V. Veneto podrl na tla tovornik tvrdke Scogna. katerega je vozil 44-letni Giuseppe Pe-rossa iz Ul. Piccardi 29. Frater-nalija so takoj odpeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili razne poškodbe na prsnem košu z ver jetnim zlomom reber, na komolcu desne roke in kolenu leve noge. 6 do 20 dni bolniške nege ga bo spravilo zopet na noge. MLADI RISARJI so prejeli nagrade ECA V nedeljo popoldne je bil velik živ-žav v dvorani Avditorija. kjer je skupina tržaških otrok ob spremstvu svojih staršev čakala, da prejme zaslužene nagrade risarskega natečaja ECA. Svečanost -je otvoril šef tiskovnega urada ZVU g. Cootes, ki je v kratkih besedah poudaril pomen tekmovanja ter javil, da bo trideset najboljših risb poslanih na mednarodno razstavo v Parizu. Od teh rišb pripada slovenskim otrokom kar 14; med slovenskimi nagra- way. Pozdravni nagovor kot tudi vsa nadal-jnja pojasnila so bila prevedena na slovenski jezik, kar je bilo tudi popolnoma na mestu. No, takega mišljenja ni bil Radio Trst 1.. ki je v svoji včerajšnji oddaji o poteku nedeljske svečanosti raje izpustil naštevanje imen, ket da bi omenil tudi imena slovenskih nagrajencev ter je s tem ponovno dokazal ves svo-j šovinizem. V zvezi z nedeljsko svečanostjo moramo omeniti še nekaj in sicer, da sq prejeli vsi nagrajenci diplome, pisane le v Sporočajo nam, da je knjižna razstava na Opčinah podaljšana do srede zvečer. Marsikateri Openc bo imel tako možnost, da si ponovno ogleda zelo okusno pripravljeno razstavo — odnosno, da si tudi zamudniki lahko nabavijo dragocene knjige. Zelo razveseljivo je. da po knjigah segajo naši najmlajši, ki imajo tokrat bogato izbiro primernih slikanic, pravljic in povesti. Razstavni prostor k rase slike naših pesnikov in pisateljev ter primerni napisi. Med knjigami zbuja posebno pozornost Prešernov album, poezije Iga Grudna in Mateja Bora. S pripovednimi deli so dobro zastopani starejši in mlajši pisatelj. Letošnji jubilant pisatelj Finžgar s svojima delima vNji-van in «Tnglav». Med ostalimi so dela Tavčarja. Cankarja, Kersnika, Bevka. Juša Kozaka, Ingoliča, Slodnjaka, Kosmača. ! Miška Kranjca in drugih. V prevodih so zastopana dela Miroslava Krleže, Iva Cipika, Vladi/mira Nazora, Ante Kovačiča, Stevcna Sremaca. Gorkega. Tolstoja, Čehova, Flauberta, Caldwella, Jack. Londona in drugih. Tudi ljubitelji znanosti pridejo na svoj račun, saj so med razstavljenimi knjigami tudi znanstvena dela. V oči pade album Božidarja Jakca., ki vsebuje 145 reprodukcij njegovih grafičnih de.1. Vse knjige so okusno opremljene in obiskovalci se posebno pohvalno izražajo glede dobre vezave. Poseben kotiček je posvečen našim revijam. Tu so razstavljeni tržaški Razgledi, No'vi svet. Obzornik, Proteus, Tovariš, Naša žena. Ilustrirani vestnik in drugi. Mnogo zanimanja je za novo knjižnico, katera bo odprta vsako sredo od 20.30 dO 21.30 in ob nedeljah od 10. do 12. ure. Tako bodo imeli možnost segati po dobrem čtivu tudi oni, ki si razstavljenih knjig ne morejo nabaviti. Pred 400 leti je Primož Trubar zaoral v brazdo slovenske književnosti — čitamo ob nje-go vi sliki na tej razstavi katera je zgovorna slika o 'velikem razvoju in visoki stopnji slovenske književnosti. Slovenski narod se s svojo književnostjo lahko s ponosom uvršča med ostale kulturne narode. jenci so se najbolj izkazali 2a- i italijanščini in angleščini. So in okopali. Posadili slo tudi 50.000 sadiik paradižnika. 20.000 sadik jajčevc« (melancane), 10.000 sadik paprike in- mnogi, druge zelenjave. VPISOVANJE V OSNOVNO SOLO V KOPRU Vpisovanje za 1. razred osnovne šole bo vsaki dan od 15 do 25. junija na osnovni šoli v Kopru od 10.30 do 12. ure dopoldne. gar Aleksim, učenec trgovske strokovne šole, ki je dobil radijski aparat, Orel Eda z iste šole, ki je prejela kolo, Rojc Ada, ki je dobila fotografski aparat ter mali Spacal Savo, ki je prejel kolo. Darila je osebno razdelil minister ECA Gallo- morda pozabili na to, d«, je med nagrajenci kar j.4 Slovencev, torej skoraj polovica, ki so imeli tudi pravico prejeti diplome v svojem materinem jeziku? Slovenskim šolarjem, ki so se tako dobro izkazali, pa še enkrat čestitamo! « 1 mn m ti ■ m SKUPINA NAGRAJENIH SLOVENSKIH NIKOV, OTROK SOL- zgrudil na tla. Mimoidoči so m-u takoj priskočili na pomoč in obenem poklicali rešilni avto Rdleičega križa-, ki je moža- odpeljal proti bolnici. Sredi poti p» je Počkaj izdihnil zaradi kapi. V noči med nedieljo in ponedeljkom ipa je bilo tudi nekaj prometnih nesreč lažjega značaja, ki so se v glavnem končale dobro za ljudi, za vozila pa nekoliko slabše. Tako- se je 34-letoi Gaetano Ziosi iz Ul. Torrebiamga zaletel v pred njim vozeči taksi, last 60-Iet-nega Stefana Plebanza iz Ul. Tor S. Pietro. ki je sunkovito zavrl in- tako presene til nič slu-fplčega motociklista. K sreči sta oba vozača ostala nepoškodovana, medtem ko sta bili vozili le malo popraiskain-i. Zaradi mokrega i-n spolzkega mira-marskega nabrežja pa je Andr;-; Beltram- iz Gorice izgubil kontrolo nad svojim- tovornikom «Dodige» in se zaletel v drevo ob cesti. Tovornik kakor tudi tovor sta utrpela precejšnjo škodo, medtem, ko se je šofer rešil brej, poškodb. Obdaritev nočnega stražnika ki je preprečil tatvino Kolesar v pešca V 68-letnega Fausta Torossa iz Ul. C. Battisti se je med prekoračenjem ceste kot strela z jasnega neba zaletel s svojim kolesom 17-letr.'i Romano Braicovich iz Ul. Soncini 56. Starega moža so odpeljali v bolnico, vendar so ga po prvi pomoči poslali zopet domov. Precej mirna nedelja lažjimi prometnimi nezgodami Vsekakor mirna nedelja in t-rez posebno hudih prometnih nesreč. Avtomobilisti in motociklisti so bili vsekakor pazljivi in v njihovo sirečo se mi zgodila nobena kronike vredna nesreča. Poleg- nekaj manjših tatvin, v glavnem po zaslugi žeparj v, ki so izkoristil; gnečo po fi-lo-b-usih, kot se je to zgodi-lo v nedeljo okoli 18 ure na progi «D». ki pa kakor vedno lopova niso iztaknili kljub temu, da so agenti takoj nastopili in prisilili fildbuis. da se je zatekel v neko garažo, kjer so potnike pregledni. Razen zamude filo-butila in nervoze potnikov niso dosegli nič. Nerhlja pj, je prinesla smrt 60-letnemu Alojziju Počkaju iz Ul. Molin a Vento. Kdločil in stvar pismeno prija-*' Vsekakor prepozflo. Pietro Tirone, via Alberto Nota n- 1, Turin je izdal kazalo poštnih številk (Guida dei quartieri postali), ki obsega 12 velikih mest med katerimi so Bari, Bologr.a, Catania, Firence, Genova, Milan, Neapelj, Pa. lermo, Rim, Turin, Trst in Benetke, ki so bila razdeljena na cone, katere so razdeljene na toliko poštnih številk, kolikor je pismonoš zaposlenih pri raznašanju pošte. Navedeno kazalo je bilo sestavljeno, da se objasnijo vsem poštne številke dopisnikov iz navedenih mest. V inozemstvu je ta načir; že dolgo-uveden in je le v splošno korist dopisovanja in dopisnikov, ki na ta način dobivajo pisma v najkrajšem času. Svoj čas so bila po vežah izobešena opozorila s poštno številko, ki je natisnjena ' tudi na dostavljenih pismih. Pri odpošiljanju pisem mora biti poštna številka napisana zraven imena mesta kot n. pr.: Gospod ... Ul št. . . . Trst (203). Največje zapreke, ki jih imajo poštni nameščenci za hitro razdelitev pošte, obstajajo v tem, da so naslovi nečitljivi, ne. popolni in netočni. Kljub temu pridejo tudi taki dopisi do naslovljenca a to seveda z zamudo^ časa, ki ga porabi poseben poštni oddelek za ugotavljanje pravih naslovov. Znamke morajo biti nalepljene izključno v gornjem desnem kotu pisma ali dopisnice. Ta način daje možnost avtomatičnega pečatenja, medtem ko imajo vsi drugi načini lepljenja znamk za posledico zakasnitev dostavljanja dopisov. Priporočljivo ni uporabljati ovitke s prozornimi «okenci». Ce pa jih uporabljajo, morajo imeti prozorni del v dolžino in ne počez. Gledališče Verdi V četrtek 14. t. m. bo nastopil3 slavna španska plesalka Mari®" ma. Sodelovali bodo pianist Et rique Luzuriaga, plesalca J®3’ quin Villa in Paco Ferr.andez ter kitarist Paco de la Isla. Mariemma nastopa Prv'^. Trstu po veliki turneji v ZDA. Občpi zbor Glasbene Matice v Trstu t I V ponedeljek, 25. junija - . bo ob 20.30 občni zbor z običajnim dnevnim redom v Ul. Ruž£e' ro Manna 29. Vabimo vse člane Glasbene Matice da se ga ute-leže. Odbor Vpis v kolonije v I. okraju V Barkovljah-Prosvetno društvo — Ul. Bovedo 43 v torkitl in sobotah od 18 do 19 ure. Za ostale sektorje okraja Ulici Ruggero Manna štev- 29 v ojici xvuggero manna siev. — vsak dan od 9 do 12 in od >6 do 18. ure. > v II. okraju Za sektor Sv. Just in Sv. Vid> vsak četrtek in petek od 18. “° 20. ure v prostorih SNG, "*• S. Vito 17. Za sektorje center mesta i” VOM v italijanskem kulturr.«® krožku «Egone Aiello« v- -Alfieri 8/1. vsak dan od 15. “! 17. ure. Za sektorje Sv. Alojz, ^ Ivan in Skoljet, vsak poned® ljek, sredo in petek od 17- ? 19. ure na stadionu «Prvi ma!’ Za Lonjer-Katinaro, pri to' Cok Zofki' v Lonjerju, dnevu1 UL v III. okraju Vsak dan od 15 do 17 v kultu® nem krožku «0. Župančič« ^ neti, z.upancic" Molino a vento 152 (gost®8 «Gregorio»). v IV. okraju Vpisovanje v ponedeljek, S t* do, petek, soboto od 15. . 17. ure na sedežu OF SkedeM ska ulica št. 65; in na kovcu pri Magdi Gregorič, h Costalunga št. 268. DOLINA pri tov. Dori mec, Dolina 17; PREBENE“ pri tov. Rapotec Kristini. Prel beneg 18; MACKOVLJE P" tov. Oleniku Rudolfu, MačB°r lje 52; ZABORST pri tov. nik Avreliji, Zaboršt 116; R]t;‘ MANJE pri tov. Kuretu vestru, Ricmanje 19; BOLJU NEC pri tov. Sancinu Marijah-’ Boljunec 65; STRAMAR pri Veljak Lazarju. Stramar PLAVJE - BADIHA pri Hrovatin Mili, Plavje 206; FIJE pri Sancinu Francu, S* fije 218. V navedenih krajih se vr5 vpisovanja v večernih urah a 14, junija t. 1. VII. OKRAJ - .. Vpisovanje se zaključi junija. , Za Sv. KRIZ vpisovanje P1 Sonce in Švabu. Kontovel vpisovanje pri nev Cvetani, dnevno od 9- iL H. ure zjutraj Kontovel št. 2’ Prosek pri Zužič Berti od.J do 11. ure Prosek 251: Yf j Repen pri Hrovatič Mariji f1 9. do 11. ure Veliki Reper.’ - j Col pri Škamperle Antoniji 9. do 11. ure Col 24, pa- Na sedežu okrajnega OF na Opčinah Ul. Ginepf* dnevno od 16. do 18. ure za $16- deče vasi: Opčine, Bane, konel, Fernetiči in Briščki-Trebče pri Kalc Mariji. F driče na sedežu št. 62, Gropa®? pri Križmančič št. 40. BazoV pri Pečar Mariji od 9- d° ure Bazovica 1-15. , ^ Ker bodo v najkrajšem tj, v zgoraj navedenih s8. zdravniški pregledi, pripor0’ mo staršem, da pohitijo z vP sovanjem, za katero naj pr1 ^ sejo s seboj rojstr.-e liste n,r Pri vpisovanju morajo ot‘v spremljati starši. Navedena priporočila in pravilno pisanje poštnih številk bo pripomoglo k hitrejši dostavi pošte. vil Kazala poštnih številk so na-prodi j na že navedenem naslovu ali pri zastopniku pri poštnem uradu y Firencah A.D. (tel. 25045). ZAHVALA Vsem, kj so z nami sočustvj vali ko nas je za vedno zaP stil naš nepozabni MATIJA REGENT ^ ter ga spremili na zadnji poti, se toplo zahvau jemo. Prosek 12. junija 1951. DRUŽINA REGENT ** * BBS Zveza prosvetnih delavcev javlja vsem članom žalostno ^ da je umrla Delak Kristin« gVi jena Gerdol, učiteljica pr’ Ani v Trstu. Pogreb umri*^ danes 12. t. m. ob 9. uri doP'0 p. iz kapele Ul. Pieta na P0*0' šče na Katinari. .eni Pokojna "je tudi po uPd^iadi-globoko čutila s slovensko 'v „je, no in se ni mogla odtrgati °°, ") ir\ iJa 7oHni,ih HtnnV 5^ ■'..»t zato jc do zadnjih hipov s™«! življenja bila v njeni sredim.,, vijcitjn una v ujcu, "TVi-i jiC& dobra učiteljica in vzgojitelJ Ohranimo ji blag spomin* KUPIMO DOBRO OHRAN j(J NE HRASTOVE SODE od^ do 600 litrov. Ponudbe z cl vedbo cene pošljite r.-a °a hotel . Portorož. ADEX-IZLElJ 30. VI. in 1. VII. dvodnevni izleti v: Kuzet Kevini Puli Opnlife l. VII. enodnevni iz**t v- Peslefne ■4 C Vpisovanje od 11. ss t. m. pri Adria-Expr ^ Ulica Fabio Severo Ini. 29-243. Fsimorski dnevnik — 3 — 12. junija 195*1 JfIK SIOVESCEV V ITALIJI Poteh nedeljskih volitev ......... « . ... ~~..»W- “ . ■ * v y . yy** «*-v* <*^r *■»*♦ * s x ,r ^^^sSBsmsp* —«*» - I ■V $ ^;^v- ^ & v- J°lilni lepaki neodvisnega kandidata Siksta Hrovatina v *J®in.u. Kandidat se je povezal s kandidati DFS ter tako pri-wv»l 204 glasove k številu glasov DFS v goriški pokrajini. Jjf voliščem v Gabrjah je bilo ob 9.30 v nedeljo okoli pet-**et volivcev, ki so čakali, kdaj bo predsednik volilne kemiji®, odprl volišče. Tudi v Pevmi in Dolu so volišče odprli ne-Sl pred deseto uro. Po volilnem zakonu bi moralo biti volj®® odprto od šeste ure dalje. Predsedniki vseh volišč so bili pljučno Italijani in so v omenjenih primerih postopali tako, P bi volivce, ki so prav te dni nujno zaposleni z trgatvijo če-'bj prisilili k abstinenci in na ta način zmanjšali število slovenskih volivcev. l^odatjeoanje s 1. strani) i i?ede samega volilnega po-Ifebka moramo obsoditi posto-pie predsednikov volilnih 'J^isij. Jvjjjhovo poslovanje je j* obsodbe vredno in se zdi, !? močno sliči sabotaži. Ne ve-,jj kakšen interes bi sicer ime-,-Predsedniki odpirati volišča > % o'!mi šele ob 9. pri, v Dolu p 9-50. v Gabrjah ob 9.30 itd. Wj v°Iilnem zakonu bi moralo IjJ volišče odprto ob 6. Po tej k _sp se ravnale tudi volivke ol, lavja, ki so prišle po maši H sedrni uri na volišče v Pev-I Kln čakale poldrugo uro. H(^°. Pa so videle, da volišča Q V1UCIC, Ud V^iiaba jrjmej0 odpreti so se odpravile Ii5?°v na Oslavje. ki je od vo-t,d oddaljeno skoraj pol ure. ^ -u----i_-i v. M Sile fes* »I' bo v opoldanskih uralr f‘«sili pri njih na domu so i-odile tako ravnanje volilnih „Inisii in ga označile za sa-mžo. italijanske šovinistične stran-lf v Trstu so leta 1948 smatra-volitve v občinske svete za L^ako štetje, ki naj pokaže, u*o je slovenskih volivcev Wrj ugotavljanju števila slo-it ’h glasov so sešteli samo e glasove, ki so bili oddani Jjjudsko fronto 'n SDZ. Ko- feformističnih W>! ' (j-uBugmu glasov niso (V ve'i. ker so smatrali da vo-k!- ki so glasovali za kornm-V^mte niso Slovenci. Podob-C.b°bo šovinisti kvalificirali C' sedanje volitve. Slovencev L °. našteli samo toliko, koli: V? Je glasov pri DFS in SDZ. jtSdar to ne bo in ne more 'C.realna številka slovenskih j-,1 na Goriškem, kajti svoje W-Ve so oddali Slovenci tudi .mnformistom, krščanski_ de-tj?r?ciji (nune. duhovščina Sii, ,ln še marsikateri drugi lj .nki. Zatn «K’toliški glasu, lik-6 v en' izmed zadnjih šteli, napisal, da bodo t® volitve k št“tje dela pač u-lu- y'5,l- šovinistom. ^ Gabrrah so bili na s“zna-» jVoblnih upravičencev ljud-i' so Pred devetimi leti pad-"Usiji. Oni so imeli vold-lif.ravico. Liudje na, ki so se h]: volilno' komisijo predsta- vni2 na°a^o nepisanim ime-Šh ’t1.^f'la ali napačnim imelo. niso smeli voliti, ker nji- lj a istovetnost ni bila dognala^® Pregledamo volilne rezul-Pokrajinski in občinske k v' Jn že upoštevamo pošast-V Ji no propagando^ ki so jo Iti iranke. začenši pri krščan-lit, . uniokraciji, pa preko be-Wn kominformistov, vse do V» fa*'sl°v. ter vse to Pri-z izidom volilnih re-W v- tedaj moramo samo W”vi.ti, da so se pristaši De-&i|jV?ti6ne fronte Slovencev v jj1 dobro držali. >ru ksna propaganda s strani in kominformistični ter Li.Istični terorizem ni pre-Ijl ji slovenskih ljudi in ni iz-ssnZ niik> zaupanja v DFS. ji jrr°tno, dokazali so da bo-M.*°t v dneh narodnoosvobo-t)dl 0rl:)e tudi danes trdno Mili tbo branili svojo čast in ■ v 1 ^seskozi zavedni Sloven-Okviru DFS. *Zunba je bila ostra. Sedanji Niki* dokazujejo, da tudi v % a krajih novofašistična MSI 'tis? klavo dp dviaaio glave i6 d,u0ri Vatikana in krajev-»vhovščine slovenski proti- !. reakcionarji in komin-Sj.!.’' Proti iei koaliciji, nauk pr°t' DFS se bomo na-likti bflrili še z večjo odloč-!lti Jj.kot doslej ter na tak na-'liii.. kazali, da smo vedno do-MVj tn neodjenliivi borci za 'a|jj.Ce slovenskega naroda v kot tl^ki pokrajini vršile pred smo že poudarili so se v v^ njlm volitve ne samo v ■rlp ai’nskj svet gorlške pokra-V' ^rnve^ tudi še v občinske D scstih obcip te pokrajine ‘tjL 1C('r v popolnoma sloven-'tlrivbbinah DOBERDOB, SO-:vkp,JE in STEVERJAN ter ltfiv^San'h občinah Krmin. Ko-^ 'n Zagraj. Vi 0bdme namreč r.čso doslej 'kih° svo.iih izvoljenih občin-^ ^svetov in županov, katere - Vseh drugih goriških ob- činah izvolili v oktobru 1948 V občinah, kjer so se vršile pokrajinske in občinske volitve je trajalo glasovanje včeraj do 14. ure, štetje pa šele potem. Vseh vpisanih volilcev je bilo 89.573. Kakor je razvidno iz volilnih rezultatov, manjkajo v pri merjavi z volitvami v letu 1948 italijanski liberalci in kvalun-kvisti, ki so dobili pred tremi leti 1274 glasov na skupno listo pod imenom «Blocco nazio-nale». Democrazia cristiana je dobila pred tremi leti v vsej goriški pokrajini za takratne parlamentarne volitve 45.757 glasov, tedanja ljudska fronta (KPI in P'SI) pa 24.595. Ta sku. pina — seveda letos brez DFS — je 'nastopila V nedfeljo z listo pod imenom ((LTJnione demo-cratica isontina«. V pokrajinski svet goriške pokrajine je bilo izvoljenih 24 pokrajinskih svetovalcev, ki bo. do določeni po posameznih strankah šele ko bo končano dokončno štetje glasov. Ker je vsa pokrajina razdeljena na 10 volilnih okrožij, v katerih kandidira vsaka stranka samo po enega kandidata za svetovalca pokrajinskega sveta, bo na ta način izvoljenih le 16 svetovalcev. Ostalih 8 svetovalcev pa bo izvoljenih tako, da bodo do. deljeni sftankam preostalega števila glasov Zanimivo je ponovno poudariti, da iz raznih uradnih in poluradnih vodičev za goriško pokrajino (kot je n. pr. znana «Guida della Venezia Giulia«, ki izhaja vsako leto že skoraj 50 let, še sedaj nima v seznamu občir.e Sovodnje in Steverjan t. j. dve obmejni občini, ki sta bili dokončno ustanovljeni šele v mesecih pred nedeljskimi vo. litvami). Po predvidevanju de-mokristjanskega «Giornale di Trieste« bo pripadlo eno mesto pokrajinskega svetovalca Demokratični fronti Slovencev. Kot je znano bi goriški Slovenci gotovo zasedli lahko dve mesti pokrajinskih svetovalcev če bi se obe slovenski politični skupini medsebojno povezali kot je bilo predvideno in do česar iz znanih vzrokov ni prišlo. Nov vozni red avtobusov za Štandrež in Sovodnje Gorica (Travnik - Standrež ob delavnikih: 7.30, 8.20 8.40, 10.00, 11.00, 12.40, 13.30, 15.30, 16.40. 18.00, 19.00, 20.00. Gorica (Travnik - Sovodnje ob delavnikih: 7.30, 8.20, 11.00, 13.30, 19.00. Standrež - Gorica ob delavnikih- 6.40, 7.10, 8.00, 8.50, 9.00, 10.20, 11.40, 13.00, 14.40, 15.50, 17.00, 18.20, 19.40, 20.15. Sovodnje - Gorica ob delavnikih: 7.00, 7.50, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30. Ob praznikih - odhodi s Travnika proti Standrežu ob 8.30 10.00, 11.15, 12.40, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00 21.00. Odhodi s Travnika proti So-vodnjam: 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00. Odhodi s Standreža: 8.50, 10.15 11.30, 13.20, 14.40, 15.40, 16 30 17.40, 18.30 19.40, 20.30. 21.40.' Odhodi iz Sovodenj: 14.30, 15.30 17.30, 19.30, 21.30. GLAVNI KOLODVOR — PODGORA Ob delavnikih z glavnega kolodvora: 7.00, 8.00. 11.00, 12.30, 13.25, 14.50, 17.30, 19.10, 19.50. 21.30, (vozi do Ločnika in nazaj). Iz Podgore: 7.30, 8.45, 11.35. 12.50 14.15, 15.15, 18.10, 19.30. 20.15, 22.10. Ob praznikih z glavnega kolodvora: 8.45 12.40, 14.00, 15.30, 16.30 17.30, 19.10, 20.30, 21.30. 23.40.’ Iz Podgore: 9.20, 13.15, 15.00. 16.00, 17.00, 18.00. 19.30, 21.30, 22.10, Q.20, Davčne oprostitve Zveza trgovcev za goriško pokrajino Obvešča vse one trgovce, ki se niso še v zvezi z zakonom z dne 11. januarja 1951 o davčrj- i oprostitvah, sporazumeli o poravnavi prometnega davka ali drugih, da 15. t. m, zapade zadnji rok za vložitev prošenj1 v zvezi z oprostitvami davčnih glob in z davčnimi olajšavami. Draginjska doklada trgovskim vajencem Zveza trgovcev za goriško pokrajino opozarja vse trgovce, ki so na njenem sedežu že dvignili lestvice za draginjsko doklado trgovskim vajencem, da je v lestvici pomota, zato naproša vse trgovce, naj dvignejo novo lestvico, ki jo je zveza Že pripravila. Doklada občinskim uslužbencem Na županstvu se je sestala posebna komisija, ki je odobrila odredbo, po kateri bodo občinski , uslužbenci prejeli' doklado Scelba. Sklep komisije bodo predložili v potrditev, občinskemu svetu. Nesreča v Standrežu Z Vespo se je včeraj na razriti cesti v Standrežu prevrnil 20-letni Danilo Devetak iz Sovodenj. V.ozif se je s prijateljem Davorinom Cotičem. Medtem ko je Cotič pred padcem srečno skočil z vozila, je Devetak trčil z obrazom ob cesto in si razbil ustnice in si pregrizel jezik. Sprejeli so ga v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v desetih dneh. edeim V tržaškem tiska srečujemo zelo pogosto razprave in ugotovitve na raičun naših ladjedelnic. Vsem je znano, da so tako naše, kot wse ladjedelnice, ki so v sklopu FINMARE, mnogo dražje in proizvajajo z relativno dosti večjimi stroški kot slične angleške skandinavske in holandske. Iz te ugotovitve izvaja šovinistični tisk zelo rad «pametnes zaključke češ> da hi brez Italije naša ladjedelniška industrija morala poginiti. Senator Giovanni Roveda je ir poročilu predsedstvu 15. 1. 1951, ko je predlagal nav zakon za reorganizacijo trgovske mornarice, govoril tudi o ceni proizvodnje. Njegoue ugotovitve so zelo zanimive, ker vse- bujejo pripombe, ki se nanašajo tudi na našo ladjedelniško industrijo, ki jo nekako avtomatično vključuje v obče italijansko. Poglejmo, kaj pravi: Cena proizvodnje (str. 15) Ugotoviti moramo, da mzlika med ceno ladjedelniške proizvodnje v Italiji in tujini (predvsem pa v Angliji in Skandinaviji) izvira predvsem iz dveh elementov: 1. Višje cene železa; 2. Večji vpliv fiksnih stroškov zaradi omenjenega trajanja dela v italijanskih ladje-ti-lnicah. Na 20. strani v tabeli B nam podaja senator Roveda razlike med stroški italijanske ladjedel nice in angleške v odstotkih Italijanska Angleška razlika naslov stroška ladje- ladje- med 1 in delnica delnica 1. Direktni stroški 4,0 3,0 1.0 2. Materiali 66,0 45,0 21.0 3. Neposredno zaposlena delov- na sila 9,1 14,0 4. Pribitki na plače ‘ 5,5 VO 8,0 5. Drugi splošn; stroški 15,4 3,0 Skupaj 100,0 7 0,0 30,0 Pred dnevom narodnih noš in plesov — Bosanska nošnja iz Guče Gore. Pavla Bukovac Statistična tablica nam jasni) razlaga zakaj stane ena brutte registrirana tona na novo proizvedena v Angliji od 22 do 100 funtov sterUngov (135.300 lir do 165.000 lir), medtem ko stane v Italiji od 360.000 do 500.000 lir. Tržaške ladjedelnice ne spadajo med najslabše opremljene v Italiji, temveč so obrestno nad italijanskim povprečjem. Vendar. ker so v sklopu Italije in italijanskega gospodarstva, jih teže prav iste postavke, ki u-stvarjajo višje cene od angleških. ftm gouol b) toua/iiMco Olgo Qo'iiupouo vifIvi iififit* Košata dekleta z mnogimi krili ■ Fantje z lepo okrašenimi klobuki - Partnerji otvar-jajo mesto župnika ples - Prvi folklorni nastop na taboru OF v Merčedolu - Stalen porast folklornih skupin - Ricmanjci, pa tudi fantje in dekleta iz Boršta, se ne boje ne dežja ne burje - Folklorna skupina z domovinsko pravico na stadionu «Prvi maj» se bo tudi na letošnjem dnevu narodnih noš in plesov krepko odrezala zaplesati v originalnih narodnih nošah, vendar bomo skušali dati čimbolj naravno obeležje. Dve leti razvoja folklore nam dbkazuje, kako je ona tesno povezana z našim ljudstvom, kako mu je pri srcu, saj je kos njegove zgodovine in vidi v teh prelepih plesih svojo preteklost. Tudi letošnji dan narodnih noš in plesov bo to potrdil. Prepričana sem, da bodo Ricmanjci, Boljunčani kot Tržačan; pokazali kaj so se uspeli naučiti s svojim trdim delom na vajah in bodo prinesli košček lepote vsem našim ljudem. S. B. Lanskoletni prvomajski nastop tržaških folkloristov Z Olgo Gorjupovo sem se zapletel prav hitro v prijeten odkritosrčen razgovor. Toliko zanimivega ve povedati iz svojih izkušenj ali pa o narod/nih nošah, plesih in navadah, ki jih že dolgo proučuje. Veš — mi pravi — včasih je bil najbolj upoštevani fant, ki je imel najlepše okinčan klobuk in dekle ali žena, ki je bila najbolj košata, ker je imela mnogo kril na sebi in so ji «re!kii, da se prevaža kot «ka-roca». Poročene žene so se razlikovale od deklet. V Skednju so nosila dekleta bela krila, ženi temna, pa tudi Rojanke so nosile dokler niso stopile v zakonski jarem svetlejša krila. Skedenjci so bili bolj bahata vrste, bilj so najbogatejši, zato so tudi po svoje krasili' klobuke. Menda je živa še sedaj stara Skedenjka, ki ji je znana ta umetnost. Slamnik je imel V sredini nojevo perje, po straneh zlato klasje in iz svile izvezene majhne rožice, čisto spredaj pa je bilo zrcalce vrezano v oblik, srca, s svetlomodrim trakom je bil klobuk prevezan, trak je padal v civeh pramenih po hrbtu. Seveda tudi v Skednju niso bili tako imenitni vsak dan, temveč le ob slovesnih prilikah, ko so se poročevali, rodili in umiral; ali pa ko so praznovali zapovedane praznike Ze takrat so zelo mnogo ple. sali. Na Tržaškem so partnerji otvarjali ples z litri vina v rokah, malo drugače kot na Vipavskem, kjer je župnik zaplesal z najbolj brhko plfr salko. Se mnogo bi mi povedala ■naša Olga, če bi je ne ustavil iz tega njej tako prijetnega gradiva, ki mu posveča vso skrb, pažnjo, in mnogo preču-tih noči in jo pričel povpraševati o njenih folklornih skupinah, ki so še bolj zahtevne. Začetek folklornega gibanja, po drugi svetovni Vojni seveda, datira v 1949. leto, ko so srednješolci prvič nastopili na taboru OF v Merčedolu. Bili so še negotovi, nihče ni vedel, kako bodo našimi ljudem pri srcu njihovi narodni plesi to njihove narodne no-še. Ko so plesale; vsi z okin-čanimi klobuki stekli po bregu jih je množica pričakala z navdušenjem — s solzami v o-čeh. Takrat smo jasno ^poznali, da je spomin na stare narodne noše bolj živ kot kdaj koli. Se V istem letu je ta skupina nastopila v Skednju, Nabrežini, Bazovici ;n po drugih vaseh. Neki starček mi je dejal v Sovodnjah, da je prišel zato, da bi še enkrat videl plesati «Stu ledi« in če je mož. no še «Tri paše če, tri paše les». Ti prvi uspehi so vzbudili veliko zanimanje za folklorne plese. Na lanskoletnem, prvem maju je že nastopilo 36 parov poleg srednješolcev, bilo bi jih pa še več, če bi lahko ugodili vsem ‘željam predvsem s podeželja. Pa kakor vidiš imam samo dtvoje nog in dvoje rok ter ne morem biti na dveh ki a j ih naenkrat. Vendar se nam j- posrečilo napraviti še eno folklorno skupino, ki se vadi v Borštu. Tam so si vaščani zgradili dvorano in zato so dani vsi pogoji za redne vaje. Ta skupina je stara že več kofc eno leto, vendar je že nastopala na lanskoletnem prvem maju v Sovodnjah, na taboru OF in drugod. Sestavljena je iz delavcev, delavk in kmečkih' deklet, pa je v marsičem bolj disciplinirana kot so študenti. Ljubezen teh fantov in deklet do plesa je res občudovanja v.redna, saj so v petek recimo kljub dežju prišli na vajo, pa čeprav so bili od trdega vsakodnevnega dela že izmučeni. V Boršt prihajajo tudi Ricmanjci, vestno in redno, pa če PaOVA3f»KA NOGOMETNA LICA Dinamo prvak spomladanskega dela Z novo taktično varianto Zagrebčani porazili v Beogradu Zvezdo - Hajduk dobil dve točki proti Partizanu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10, -— Zagrebški Dinamo si je zagotovil naslov prvaka spomladanskega dela prve državne nogometne lige. Čeprav je treba odigiraji še eno kolo, ima Dinamo že tak naskok. cfe ga je nemogoče dohiteti. Na 10. tekmah si je priboril 18 tdčk; obenem j© tudi edina nepremagana enajstorica prvenstva. Zagrebčani so cve tekmi igrali neodločeno: s Partizanom in BSK. Svoi uspeh si je Dinamo zagotovil z včerajšnjo zmago nad Crveno zvezdo. Tekma, ki so jo igrali y Beogradiu, se j'e končala z 2:0. Sama igra,' iz katere je Dinamo izšel kot siguren zmagovalec, ne bi zaslužila posebne pažn j e, da niso gostje pokazali poleg boljših posameznikov tudi novo, uspešno taktično varianto. Glede na stanje na tabeli, iz katerega je bilo razvidno, da jim je potrebna za osvojitev prvenstva samo še ena točka so Zagreb- čani polagali važnost samo obrambi svojega gola in so le včasih presenetili v nenadnih protinapadih nasprotnika. Ob neodločnem izidu tekme bi namreč nasprotniki Dinama: Hajduk, Zvezda in Partizan z dvema zaporedinima zmagama sicer lahko dosegli enako število točk nikakor pa1 ne bi mogli izenačiti Dinamov^ raiziike v golih. Gostje so tako včeraj na igrišču postavili obrambo s tremi branilci, tremi halfi, napadalci pa. so bili samo štirje. Ko je Zvezda bila v napadu, ge je Dinamo branil s 6 možmi in. z vratarjem, ko* pa so bili v ofenzivi Zagrebčani, so napadali tudii s centerhaifom, katerega je včeraj igral Ivo Horvat. On je bil pravzaprav drugi centerhalf, po zgledu nekaterih avstrijskih ekip; njegov brait Drago pa' je igral glavnega, centerhalfa in po potrebi tretjega beka, S svojimi pogostimi napadalnimi prodori ZADNJE VESTI Corvon in Kumhva v rokah sil OZN jjci so se umaknili že po naprej pripravljenem načrtu Nameni vlade v Pusanu - Kakšni so sedaj cilji sil OZN P KOREJSKO BOJIŠČE, 11 — Sile OZN so danes opoldne zasedle Corvon, ob 5. uri zjutraj pa Kumhvo. S tem imajo v svojih rokah oba kota znanega kitajskega strateškega »železnega trikotnika«. Sile OZN so našle Corvon izpraznjen po kitajskih vojaških oddelkih. Corvon je kup razvalin. V mestu je ostalo približno 500 civilistov. Zavezniki so zavarovali svoja krila. Kumhvo je zasedel zavezniški oklopni oddelek. Zahodno od mesta so našli kitajsko skladišče vojnega materiala in avtomobilov. Iz mesta so napredovali za 4 km, potem pa so naleteli na ogenj motoriziranega topništva. Tudi njih napadi preti kitajskim* položajem so bili brezuspešni. Po poročilih obveščevalne službe, so pustili Kitajci za seboj oddelek 1500 mož z nalogo ovirati zaveznike pri njih napredovanju po dolini. južno od Kumsonga. Iz Corvona in Kumhve vodita cesti proti Eiongjangu. Kljub temu, da je bilo na Koreji danes slabo vreme, tako da letala niso mogla ščititi zavezniških sil, so oplazili velik dim Po cestah, koder se umikajo kitajski oddelki. Po svoji navadi so zažgali grmovje ob cestah in s tem preprečili zavezniškim letalom, da bi njih umik ovirala. Kljub temu, da sta kraka zavezniških klešč že daleč naprej, je zanimivo, da so sile OZN še vedno naletele danes pri Hvačonu in Janguju na precejšen odpor. Napredovati so mogle samo za en km. Vendar se zdi, da so se Severnokorejci na vzhodni obali že nekaj umaknili. Zavezniške izvidnice niso namreč mogle vzpostaviti z njimi stika. To je pač razumljivo, ker jim sile OZN grozijo s področja pri Kansongu. V zadnjih 24 urah so zavezniki ujeli samo 187 ujetnikov. To potrjuje, da so se Kitajci in Severnokorejci umaknili po že naprej dobro pripravljenem načrtu. Danes menijo zavezniški strokovnjaki, da so Kitajci zato tako ostro branili Corvon in Kumhvo, da so mogli s tega področja umakniti večino svojega vojaškega materiala, Vse večje letalske akcije na Koreji so bile danes v bombardiranju sedmih darja in ni bilo mogoče ugotoviti rezultatov bombardiranja. Po nekem poročilu mornarice, se zdi, da so južnokorejske čete zasedle otoke pred pristaniščem Vonsan, ki ga zavezniške vojne že nekaj mesecev bombardirajo skoro vsak dan. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov, namerava južno-korejska vlada poslati svojo policijo in uradnike na »osvobojeno« področje severno od 38. vzporednika. Teh pravic, kot vemo, vladi v Pusanu OZN še ni-priznala. Vesti na glavnem stanu 8. armade niso hoteli potrditi. Sedaj nastaja z napredovanjem sil OZN novo, važno vprašanje: Do kod mislijo napredovati. Ali do znane Mac Arthurjeve črte Piongjang — Kumsong, alj pa imajo »omejene namene«. V Tokiu so izjavili predstavniki glavnega stana, da napredovanje do trikotnika Corvon - Kumhva - Piongjang ni v nasprotju z včerajšnjo izjavo Marshalla, ker ta strateški trikovnik soravba v stalno nevarnost Južno Korejo. Ce bi se sile OZN hotele držati tega cilja, bi se morale v kratkem ustaviti. Leopold se je odločil BRUSELJ, 11. — Kralj Leopold yi. je poslal pismo predsedniku belgijske vlade Pholie-nu. v katerem pravi: «Mislim, da sta bili doseženi v dovoljni meri pomirjenje in enotnost, da morem sprejeti odločitev, ki bo dokončno zagotovila prehod kraljeve oblasti na mojega sina. Želel bi, dar. 11.30 Za vsakega nekaj* in Novi svet. 12.10 Fred Vvarira^ David Rose, 13,00 Glasba Pjgjjj) ljah, 17.30 Plesna žla, „te>lsohn: Glas Amerike. 18.15 MelVjS^ter. Koncert za violino in oper-18.40 Baletna glasba. l» !r zl)ori. na glasba. 20.00 Slovenski ^ 20.15 Harmonika vas zaPa -iasb3-Okno v svet. 20.45 Pe ,r?rt Liszt: 21.00 Vzori mladini. 219” cfi Ti-Koncert za klavir št. 2.*jžoVski: rolski motivi. 22.00 CaJ las-Simfonija št. 6. 22.48 Lah jn3 ba. 23.00 Romance. 23.35 r glasba. TItsT *• v' v dveh« osmi del. 21.20 » evci. nove simfonije. 21.53 Velikig ^ 22.15 Iz slavnih baletov. ZJ-.voStL morna glasba. 23.20 Zanim 23.30 Plesna glasba. RADIO V JUNIJU 1951 Kolesa za vso družino Če kupite radijski aparat pri RUGGERO in postanete radijski naročniki, boste brez vsakih formalnosti udeleženi pri žrebanju nagrad RADIJSKI APARATI m NAJBOLJŠIH ZNAMK a e i o s o P H O N O L lllilllllilliliililllllliiiil' i; e x s u n v 114 M 4 i t k n 4 H i) Kdor kupi radijski gramofon, dobi v dar album z dvanajstimi gramofonskimi ploščami Kupujemo rabljene radijske aparate m jih plačujemo po najvišjih cenah Na račun 1000 lir in mesečni obroki po 2000 lir RUGGERO - Korzo Garibaldi S .................. urnimi,.................milim................. iinnn...minmim.............................. nuiuunm.................i...i.....................................umni i ............................................ niiimiiiMHMMlHMMU^^ im.,..im kozarca nekega likerja in božji služabnik je moral piti z njim bratovščino. V doPi-ega m. pel| u dveUkmi vdfat 178. 91878811 PitOH*. O It. K* BAN ILUSTRIRAL ■> R. ROBERT BBlDii M L A V A T N Kurat je vstopil bled, vznemirjen in dostojanstven kakor človek, ki se zaveda, da je bil po nedolžnem oklofutan. General Fink ga je vprašal: «Kaj je s teboj, duhovna tolažba?» Pri tem mu je ena izmed dam vrgla cigareto. «Pijte, duhovna tolažba!» je rekel general Fink in mu nalival velik kozarec. Ker ni maral takoj piti, ga je general sam lastnoročno napajal in, ko bi kurat ne bil junaško požiral, bi ga bil celega polil. Potem šele so začeli vsi izpraševati, kako se je pri pode. Ijevanju duhovne tolažbe vedel obsojenec. Kurat je vstal in rekel s tragičnim glasom: «Zblaznel je.» «To je morala biti imenitna duhovna tolažba«, se je zasmejal general, nakar so se začeli vsi krohotati, dami pa sta metali na kurata cigarete. Na koncu mize je v naslanjaču kimal major, ki je bil že nekoliko okajen; zdaj se je prebudil, brž nalil v dva vinska Ta bratovščina je vrgla kurata v mrežo hudiča, ki je stregel po njem iz vseh steklenic na mizi in iz pogledov veselih dam, ki sta položiti pred njim noge na mizo, tako da je na kurata gledal vrag iz čipk. Do poslednjega trenutka je bil kurat prepričan, da se igra za njegovo dušo in da je on sam mučenec. Naposled pa sta ga dva generalovi slugi odnesla v sosedno sobo na zofo, kjer je takoj zaspal. Imel je nemirno spanje. Sanjalo se mu je, da opravlja podnevi dolžnosti vojnega kurata, zvečer pa je vratar v hotelu namesto Favstina, ki ga je Svejk vrgel iz tretjega nadstropja. Od vseh strani so prihajale h generalu pritožbe, da je namesto blondinke privedel gostu brunetko, namesto ločene žene z inteligenco vdovo brez inteligence. Zjutraj ‘se je prebudil od potu moker kakor miš, želodec je imel kakor na vodi in zdelo se mu je, da je tisti njegov župnik na Moravskem angel v primeri z njim. SVEJK ZOPET PRI SVOJI MARSKOMPANIJI Major, ki je bil pri včerajšnji obravnavi s Svejkom avditor, Je bil ista figura, ki je zvečer pri generalu pila bratovščino z vojnim kuratom. Gotovo je bilo, da ni nihče vedel, kdaj in kako Je major odšel ponoči od generala. Vsi so bili v takem stanju, da njegove odsotnosti ni nihče opazil, general pa se je še potem, ko ni bilo majorja že dve uri v družbi, bedasto smehljal in klical: «To ste dobro povedali, gospod major.« Zjutraj niso mogli majorja nikjer najti. Njegov P1.®5 dji visel v predsobi, sablja tudi, le čepice ni bilo. Toda b -rt kdo pogledal skozi zamreženo okno, kjer je bil Svejk z"ein bi bil videl, kako spita pod Svejkovim ruskim vojaškim Pla’Lar9 dve osebi na eni postelji, kako molita izpod plašča dva P čevljev. Čevlji z ostrogami so bili majorjevi, brez ostr°® Svejkovi. ^ ^ l Stiskala sta se drug k drugemu kakor dve mladi rua Svejk je imel roko pod majorjevo glavo, major pa je objemal okrog pasa. . „ ključe, toda narednik se je zavedal svoje dolžnosti in hotel dati. v , .rišče* «Vi posrana svinjska banda«, Je kričal major na «ko bi mi dali ključe v roko, bi vam že pokazal!« y (Nadaljevanje i1*"' imirnNiSTVO- ULICA MONTECCH1 St 6. IU. nad. - Telefon Stev. 93-808 In 94-638. - Poštni predal 502. - UPKAVA: ULICA SV. IRANCISKA UREDNmrVO ULIC. M OGLASI- od 8.30- 12 in od 15- 18. - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak ir/m višine v Sirim 1 stolpca: trgovski 60. flnantno- »t. 20. - Telefonska *. 9Q Ur Za FLRJ. Za v3ak mm „rine , stolpca za V5e vrste oglasov po i0 din. Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlsti 301a-I. Tel 70. - 1 ——1 " i 11 i — «o dih* NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod 4.50, mesečno ^ , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega ^ TpSf-Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun prt Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.ZO-^-J’