so prebivali na vzhodni strani dežele. Obljubljali 'so, da bodo obvestili v slehernem gradišču rojake o nevarnosti in da bodo čakali pripravljeni, kdaj jih pozove bojni rog in kdaj zaplapolajo kresovi na določenih gorah in dajo znamenje, da je zavladal v deželi Heso.
IT' ralj Prono in njegovi Karni rodu Menov, ki so prišli iz onih krajev, v katere bi se morali vrniti ob robu Karusadija, so ostali ob Ti-mavu ali pa so šli v bližnje gradišče Pu-cinum, kjer so čakali obvestila in novic od Natise. Negotovost, kaj se tam na ravnici godi, jih je zadrževala. Pod večer je poslal Epulo Pronu poročilo:
/^ alov veliko, na tisoče;  doslej so oplenili razne venetske   vasi   in   taborijo   ob   Natisi.   Vztra-
jamo  ne  daleč  od njih  na  straži.  Narod  naj se   še   nocoj   vrne   v   svoja   gradišča,   ker   bi utegnilo biti sicer prepozno.« tt ralj je razglasil poročilo in potem so se dvig-*^- nili in se odpravili skupno na pot proti domu. Žrec   Seko,   ki   se   je   bil   umaknil   v   Beleiiov gaj   po   vznemirljivi   vesti,   da   bi   priporočil Belenu in Hesu  Epula  in njegovo četo, se je vrnil,  zasedel  konja in jahal vštric kralja ... Tf o se je razlila mesečina čez morje in Timavsko ^jezero,    ni   bilo   čuti   več   človeškega    glasu; pljuskanje prelivajočih se valov na morju in jezeru  se  je  spajalo   z  grgrajočim   šumenjem deveterih  vrel  reke  Timava  in   s  šelestom   iz svetega gaja v skrivnostno soglasje,  v hvalno pesem Belenu, ki je vzbudil vse v novo življenje.
DOMOTOŽJE
D
D
omov, domov!
Domov na moje Posavje,
po mlado zdravje,
po materin blagoslov:
Domov, domov!
17 ograjkih lesenih *  rezede dehte,
v uljnjakih medenih
čebele šume,
po strugah kamnenih
valovi grome,
in v srcih iskrenih
skrivnosti kipe.
va velika
viteza:
dva svetnika
varujeta
svojim dom in stan.
Sveti Kanci j an
sije božji dan.
Sveti Juri
v slednji uri
zmaju čvrst zapira duri.
T^ sako soboto, ¦   preden gre dan za božjo dobroto: prenove se hrami pod dekliškimi rokami. prenove se hiše; vedno tise v duši postaja: v selo prihaja Gospodov dan.
amolkli glasi
odnekod
na tihi vasi
izvirajo,
za boljšimi časi
utirajo
nevidno pot
in kdovekod
umirajo.
"pvomov, domov!
-^Na poljih orjejo orači,
kako dehtijo setve
mlade;
če zrno v grob ne pade
ne bo iz tal
pognala nova kal.
D
K
omov me vabijo domači, O ta vabila milobridka! Vsi spe na dnu počitka, na rožnatih vrteh, v grobeh.
rp i grobni svat, *                     ki vernovdan
čez skalovja grobna viješ se, bršljan, v pokojni krajini! Kako sva si podobna po sestri najini, po ljubljeni pomladi: Ko sva oba po zeleni nadi privezana na steber večnosti.
akor harfa enozvočna domotožnim le razločna pesem zveni preko grobov: Domov! Domov!
Silvi rt Sardenko
86