Sadovi, ki jih uživamo, so rezultat narodno-osvobodilnega boja
Mesec julij, DAN BORCA in DAN VSTAJE nas združuje v spominu na tiste slavne dni, ko smo se Slovenci skupaj z jugoslovanskimi narodi pod vodstvom KPJ z orožjem v roki uprli okupatorju. Veliko je bilo že napisanega o herojstvu in trpljenju naših ljudi, o dnevih 4-letne mračne fašistične okupacije. Nikoli pa ne bomo izpovedali vsega tega, koliko gorja, trpljenja in ponižanja smo morali prestati, samo zato, ker smo ljubili svojo domovino in svobodo. Prezirajoč nasilje in smrt, smo se trdno odločili za neenak boj s sovražnikom, da si ponovno priborimo svobodo in lepšo bodočnost. Ta odločitev pa je padla ravno na dan 22. junija 1941. leta, ko je v okupirani Sloveniji počila prva partizanska puška. Njen pok se je razlegal od Triglava preko Kamniških planin, tja do Pohorja, sončne Primorske in Bele Krajine. To je bil opomin okupatorju, da ne priznamo okupacije in istočasno klic k masovnemu odporu. Vsi zavedni in napredni Slovenci so se odzvali pozivu Osvobodilne fronte. Pričeli so se najtežji trenutki naše zgodovine. Okupator je hotel z nasiljem zatreti vsak odpor, toda pozabil je na pravilo, da teror rodi odpor. Tudi z domačimi izdajalci si ni mogel veliko pomagati, kajti ogenj odpora se je vse bolj razplamtel in ga nobena sila ni mogla več pogasiti.
... na juriš juhej partizan
Vsem borcem, aktivistom in tistim, ki so kakorkoli pomagali in podpirali narodnoosvobodilni boj, so jim doživetja tega boja tako živo v spominu, kakor daje bilo to pred nedavnim.
Ta mogočna dejanja bodo o-stala sedanjim in bodočim rodovom v zavesti kot edinstven primer malega ljudstva v borbi za svojo svobodo in svoj obstoj. Nam borcem in vsem, ki so aktivno sodelovali v tem boju ne sme biti vseeno, kako bomo mladim posredovali zgodovino tega
boja. Naša naloga je vselej in povsod z živo in pisano besedo neposredno prenašati na mladi rod tradicije narodnoosvobodilnega boja.
Trpljenje in odločnost za dokončno zmago nas je združevalo v skromnosti, tovarištvu in skrbi za usodo našega človeka. Te prvine, ki so bile last borcev, pa postajajo danes več ali manj odsotne, kajti v tekmi za materialnimi dobrinami, se nanje pozablja. Vrline borbenosti, tovarištva, ljubezni do domovine in pravičnosti, moramo razvijati do tiste stopnje, ko bo treba storiti le še samo korak v brezrazredno družbo. Otresti se moramo vseh na-
tem duhu vzgajati potomce, si-vlak kapitalistične družbe in v cer ne bomo zreli razviti nadstavbe za vstop v humano socialistično skupnost. Mlada generacija mora spoznati posledice pretekle vojne, da se bo borila za mir in cenila svobodo kot osnovno pridobitev osvobodilnega boja. Vcepiti ji moramo v zavest, da to kar danes uživa, ni prišlo samo od sebe. Te pridobitve so pridobljene z najdražjim kar človek premore — z življenji tisoče mož in žena, kar je s krvjo zapisano na straneh zgodovine slovenskega ljudstva.
K. A.
voj a panoge tekstilne industrije so nizki osebni dohodki in dohodek. Da bi premagali tako stanje, morajo samoupravni organi proučiti položaj delovne organizacije v zasnovi razvoja skupine in v sodelovanju s sorodnimi podjetji pretehtati možnosti integracije.
Uvoz sodobne opreme za tekstilno industrijo, ki se ne proizvaja doma, bi moral praviloma uživati ugodnejše carinske obremenitve. Da bi realizirali proces modernizacije, bi se morala povečati retencijska kvota in devizna amortizacija.
K sodobni organizaciji proizvodnje v podjetju in k organizaciji samoupravljanja ni mogoče pristopiti brez ustreznih sprememb v navadah posameznikov. V tem cilju je potrebno kadrovsko politiko izboljšati, še posebej pa tistih kadrov, ki oblikujejo poslovno politiko in imajo odločilno vlogo pri njeni realizaciji. V metodi planiranja v delovnih organizacijah je potrebno izvesti spremembo v smeri načrtovanja dolgoročnejših ciljev; količine je potrebno podrediti učinkom, ki se izražajo v povečanju rezultatov gospodarjenja, dohodka in življenjske ravni zaposlenih.
Če bodo te težnje realizirane, se bo tekstilcem, zlasti tistim podjetjem, ki so v težavnem položaju, izboljšal družbeno-ekonom-ski položaj.
0 našem izvozu
Naše izvozne obveznosti so se letos v primerjavi z lanskim letom podvojile. Zato je treba delo usmeriti v iskanje novih kupcev in tržišč, kar je pri močni konkurenci prilično težko. Poleg vsega pa nekatere države omejujejo uvoz in tako nastajajo novi problemi, ki otežkočajo naše de-
lo.
Kljub temu, da je potrošnja frotirja narasla in da doživljata tkanina svojo ekspanzijo, pa cene zanj niso najbolj ugodne, ker ponujajo nekateri proizvajalci frotirja robo po tako nizkih cenah, da so le-te za nas nezanimive. Dalje je naše podjetje omejeno v glavnem na proizvodnjo brisač, kvalitetnega metražnega blaga pa ne proizvedemo toliko, da bi se mogli z njim vključiti v izvoz.
Tudi carinske meje nas prizadenejo tako, da smo zaradi njih prisiljeni dajati blago ceneje kot bi radi.
Kljub vsemu pa smo dosegli na področju izvoza letos lepe rezultate. Doslej opravljeni posli kažejo, da bo plan izvoza dosežen, naše blago je dobilo dobro oceno, naša poslovna disciplina pa je taka, da tuji partnerji z nami radi sodelujejo.
Naš glavni odjemalec je še vedno Skandinavija, Švedska, Dan-
(Nadaljevan j e na 2. strani)
Smernice in napotila za rešitev nekaterih vprašanj nadaljnega razvoja tekstilne industrije
V pretekli številki našega glasila so bili nakazani nekateri problemi tekstilne industrije. Tega vprašanja se je lotil tudi centralni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije, svet za tekstilno industrijo Zvezne gospodarske zbornice tako, da je bil obravnavan materialni družbeni položaj zaposlenih v tekstilni industriji. Sprejeti so bili sklepi, da morajo pristojni či-nitelji sprejeti ustrezne rešitve, da nadaljnji razvoj te panoge ne bi zašel v še večje gospodarske težave.
Glede na pomen in položaj tekstilne industrije v našem gospodarstvu, je nujno čimprej pristopiti k izdelavi srednjeročnega plana razvoja te panoge. Z njim bi morali odgovoriti na odprta karakteristična vprašanja, za obstoječe stanje kot so: katera proizvodnja in pod kakšnimi pogoji je rentabilna, katera pa ni; kaj razvijati, kaj ukiniti; kako in kje usmeriti in prekvalificirati delovno silo, ki se pojavlja kot tehnološki višek; kako zagotoviti sredstva in v kakšnih časovnih intervalih oz. s kakšno dinamiko se bo realizirala sprejeta politika. Zato je potrebno, da panoge tekstilne industrije pravočasno dobijo od pristojnih organov določene elemente politike s področja ekonomskih odnosov s tujino, še posebej z deželami v razvoju, ki imajo surovinsko bazo za tekstilno industrijo. To pa predvsem zaradi tega, ker se dežele v razvoju, ki imajo surovin-
sko bazo za tekstilno industrijo, vse bolj orientirajo na proizvodnjo finalnih proizvodov. Za izpolnitev teh pogojev pa je potrebno naslednje: Samoupravljanje se mora učinkoviteje razvijati, ker je nujen pogoj jačati materialno bazo. Potrebno je, da samoupravni organi določajo poslovno politiko podjetja, osnovne odnose v delitvi dohodka in da opredeljujejo gibanje osebnih dohodkov, skupno potrošnjo in akumulacijo.
Zunanjetrgovinska izmenjava se mora podrediti samoupravni določeni in osvojeni razvojni zapisano na straneh zgodovine koncepciji. Uvoz tekstilnih izdelkov za široko potrošnjo in finalnih proizvodov za reprodukcijo, je upravičen, v kolikor se giblje v okviru potreb trga oz. dopolnitve asortimenta ter v koliko je planiran tako, da ne bi zaradi neustrezne dinamike uvoza prihajalo na tržišču do večjih motenj. Režim realizacije uvoženega blaga in blaga domače proizvodnje je treba postaviti enotno, ne pa tako kot sedaj, da se uvoz favorizira z instrumenti in predpisi. Izvozne proizvode je treba osvoboditi prispevkov in davkov, ki so določeni iz instrumentari-jem sekundarne delitve tako, da bi bili domači proizvajalci na svetovnem tržišču v enakem položaju. Devizni režim je treba postaviti tako, da stimulira izvoz proizvodov visoke finalne obdelave in da vpliva na integracijsko povezovanje domačih proizvajalcev.
Posledice neenakomernega raz-
Spremembe 247
Po izvedeni splošni razpravi o spremembah in dopolnitvah statuta podjetja Svilanit, Kamnik je delavski svet na zasedanju dne 20. 6. 1969 na podlagi 263. čl. statuta sprejel
SKLEP
o spremembah in dopolnitvah statuta podjetja
I.
V IX. poglavju statuta podjetja TEMELJNA DOLOČILA O MEDSEBOJNIH DELOV. RAZMERJIH se čl. 247 spremeni tako, da glasi:
Organi, ki odločajo o vstopu na delo in razporeditvi delavcev na delovna mesta so:
1.	za direktorja podjetja delavski svet;
2.	za vodilna delovna mesta in za delovna mesta, za katere se zahteva višja ali visoka strokovna izobrazba, upravni odbor podjetja;
3.	za delovna mesta, kjer se zahteva srednja strokovna izobrazba in ostala delovna mesta na upravi do mojsterske-ga in administrativnega kadra v enotah, odbor za kadre in družbeni standard podjetja;
4.	za kvalificirana in nekvalificirana delovna mesta, odbor za kadre delovne enote.
Hi . ■ ■. .	.. ■ ■	■ j
II.
Za členom 247. se doda nov člen 247 a., ki glasi: Delavec, ki je samovoljno prenehal delati v podjetju in izstopi iz delovne organizacije se šteje kadar neopravičeno izostane z dela več kot 3 delovne dni zaporedoma. Da je delavec neopravičeno izostal z dela ugotovi vodja delovne enote oz. vodja sektorja, če v navedenem roku ni opravičil svojega izostanka z dela.
Sklep o samovoljnem prenehanju dela delavcu sprejme odbor za kadre podjetja na podlagi poročila vodje delovne enote oz. vodje sektorja.
Delavcu preneha delo v podjetju prvega dne, ko je prenehal delati. Proti sklepu o prenehanju dela ima pravico ugovora v roku

O našem izvozu
(Nadaljevanje sl. strani) ska, Norveška, sledi Kanada in zadnje čase Libija. Ker bodo naše izvozne zadolžitve prihodnje leto še večje, navezujemo stike z Nemčijo, Švico, Avstrijo, Francijo, Islandom, Burmo, Avstralijo in Malto. Obdelava takih tržišč je dolgotrajna, vendar upamo, da bomo vsaj v nekaterih primerih uspeli.
Povečan izvoz pa terja od nas tudi nove proizvodne napore. Kvaliteta, še bolj pa roki, morajo biti strogo prilagojeni željam kupcev. Zato si ne smemo privoščiti takih popustov, kot v preteklosti.
Za leto 1970 je več kot polovica blaga, namenjenega za izvoz, že prodana, zato imamo možnost, da se za ta del proizvodnje lahko skrbno pripravimo. Naše večletne izkušnje nam morajo biti porok, da bomo tudi povečane naloge izvršili v redu, tako v naše zadovoljstvo kot v zadovoljstvo kupcev.
V.B.
in 225. člena
15 dni na delavski svet podjetja. Ugovor proti sklepu ne odloži njegove izvršitve.
Če je s samovoljnim prenehanjem dela delavec povzročil podjetju škodo mora povzročeno škodo povrniti.
III.
Člen 252. se spremeni tako, da se glasi:
Za hujše kršitve delovnih dolžnosti se štejejo naslednje:
—	tatvine in vse vrste prisvajanja premoženja podjetja;
—	ponarejanje uradnih listin v cilju pridobitve premoženjskih koristi na škodo delovne organizacije;
—	opustitev ali neupoštevanje predpisov s področja varstva pri delu in požarne varnosti, če delavec s tem spravlja v nevarnost zdravje ali življenje sebe in koga drugega;
—	prihod na delo v vinjenem stanju, uživanje alkoholnih pijač med delom ali prinašanje alkoholnih pijač na delovna mesta;
—	namerna kršitev določb tega statuta in drugih splošnih aktov podjetja;
—	odklonitev ali neizvršitev delovnih dolžnosti ali malomarna izvršitev te, zaradi česar je nastala škoda v proizvodnji ali materialne posledice za podjetje;
—	izmikanje obveznostim in nalogam, ki jih dajeta štab CZ in odbor za narodno obrambo podjetja;
—	neopravičen izostanek z dela, kot 3 dni ali s presledki nad ki traja brez presledka več 6 dni v letu;
—	povzročanje prepirov, nereda ali pretepa na delovnem mestu oz. na tovarniškem območju;
—	neopravičena uporaba orodja podjetja, izdelovanje kakršnihkoli predmetov v svojo korist ali korist koga drugega brez dovoljenja;
—	zloraba položaja, katerega delavec zaseda ali prekoračenje danih pooblastil, ki so določeni s splošnimi akti podjetja;
—	kršitev samoupravnosti, enakopravnosti in samovolja pri urejanju medsebojnih delovnih razmerij;
Za naštete kršitve lahko komisija za izrekanje ukrepov izreče delavcu tudi izključitev iz delovne skupnosti.
IV.
Za členom 252. se doda nov člen 252 a., ki se glasi:
Ukrepe zaradi kršitve delovnih dolžnosti delavcem izreka komisija za izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti, ki jo imenuje delavski svet podjetja.
Zaradi kršitve delovnih dolžnosti izreka komisija delavcem naslednje ukrepe:
L opomin,
2.	javni opomin,
3.	zadnji javni opomin,
4.	izključitev iz delovne skupnosti.
Sklep o izključitvi sprejme komisija z večino glasov na tajnem posvetovanju.
V.
Za členom 252 a. se doda nov člen 252 b., ki se glasi:
Pri izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovnih dolžnosti komisija upošteva težo kršitve, njene posledice, stopnjo odgovornosti
statuta podjetja
delavca, okoliščine pod katerimi je kršitev storjena, višina materialne škode, ki jo je povzročil, prejšnje delo in vedenje delavca ter druge olajšilne in obtežilne okoliščine.
Zoper sklep komisije za izrekanje ukrepov ima delavec pravico ugovora v roku 15 dni po spre-
jemu sklepa na delavski svet podjetja.
VI.
Ta sklep o spremembah in dopolnitvah statuta podjetja stopi v veljavo v roku 8 dni, ko ga sprejme DS in se objavi na o-glasnih deskah po delovnih enotah.
Predsednik DS: Emil Jenko, 1. r.
Poslovanje v petih mesecih leta 1969
Proizvodnja se je v preteklih petih mesecih gibala v povprečju nekaj odstotkov nad predvideva-
nim planom. Po posameznih enotah se je proizvodnja gibala takole:
Proizvodna enota	Enota mere	Indeks proizvodnje I.—V. 1969 I.-V. 1969 = 100	5/12 let. pl. = 100	
Šivalnica	kom	112	988
Konfekcija	kom	124	142
Tkalnica svile	m2	211	109
Tkalnica frotirja	m2	124	103
Tkalnice skupaj	m2	124	103
Barvarna	kg	151	101
V primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, se je proizvodnja povečala za 24 %, kar je zadovoljiv porast, saj se v republiškem merilu proizvodnja povečuje za 8 % letno.
Prodaja
Glede prodaje na trgu ni bilo opaziti posebnih problemov. Ve-
lik uvoz tekstilnega blaga v prvih mesecih letošnjega leta ni negativno vplival na plasman našega blaga, ker je bil uvoz frotirja minimalen. Za planom zaostaja samo prodaja metraže, ker ni bila pravočasno obdelana.
Po posameznih grupah je bila prodaja v odnosu na isto obdobje lani in v primerjavi s planom sledeča:
_	„ .,	..	Indeks prodaje I.—V. 1969
Bruto fakt. realizacija	i..V, i%g = J00	5/12 let. pl. = 100
Bombaž domači trg	135	98
Bombaž izvoz	128	109
Bombaž skupaj	134	100
Svila	142	151
SKUPAJ	135	105
Zaloge:
Ce ocenjujemo uspeh poslovanja po podatkih o proizvodnji in prodaji, dobimo relativno dobro sliko. Istočasno pa ne moremo mimo dejstva, da zaloge v zadnjih dveh mesecih občutno naraščajo. Porasle so zaloge surovin in sicer zaloge bombažne in svilene preje. Prav tako so porasle zaloge barvane preje zaradi priprav na rekonstrukcijo. V proizvodnji kravat se je pričela priprava na jesensko sezono, zato bodo zaloge v svili naraščale do jeseni.
Da bi sprostili prepotrebna o-bratna sredstva, je v programu v prvi vrsti znižanje zalog surove in barvane bombažne preje, v drugi vrsti pa znižanje zalog me-tražnega blaga.
Na likvidnost podjetja slabo vplivajo zelo visoke neplačane terjatve do kupcev. Medsebojna zadolžitev delovnih organizacij je trenutno splošen gospodarski problem v Jugoslaviji.
Finančni rezultat:
Zaradi sorazmerno dobre proizvodnje in prodaje je ugoden tudi končni finančni rezultat — dohodek, saj je za 10 % višji kot je predvideval plan. Vzrokov za to je več. Poleg že navedenih — to je dobre proizvodnje in prodaje — sta dva od glavnih vzrokov tudi gibanje stroškov na planskem nivoju in proizvodnja rentabilnejših artiklov. Ustvarjeni bruto skladi presegajo plan za 38 "/o.
Osebni dohodki :
Povprečni osebni dohodek na zaposlenega v obdobju januar — maj je znašal 1.019 din, kar je za 8,7 % nad planom. Izplačani osebni dohodki so v skladu z u-stvarjeno produktivnostjo dela.
S.	D.
Kamnik, dne 1. 7. 1969.
Politika enakih želodcev ogroža nadaljni proces moderni zacije in ekonomsko rast v nekaterih podjetjih
Republiški center za raziskovanje javnega mnenja je opravil v letu 1968 v nekaterih delovnih organizacijah anketiranje strokovnih delavcev in delavcev iz neposredne proizvodnje.
Na podlagi prejetih odgovorov je ugotovil, da obstojajo znaki nevarnosti, ki ogrožajo uresničevanje gospodarske reforme v podjetjih. Z nekaterimi problemi se delovne organizacije spoprijemajo bolj uspešno, z drugimi manj. Te so razvrščene po pogostosti zaznavanja takole:
1.	premalo spodbudni sistem nagrajevanja,
2.	nezadostna osebna odgovornost vodilnih in drugih strokovnih delavcev,
3.	pomanjkanje dobrih strokovnih delavcev,
4.	prenizka delovna prizadevnost zaposlenih,
5.	neustrezna kadrovska zasedba,
6.	preblagi ukrepi za disciplinske prekrške,
7.	nesorazmerje med cenami surovin in končnih izdelkov,
8.	pomanjkanje reprodukcijskega materiala.
Zbrana mnenja z anketo nakazujejo, da je večina zaposlenih pripravljena sodelovati pri sprejemanju in izvajanju boljših gospodarskih ukrepov. Težav, ki jih imajo podjetja, ni več mogoče tolmačiti spričo sprememb nekaterih predpisov, samo s pomanjkljivostmi sistema ali krivičnih instrumentov.
Na vprašanje kaj mislite ali daje podjetje preveč, oziroma premalo sredstev za modernizacijo ali za osebne dohodke so odgovorili:
S? ^
o :=?
> M
- £
O O
O kZ
—	preveč daje za
osebne dohodke in premalo za modernizacijo	3	9
—	daje premalo, tako za modernizacijo, kot za osebne
dohodke	47	81
—	preveč daje za
modernizacijo in premalo za osebne dohodke	32	7
—	ne ve, brez odgovorov 18	3
Ti podatki kažejo, da tretjina delavcev ne razume ali vsaj ne pristaja na zvezo: modernizacija je višja produktivnost, višja produktivnost pa višji osebni dohodki in da skoraj petina anketiranih ni znala odgovoriti na anketno vprašanje. Torej: tretjina delavcev se ni pripravljena odreči delu osebnih dohodkov v prid uresničenja dolgoročne, perspektivne ekonomske rasti podjetja, torej tistemu, kar edino lahko zagotovi višji življenjski standard in boljše delovne možnosti. Teh
Rekonstrukcija barvarne
Spričo tega, da je 100 kg barvni aparat že rekonstruiran in sta oba odprta 100 kg barvna aparata že v rekonstrukciji ter, da se ta 100 kg garanitura postavi nazaj na prvotno mesto, ob južni steni pa pripravi prostor za garnituro 250 kg barvnih aparatov z brzosušilnikom, je treba celotni del stare barvarne preurediti.
Poleg preureditve stare barvarne je v projektu zajeto še sledeče:
—	preureditev sanitarij in garderob
—	odstranitev starih stopnic za dohod v tiskamo,
—	izdelava novih podestnih stopnic za oddelek metraže (bivša tiskarna,
—	prostor previjalnice se preuredi v skladišče preje, ki čaka na barvanje,
—	vsi vmesni prostori se preuredijo za potrebe: pisarna obra-tovodje barvarne, prostori za barve in kemikalije, prostor, kjer je danes konfekcija svile, pa se v zadnji fazi preuredi za prostor fizikalnega in kemičnega laboratorija,
—	strop v današnji pripravljalnici se obloži in tako obdela, da bo ognjevaren (ognjavamo ločen prostor spodnji — zgornji),
—	iz zgornjih prostorov se na južni strani speljejo stopnice, ki bodo služile za zasilni izhod,
—	v tem projektu je predvideno, da bosta oba nova brzosušil-nika (250 kg, 100 kg) ter obstoječi 250 kg brzosušilec postavljen izven prostora nove
in stare barvarne, to je ob južni steni stavbe barvarne,
— v stari barvarni se ruši prostor dnevnih zalog kemikalij in barvil ter zgornji prostor, kjer so danes garderobe in pi-* sarna obratovodje. Ves ostali del barvarne se podkleti na kletno višino 2,20 m.
Predračun za zgoraj opisana dela je 400.000 N din. Z ozirom na to, da se vsa dela še ne bodo mogla izvršiti v letošnjem letu, ne bodo vsi stroški zapadli v plačilo v letošnjem letu. Predvidevamo, da bo znašala vrednost adaptacij v letošnjem letu po tem projektu cca 300.000 N din. Adaptacijo kompletne stavbe bo vršilo SGP »Graditelj« Kamnik, s katerim je že sklenjena pogodba. Dogovorjeno je tako, da bodo v 2 mesecih končali adaptacijo stare barvarne ter prostorov sanitarij in garderob. Ostala dela bodo na našo željo nadaljevali in če bodo to dopuščala ostala dela pri preselitvi obratov in razpoložljiva denarna sredstva, bo kompletni objekt po projektu zaključen v letošnjem letu.
Adaptacijo barvarne — gradbeni del nam izvajalec SGP »Graditelj« Kamnik izdela po pogodbi, kjer so zajeti tudi kreditni pogoji.
S to preureditvijo stavbe se bo tudi izvršila zunanja obdelava z ometi.
Z rekonstrukcijo stare in nove barvarne bo možna postavitev barvnih aparatov s kapacitetami, ki bodo krile potrebe 90 kom. avtom, statev.
podatkov pa ni jemati pavšalno, kajti med drugim opozarjajo tudi na odsotnost skrbi za družbeno ekonomsko izobraževanje.
Na vprašanje, kaj mislijo anketiranci o razponih t. j. o osebnih dohodkih med strokovnimi in drugimi delavci:
Odgovori:
o
Q
M
S
O
—	razponi	so	preveliki	60	5
—	razponi	so	primerni	23	51
—	razponi	so	premajhni	6	44
—	ne ve, brez	odgovora	11	—
Sistem nagrajevanja po delu nosi s seboj poleg drugega tudi pozitiven vpliv na produktivnost. Če pa tega ni, najsposobnejši in najbolj prizadevni delavci niso motivirani za nadpovprečno delovno uspešnost in visoko kvalitetne delovne prispevke k zdru-
ženemu delu. Pri nas imajo mnogi obstoječe razpone v osebnih dohodkih za pretirane, ker so ti večkrat povzročitelji nesoglasij v podjetjih. V skladu s takšnimi pogledi se umetno neargumentirano zadržujejo dohodki strokovnih in visokokvalificiranih delavcev. Statistični podatki povedo, da so razponi med delavci z visoko in višjo izobrazbo ter polkvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci 1 : 1,9 do 1 : 2,4. Razmerje med naj nižjim in naj-višjim osebnim dohodkom je izjemoma večji kot 1:4 ali 1:5. Razponi so torej zelo majhni in zato nevspodbudni za vsako strokovno, kvalitetnejšo in bolj produktivno delo. Nekateri ne razumejo, da destimulacija strokovnega dela ne prinaša gospodarskih koristi. Ne smemo se upirati vedno večji tehnični delitvi dela, do katere prihaja v vsaki razvitejši družbi in sicer zaradi razvoja produkcijskih sil in z njo povezanimi razlikami v prispevkih posameznikov k združenemu delu.
Tehnične novice
— V kolektivu je bilo že večkrat slišati vprašanje, zakaj so tako velike zaloge barvane preje. Ker vsem ni poznana situacija v zvezi z rekonstrukcijo barvarne, podajam kratko obvestilo.
Aparati v starem delu barvarne so bili že popolnoma dotrajani, predvsem pa parne, vodne in elektro instalacije. Tudi prostor pri teh aparatih je bil neprimeren tako, da je bilo vzdrževanje izredno težavno. Zaradi take situacije smo pristopili k rekonstrukciji, ker je edino v tem času, ko še ne obratuje novih 20 frotir statev, možno izvršiti o-mejeno rekonstrukcijo. Z ozirom na to, da sta 2 aparata izločena iz proizvodnje in sta odposlana v Nemčijo na popravilo, smo izkoristili vse možne kapacitete v barvarni
in napravili večje zaloge za to obdobje, ko se bo delalo brez
2.	aparatov in bodo kapacitete zelo pičle za proizvodnjo tkalnice, posebno ko začnejo z o-bratovanjem prve nove statve.
—	Dobavo prvih frotir statev pričakujemo po 1. juliju. Statve so sicer že pripravljene za odpremo, vendar še čakajo Uni-fil aparate iz Amerike. 20 ža-kardov za te statve je že v podjetju.
—	DS podjetja je na predlog strokovnih služb sprejel sklep, da 42 novih frotir statev med kolektivnim dopustom obratuje, ravno tako tudi ostale faze, katere so potrebne za pripravo in dovršitev te proizvodnje. S tem ukrepom bo oblažena izguba proizvodnje zaradi zakasnele dobave statev.
J. M.
Potek volitev odbornika v zbor delovnih ljudi skupščine občine Kamnik
Dne 9. aprila t. 1. smo v podjetju volili odbornika v zbor delovnih ljudi obč. skupšč. Kandidata sta bila Jenko Matija in Kodela ing. Vida. Volilna komisija je u-gotovila, da je bil z večino glasov izvoljen Jenko Matija, vodja pro-izvodno-tehničnega sektorja. Volitve so sicer potekale normalno, vendar je bila udeležba nekoliko pičla, kajti od 525 volivcev se volitev ni udeležilo 86 delavcev. Ta odsotnost je sicer delno opravičljiva, ker so bili nekateri na potovanju, drugi pa na letnem ali bolniškem dopustu. Od navedenega števila pa se 17 delavcev volitev ni udeležilo, niti opravičilo svoje odsotnosti. Vsekakor pa je za grajati delavce skladišča gotovih izdelkov, ker niso šli na volišče, čeprav so bili na to 2
krat opozorjeni. Spričo navedene udeležbe torej ne bi mogli trditi, da so bile volitve v našem podjetju najslabše, vendar so se razširjale neumestne govorice češ, da se 17 članov kolektiva ni udeležilo volitev zaradi nekakšnega protesta. Te trditve niso točne, vsaj tako zatrjuje volilna komisija. Osebe, ki se volitev niso udeležile so zaposlene: 5 v v skladišču gotovih izdelkov, 3 v šivalnici, 1 v pomožnih obratih in 8 v tkalnici bombaža. O govoricah je razpravljala OO sindikata in delavski svet ter sta ugotovila, da so govorice kot že rečeno neresnične. V take in podobne primere se bo morala OOOZK in OO sindikata bolj poglobiti in s tem pokazati svojo politično aktivnost.
Sklepi organov upravljanja
Od meseca aprila do konca julija sta bili 2 seji delavskega sveta. Na prvem zasedanju ni bilo sprejetih bistvenih sklepov, ker se je šlo za konstituiranje novoizvoljenega delavskega sveta.
Na drugem rednem zasedanju je delavski svet obravnaval poročilo o poslovanju podjetja za 4 mesece, sprejel je poročilo predsednika komisije za kadre, nadalje je potekala razprava o nekaterih spremembah kolektivnega dopusta, potrditvi predloga upravnega odbora za organizacijo novega odddelka konfekcije in potrditvi predloga o spremembah in dopolnitvah dveh določb statuta podjetja.
Kot je poročal vodja program-sko-analitske službe, se je proizvodnja v preteklih 4 mesecih odvijala po planu. Večja odstopanja so bila le v konfekciji, kjer je bilo predelano več tkanin kot je bilo predvideno s planom. V primerjavi z istim obdobjem lani je proizvodnja narasla v povprečju za 24 %. Glede plasmana proizvodov prodajna služba ni poročala o kakšnih posebnih težavah. Opažalo se je, da je delno zaostajala prodaja metraže, kar pa zaenkrat ni bilo problematično.
Kakor smo bili lahko zadovolj-ni- s prodajo, pa ne moramo biti zadovoljni s plačano realizacijo. Terjatve do kupcev iz meseca v mesec naraščajo. Te so znašale koncem aprila 935 milijonov S din. Tako slabemu plačilnemu prometu sta po našem mnenju kriva 2 vzroka in to: odobritev blagovnih kreditov nekaterim večjim kupcem in pa slabo plačevanje s strani kupcev, kar je posledica zmanjševanja kreditov trgovski mreži in grosistom s strani banke. Razumljivo je, da v kolikor so porasla plačila, tako tudi rastejo terjatve. Podjetje je bilo dolžno svojim dobaviteljem v navedenem obdobju 280 milijonov S din.
Kot kažejo podatki, so nekatere tekstilne tovarne v zelo težki situaciji, npr. tovarna Ivo Lola Ribar — Duga Resa, Viskoza — Ložnica itd., ki poslujejo z izgubo. . Podatki za obdobje 4 mesecev t. 1. nam povedo, da je gospodarska situacija v naši delovni organizaciji več kot ugodna. Tako poročilo, v nekoliko razširjeni obliki, je delavski svet sprejel na znanje.
Predsednik komisije za kadre je 'poročal o delu komisije za sprejem in razporeditev delavcev. Poučilo zajema podatke, da je bilo odobreno preventivno okrevanje 15 članom podjetja in to Hribovšek Milici — 10, Klančar Antonu — 13, Šafer Jožici — 10, Starovasnik Tilka — 10, Brem-šak Mafija 10, Okorn Leon — 20, Kregar Jože — 20, Mikolič Marija — '13, Janežič Franc — 31, Cimprič Ignac — 20, Kožuh ing. Rozka — 15, Erjavšek Štefka — , Marinič Antonija — 13, Žagar arija -t-. 10 in Povše Pepca — 30:l,EoIeg navedenega bo podjetje nošilo tudi stroške za okrevanje siriafPodbevšek Stanislava in sina Žebpvec Franca v višini 400,-din za vsakega. Tudi ostalim o-ferevancem je odobrenih po 400.-čfin in 10 dni izredno plačanega dopusta, razliko do kritja celotnega računa, pa plača vsak sam. "rNa predlog strokovne službe je delavski svet potrdil nakup 3 os-ntivnih sredstev in sicer: ventilatorja z elektromotorjem v vrednosti 4000,- din, omaro za načrte v vrednosti 780,- din in brzosušil-
nik za barvarno v vrednosti 39.000 DM skupno z montažo. Sprejet je bil tudi predlog, da se pristopi k pripravam za organizacijo in ustanovitev novega oddelka konfekcije. Predlog bo treba temeljito proučiti, da bo nov oddelek odgovarjal zahtevam našega asortimana, rešiti vprašanje strokovnega kadra, analizirati tržišče in predvideti asortiman izdelkov iz frotirja. Nov oddelek konfekcije naj bi predeloval oblačilne predmete iz frotirja, ki ga proizvaja naše podjetje. Direktor podjetja je predlagal, naj bi se z nekoliko večjim poudarkom doslej pristopilo k pripravam za organizacijo praznika podjetja.
Delavski svet je za enoletno mandatno dobo ponovno izvolil sedanje člane upravnega odbora. Ti so: Kožuh ing. Rozka, Seljak Bogdan, Torkar ing. Florijan, No-grašek Ivan, Zobavnik Stane in Šurk Nikolaj.
Delo upravnega odbora je bilo v preteklem obdobju zahtevno in dinamično, zato je bilo potrebno večkratno hitrejše ukrepanje, kar je razvidno iz pogostih zasedanj in programov sej. V enoletni mandatni dobi je bilo 15 rednih in 10 izrednih sej. Upravni odbor je razpravljal predvsem o naslednjih vprašanjih:
—	o investicijski politiki,
—	o nabavi osnovnih sredstev,
—	o poslovanju podjetja in delitvi sredstev,
—	o analitskih ocenah s težiščem za dvig analitiskih ocen delavcem z najnižjimi ocenami,
—	o problematiki prodaje, osvajanju novih artiklov in tržišča,
—	o gospodarskem planu za leto 1969, o predlogu rebalansa plana z ozirom na povišanje cen,
—	razpravljal in sklepal o posebnih problemih v delovnih enotah z ozirom na pogoj in organizacijo dela,
—	razpravljal o prelogih, prošnjah in pritožbah članov delovne skupnosti itd.
Ena glavnih nalog in izvršitev sklepov delavskega sveta je bilo namestiti v tkalnico nove avtomatske statve. To nam je uspelo, in bo nabava novih statev delno zaključena v letošnjem letu. Nabava novega avtomatskega parnega kotla je prinesla boljšo in cenejšo paro, ravno tako rekonstrukcija barvarne, nabava snovala, šivalnih strojev itd. Izpopolnitev tehnologije, modernizacije in organizacije dela je predpogoj za eksistenco delovne skupnosti in za uspešno plasiranje proizvodov na domače in tuje tržišče. Cilj organov upravljanja je, da se tkalnica frotirja in drugi oddelki čimbolj avtomatizirajo. Sedanja politika na tem področju nam je pokazala, da se v teh predvidevanjih niso ušteli. Povišala in pocenila se je proizvodnja, novi stroji dajejo kvalitetnejši frotir in še mnogo drugih prednosti je. Zato je upravni odbor smelo dal podporo direktorju podjetja in strokovnim službam, da gredo v proučitev in nabavo še novih 20 avtomatskih statev, ki bodo prišle v podjetje
Ta praznik bi imel letos poseben poudarek za delovno skupnost iz razloga, ker podjetje prihaja v dokončno fazo izgradnje, tako v pogledu gradbenih del, kakor tudi delne avtomatizacije tkalnice, barvarne in drugih obratnih prostorov. Glavna proslava se predvideva za 18. oktober na dan proste sobote.
Delavski svet je potrdil tudi predlog, da se Onkološkemu institutu v izgradnji dodeli enkratna pomoč v višini 2000,- din. Z nekaterimi pripombami so bile sprejete tudi spremembe in dopolnitve statuta podjetja, katere se objavlja v celoti.
v začetku druge polovice tega leta.
Tudi delovna enota svile dela s polnim elanom. V tej enoti ni bilo kakšnega bistvenega tehnološkega napredka ali modernizacije. Člani delovne enote uspešno izvajajo planske naloge, kajti pretežen del njihovega dela je ročno delo pri izdelavi kravat. Enota pa je dosegla zavidajoče uspehe, tako v pogledu izbire a-sortimana, kakor tudi kvalitete kravat. Svilanitove kravate so na tržišču res postale pojem, saj lahko konkurirajo tudi inozemskim. Vsi ti poslovni in delovni uspehi, tako strokovnega kadra kot organov upravljanja niso šli na škodo osebnih dohodkov. Vsa dosedanja vlaganja so rezultat dohodka podjetja, osebni dohodki pa so tudi na primerni višini v okviru občine in izven nje. Razvoj podjetja mora iti po začrtani poti. Vsako stagniranje bi pomenilo udarec in zastoj vsega tega, kar je delovna skupnost u-spela ustvariti v preteklem obdobju. Če bomo pravilno in smotrno gospodarili, bo dela za vse dovolj. Z delom pa se porajajo tudi problemi in pota do avtomatizacije, ki je začrtana, ki pa tudi ne bodo brez problemov in težav. Samo hitro reagiranje, u-činkoviti prijemi, delovna disciplina in delovna storilnost ter prilagajanje trenutnim zahtevam, nas bodo vodili k uspehu.
V tem razvoju se ne smemo uspavati in zadovoljiti s trenutnimi uspehi. S smelostjo in z delovnim elanom ter zaupanjem v lastne sile si bo morala delovna skupnost utirati pot navzgor.
Naši delavci so se odzvali krvodajalski akciji
V tednu Rdečega križa, ki je bil v mesecu maju je sodelovala tudi sindikalna organizacija Svilanit. Člani odbora so se zadolžili za agitacijo po delovnih enotah in pridobili 30 krvodajalcev. Za oddajo krvi so se priglasili naslednji:
L Burja Janko	OE	13
2.	Petje Ferdinad	OE	13
3.	Homar Ivan	OE	13
4.	Flerin Marija	OE	13
5.	Štrajhar Marija	OE	13
6.	Zore Danica	OE	13
7.	Vrtačnik Vilko	OE	13
8.	Drolc Anton	O E	13
9.	Zupin Anton	OE	13
10.	Zarnik Ana	OE	13
11.	Grahovec Marija	OE	13
12.	Balantič Betka	OE	13
13.	Borec Jožica	OE	13
14.	Bernot Marija	OE	13
15.	Jerič Peter	OE	13
16.	Bezovnik Jožica	OE	13
17.	Žavbi Pavle	OE	13
18.	Klemen Marija	OE	13
19.	Rifel Rozalija	OE	13
20.	Gomiršek Ludvik	OE	10
21.	Pirš Albin	OE	20
22.	Kern Peter	O E	20
23.	Tajč Peter	OE	20
24.	Plevel Ciril	OE	20
25.	Golob Alojz	O E	20
26.	Novak Franc	OE	20
27.	Šinkovec Stane	OE	20
28.	Grabnar Vinko	OE	30
29.	Tomšič Milena	OE	30
30.	Škerjanc Urška	OE	30
Vaš odziv je pohvale vreden in v vspodbudo drugim, bolniki pa vam bodo za darovano kri hvaležni.
Postanite
člani
rdečega
križa
Rdeči križ vas vabi k sodelovanju. Postanite podporni član Rdečega križa in mu tako posredno pomagajte, da bo s prostovoljnimi sodelavci lahko opravil številne naloge v korist ljudem.
Podporni član Rdečega križa postanete že tako, da prispevate na leto 10.— din za redne dejavnosti RK. Povsod po svetu posamezniki in delovne organizacije podpirajo prizadevanja RK kot najbolj razširjeno človekoljubno organizacijo na svetu.
Tudi vi boste z vsakoletnim prispevkom pomagali dejavnosti RK, njihovim aktivistom pa olajšali delo. RK bo z vašim sodelovanjem lažje in boljše še naprej organiziral zdravstveno- vzgojno dejavnost, izobraževanje prebivalstva z osnovami prve pomoči, sodelovanje s prostovoljnim delom pri odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč, organiziral bo prostovoljno krvodajalstvo, letovanje otrok, sodeloval pri razvijanju šolskih kuhinj, dajal najrazličnejše oblike socialnih pomoči itd.
Vsi prispevki podpornih članov občine ostanejo v občini in jih bo Občinski odbor RK uporabljal za zgoraj navedene dejavnosti, zato vas vabimo, da postanete podporni član Rdečega križa Slovenije.
Občinski odbor RK
^Dopisujte
v svoje
glasilo
iMmSHSHSHSHSMSHSHSNa
Izvleček iz poročila predsednika upravnega odbora, ki ga je podal na prvi seji delavskega sveta, dne 13. 5. 1969
Poročilo © izidu volitev v organe upravljanja in imenovanju komisij podjetja
Na podlagi razpisa so bile, dne 24. aprila 1969 izvedene volitve v delavski svet in svete delovnih enot. Volitve so potekale v redu, čeprav udeležba ni bila najbolj zadovoljiva. Od skupno 525 vpisanih volivcev je bilo oddanih 429 glasovnic. Volitev se torej ni udeležilo 96 volivcev, končna udeležba pa je bila 81,7 %. V bodoče bodo morale družbeno-politične organizacije podjetja v volitvenem obdobju temu vprašanju posvetiti več pozornosti.
Za obdobje, dokler ne bo delovna organizacija sprejela novega statuta, so bili izvoljeni v delavski svet naslednji člani:
1.	Pipan Ivanka, adjustiranje izvoz v OE 10,
2.	Žargi Pepca, strojno roblje-nje v OE 10,
3.	Grilc Franc, vodja dela v pripravljalnici OE 13,
4.	Osolnik Zinka, vezalka v OE 13,
5.	Glazer Jožica, tkalka v OE 13,
6.	Pestator Tilka, tkalka v OE 13,
7.	Maček Jože, barvar v OE 15,
8.	Kidrič Ferdo, barvar v OE 15,
9.	Končnik Ivo, mojster — vodja tkalnice svile,
10.	Tajč Peter, ključavničar za vzdrževanje šiv. strojev,
11.	Lipovšek Peter, vodja priprave dela v DE 30,
12.	Bernot Vinko, vodja izvoza v DE 30,
13.	Kramar Stane, vodja kontrole v DE 30.
Člani delavskega sveta, ki imajo še enoletno mandatno dobo so:
1.	Jenko Emil, inštruktor in inšpektor strojev v DE 30,
2.	Avbelj Kristina, snovalka v OE 13,
3.	Zarnik Ana, tkalka v OE 13,
4.	Poravne Jože, mojster v OE 13,
5.	Kern Peter, ključavničar za klima napravo,
6.	Spruk Jože, strojno vezanje v OE 13,
7.	Potočnik Marija, robljenje dolžina v OE 10,
8.	Tonin Marija, tkalka v OE 13,
9.	Travnar Dora, robljenje širina v OE 10,
10.	Potočnik Maks, tehnik za strojno-vzdrževalna dela,
11.	Janežič Marija, kontrola blaga II. v OE io,
12.	Drobnič Silva, vodja pro-gramsko-analitske službe v DE 30,
13.	Peternel Ljuba, administrator v svili,
14.	Stankovič Brane, vodja OE konfekcije.
V svete delovnih enot so bili izvoljeni naslednji:
Svet delovne enote bombaž:
1.	Bernik Marija, adjustiranje v OE 10,
2.	Hribar Marija, adjustiranje v OE 10,
3.	Mežek Vera, adjustiranje v OE 10,
4.	Seljak Magda, mojster barvarne,
5.	Benda Franc, preddelavec v pripravljalnici OE 13,
6.	Pipan Lovro, mojster v tkalnici OE 13,
7.	Hribovšek Anton, prebijalec kart v OE 13,
8.	Kregar Marija, tkalka v OE 13,
9.	Flerin Marija, snovalka v OE 13.
Svet delovne enote svila:
1.	šurk Miklavž, referent za prodajo svile,
2.	Beč Lada, šivanje kravat, v OE
3.	Jagodic Rozka, tkalka v OE 12,
4.	Rozmanič Vinko, mojster — prebij alec kart v OE 12.
Svet delovne enote pomožni
obrati:
1.	Okorn Leon, električar v DE 50,
2.	Balantič Andrej, mizar v DE 50,
3.	Jeglič Anton, kurjač — pripravnik v DE 50,
4.	Pirš Albin, električar v DE 50.
Svet delovne enote strokovnih
služb:
1.	Benko Janez, vodja kapitalne izgradnje,
2.	Krapež Julka, obratovni knjigovodja,
3.	Belavič Kati, dessenateur,
4.	Pogačar Zdenka, materialni knjigovodja,
5.	Kodela — Stoviček ing. Vida, vodja analize trga.
Na 1. zasedanju in konstituiranju delavskega sveta so bili izvoljeni v komisije naslednji člani:
1.	Komisija za kadre in družbeni standard:
Drobnič Silva,
Grilc Franc,
Seljak Bogdan,
Smolnikar Ivanka,
Stankovič Brane,
Mišič Danica in Žabkar Irena.
2.	Komisija za potrjevanje tehničnih norm:
Korošec Franc,
Leskovec Janez,
Stankovič Brane,
Ribaš ing. Slavko,
Žabkar Irena.
3.	Komisija za ocenjevanje in prodajo osnovnih sredstev:
Benko Janez,
Matičič Vinko,
Novak Maks,
Pavlič Avgust,
Okorn Tomaž.
4.	Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost:
Golob Alojz,
Golob Polde,
Nograšek Ivan,
Potočnik Maks,
Praprotnik Brane,
Konda Alojz,
Zobavnik Stane.
5.	Komisija za izrekanje disciplinskih ukrepov:
Šurk Miklavž,
Grden Franc
— Muršak Zinka, namestnik Jereb Marija
— Golob Jakob, namestnik
6.	Člani arbitraže podjetja:
Ribaš ing. Slavko,
Poljanšek Slavko,
Vehar Anica.
7.	Uredniški odbor Kamniškega tekstilca:
Konda Alojz,
Mišič Danica,
Balantič Silvo,
Benko Janez,
Kramar Stane,
Žabkar Irena,
Vovk Lidija.
Problematika vzdrževanja strojev in naprav
Vzdrževalni obrat mora skrbeti za nemoteno delovanje strojev, naprav, instalacij in energetskih virov. V industrijsko razvitih evropskih državah je število zaposlenih v vzdrževalni enoti to-varen 5—10 % od vseh zaposle-
na proizvodnja, tem večje je število zaposlenih v službi vzdrževanja, napram delavcem v proizvodnji.
V naši tovarni nas je od vseh zaposlenih dobrih 5 % v službi vzdrževanja in energetiki. Orga-
zahtevnejši za vzdrževanje. Tako stanje narekuje, da moramo mi pristopiti k specializaciji novih vzdrževalcev: posamezni delavci so zadolženi z avzdrževanje barvarne, šivalnih strojev, klime, dvigal itd.; s tem pa še niso rešene vse težave, na katere naletimo vsak dan.
Naša tovarna ni več tako majhna, da bi bila lahko brez specializiranih vzdrževalcev in niti tako velika, da bi lahko imela vse popolne službe vzdrževanja v čemer so tudi glavne težave. Nimamo še organizirane centralne službe mazanja, prav tako nimamo konstrukcije, pa čeprav moramo sami skonstruirati razne naprave, ki jih v trgovini ne dobimo. Nimamo urejene priprave dela.
Precejšnjo težavo nam povzroča to, da nam dobavitelji raznih strojev in naprav ne dajejo dokumentacije o njihovem delovanju, mazanju, vzdrževanju in katalogov za rezervne dele.
Pogled na gradnjo nove hale
nih. V SSSR je v popolnoma avtomatizirani tovarni krogličnih ležajev zaposlenih 80% delavcev v vzdrževanju, 20 % pa v proizvodnji in ostalih službah. Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da ni točne formule, koliko delavcev naj bi bilo zaposlenih v vzdrževalnih obratih, dejstvo pa je tako: čimbolj je avtomatizim-
nizacija naše službe za vzdrževanje ni statična, ampak se spreminja v okviru potreb in možnosti.
Novi spopolnjeni avtomatski stroji zahtevajo specializirane in zelo strokovno usposobljene vzdrževalce. Stroji postajajo dokaj enostavni za upravljanje ter
Vsa ta problematika nam narekuje, da moramo čimprej organizirati omenjene službe in specializirati posamezne delavce za določena dela.
V kolikor nam bo uspelo organizirati dobro službo vzdrževanja, bomo prav gotovo lahko skrbeli za nemoteno obratovanje strojev in naprav, kakor tudi ekonomičnost.
S.	Z.
Razgovor
s člani delovne skupnosti
Predstavljam vam tov. Jenko Matija — vodjo proizvodno-teh-ničnega sektorja in odbornika zbora proizvajalcev Občinske skupščine Kamnik. V zvezi s proizvodnjo in problematiko podjetja ter na delo občinske skupščine, smo mu zastavili naslednja vprašanja:
1.	Tov. Jenko, ali ste bili izne-nadeni, ko ste postali kandidat in potem bili izvoljeni za odbornika Občinske skupščine Kamnik?
»Nisem pričakoval, da bom kandidiral, še manj pa, da bom izvoljen za odbornika. Situacija glede kandidiranja se je hitro spremenila in tako sem prišel na kandidatno listo kot možen kandidat za zbor delovnih ljudi Občinske skupščine Kamnik. Tem potom se vsem volivcem podjetja zahvaljujem za dano zaupanje. Upam, da bom svojo dolžnost opravljal vestno, tako v korist podjetja kot družbene skupnosti.«
2.	V kakšno problematiko boste usmerili vaše delo v štiriletni mandatni dobi v občinski skupščini?
»Želel bi delati predvsem na področju gospodarstva, ker iz tega tudi izhajam. Pri konstituiranju skupščine sem bil izvoljen v komisijo za volitve in imenovanje ter za predsednika kluba odbornikov. Klub odbornikov ima nalogo, da odbornike seznani s problematiko in gradivom pred sejo. V skupščino sem prvič izvoljen. Na prvih dveh sejah sem dobil vtis, da odborniško delo ni lahko. Odbornik mora biti precej ekonomsko in družbeno razgledan, če hoče v redu opravljati svojo samoupravno funkcijo. Gradivo, ki ga prejmejo odborniki pred sejo je zelo obširno, zato ga je treba temeljito proučiti, ker drugače ni mogoče poseči v razpravo. V občini je veliko problemov, kajti volivci zahtevajo razne rešitve, toda vsega tega se čez noč ne da urediti. Na podlagi diskusij v skupščini sem dobil vtis, da so volivci izbrali dobre odbornike. Vsi živahno posegajo v razprave in predlagajo najboljše rešitve.«
3.	S katerimi težavami se največkrat srečate pri vašem delu v podjetju kot vodja pro-
izvodno-tehničnega sektorja?
»Problemi s katerimi se srečujem pri vodenju službe, so predvsem v tem, ker je proizvodnja po artiklih zelo razdrobljena, in zaradi tega zelo močno podvržena menjavam artiklov. Posledice tega se kažejo v planiranju, večji obremenitvi proizvodnih kadrov, v povečanju škarta in kar je najvažnejše, v manjšem izkoriščanju strojev. Precej zahtevna pa je proizvodnja frotirja v metrih. Podjetje je vezano na zunanje usluge in to pri škrobIjenju, tiskanju, beljenju, barvanju itd.
Veliko časa in skrbi mi dajo tudi investicije. Zaradi nenehne rasti in večanja tovarne, nastanejo tudi vsevečja vprašanja organiziranega vzdrževanja objektov, strojev in naprav. Vzporedno z vzdrževanjem pa nastopi pot zaskrbljujoče vprašanje varstvo pri delu, posebno sedaj, ko je tovarna istočasno gradbišče.«
4.	Kaj bi svetovali vašim strokovnim sodelavcem za boljše proizvodne uspehe?
»Predvsem bi želel, da bi vsak na svojem delovnem mestu čimbolj vestno in skrbno o-pravil svoje delo. Zaradi nenehnega razvoja in modernizacije v tkalstvu, bi priporo-
čal mojim sodelavcem, da se nenehno izpopolnjujejo na tem področju. Menim pa, da je ena od glavnih nalog vodilnega kadra, da se na vsakem koraku zavzemajo za dobro organizacijo dela in s tem za nenehni napredek podjetja. Pri vseh nerešenih in rešenih vprašanjih pa dajem velik pomen dobrim medsebojnim odnosom, kajti le ti so osnovni pogoj za dobre poslovne uspehe in nadaljnji razvoj podjetja.«
5.	Kaj menite ali bo naša proizvodnja v konkurenčnem boju na domačem in tujem tržišču vzdržala v pogledu cene kot kvalitete?
Prepričan sem, da bomo v tem nenehnem boju za trg vzdržali. To pa je predvsem odvisno od nas samih, če bomo znali proizvajati lepo, dobro in poceni. Upam, da bomo zadovoljili tudi tem pogojem in da bomo uresničili predvideni razvojni program. Naši oblikovalci se bodo morali še bolj potruditi, tako pri kravatah, kot pri frotirju. Po mojem mnenju zaenkrat pri nas ni bolj konkurenčnega podjetja, glede kvalitete. Res je, da so nekateri frotir artikli posameznih proizvajalcev za nekaj din cenejši.
Tov. Jenko še zadnje vprašanje: Ali je strokovna služba že pristopila k izdelavi programa za ustanovitev lastne konfekcije, t. j. proizvodnje oblačilnih artiklov iz frotirja?
»H konkretni organizaciji oz. izdelavi elaborata za ustanovitev novega oddelka konfekcije konkretno še nismo pristopili. Na zadnji seji je delavski svet dal smernice naj se v tej smeri dela. V kon-fekcioniranju metražnega frotirja vidim veliko možnosti. V zadnjem času ima frotir zelo široko uporabnost. Po svojih lastnostih bo ostal še dolgo časa iskana in priljubljena tkanina. S konfekcioniranjem pa lahko tovarna vpliva na potrošnjo frotirja, na modo, oblikovanje in potrošnjo tako za artikle, namenjene osebni higieni, kot oblačilne predmete. Oddelek konfekcije letos po moje še ne bo pričel s proizvodnjo, ker moramo prej rešiti vprašanje organizacije dela, nabave opreme, kadrovska vprašanja itd. V prihodnjem letu pa bi že lahko pričeli s konfekcioniranjem raznih oblačilnih artiklov iz frotirja.« »K zaključku bi dodal še to, če bomo dobro in skrbno gospodarili bo tudi v bodoče dovolj kruha za vse.«
Iz tovarniških nabiralnikov
Spoštovani bralci Kamniškega
tekstilca!
Sporočiti vam moram, da sem bil kar presenečen, ko je le nekaj prispevkov kanilo v skrinjice. Saj sem vedel kot pravi pregovor: »kdor prosi je uslišan«. Članki so res krepki, toda ker sem obljubil, da bom vsakega objavil, me na to obljuba tudi veže. Upam, da se bomo preko te rubrike še tesneje povezali; Vi mi boste pisali o svojih težavah in problemih ter predlagali boljše rešitve pri delu v vaših e-notah. Tako bomo vsi skupaj lažje oblikovali naše glasilo, ki bo odraz vaše volje in teženj. Saj nisem tako zahteven, da mi pišete novinarske članke z neoporečno slovnico itd. Dobri so tudi vaši predlogi in mnenja, te pa bo že uredniški odbor izpilil in uredil tako, da bodo za objavo.
Da ne bom predolg z uvodom preidem kar k pismom, ki so bili v vseh nabiralnikih:
Prav lepo je napisala pismo delavka iz tkalnice frotirja, ko pravi, naj ne zamerim, če je papir nekoliko zamazan, ker nima tople vode, da bi si umila roke. Potožila se je, da se čuti nesrečno, ker dela na nesrečni številki in da tkalke nimajo v umivalnici tople vode, zlasti ne v poletnem času in delavke nimajo možnosti, da bi si po končanem delu umile roke, zamazane od mazil in olja. Za to majhno ugodje so že večkrat prosile vodstvo enote, toda prošnje niso padle na plodna tla. V zvezi s tem predlaga, naj se v letni plan za leto 1970 vnese znesek v višini vrednosti enega vedra in da bodo same prinesle toplo vodo iz tiste enote, kjer s toplo vodo razpolagajo. Poleg tega pa še obljublja nagra-
do 2 del zlate rebule tistemu, kdor uspe, do bodo dobili v umivalnico tkalnice frotirja toplo vodo.
Menim, da k temu predlogu ni potrebno komentarja. Pripominjam, da naj pristojni delavci e-note to vprašanje rešijo, sicer pa morajo imeti delavci toplo vodo že po predpisih o varstvu pri delu. Upamo, da bo topla voda kmalu pritekla.
Drug pisec zastavlja vprašanje, če imajo v podjetju res glavno besedo snažilke. Snažilka v enoti tkalnice bombaža se ponaša kot, da je najmanj »obratovodja«. Če se čuti sposobno, bi morala biti na kakšnem višjem položaju. Pisec poudarja naj bi se bolj posvetila svojemu delu, kot da opazuje druge, kadar ne delajo. Rada opazuje druge pri delu, dočimna sebe pozabi. Če je res tako sposobna, da opazi vse napake v e-noti in, če ima še kje kakšno zaščito, pa naj se ji dodeli boljši položaj.
Koliko katera od snažilk dela in koliko je sposobna, da zasede kakšen drug položaj, tega pisec ne pove. Ce katera od snažilk rada opazuje pri delu druge pomeni, da vodja dela premalo opazuje njeno delo. Če se pa gre za kakšno zaščito snažilk, pa imajo to verjetno pri vodji dela, ker jih ne vidijo, kadar one opazujejo druge.
Nekdo se je sposodil tudi vratarje, zlasti Bogota. Pisec navaja, da velja pri servirkah za izjemo in bogca. Vselej jim je dobrodošel in ga lepo sprejmejo. Drugi delavci pa take pozornosti niso deležni. Sprejeti so z neprimernimi besedami tako, da komaj najdejo vrata za izhod. On pa si je pridobil pravico, da pride v menzo kadar mu je volja.
Na to pismo bi pripomnil, da si Bogo rednim potom te pravice, da se mu vrata v menzo tako lahko odpro, ni pridobil. Če je temu tako, si je to pravico vzel sam, da hodi v menzo med delovnim časom srkati kavo. Ser-virke pa tudi ne morejo dati drugim več pravic, kot jih imajo same oz. ostalim delavcem, ker so te zapisane v načih splošnih aktih in dogovorih.
Glede tistega stavka, ko pisec omenja potrebo po vratarju, pa mu ne dam prav. V podjetju je vratar varuh družbenega premoženja, s katerim upravlja delovna skupnost. On je čuvar podjetja pred nevarnostjo požara in protipravnim prilastitvam opreme in proizvodov. Če ne bi bilo nikogar v tovarni v dneh, ko se ne dela, bi bila naša delovna mesta ogrožena od nepoklicanih o-seb "(tatvine, požigi, sabotaže itd.). Torej je delovno mesto vratarja enakovredno ostalim delovnim mestom.
Pisec, ki omenja, da prosi tovarniška ograja usmiljenja, ima prav. Res je, da je mreža že dotrajala, čeprav je bila pred dve-mi leti prepleskana. Zlasti pa je poškodovana na severni strani, kjer imamo gradbišče. Upam, da bodo to opozorilo sprejeli za u-mestno in da se bo ograja čim-prej obnovila, posebno pa, ko bo končana hala, ki je v gradnji.
O ostalih rekvizitih, ki so bili v nabiralnikih ne bi pisal, upam pa, da bo teh vse manj in več pismenih prispevkov.
Hvala vam za pripombe in predloge. Še se kaj oglasite in rad vam bom odgovoril na vaša vprašanja.
Urednik
Zaupni pomenki
Malo je manjkalo, da v tej številki »Kamniškega tekstilca« ni izostala rubrika »Zaupni pomenki«. Zadnji hip sem ujela urednika, ko se je odpravljal v tiskarno. Prejela sem samo dvoje pisem s tremi vprašanji. Razumljivo je, v poletnem času ljudje ne razmišljajo toliko o svojih notranjih težavah, kot je to običajno pozimi in spomladi. Nastopil je čas letnih dopustov in vsak bo šel po svoje, eni v planine, drugi na morje. Ljudje, po pravici povem, da se nekoliko bojim jeseni, ko ne bom zmogla sama odgovoriti na vsa vprašanja. Gradiva iz preživelih izkušenj bo še in še. Priporočam vam, da me ne zasujete s vprašanji, saj boste vsi prišli na vrsto. Da ne bom podlegla z uvodom, naj kar preidem k stvari:
Prav žalostno mi piše 16 letna Nelka. V pismu mi je potožila, da je starši ponoči ne pustijo ven, najhuje pa je to, da ne sme v mesto, kjer živi njen fant. Meni, da je zrela za samostojno življenje in ljubezen. Vprašuje, kaj ji je storiti? Ali naj jo pobriše od doma, ali naj se zaljubi v sosedovega fanta, ki leze za njo, ker brez vsega ne more biti. Sita je že takega življenja, ko jo starši ovirajo, da bi stopila samostojno na življenjsko pot. Odgovorite pod šifro,
nesrečna Nelka
Odgovor.
Spoštovana Nelka! Tvoje stališče je pravilno! Ti si zrela ne samo za lupljenje krompirja, pač-pa tudi že za kaj drugega. Omenila si, da si osmi razred osemletke ponavljala, sicer bi šla že prej od doma. Prav imaš, kaj boš kot zrelo dekle zapravljalo čas v šoli in doma. Že pred leti si izbrala pot ljubezni, to je tisto, kar so ljudje prej počenjali, kot pa se učili. Svetujem ti torej, da pojdi za fantom ali kam drugam samo, da boš z doma. Z domačimi se ne vbadaj, saj veš kaj so zlobni jeziki. Venomer bi te umivali, pa nikoli oprali. Če greš daleč od doma in če si kaj prikupna, lahko v kakšnem obmorskem mestu dobiš dobro službo. Seveda, moraš pa biti zelo spretna. Vsak spodrsljaj te lahko stane, da te na državne stroške in v spremstvu pripeljejo domov. Ne bi bila rada v tvoji koži, ko bi se na ta način pokazala doma. Svetujem ti, kaj storiti tudi v podobnem primeru. Takoj preidi iz obrambe v napad in prepričaj vse v hiši, kako ne razumejo mladih, kako imajo zgrešene vzgojne metode itd. Če nimaš daru govora, potem ti bo trda predla, zato ti zašepečem na uho: »Če v teh rečeh nisi dovolj vešča potem
ne pojdi na led z drsalkami, če ne znaš drsati.
Pozdravljena, pa se še oglasi.
Agata
Spoštovana Agata!
Zelo me pestijo prebavne motnje, posebno od kar sem osvobojen dela. Prej se nisem mogel nikakor do sitega najesti, ko sem moral sam delati, zdaj, ko pa je združeno delo imam zelo dober apetit, na žalost še vsega pospraviti ne morem. Delam bolj malo, predvsem pa takrat, ko me k temu prisilijo tisti, ki ne vedo, da je človek osvobojen dela. Na delo sem zelo alergičen, kajti večkrat moram pustiti po celo porcijo hrane, če mi vanjo pade delo. V takih primerih mi gre kar na bruhanje. Menim da so to simptomi alergičnosti, ker se mi pojavljajo vsak teden enkrat, najrajši pa ob ponedeljkih. V podjetju pa tudi nimajo razumevanja, da bi me kot težkega bolnika premestili na čisto nedelovno me-sto.
S spoštovanjem tov. Agata!
Delu čas in oblast.
Jelko
Tov. Jelko z vso pozornostjo sem prebrala vaše pismo. Iz njegove vsebine, posebno pa iz pozdrava vidim, kako ste politično razgledani. Iz pisma sem razbrala, da razmišljaš o dveh vprašanjih. Prvo je iz področja medicine, drugo pa iz področja dela so-
Plan dohodkov
in izdatkov osnovne sindikalne
organizacije Svilanit v letu 1969
DOHODKI:
—	Sa 1968
—	članarina
—	delež samopomoči lastni dohodki
Din
6.091.45
36.000.00
300.00
42.391.45
IZDATKI:
—	članarina 60% Obč. sind. svetu
—	šport
—	praznik podjetja
—	pol. družb. dej.
21.600,00
3.871,00
1.000,00
1.000,00
— izleti članov kolektiva 4,000,00
—	časopisi, radio, revije	500,00
—	soc. pomoč članom	5.000,00
—	stroški poslovanja	1.500,00
—	potni stroški	1.000,00
—	razno	3.420,45
42.391,45
Iz plana dohodkov sindikalne organizacije za 1. 1969 je razvidno, da posluje sindikat le z lastnimi sredstvi. Edini vir dohodkov je pobrana članarina, vendar samo 40 %, 60 % pa se odvede na Občinski sindikalni svet, delež samopomoči in saldo iz leta 1968.
Plan izdatkov je narejen v skladu nakazanih potreb za uspešno delo posameznih komisij, ki obstojajo v sindikalnemu odboru in sicer komisija za šport in rekreacijo, komisija za nagrajevanje in družbeni standard, komisija za idejno izobraževanje, delavsko in družbeno samoupravljanje in komisija za socialna vprašanja.
Stanje blagajne je 4.798,25 dinarjev.
Sindikalni odbor
cialnega delavca. Težko mi je odreči vaši prošnji, še težje mi je dajati nasvete, ki ne sodijo v moj resor. Naj bo že kakor koli, potrudila se bom in morda mi bo uspelo, da vas bodo moji odgovori zadovoljili. To misel mi potrjuje rotacija, saj nekateri zasedajo razne položaje, čeprav nimajo zanje ustrezne kvalifikacije.
Kot poudarjate, ste strašno a-lergični in vam nobeno delo ne diši. Bolezen je precej trdovratna, zdravljenje pa dolgotrajno. Širi se hitro po delovnih mestih, bacilonosec pa je človek. Pred leti so jo pričeli zdraviti z »refor-malinom« to je z zdravilom, ki so ga odkrili celo ekonomisti. Prvi val epidemije je bil še kar uspešno lokaliziran. Kot pa veste, je skoraj vsaka trdoživa. Ker posamezna žarišča niso bila še odkrita, se alergičnost kar pogosto pojavlja. K zatiranju te bolezni bi lahko vsak nekaj doprinesel, če bi na tem področju preventivno deloval. Predvsem pa je nevarnost izbruha v tistih kolektivih, kjer so vodilni kadri imuni. Do sedanje izkušnje so pokazale, da se najbolj uspešno zdravi v
državah zapadne Evrope. Tu jo zdravijo z »Produkcionom in injekcijami »disciplionom«. Ta zdravila baje delujejo hitro in zanesljivo. Pri nas jih na recept ne morete dobiti, ker niso na pozitivni listi, če se za tako zdravljenje niste odločili, ali ste morda podvrženi celo »Alkocronikumu« in ne pričakujete zdravstvenih u-činkov, se izvolite zateči k pristojnemu organu, ki skrbi za socialno ogrožene. Tu morate sicer udariti po pravi žici, če hočete kaj dobiti. Povejte kdo ste, kakšne zasluge imate, kako ste se z vsemi odločitvami vedno strinjali in upam, da uspeh ne bo izostal.
Če vam ta nasvet in uporaba navedenih zdravil ne bosta pomagala, potem mi ponovno pišite, ker sem prav radovedna, kako boste rešili vaš socialni problem. Še ena mi je padla na misel. Če vam kot hudemu bolniku ne bodo priznali polovičnega delovnega časa, pa zahtevajte upokojitev.
Želim vam mnogo uspeha pri reševanju vaših problemov in na-daljnem zdravljenju.
Agata.
OČETOVSKO USMILJENJE
1.	Pavle prinese iz šole slabo spričevalo, ga pokaže očetu in reče: »Oče, večkrat si rekel, da te boli, kadar me nabiješ, toda to pot imej usmiljenje do samega sebe«.
2.	Riki: Vidim Poki, da plavaš kot delfin.
Poki: Kako da ne, čim globlja je voda, tem globlje plavam. Riki: To je zelo pohvalno, kje si se pa naučil?
Poki: Kako neumno vprašanje. V vodi vendar!
Joj, joj kaj bo sedaj štorkljo sem ustrelil!
3. Otroška radovednost!
Kadrovske vesti
■^<7 ffzs-
V času od 21. 4. — 30. 6 1969 so bile med zaposlenimi naslednje spremembe:
Poroke:
1.	Knavs Angelca por. ŠKRTIČ
2.	Potočnik Mira por. NOVAK
3.	Petek Anton
4.	Avsenik Ana por. ALPNER
Na novi življenjski poti jim želimo obilo sreče in zadovoljstva.
Rojstva:
1.	Novak Ana — hčerko
2.	Zamljen Milka — sina
3.	Perčič Marija — sina
4.	Prelec Marija — hčerko
5.	Kočar Hermina — sina
6.	Oražem Danica — sina
7.	Hribar Marija — sina
NesrečB pri delu v času
Podpisana Uršič Marta, delavka v tej tovarni, se iskreno zahvaljujem Sindikalni organizaciji Svilanit za izkazano pomoč, ker mi je omogočila nakup potrošniškega blaga v vrednosti 300 N din.
Marta Uršič
Odšli iz podjetja:
1.	Glatz Henrik iz OE 15 med poizkusno dobo
2.	Rakuša Elizabeta iz OE 13 lastna odpoved-sporazum
3.	Majcen Elizabeta iz OE 10 samovoljna zapustitev dela
4.	Husar Frančiška iz OE 13 samovoljna zapustitev dela
5.	Martinjak Marinka iz OE 13 sporazumna razrešitev
Sprejeti na delo:
1.	Gorše Marija v OE 13
2.	Podpečnik Veronika v OE 13
3.	Pregelj Igor v OE 13
4.	Robar Milan v OE 13
5.	Prelec Jože v OE 13
6.	Rode Jožica v OE 10
7.	Tičar Karolina v OE 10
8.	Kotnik Marija v OE 10
9.	Zupančič Milena v OE 10
10.	Rožanc Stanislava v OE 13
11.	Grabovac Konstantin v OE 15
12.	Poljanšek Ferdinand v OE 20
13.	Plahutnik Julijana v OE 30
14.	Pirš Štefan v OE 10
15.	Balantič Vida v OE 13
od 1.5.1969 do 30.6.1969
»KAMNIŠKI TEKSTILEC«
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR
ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ
NAKLADA 500 IZVODOV
TISKA:	»PAPIRKONFEKCIJA«
OBRAT TISKARNA KRŠKO
PIVO V ŠTEVILKAH
Na vsakih 750.000 prebivalcev v Jugoslaviji, pride po ena pivo-vovarna. V državi je sedaj 28 pivovarn, nekaj pa jih je še v izgradnji. V preteklem letu so proizvedli 4,7 hektolitrov piva; kapacitete naših pivovarn so znatno večje, saj bi lahko v enem letu proizvedli 9 milijonov hektolitrov piva.
V	letu 1968 smo uvozili 6,543.370 litrov piva. V odnosu na preteklo leto 1967 je to za 2 milijona manj. Pivo so uvozili iz Avstrije, Češke, Danske, Holandije, Italije, Poljske, Nemčije, Švice, Madarske in Egipta.
Najstarejši podatek o pivu je najden na pečatu Babilonskega kralja Hamurabija okoli leta 2.200 pred našim štetjem. Na njem se vidi, kako kralj s svojima dvema dvorjanoma pije pivo s pomočjo dolge cevi.
V	Miinchenu je zgrajen piker za točenje piva, in to v času miinchenskih praznikov. V eni uri istočijo preko 3 pip 500 litrov piva, katerega strežejo gostom dekleta v narodnih nošah.
Po zatrjevanju instituta za prehrambeno industrijo iz Zagrebo, ena steklenica piva vozniku zaradi alkohola ni nevarna. Koncentracija alkohola v krvi se dvigne nad dovoljeno mejo šele takrat, če človek normalne teže popije več kot eno steklenico.
ZGODOVINSKA POT BOMBAŽNIH TKANIN
Naj starejša sled za bombažem nas vodi k reki Ind, naselbini Makenjadara, približno 350 km severozahodno od Karačija v Pakistanu. Tam so našli v srebrni vasi kos bombažne tkanine, katerega starost cenijo na okrog 5.000 let. Srebrove soli so nam tako verjetno ohranile tkanino narejeno 3.000 let pred našim štetjem. Grški zgodovinar Herodot je zapisal, da imajo Indijci divje
To vprašanje si zavarovanci pogosto zastavljajo. Nekateri zatrjujejo, da so te pravice popolnoma ugasnile. Take trditve so de-zinformativne in netočne. Zdravljenje v naravnih zdraviliščih je še vedno mogoče. Zaostreni so samo pogoji za pošiljanje v zdravilišča. Pot v klimatsko ali termalno zdravilišče je bila pred reformo precej na široko odprta. Sedaj so kriteriji zaostreni, pot so ogradili in pustili le ozek prehod. Skozi ta prehod pustijo vsakega, ki je zdravljenja nujno potreben, kar ugotovi zdravniška komisija ali bolnica, v kateri se je zavarovanec zdravil.
Vsa zdravilišča pa nimajo statusa »ustanove za nadaljevano bolnično zdravljenje«. Zdravstveni zavodi in klinike lahko po končanem operativnem zdravljenju pošljejo pacienta v tisto zdravilišče, ki bo bolniku najbolj ustrezalo, to je v nadaljevano bolnično zdravljenje. Tak status
rastoče drevo, ki nam daje namesto sadežev nekakšno volno, podobno ovčji, le da je še finejša in lepša. Iz nje delajo obleke. Drevesa, od katerih Indijci izdelujejo svoje obleke, imajo listje kot črna murva, sama rastlina pa je bolj podobna šipku. Sade jih na ravnini v vrstah, tako, da je videti od daleč kot vinograd.
Rimski pisatelj in oficir (22 — 24 leta pred našim štetjem) sporoča, da v zgornjem delu Egipta, v delu, ki je obrnjen proti Arabiji, raste grm, ki ga nekateri imenujejo gossipian, drugi pa xilon. Plod grma je podoben poraslemu orehu, katerega vlakna glede beline in rahlosti nimajo para. Iz njih izdelujejo najboljša in najudobnejša oblačila za egiptovske svečenike. Pesniki so nežne tkanine iz bombaža opisovali kot »tkani veter«. Mnogo pozneje je to potrdil portugalski pomorščak, ki je zapisal: »Ce položimo na travo, to mislim, da bi se obeli, postane neviden, če nanj pade resa.«
Kitajci so poznali bombaž že zelo zgodaj. Vendar v začetku mehkih rastlinskih vlaken še niso cenili kot tekstilne surovine. Bolj so se radovali nežnih a hitro minljivih cvetov bombaževca. »Mesto je bilo polno bombažev-čevih cvetov« piše v nekem starem poročilu.
Prebivalci Peruja so v tistih časih znali presti in tkati tkanine iz volne z drevesa. V dokaz so nam prti, v katere so zavijali mumije v letih okrog 2.000 pred našim štetjem, ki so se ohranile zaradi suhega in vročega podnebja.
Bombažne tkanine so v starem Rimu postale kmalu luksuzno blago. Nekatere artikle, ki so jih uvažali z visoko carino, je bilo treba odtehtati z blagom. Njihova cena je bila enaka ceni izdelkov iz svile.
Mavri so prinesli z drugimi kmetijskimi dobrinami grm bombaževca preko Sredozemskega morja na Sicilijo in v Španijo.
so si pridobila naslednja zdravilišča: Dobrna, Rogaška Slatina, Slatina Radenci, Laško, Čateške Toplice, mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna, Sveti Vid pri Stični, Debeli rtič in še nekatera druga. V ta namen je Komunalna skupnost za socialno zavarovanje delavcev odobrila 330 milijonov S din za 1969 leto. V obdobju petih mesecev t. 1. je bilo porabljenih v ta namen 99,483.375 S din za 119.000 oskrbnih dni. Cena oskrbnega dne se giblje od 4.200 do 6.080 S din.
Kot nam povedo ti podatki ima vsak zavarovanec pravico do naravnega ali kot rečejo do nadaljnjega bolničnega zdravljenja, če je bolniku tako zdravljenje nujno potrebno. Naravnih zdravilišč pa v resnici na račun sklada ni mogoče več koristiti, kot je to bilo v »dobril časih pred reformo«, ko so nekateri zavarovanci njih preživljali rekreacijo in dopust.
Enota	Obratne nezgode	Nezgode na poti na delo
OE 13	1 (Janežič Franc)	1 (Ocvirk Jožica)
OE 15	1 (Petek Anton)	
OE 31	1 (Lah Alojz)	
ZAHVALA:
Kdaj in pod kakšnimi pogoji so podane možnosti do naravnih zdravilišč