Stev. 43.
Poštnina platane v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 23. oktobra 1924.
Leto lil.
LLLL« 111
I i ■ I f
I « I I II
I •-tiri
vSilll ml
= 'mir
- *}* vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Posamezna Številka stane Din. !•—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1.	______
za en mesec Din. 4'—, za četrt leta Din. 12*—, za pol leta Din. 24'—
*
Inserati, reklamacije in naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportaiai ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Inserati se zaračunajo po dogovora
Demagogija
»Ta tovarna jc naša, ker je .vevško delavstvo sestaven del papirne industrije. Predno poteče novih 50 let, bo v rokah delavstva. Zato korakamo vanjo z godbo na čelu kakor v svoj dom.« — (Iz govora glavnega tajnika J. S. Z. Fr. Žužka v Vevčah, dne 7. sept. 1924 ob priliki odlikovanja 4 delavcev za 50-letno službovanje v tovarni.)
»Pravica« je zadnjič pisala, da bodo papirne tovarne čez 50 let last delavstva. V naši državi	je	privatna lastnina po zakonu
zavarovana, zato je tako pisanje — dema-goško.«	—	(Iz	govora dr. Karla Trillerja,
dne 19. sept. 1924 delavstvu v Vevčah ob priliki poostrenega mezdnega gibanja.)
Največji	mezdni boj.	ki	se	je odigral v Sloveniji v
^ zadnjih	12	mesecev,	je	vodilo delavstvo »Združe-
%
»tv.
'Papirnic Vevče-Goričane-Medvode d. d.« Iz nadvse
lt) razlogov sta »Zveza papirniškega delavstva«
*	Jugoslovanska strokovna zveza« preprečila grozeči sW’ V katerega bi bilo smelo iti delavstvo upravičeno " nedostopnega stališča družbe in radi diktature od »Zveze industrijcev«. Tako slovenska javnost še k volj vedela za ljut boj, ki se je bil zaenkrat še bolj 2avesami družbe in enotne organizacije delavstva, d-. Vendar je bil boj velezanimiv in v marsičem za Del*Vstv° silno poučen. Dne 19. sept. 1924 se je bil pridal v Vevče sam predsednik družbinega upravnega J-**, g. dr. Karl Triller ter je zbrano delavstvo v po-, ®nem govoru »svaril« pred štrajkom, ki se ga je druž-uPraviČeno bala.
tej priliki se je gospod doktor obregnil ob besi® davnega tajnika J. S. Z., ker je dejal, da bo delav-^ čez 50 let lastnik papirnic. Gospod doktor je na-iit	demagoštvo.	Ob priliki smo bili objavili glav-
i|.mišli iz proslulega dr. Trillerjevega govora in oblju-jj/da se bomo z njimi popečali podrobnejše, ker so važnosti.
Danes torej to:
tem Bistvo kapitalističnega gospodarstva tiči baš v DjjJ mora kapital neprestano množiti kapital radi ka-samega, vsled česar vrednost človeškega dela ne k^ v®Uave* Kapital pa bo najbolj rastel tam, kjer % na eni strani čim nižje plača, na drugi strani pa je7v°do čim dražje prodado. Odtod neprestano priza-i J*nie kapitalističnih podjetij, pritisniti delavske mezde ^ ter dvigniti cene produktom.
0r .^glejmo konkreten slučaj: Delavstvo Trboveljske y ^Kokopne družbe je od lanskega zlomljenega štraj-Dre^*ravnost sramotno nizko plačano, dočim se^ je bil že za časa stavke podražil za 5%. Družba pa leti plačala svojim delničarjem 50% dividendo J hi w*8ovornim činiteljem ne pride prav nič na um, da dr3 dobički za delničarje še vedno previsoki, ako bi "a h na eni strani zvišala mezde rudarjem za 12.50%, iWru8i strani pa pocenila premog za 12.50% ? Da! 25% dobička je še vedno preveč!
(>d > ^akaj ? Zato ker teče v žep zasebnim magnatom, vyte*ar nima ničesar ne delavec (producent), ne kupo« ^ Ikonsument) in n« država, ki potrebuje davkov, samo človeški troti, ki žive od dohodkov brez
2ato stremi moderni socialistični svet za tem, da indukcijska sredstva postopoma (brez škode za nor-
V	u 1 razvoj gospodarstva) podružabijo (socializirajo), siti B retnem slučaju se pravi to tako-le: Pri Trbovelj-P^mogokopni družbi magnatski delničarji prav lah-dj ‘ 8'nejo brez škode za človeško družbo. Dovolj je, ® Zraven rudarji z izvežbanim upravnim aparatom strani. na drugi pa konsumentje. Iz letnega čistega foiM a se bo lahko zavaroval dovolj visok rezervni W r°dar bo lahko imel družinsko mezdo, enako Utijl n° uradništvo, država pa bo vsled kontrole lahko ^tie$ vse drugače visokih davkov kot jih dobiva
^ r>^en<iar ie socializacija danes nemogoča iz slede-Sirov:
W b! > Socia]izacija Samo enega podjetja je izključena, teti 8a druga skonkurirala. Zato pa je treba to izpe-za celo državo. To pa je odlično politično e‘ Kadar bo delovno ljudstvo zagrabilo tudi dr-**** DaV°Z’ (*an 1>rv' predpogoj za socializacijo. Da-S. Pr. sede celo v ministrstvu za socialno politiko ttr*ziti buržuji! (Kukovec, Žerjav, Peleš, Behmen.)
2.) Delavstvo samo se mora usposobiti za vodstvo in nadzorstvo produkcijskih sredstev. Tudi to je politično vprašanje. Ko bo delovno ljudstvo delalo zakone, tedaj bo tudi delavec lahko obiskoval svoje strokovne šole. Bomo videli, če bo treba potem iskati »strokovnjakov« po »rajhs-dajču«?!
Trboveljsko smo navedli za to, ker je iz njenega postopanja najbolj razvidno naše upravičeno stališče. Isto seveda velja za druga podjetja, čeprav delajo z manjšimi dobički.
Delo mora priti do veljave. Saj bo tudi prišlo.
In če smo rekli, da bodo vevški papirničarji lastniki (boljše: solastniki) tovarne čez 50 let, smo to trditev salamensko dobro premislili.
V	ostalem je papirniško delavstvo s shodov trezno poučeno o naši hciljih, ki niso niti godba bodočnosti, še manj pa seveda — demagogija.
G. dr. Triller naj študira raje ustroji kapitalističnega reda, če ni za to naporno delo že — prestar!
Prometna iveza.
Legitimacije za otroke železničarjev. Otroci železničarjev do izpolnjenega 7 leta po predpisu o brezplačnih vozovnicah v smislu člena 16 niso primorani imeti legitimacijo. Vsak tak otrok mora imeti v smislu člena 17 navedenih predpisov »nakaznico za vožnjo po upravni ceni« z žigom »velja brez legitimacije«. Če otrok nima legitimacije, ali pa te nakaznice, se ga mora odpraviti s polovično vozovnico, Izdajanje režijskih vozovnic na podlagi legitimacij starišev ni več dopustno. Ker progovno osobje vzorcev za prošnje nima, predno pa se prošnja odpošlje na direkcijo' in predno zopet nakaznica pride iz rok gospodov nadzirateljev, opozarjamo vse progovno osobje in druge žel. nastavljence, da zaprosijo takoj za vse svoje otroke od. 4. leta naprej, kateri legitimacij nimajo, za legitimacije, da se ognejo neprili-kam pri osebnih blagajnah. Drekcija izdaja tudi otrokom med 4. in 7. letom na podlagi predpisanih prošenj rdeče legitimacije.
Službena dovoljenja Pred mesecem se je čitalo v časopisih, da je gospod prometni minister ukinil na predlog gospoda poslanca Žebota naredbo bivšega ministra, da mora imeti uslužbenec v svojem prostem času, ako se hoče oddaljiti s svojega službenega mesta z železnico četudi samo eno postajo daleč, pismeno službeno dovoljenje svojega predstojnika, da zamore dobiti pri osebni blagajni vozni listek po upravni ceni. Vprašamo direkcijo drž. žel. v Ljubljani, zakaj* ne ukine te naredbe in zaikaj pusti še naprej, da gotovi predstojniki šikanirajo svoje podrejeno osobje in da celo v nujnih slučajih nočejo izdati pismenega dovoljenja, vsled česar je uslužbenec primoran, ker je včasih pot nujna in važna, da si mora kupiti celo vozovnico. In končno: Ali je dolžnost uslužbenca, da išče včasih, oziroma je primoran iskati svojega predstojnika tudi v gostilni, kjer se mu po navadi g. šef odreže:	»Nimam	časa	sedaj za vas.« V
prihodnje bomo vsak posamezen slučaj navedli, imenoma. Mislimo, da nismo uslužbenci tu radi predstjonika, ampak da je predstojnik tu radi nas, vsled česar naj nas tudi upoštevajo kot ljudi.
Letni dopusti železničarjev. Člen 93. zajkona o drž. prometne mosobju razločno pove, koliko dopusta imajo žel. nastavljenci do gotovih službenih let. Ker večina nižjih uslužbencev zakona ni dobila v roke, posebno na progi, objavljamo dopuste za zvaničnike in služitelje, ki so sledeči: Zvaničniki do 5 službenih let 10 dni, do 15 službenih let 15 dni, do 25 službenih let 25 dni, preko 25 službenih let 35 dni. Služitelji do 5 let 8 dni, do 15 službenih let 12 dni, do 25 službenih let 20 dni, preko 25 službenih let 30 dni.
Z ozirom na ta člen opozarjamo direkcijo drž. žel. v Ljubljani, da se ta člen posebno pri prog. čuvajih in sploh na progi ne upošteva. Progovni nadziratelji vkljub temu, da imajo vedno nadomestnike ne dovolijo predpisanih dopustov iz same zavisti, ker ima nižji uslužbenec po zakonu tudi kake ugodnosti in najraje te dopuste za 50% reducirajo. Dalje nimajo čuvaji po večini nikakega mesečnega odmora vkljub temu, da opravljajo službo 24 + 24 v vsakem vremenu na progi dnevno 20 km. In pri tej službi niti enega mesečnega odmora celo leto. Do sedaj smo potrpeli, od sedaj naprej pa bomo Objavili imenoma vsakega g. prog. nadziratelja, ki tako tlači svoje podrejene.
Prosimo direkcijo drž. žel., da napravi konec tem šikanam in tudi nam dovoli malce odmora, vsaj eno turo v mesecu. Progovnim nadzirateljem pa povemo, če nas boste vi upoštevali, vas bomo spoštovali, sicer niste spoštovanja vredni.
Anketa, za sestavo pravilnika za pisarniško pomožno osobje in delavce v smislu zakona o državnem prometnem osobju, na katero je pozval g. prometni minister Sušnik vse železničarske organizacije za dne 16. oktobra t. 1. k generalni direkciji v Beograd, je izpadla v splošno zadovoljnost tako od strani železniške uprave, kakor od' strani delegatov. Sestavil se je po temeljitem pretresanju načrta osnutka za pravilnik, kateri se bo izdelal na podlagi načelnih smernic, za katere so se delegati organizacij in zastopniki žel. uprave zedinili Ko bo pravilnik izdelan, se bo razposlal vsem organizacijam še enkrat v pretres. Potem se skliče še enkrat anketa, kjer se bo končnoveljavno določilo besedilo. Tako smemo upati, da dobim v doglednem času pravilnik za delavce in pomožno' osobje, ki je izmed vseh drugih pravilnikov brez dvoma najvažnejši.
Pri tej priliki moramo vse naše člane, posebno pa še delavce vseh kategorij opozoriti, da se za ta pravilnik z vso resnostjo zainteresirajo, ker je od pravilne in sedanjim socialnim razmeram odgovarjajoče sestave tega pravilnika odvisen velik del rešitve socialnega vprašanja.
Anketa je bila vseskozi stvarna in zanimiva. Pokazalo se je, da se posamezne organizacije resno ba-vijo z delavskim vprašanjem in, kar je najvažnejše, da so si vse organizacije v načelu edine. Gre se le za različne načine, kako hočejo posamezne organizacije svoja načela uveljaviti. Istotako. pa smo se mogli uveriti, da je med delavstvom samim še mnogo. predsodkov in nejasnosti v pravilnem pojmovanju delavskega vprašanja.
Delavci smo> še veliko premalo socialni. Mi še vedno takorekoč prodajamo splošne koristi za osebne ter le preradi presojamo splošne zadeve in potrebe le po svojih osebnih razmerah in koristih.
To je še velika naša slabost, katero moramo skušati odpraviti, sicer ne bomo doživeli nikdar pravičnosti za vse. Vsled teh slabosti se je tudi v načrt osnutka sprejelo marsikaj, kar bo lahko imelo tudi slabe posledice. Zato je treba, da delavci o tem razmišljate ter popolnoma stvarno razmotrivate o vsem. Prizadevajte si, da se boste v vseh vprašanjih .popolnoma zedinili. Vlada in žel. uprava se ogreva le bolj za tak pravilnik, ki bi ji dajal možnost delavce poljubno izkoriščati ter jih imeti kolikor mogoče v vedni negotovosti. Delavci pa morate gledati, da si zagotovite kolikor mogoče stal-nostii in vseh pravic, katere vam za vaše pošteno delo pritlčejo.
Prihodnjič objavimo načrt osnutka, za katerega so se obojestranski zastopniki na anketi zedinili ter poživljamo vse naše tovariše žel. delavce, naj se že sedaj pripravljajo, da nam pozneje pravočasno vpošljejo svoje pomisleke ali predloge, katere bomo pri končni določitvi besedila v pravilniku vpoštevaJi v kolikor se bo izkazalo, da so umestni in opravičeni.
Posebno opozarjamo vse delavce na to, da sta se glede plač delavstvu spregla dva predloga. Predlog' srbjanskih železničarjev je nekak kompromis med vladnim predlogom in predlogom železničarjev iz Slovenije., Drugi predlog se je pa sprejel na anketi ikot izpoplnjen predlog Spl. žel. org. Jugoslavije. O obeh predlogih bomo prihodnjič posedali svoje mnenje. Opzarjamo pa že danes vse naše člane, da se za stvar resno, zavzamejo ter o obeh predlogih resno razmišljajo, ker dejstvo je, da je pravilna in pametna ureditev delavskih plač naj-: važnejša zadeva delavstva.
Rogatec. — Kje je obleka? Kakor smo zvedeli iz zanesljivih virov, je že naša obleka za železničarje za lansko leto plačana, dobili je pa še do danes nismo. Kje torej tiči? Dobili smo knjige o nabavi obleke. V eni stoji zapisano: Ena čepica za leto 1923 odposlana. V drugi knjigi je stalo: 1 bluza za 1923, 1 hlače, plašč itd. Pa obleke še do danes nismo dobili. Vendar ja ni šla v zrak. Kdo je shranil denar za obleko? Ali kdo je obleko vzel? Pa naši gospodje se nič ne pobrigajo, da bi vsaj vprašali, kam je obleka šla. Kurjači izgledajb raztrgani kot ciganje.
Sicer pa imamo dva načelnika; enega na Grobel-nem in enega v Rogatcu. Morda bosta pa ta dva gospoda kaj vedela o obleki? Imamo zavirače, ki delajo službo v civilni obleki. Ko sta dva načelnika dobila pla-
čilo po prevedbi, je rekel eden naprarn tem revežem: »Jaz že imam svoje, vi pa štrajkajte!«. mesto, da bi obžaloval naš položaj! .
In tako še danes čakamo na prevedbo, nevedoč kdaj bo prišla. — Prizadeti.
»Organizirani železničar«, glasilo »Splošne žel. organizacije Jugoslavije« se v svoji 5. številki z dne 11. oktobra 1.J. na vso sapo zaletava v kategorijske organizacije. G. Stanko je vzel na muho posebno pisarniške sluge in sprevodnike ter se nekoliko obregnil tudi v »Društvo strojevodij«.
Nimamo namena braniti kategorijskih organizacij, ker vemo, da se bodo že same branile, ko bodo čutile za to potrebo. Tudi ne pišemo z namenom, da bi zagovarjali nevarno pot separatizma, kamor se nekatere kategorijske organizacije precej nagibajo, če sodimo po njih dosedanjem delovanju. Vendar moramo ppvedati tudi mi svoje mnenje iz razloga, ker igrajo kategorijske organizacije v železničarskem stanovskem pokretu izredno važno vlogo, ka-r mora priznati vsak, kdor presoja in se bavi z železničarskem vprašanjem stvarno in nepristransko'.'
‘	~ V kolikor smo se mogli prepričati v osebnih raz-
govorih, je tudi gospod Stanko istega mnenja. Toda on in njegov skromni- štab hoče najbrž preobraziti iz »Splošne« strokovne železničarske stanovske organizacije snov za politično stranko. Zato bi rad imel vse železničarje v svoji splošni žel. organizaciji, kjer bi tvorile posamezne kategorije svoje odseke.
Taka enotna organizacija ni zaenkrat še noben greh, ker je misel dobra. Tudi si moramo vsi prizadevati,za tak ideal, čeprav se bo po našem mnenju, ki smo-si ga ustvarili na podlagi dosedanjih izkušenj, težko kdaj uresničil, dasi je taka enotnost potrebna in predpogoj za uspešen boj. In še več, Mi smo celo prepričanja, da moramo tako enotno oragnizacijo, ako niso železničarji še za to zreli, celo umetno ustvarjati. In to stališče zastopa »Prometna zveza« že več let.
Tako se je na prizadevanje P. Z. že pred par leti osnovala takozvana »koalicija« žel. organizacij, in letos so se na poziv P. Z. odzvale v Ljubljani vse žel. organizacije na skupno in sporazumno delo.
G. Stanko! Ali ni' to veliko popolnejša enotnost, kakor če bi bili vsi železničarji organizirani samo v vaši organizaciji? Ali se niste 16. in 17. t. m. prepričali v Beogradu na enketi, kako žalostno in pomanjkljivo bi bili železničarji zastopani, ko bi jih zastopala samo vaša . organizacijo? Upamo, da boste tako pošteni, da to tudi vašim sodrugom poveste in tudi pokažete, koliko pametnih predlogov ste morali od drugih delegatov in organizacij — pa tudi kategorijskih — v vaš osnutek pravilnika sprejeti in koliko pretiranega in nesmiselnega v svojem pravilniku črtati. — In za bodočnost? Ali naj se železničarji šele v »Splošni« organizirajo in potem čakajo na g. Stankota, kdaj jim bo povedal, kje se jim krivica godi, ali naj si v kategorijah združeni sestavijo svoje predloge in zahteve, katere na) se na skupnih enketah in združenih odborih vseh organizacijah obravnavajo? Toda čemu še besede!? G. Stanko in njegov štab naj le mislijo in delajo po svoje.
Mi pa vidimo v kategorijskih organizacijah že ustvarjanje enotone železnic, organizacije. Samo treba je vnesti v posamezne kategorije in posebno še v vodstva kategorijskih organizacij pravega in pravilnega socialnega pojmovanja in čuta. Ko to dosežemo, se bo splošna in enotna železničarska organizacija sama ustvarila. Do tačas pa morajo vse organizacije skupno in sporazumno delo nadaljevati. Železničarji pa sodite ali je to prav.
Polltlinl pregled.
Pri nas.
Boj za 20. oktober. Mi ne smemo pozabiti, da je spomladi Pašič dosegel odgoditev skupščinskih sej do 20. oktobra. Ta dan naji bi se bil parlament razpustil ter razpisale volitve, vodene z vsemi mogočnimi terorističnimi sredstvi.
Pašič pa je moral na kolena in prišla Je Davidovi-čeva vlada. Predno pa je sploh mogla v parlamentu na delo', je bila prisiljena odstopiti. Pašič-Pribičevičeva skupina je hotela baš 20. oktobra doseči razpust skupščine in razpis volitev pod nasilno vlado.
Koncentracijski humbug. Sestavo vlade je bil dobil Ljuba Jovanovič, češ, da naj sestavi širšo koncentracijo. To pa le na videz. Že v nedeljo je bil podpisan ukaz o imenovanju Pašič-Pribičevičeve vlade. Vse avdijence so bile le pesek v oči. V pondeljek je vladni blok po naključju zvedel za to dejstvo in z energičnimi akcijami preprečil imenovanje Pašičeve vlade.
Davidovičeva vlada je na vidiku in se njeno imenovanje pričakuje vsak Čas.
Parlamentarno predsedstvo sestoji iz Jovanoviča kot predsednika, dr. Maček in dr. Hohnjec sta podpredsednika, izmed tajnikov pa je eno mesto pripadlo tov. Franc Kremžarju.
Razpoloženje ljudstva ob tej ljuti borbi je bilo izvrstno. Pri volitvah bi bilo pomedlo z nasilniki.
Strokovne in politične
organizacije.
Železničarska enketa, katero je sklical g. prometni minister Sušnik za dne 16. oktobra t. 1. v Beograd, nam je pokazala tako očitno tisto usodno zmoto vseli naših političnih in strokovnih voditeljev in vzgojiteljev, da smo prisiljeni, ob tej priliki izpregovoriti o tem odkrito in resno besedo.
Na tej enketi se je pokazala tako od strani ministrstva za promet kakor od strani generalne direkcije taka nevednost in nesposobnost, da se o njej niti izraziti ne moremo. Gospodje od ministrstva in generalne direkcije, ki bi bili morali imeti že pripravljen osnutek pravilnika za delavce in pomožno osobje, niso imeli pokazati drugega, kakor kupček raznih spomenic in par zelo pomanjkljivih načrtov od posameznih organizacij. Nekako čudno se nam je zdelo, ko smo imeli pred seboj zastopnike vlade in generalne direkcije, ki so pokazali res iskreno in dobro voljo za delo — pa so bili tako praznih rok. To so gospodje tudi odkrito in takoj pri otvoritvi enkete povedali in priznali, kar jim štejemo v izredno čast, ker s tem so na najprimernejši in najjasnejši način pokazali in priznali, kako potrebne in kolikega pomena so strokovne organizacije ne samo za delavstvo in uslužbence, temveč tudi za železniško upravo in vlado.
Delavski delegati in delavci sami so se lahko prepričali, kako potrebne so strokovne organizacije ter da so edino te sposobne in zmožne pravilno zastopati koristi svojih članov ter v stanu, staviti zahteve, dajati vsa potrebna pojasnila m sestavljati predloge, ki odgovarjajo resničnim potrebam in razmeram.
Na drugi strapi pa smo na. tej enketi doživeli — čudež — da so zastopniki vlade in železniške uprave odkrito in z zadoščenjem priznali, kako jim je s takim sodelovanjem strokovnih organizacij ne samo delo olajšano, temveč tudi prilika dana, da se o vseh razmerah in potrebah ne samo osobja, marveč tudi železniške službe same poučijo ter tako na najlažji način dobijo dovolj vpogleda in informacij za čimjasnejše in pravilnejše razumevanje njim dodeljenih dolžnosti.
Ta korak g. ministra za promet, ki nam je po svojih, v kolikor smo se mogli prepričati, zares iskrenih zastopnikih na tej enketi tako jasno in iskreno, na praktičen način in pri tako važni zadevi, kakor je delavski pravilnik, pokazal tisto pravo razmerje med strokovnimi in političnimi organizacijami, beležimo mi kot prehod v novo dobo našega političnega in socialnega življenja.
Tisto nesrečno nazjranie, da strokovna organizacija nima s politiko nič opraviti, ki je samo prisilno, in umetno ljudstvu privzgojena po vseh naših dosedanjih politikih in skoraj vseh sociologih, mora enkrat za vselej izginiti iz mišljenja zaslepljenega delovnega ljudstva.
Prešiniti nas mora zavest in jasno prepričanje,^ so edino le strokovne stanovske organizacije poklic*1* sposobne in tudi dolžne, reševati socialno vprašanje*® se pa mora reševati vselej z vednostjo in sporazumno vsemi različnimi stanovskimi organizacijami in z ozir0’ na vse stanove.
Politične organizacije in politični parlamentarni zJ' stopniki morajo biti le izvršilni organi strokovnih ofŽJ' nizacij.	...
Politik, ki nima' dovolj močne strokovne organi2*' cije za seboj, naj ne eksistira med nami, ker delov® ljudstvo ne sme zaupati nobenemu drugemu, kakor Jj stemu, ki med njim živi, njegove razmere in P0*ry pozna ter dejansko in že v naprej pokaže, da prav11 razume in z najboljšo voljo brezobzirno tudi hoče u't Ijaviti le to, kar od njega zahtevajo strokovne orgaI,!' zacije.	I	_
v. __ __	  k	K	. .	•-	>	,___-+ZS
•	■■ ■ ■ ■ ■	--—■—   ........■■	 r~	7
Strokovna zveza.
Tovarniški delavci.
Kovinarji Jesenice. Večkrat smo že zapisali. | razvoj moderne industrije prinaša tudi razvoj nega izkoriščevanja delavstva. Tako izkoriščevanje je pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, pa la", prištevamo v prvo vrsto. Zato menda ni potreba P°se., nih dokazov, ker zadostuje, če ogledaš »sence« udt>' in ovenelih obrazov v podobi delavskega trpina. W1 žrtvoval vso mlado moč, ne za sebe, ampak za dr# za K. I. D.	-	ji
Kriza, ki ni kriza, ampak umetno stvorjena ^ kulacija, ki naj prinese industrijski politiki novih t)S|) hov, delavstvu pa novih ran, je dalo družbi povod k vemu izkoriščanju. Sklicujoč se na krizo, je družba0 pustila 200 delavcev ter jih tik pred zimo pahnila cesto.
Sklicujoč se na krizo, je družba razveljavila de^v( sko pogodbo, za kar je posamezni delavec oškodov. do 200 Din. mesečno. Dalje je družba proglasila ce kupno delavstvo samo za zasilno zaposleno. , w
Take in podobne dobrote deli Kranjska industrij5 družba svojemu delavstvu. Družba pa greši tudi s t®, da odpušča domače delavce in sprejema tujce.
5 Rusov na Dobravi. Delavstvo si ne more ničesar P magati, ker je vsaka intervencija pri g. ravnatelju bre uspešna.
G. ravnatelj odpravlja krivico s tem, da vedno• navija: kriza in zopet kriza, kakor v času vojske, ljudje čakali na kruh itd. Predno pa bi ga imeli dobitj^ se oglasi siti pek in pravi: »Kruha ni, vojska je.« g. ravnatelj naj si zapomni, da danes ni več VOJ5^ »kriza« pa tudi ni tolika, da bi se z delavstvom P°f ,
,ic«
palo kakor bi se ljubilo g. ravnatelju. Delavstvo se su zadnje čase ne odpušča, kar je zasluga gg. delaw poslancev in Jug. kluba. Delavstvo pa samo zaPuS tovarno in odhaja na Francosko, ker ne more več Pr našati krivic, ki se dogajajo v tovarni.
Strokovne organizacije so brez moči, ker edine in ker nepredstavljajo niti polovice zaposle delavstva. Vse drugo je neorganizirano in čaka, da prinesejo rešitev drugi. Ne vemo sicer, kje je s°c »Jeram« s svojo armado, ki je že vendar toliko stori' delavstvo. Naj bi ga še sedaj rešil neznosnega polo* , Kovinarji. Delavstvo tvrdke Kieffer Iv. LovrJ v P. se je organiziralo v SZTD in je potom okroŽN" tajništva JSZ v Mariboru vložilo na tvrdko spom^,
za zblojšanje plač in nekaj internih zahtev. Pripo' jamo, da je delavstvo v tej tovarni z ozirom na naP° delo jako mizerno plačano in da 10% zahtevek meljne plače ni pretiran.
Kleparji in inštalaterji. Redni mesečni članski5' štanek kleparjev in inštalaterjev se vrši v nedeli® Oktobra ob 9. uri zjutraj v spodnjih prostorih I. del. K sumnega društva, Kongresni trg 2, Ljubljana. Na , stanku se bodo obravnavale razne stvari, tikajo^ kleparjev in inštalaterjev, zato naj nihče ne
Odbor-
Življenje delavcev v Ameriki.
Kdor vidi današnji razvitek Zjedinjenih držav, domneva, da so razmere delavca tu, ako ne sijajne, pa vsaj razmeroma zadovoljive. Ali to so večina le iluzije!
Gospodarski in kapitalistični napredek Zjednjenih
držav je res naravnost čudovit, ali ta napredek je strašno drago plačan z zdravjem in življenjem stotisoč in milijonov ljudi! Človek delavec mora položiti na oltar tega kapitalizma vse:, zadnjo silo, zadnjo moč, zadnjo kapljo krvi.
Po zunanaji strani ima sicer delavec v Ameriki več svobode kakor pri nas. Tam ne poznajo delavskih knjižic, da mnogokrat vas ne vprašajo niti za ime. Dobite samo številko in s to številko delate, dobivate plačo in umirate. Niste več, kakor ljudska številka. Tu ni nobenega odpovednega roka. Lahko vstopite, kadar in kakor se vam zljubi; ampak ravno tako pride ravnatelj zavoda in pravi z največjim mirom: Well, ne potrebujem vas več, — plača za storjeno delo, vi vzamete klobuk in gotova sta! Tudi stik in občenje z gospodarjem je drugačno, kakor pri nas; ni tu tega klečeplazenja in priklanjanja tja do črne zemlje. Amerikanski delavec se ne odkriva, ravno tako kakor nihče drugi ne v Ameriki. On občuje z podvzetnikom na videz, kakor enak z enakim; eden prodava svojo delavno silo, drugi jo kupuje.
V	Ameriki ni te strašne domišljavosti, kakor pri nas, kjer vsak, kdor ima poln žep, misli, da se svet vrti okrog njega. Videl sem v Ameriki milijonarje, ki delajo v to-
varni v srajci in telovniku in ga ni za prepoznati od drugih delavcev.
Ali ta navidezna svoboda in enakost je samo na vrhu. Kdor malo bolj globoko pogleda, vidi, da so stvari čisto drugačne. Resnica je, da se na delavno moč v Ameriki stavijo izvanredne zahteve in da amerikansko delo znači tako grozno napetje vseh telesnih in duševnih sil, da izgleda človek s štiridesetimi leti kakor invalid. Cel sistem obstoji v poostrenem dogledu na delo posameznika in v popolni izrabi delavne dobe, ki onemogoča vsak najmanjši gubitek časa, Vsak gibljaj, vsaka gesta mora imeti svojo svrho. Delavec postane avtomat. Niti trenotek miru, niti minute počitka do zadnje sekunde dogovorjene delavne dobe. Kdor najhitrejše dela, zasluži največ denarja in je postavljan drugim delavcem za vzgled. Po takem sistemu se je doseglo v vladnih delavnicah,, da se za stvar, ki je stala prej 1536 dolarjev dnine, plača zdaj samo 988 dolarjev in formo, ki so prej potrebovali livači v železarnah za njo 53 minut, narede zdaj v dvajsetih minutah, prej je stala en dolar sedemnajst centov, zdaj pa stane le 54 centov.
Zato se lahko smelo trdi: Nikjer na svetu niso človeško delo, človeški živci in človeške mišice tako iz-rabljevane, kakor v Zjedinjenih državah. To je naravnost rop in izsesavanje človeške delavne sile. Ko je pred leti kupil amerikanski kapitalist zamorca, moral je dati zanj gotovo svoto, moral ga je hraniti in čuvati ga — zamorec j*e bij investicija in če je suženj poginil, je bil kapital izgubljen! Današnji moderni delavec ni sicer v pravem pomenu besede suženj — on ima svodobo, prodati svojo delavno silo pod vsako ceno ali pa umreti od
glada — ampak njegovo resnično stanje je hujŠ® prejšnjega suženjstva. Njegovo zdravje, moč, Živ'1 se ne morejo dandanes čuvati in če pogine, ima kaP^, list takoj deset novih in mlajših, močnejših in hitr«f Otrok ubogih se rodi vsak dan, kakor peska ob 111 in iz vseh kotov sveta nosijo jih parobrodi dan na čez ocean na zelene bregove novega sveta ... M Tako izgleda drugastran Amerike! Te Aife kjer nima človeško življenje nobene cene in kjer vJ. neizmernih tovarnah ni skoro nobenih varnostnih Naravnost groza vas obhaja, ko stopate skozi te kanske zavode Zjedinjenih držav in povsod pol®* pod vami in nad vami ropotajo stroji, grme turbWe’ lijo motori, letajo verige in pasovi in se odpirajo 1 peči — vse nepokrito, nezavarovano, pri najma1” neopreznem koraku vam stroj zdrobi ude. Kaj misliti kaj strašnejšega, kakor to, da se sto tisoči lijoni moških in ženskih v amerikanskih tovarnah večno opotekajo med življenjem in smrtjo in hofli)0 delo, kakor živina v klavnico.	. >
Ko sem čital »Džungle« od znamenitega amer* , skega pisatelja Sinclaira, v kterem riše razmere ^ kaških klavnicah in ko sem čital tam n. pr., ka'ko s £ gubijo ljudje v klavnicah, kako se človek spodtakn®^ de v ogromen kotel kuhajočega se mesa in izgine ter ga pošiljajo drugi dan po svetu v — salamah -t mislil,, da je to nekaj popolnoma neverjetnega, ne _ y čega — ampak v Ameriki sem spoznal,	da	je	vsa	pošastna groza, ki pretresa človeku dušo	in	srce,	le
grafija nage, prestrašne resnice!	-m
(Dalje Prl
Sv. Lovrenc n. M. Kovinarji tukajšne tovarne kos >n srpov, ki je last nemškutarja g. Kieffer-ja, smo usta-n°vili pred kratkim skupino Strokvne zveze tovarniškega delavstva. Bili smo poprej dolga leta organizirani pri socialistih. Ampak ker se takratni naši voditelji niso dosti brigali za nas, temveč le bolj zase, nas so samo izbijali, da so prišli oni na boljša mesta, smo končno Se ob pravem času sprevideli zmoto, v kateri smo se nahajali ter šli tja, kjer edino je mesto za razumne ljudi. !meli srno že dva strokovna sestanka, na katerih nam Je Poročal tov. Semenič iz Maribora o naših strokovnih Zadevah iti o stališču JSZ, ki ga zastopa v javnem živ-•jenju. Njegovih izjav se hočemo strogo držati. Delav-stv<> ne sme pričakovati od nikogar drugega pomoči, kot °d samega sebe, zato se mora enotijo organizirati in najelo važnost polagati na svojo izobrazbo. Vera v zrnato mora biti tako trdna, da je noben hipni neuspeh v ^rokovnem gibanju ne omaja, temveč le še bolj združi na§e vrste.
Takih sestankov si želimo pogosto, ker so za nas res zelo koristni. To so res strokovni sestanki, ne pa j*estanki socialistov, kjer e drugega ne sliši, kot zabavljanje čez duhovščino in demagogija.
Priporočamo tudi drugim tovarišem delavcem, ki avajo še v zmoti, da kmalu obračunajo z laži-socialisti.
Se enkrat Sv. Lovrenc n. M. Lastnik tukajšne tovarne kos in srpov g. Kieffer je velik čudak in še večji JjasProtnik delavstva. V največje veselje mu je, če lahko delavstvo šikanira. Zadnje mesece delavstvo ni bilo J^ier organizirano in to je bilo zanji nebeško veselje. a da temu veselju duška, se je pred kratkim na lovu '' neki družbi »veselih bratcev« izrazil: »poprej, ko so k'li moji delavci organizirani, so imeli mene v šahu, zdaj
0 Pa niso, imam pa jaz nje in to bodo morali občutiti; v lučaju dežja jih bom naglal delat na prosto, ko bo pa Vroče, pa ki peči., kjer je neznosna vročina.« Je zelo Ztlačilna ta izjava. Delavstvo jo je vzelo na znanje in v Sv°jo obrambo storilo potrebno. Obžalujemo nerodnost Vaš>h izjav g. Kieffer, ne bi bilo mogoče boljše, če bi obdržali to zase?
Dokaz, kako mislijo podjetniki o organizacijah.
Papirniški delavci.
Vevče — papirnica. »Kapitalizem in nemška modnost in ošabnost« bi bil primeren naslov našim gozdom v papirnici v Vevčah. Naš list je že enkrat pi-a'o kurjem paviljonu. Ni pa še poročal, koliko ta kur-** stane: 10 kokoši se izprehaja v tem paviljonu — ^ska ima svojo kletko in za 2 m3 svetlobe. Vsa ta kurja ‘avba je prav moderna, ki bi ne kazila lepote na kaki 8vetovni kurji razstavi.
t Skozi dva meseca je bilo dnevno zaposleno kakih ® delavcev. Barvano je seveda vse z oljnato barvo, in 7* dvakrat! Nekateri deli celo z emajlbarvo! Okna so £vojnata. Da pa kuric ne bo zeblo, pa misli milostljiva !?• ravnateljica postaviti še električne peči (kaj pa sv. ^eža?). Da bi se kak »prijatelj kurje župce ne priplazil Paviljon, so zanj preskrbeli amerikanski način sodbe ?otom električne žice, ki jo bodo napeljali. Za enkrat se e ^kazalo samo načnim čuvarjem paziti na ta kurji rod.
4 Tovarniški lesni prostor ni še z mrežo ograjen. ^ kaj zato! Kaj mar podjetje naši milostljivi! Glavno, h* so njene kure z dva metra visoko ograjo zaprte. r°stora za šetališče imajo 1320 kvadratnih metrov po Sledu ruskih veleknezov. Ta kurji cirkus pa ne stane manj kot 300 tisoč jugoslovanskih kron. Če pa kaj |§y[ ,v številkah povemo, bo nad uboge uradnike prišla •/,v'hta z bliskom in gromom tam od Reiha, zakaj da 7~aiajo skrivnosti črnih bukev. To vse bi še prenesli mi ejavci, čeprav nam te kure pijejo naši kri, katera nam j! j v glavo, da bi šturmali kot nekdaj .... A naši nem-
*	gospodi to še ni dovolj.
... Kure zobljejo namreč žito. Da bi ga gospoda ku-
1 a> zato ni denarja, čeprav ima gen. ravnatelj 80.000 J°n. mesečne plače. Milostljiva ukaže vzeti njive, ka-
Ima v najem vdova >pd umrlemu tovarniškem urad-ki je Zvesto služil podjetju 32 let. Zato, da bodo olvr m*l°stli've g0SPe žito zobale, z po njegovih rokah, planih njiv. Vdova pa bo stradala.
D Nimamo besed, ki bi dovolj ožigosale to nemško ,redrznost. Ne lastimo se tovarniških njiv! Niso naša Vemo pa tudi, da kokoši ne bodo zobale žita s teh Ako pa se ta atentat na to vdovo naredi, potem i štete ure tej nemški mogočnosti v tej potrpežljivi Soslaviji. Amen!
Državni cestarji.
l Mariborsko okrožje. Tudi v mariborskem okrožju l(*a državne cestarje led prebit. Dolgo je trebalo, a sila kola in tako je bilo tudi pri nas. Zdaj smo si usta-v|li skupino državnih cestarjev. V kratkem bomo imeli vr°kovni sestanek, da se med seboj spoznamo in pogodi rimo o naših strokovnih zadevah. Opzarjamo vse ce-
I
lil
I
;l
A
i»!
*\
r
n
ei"j
iil sta
da bomo čas in kraj sestanka še pravočasno ob-
1.1
2?ili.
ffaza v industriji in delavstvo.
Ii;a 0 krizi v industriji se mnogo razpravlja in piše. t, 'Zližem je vesten čuvaj svojih dozdevnih pravic, za-jitif e^n° slišimo, da se zbirajo tu zastopniki ene indu-drugi pa se zopet zbirajo v drugem kraju. Vsi pa lj'e J0, ha to, da v njihovih podjetjih investiran kapital. r*zm^ občutne škode. Pa ne samo škode, 'ampak Se kljajo inukrepajoo vseh možnih načinih, kako bi •i v slabih Sasih ne zmanjšale, ampak se še celo
povečale. Na dnevnem redu je zdaj trgovska pogodba z Nemško Avstrijo. Koliko si ti denarni gospodje prizadevajo, da pri tej priliki dosežejo zase kolikor mogoče mnogo koristi, ker je seveda prav.
Priznavamo, da je od trgovskih pogodb z drugimi državami v veliki meri odvisen dobrobit naše industrije. Naša dosedanja carinska politika nosi glavni del krivde zastoja v nekaterih industrijah.
Zato je tudi sedanja brezposelnost tako velika, ker nekatere tovarne več producirajo kot morejo blaga prodati. Napačno pa je bilo valiti vso krivdo sedanje krize v industriji in iz te krize izvirajočo brezposelnost na nesrečno carinsko politiko. Gospodje kapitalisti so preveč brihtni, da ne bi izrabili te prilike zase. Zato odpuščajo iz službe delavce, utemeljujejo to s tem, da blaga ne morejo prodati ali pa da surovin ne morejo nabaviti. Zadnje mezdno gibanje v papirniški industriji pa je pokazalo to, da se je z zmanjšanimi delovnimi močmi celo veliko več naredilo in seveda tudi prodalo. Isti proces se vrši tudi pri Kranjski industrijski družbi. Tudi tam so gospodje kapitalisti izrabili za nje ugoden čas in potisnili nekaj stotin delavstva na cesto.
Zanmivo bi bilo dognati, ali K. I. D. vsled tega manj proivaja ali pa več. Ker se. zmanjšujejo delovne moči, pritiskajo na druge, da morajo bolj delati. Uspeh je ta, da gospod kapitalist pri takih krizah še nekaj več zasluži.
Pa še nekaj drugega: gospodje kapitalisti dosežejo Svo namen, kar je glavni namen (čeprav tega nikjer ne opvedo): ubijejo delavcu samozavest! Prepričati ga hočejo, da je popolnoma odvisen od svojih kruhodajalcev, da jim je izročen na milost in nemilost.
Pomanjkanje dela je za delovnega človeka najtežji udarec in biti postavljen na cesto, je zanj obup. Posebno pa še, če je obdarjen z družino ali pa če je že v letih. Iz povedanega sledi, da je kapitalist fin gospod, on hoče in mora zaslužiti, čeprav pri tem trpijo delavske družine, čeprav pri tem trpi občina in trpi država. Kaj to njemu mar!
Kapitalizem se bo znal izogniti vsaki nepriliki in bo celo iz neprilik koval zase kapital — seveda na škodo delovnega ljudstva.
Naše delavstvo je postavljeno pred težko nalogo, da bo kos sedanjim razmeram. Kapitalizem vihti težko kladivo, da zdrobi v prah vse priborjene pravice, ki so delavcem v prid. V nevarnosti je osemurni delovni čas, v nevarnosti sociano zavarovanje delavstva. Cesar kapitalizem ne more streti, tega se hoče polastiti in tako Po svoje deliti pravico delovnemu ljudstvu. Zato: Delavci! Čuvajte nad tem, kar že imate, volite v svoje korporacije le svoje može, skozi in skozi zanesljive, može, ki so se že izkazali v naših bojih. Pred vsem pa gradite močno strokovno in politično organizacijo!
Da je kaptalizem danes tako močan, je krivo to, da je delovno ljudstvo premalo organizirano in vsled tega premalo samozavestno. Nikdar bi kapitalizem ne zrastel tako visoko, ko bi delovno ljudstvo o pravem času reklo: Do sem! Dalje ne več!
Da pa bodemo v bodoče kos nalogam, ki nas čakajo, zato o pravem času začnimo graditi mačno strokovno in politično orgnaizacijo delovnega ljudstva! Ne klonimo tilnika, ako enkrat triumfira nasprotnik. Nasprotno! Še bolj se združimo in zavedajmo, da le toliko pomenimo, kolikor sami veljamo! To se pravi: kot enotna organizirana in disciplinarna armada lahko kaj pomenimo bodisi v tovarni , v občini in državi in tudi le kot organizirani in disciplinirani delavci lahko prisilimo svoje ljudske zastopnike, da upoštevajo naše zahteve. Nobena vlada nas ne bo vpoštevaia, ako ne bo videla naše trdne in neupogljive volje.
V	trdni in močni orgnaizaciji je naša rešitev!
Delavska zveza.
Na delo za »Delavsko zvezo«! V nedeljo, dne 19. okt. 1924 se je ustanovila v Dobrunjah pri Ljubljani nova »Okrajna delavska zveza«, kateri načeljuje delazmožno načelstvo. Ta delavska zveza ima posebno važen pomen, ker je soseda devicmarijapoljski delavski zvezi, s pomočjo katere bo pomagala stisniti delavski obroč krog Ljubljane.
Dasi še ne organizirana, je dobrunjska delavska zveza že letos nastopila pri občinskih volitvah s svojo samostojno kandidatno listo, priborivši si 6 odbornikov izmed 25. Združila je na svojo Isto 214 glasov! Delavska zveza, ki šteje že samih volivcev 214, je činitelj, preko katerega ne bo mogel iti v dobrunjski občini nihče. Ta delavska zveza bo sedaj organizirala v svojo sredo vse, 'kar v delavsko zvezo spada, prirejala bo sestanke s predavanji in mirno čakala na prihodnje občinske volitve, pri katerih bo brezdvomno pokazala svojo organizirano. moč.
Na ustanovnem občnem zboru je poročal tajnik France Žužek, obrazloživši cilje in pota »Delavske zveze«. Prisotni so govor sprejeli in so trdno prepričani, da mora delovno ljudstvo dobiti v svoje roke politično moč.
Z Grosupljega. Zadnjič smo povedali, kako smo srečno zvedeli za izid občinskih volitev. Naš g. župan je sicer malo počasen, a g. okr. glavar mu na koncu koncev le povedo-, da je vendarle nekoliko prepočasen.
Še bolj zanimivo pri tem je pa to, da so nekateri naši stari odborniki vložili ponovno pritožbo proti letos izvršenim volitvam. Predlagatelj pritožbe je v nedeljo, dne 19. oktobra 1924 ponovno povedal, da je pritožba vložena zaradi potvorjenih podpisov na listi »Samostojnih«. Povedal je, da je bilo na listi »Samostojnih« celo več potvorjenih podpisov. Priznal je ponovno, kar smo že tudi pred volitvami vedeli, da je vložil na okrajno gla-
varstvo pritožbo radi neveljavnosti »Samostojne« liste ter predložil tudi dokaze, da so Mii- podpisi potvorjeni. Na vprašanje, zakaj niso zahtevali od okrajnega glavarstva razveljavljenja liste »Samostojne« že pred volitvami, je rekel, da je tega kriv g. okrajni glavar v Ljubljani, ker ni izdal tozadevno nobene rešitve.
Da so bili res potvorjeni podpisi na samostojni listi in da je bilo res to z dokazi naznanjeno s pritožbo proti veljavnosti iste liste okrajnemu glavarstvu, zato imamo priče in to govorijo javno že od časa pred volitvami, ko so vložili tozadevno ovadbo pritožniki sami.
Radovedni smo zdaj: 1. Zakaj ni okrajno glavarstvo na podlagi ovadbe in dokazov razveljavilo samostojne liste že pred volitvami? 2. Zakaj niso pritožniki sami že pred volitvami zahtevali od okr. glavarstva tozadevne rešitve? Da se ponovno ne pregrešimo proti § 104 in ne zamerimo svojim somišljenikom, češ, da vse kaže tako, kakor da bi bili naši stari odborniki s »Sa-mostojneži« v kaki zvezi, rajši molčimo ter prepuščamo v zasledovanje in razmotrivanje vsakemu, ki se hoče o tem prepričati.
Trbovlje. Naša Okrajna delavska zveza je letos s številom članstva zopet narastla. Delavstvo uvideva, da more edinole organizirano v svoji strankarsko-poli-tični organizaciji priti kdaj do svojih pravic. Uvideva zlasti, da mu komunistični in socialistčni evangelisti ne morejo pomagati, marveč da je reštev delavsvta zares le v Delavski zvezi, kot sestavnemu delu SLS. Naša Okrajna delavska zveza želi, da pride kdo od poslancev Jugoslovanskega kluba med nas in nam poda sliko notranjepolitičnega položaja. Tudi rudarski delavec rabi shodov in veseli ga, kadar se ga spomni kdo od poslancev.
V	tem pogle*du sem že zaprosil Jug. klub v Beogradu in upam, da nam pošljejo poslanca, ki bo poročal. — Naša Zveza raste! Raste in razširja naj se pa tudi po vsej Sloveniji celokupna naša stanovsko-politična organizacija Del. Zveza. ^
  r-  ...........
Delavska izobrazba.
T
Cilji in smotri kršč. socialistične delavske organizacije.
■ *	i
1.) Priznanje Boga in Cerkve.
Temelj našim prizadevanjem 'tvori vera v smoter in na človeško odgovornost po smrti, vera v osebnega Boga.
Naša društva so katoliška in stanovska. S tem smo povedali že tu uvodoma temeljne misli, po katerih se krščanski delavci in delavke bistveno razlikujejo od ostalega delavstva v Sloveniji in v naši državi. Za vse, za karkoli si prizadevamo, je merodajna vera v posmrtno življenje: da se s smrtjo ne konča vse, marveč da živi duša dalje večno življenje, da smo onstran odgovorni za vse misli in dejanja na zemlji pred najvišjim bitjem, ki sodi o dobrem in zlem — pred Bogom. Ta Bog je visoko vzivišen nad svetom in človeštvom. On torej ni iz sveta in narave, marveč od vekov. _____
Mi pristajamo na svetovni nazor, ki gia oznanja katoliška Cerkev vsem svojim vernikom. Priznamo načelo, da je socialno vpraašnje predvsem nravno hi versko. Zato priznamo smernice, ki jih je pokazat papež Leon XIII. v svoji okrožnici »Rerum novarum« in po katerih naj bi se rešilo moderno delavsko vprašanje. Svoje nazore in svoja načela hočemo uresničiti v celotnem življenju delavstva.
Dejstvo, da priznamo katoliško Cerkev in njene nauke, nas najbolj loči od ostalih delavcev in delavk. Iste dolžnosti, ki j)h morajo izpolnjevati vsi katoliški verniki, vežejo tud} kršč. soc.alno delavstvo. Ko priznavamo Cerkev, se obenem, zavedamo, da je rešitev socialnega in obenem delavskega vprašanja brez sodelovanja Cerkve nemogoča. In kakor v -vseh Velikih vprašanjih, tikajočih Ve človeštva, je Cerkev tudi tu zavzela svoje stlišče. V ospredju stoji znamenita okrožnica papeža Leona o delavskem vprašanju: Rerum novarum. Iz nje je črpal tudi program kršč. soc. delavskih organizacij bistvene ideje. Spočetnik naših slovenskih delavskih organizacij1, rajni dr. Janez Ev. Krek se je v celoti naslonil na predmetno okrožnico.
Drugo, kar nas loči od drugih organizacij, je to, da smatra kršč. soc. delavstvo svoje organizacije za stanovske. Izraz stanovsko gibanje rabimo zavestno proti izrazu razredno gibanje. Kajti krščanski delavci in delavke ne stoje v sovražnem nasprotju z ostalimi ljudskimi plastmi, ne streme za tem, da bi v boju nižjih slo1-jev z višjimi pridobili nadmoč na ostalimi, marveč hočejo ob sodelovanju celokupnega delovnega ljudstva pripomoči uezdnikom do telesnega in duševnega napredka.
Zato se glasi v eni resolucij iz soeialno-političnegi odseka V. kat. shoda, da kršt. soc. delavstvo odklanja načelen razredni boj. »Načelen« je v dotični resoluciji rečeno zato, ker je delavstvo v dejanskem življenju zelo mnogokrat prisiljeno zgrabiti sredstva razrednega boja. Ako n. pr. Trboveljska premogokopna družba rudarje naravnost izzove, so rudarji upravičeni stavkati in se poslužiti razrednega boja. — (Prihodnjič: »Mi in narodno vprašanje.«)
 —.............................................. S
Krekova mladina.
Dramatični odsek »Krekova mladina« Sneberje-Zadobrava priredi v nedeljo 26. oktobra v D. M. v Polju ljudsko dramo v 4. dejanjih »Testament«. Začetek ob 4. uri popoldan. — Tem potom vabimo vse prijatelje delavske mladine.	Odbor.
Dopisi.
Ljubljana. Društvo dipl. babic za Slovenijo je nabralo na sestanku 180 Din. za svojo po povodnji oškodovano članico Marijo Tavčar v Polhovem gradcu. Društvo prosi še za nadaljne prispevke.
Z Grosupljega. (Iz kmetskih krogov.) V nedeljo, dne 19. oktobra t. 1. bi se bil moral vršiti pri nas občni zbor podružnice kmetijske družbe. Toda načelnik naše podružnice g. I. Rus so to preprečili s tem, da niso hoteli sklicati občnega zbora, kakor je bilo od vladnega komisarja naročeno vsem načelnikom podružnic. Da bi poizvedeli, zakaj ni bil sklican občni zbor, so šli od naših mož trije k g. Rusu. Na vprašanje, zakaj ni bil sklican občni zbor, jim je odgovoril: »Stari odbor podružnice »Kmetijske družbe« na Grosupljem ne more več sklicati občnega zbora, ker je že eno leto prestar, ker bi bil že lansko leto moral biti nov odbor izvoljen.«
Zakaj ni bil izvoljen na lanskem občnem zboru podružnice nov odbor v smisl upravil, g. Rus ni dal nika-kega pojasnila. Povedal je samo, da je bil na lanskem občnem zboru izvoljen en delegat za glavni občni zbor. Ko so mu naši možje oporekali, zakaj ne skliče občnega zbora v smislu odredbe vladnega komisarja, je rekel: »To je nasilje, ker hočejo s politiko reševati kmeta.« Končno je še pripomnil — da občni zbor podružnice bi moral sklicati novi odbor.	j
Iz tega se menda dovolj jasno vidi, kako znajo in tudi hočejo delati naši »samostojni« voditelji za kmeta. Naša podružnica, odkar so jo dobili »samostojneži« v roke, sploh nič ne deluje. Neumljivo se nam zdi, zakaj se ni izvolil na lanskem občnem zboru nov odbor, ko vendar ni bilo na istem niti enega naših somišljenikov. Torej ni bilo nevarnosti, da bi stari odbor ne bil ponovno izvoljen. Tudi ne moremo razumeti, zakaj bi ne smeli v podružnici strogo nepolitične stanovske kmetske organizacije imeti popolno prosto sodelovanje vsi kmetje brez ozira na njih strankarsko pripadnost.
Seveda trgovoi, gostilničarji in zaščitniki vaških oderuhov se ne bodo najbrž nikdar ogrevali za stanovske organizacije, ker ta je njim v škodo.
Zelo značilna pa je modrost našega g. načelnika ko pravi, da stari odbor podružnice ne more več sklicati občnega zbora in delovati, ker da je — prestar. G. Rus! Kako pa, da lansko leto niste tega vedeli?! Ali ste morda nalašč opustili volitev novega odbora zato, da boste kot zastarani načelnik lahko ovirali podružnično delovanje?
Prav posebno značilno pa je, da pravi g. Rus, »da bi moral sklicati občni zbor novi odbor«, ki pa še ni izvoljen. Mi ubogi reveži po svoji skromnosti razumemo to reč edino na ta način — da se mora najprej sklicati občni zbor, ki bo še le izvolil novi odbor. G. Rus pa hoče; kakor se je izrazil, da bi moral še neizvoljeni odbor že sklicati občni zbor.
Ko bi se ne bali, da nas bodo g. Rus tožili radi žaljenja časti, bi mu kar odkrito povedali, da ni za grosupeljske »samostojneže« posebno častno, da imajo za svojega voditelja takega moža, ki društveni zakon tako po svoji pameti tolmači. Pa naj bo! Stvar se bo že uredila! Samo to bi si dovolili prositi g. Rusa, naj nam pove, zakaj pa se ne drži takega naziranja tudi v vodovodnem odboru, kjer ni bilo pod njegovim načelstvom novih volitev že 10 let? Ali ni morda tudi vodovodni odbor že prestar?!. In občinski odbor?! Ali ni morda tudi ta po preteku treh let prišel ob sapo kakor odbor podružnice kmetijske družbe?
Mi razumemo težak položaj samostojnežev. Ljudi nimajo. Zato pa hočejo na tak način ovirati vsako pošteno delo, ki bi bilo delavcem in kmetom v korist. Mislimo pa, da naši kmetje se ne bodo več pustili voditi in zastopati po gostilničarjih in mesarjih.
O volji in trmi.
Na svetu srečavamo ljudi, o katerih ne vemo prav, kam bi jih deli. Neka uganka navidezno obdaja njih m njihovo usodo. A če natančneje pregledamo vse, tedaj spoznamo, da ni vse skupaj nič druzega kakor pomanjkanje volje.
Reveži so taki ljudje. Življenje jih premetava, kakor otrok žoge, njih pota se vijejo kdbvekam, povsod naletavajo na nepremagljrve zapreke in njih slabost dela iz njih igrače.
Človek brez volje spoznava — zdaj, da bi bilo dobro ukreniti to, zdaj, da bi bilo treba storiti ono. Prepričan je, da je tako in nič drugače; nima pa moči, da bi izvršil, kar bi moral. Zlasti si ne more pomagati, če ga usoda postavi pred važnejše sklepe.
Pa tudi v malih, navidezno neznatnih rečeh se ne sme podcenjevati vrednost volje. Koliko je na primer
ljudi, ki vedo, da gotove jedi ali pijače škodujejo njih zdravju; a prav taki užitki so jim večne izkušnjave, katerih ne morejo premagati. Ta slabost jim nakopava raznovrstne težave, pripravlja mnogo bridkih ur, jih dela nezadovoljne same s seboj in z vsem svetom in jim strupi življenje, dočim bi bili lahko zdravi, morda celo srečni, če bi jim le ne pešala volja, kadar je je najbolj treba.
Volja je lastnost, ki se sicer ne da umetno ustvariti, kjer je sploh ni, ki se Pa, če je le vsaj majhna, lahko vzgoji in poveča. Če je že zapravljena, je seveda prepozno. Ako je slabost v dolgih letih popolnoma podjarmila človeka, ne pomaga navadno nobeno zdravilo. Zato se mora negovati: in vzgajati volja že v otroku tako kakor vsaka dobra lastnost, ki lahko zamrje brez nege. Ali paziti je treba, da se ne napravi usodepolna pomota, da se ne zamenja z močno voljo — trma. Zakaj človek z najslabšo voljo ima lahko največjo trmo. Treba je torej dobro razlikovati in ker je zamenjavanje včasi kaj lahko, se je treba tudi tega razlikovanja učiti.
Predvsem si moramo biti na jasnem, kako nam je ravnati vpričo otroških želja. Če si otrok želi nekaj sebi koristnega, kar mu lahko izpolnimo — n. pr. da je že opravil vse naloge in bi se rad izprehajal na prostem — tedaj bi napačno ravnali, če bi iz same komod-nosti brez tehtnih vzrokov odbijali otroško prošnjo. Otrok ima jako fin čut za to,in bo še hvaležnejši in veselejši, če premagamo njemu na ljubo svojo komodnost, ako mu je v korist. Vsa stvar se pa izpremeni, če si otrok želi nečesa, kar ni zanj in kar je le težko mogoče. Tedaj nas ne sme nobena otroška trmoglavost premotiti, da ostanemo dosledno pri svojem »ne«! Sicer pa — če se z otroci pametno govori, uvidevajo tudi oni marsikaj. Že iz omenjenega se razvidi, da želja in trmoglavost še ni »volja«.
Ali kako negovati voljo, ne da bi se dajala trmoglavosti potuha? — Dasi je dostikrat zelo potrebno zapovedovati, vendar večno in neprestano komandiranje ne vpliva dobro. Da se volja okrepi in da se otrok z veseljem loti kakšnega dela, je treba, da zbudimo v njem to veselje do dela. Svetujmo mu, naj poskusi napraviti to in ono, zbujajmo v njem radovednost, govorimo mu o tem, kakšno zadovoljstvo navdaja čolveka, če se mu kaj posreči in da bi bilo lepo, če bi si sam stavil ravno kakšno težjo ali kakšno novo nalogo in se potrudil, da jo izvrši v svoje zadovoljstvo, bodisi to na polju šolskih predmetov, domačih poslov, ročnih ali telesnih vaj. Da telovadba in športne vaje .(drsanje, plavanje itd.) krepčajo voljo in pogum, ker zahtevajo eno kakor drugo, je danes obče znana in vpoštevana resnica. Ker krepčajo telesne vaje, če se izvajajo, pametno in brez pretiravanja, obenem tudi zdravje, imamo v njih neprecenljivo vzgojevalno sredstvo. Nikdar ne smemo pozabiti na najvišje vzgojevalno' načelo: »Zdrava dušo v zdravem telesu!« Naravno je: Trdni sživci, zdravo telo, bodo tudi za razvoj močne volje boljša podlaga, nego bolestno telo z oslabelimi živci, ki pptretj,ujejo za vsak čin volje povišan napor. Več opreznosti in dosledne vaje je treba torej pri bolehnih otrocih. Čft; se tu opusti skrbni trud za oživljenje in utrditev volje, ostanejo taki otroci svoje žive dni brez vsake notranje opore, igračka v rokah slučaja, usode in lastnih strasti Celo pri odraslih obolelih ljudeh, ki so nekdaj bili močne volje, opažamo lahko, če ne pazijo 'Posebno oprezno na svojo voljo, če je ne oživljajo sistematičn s tem, da ji stavljajo vedno nove naloge, da peša bolj in bolj, dokler ne izgine popolnoma, in nazadnje imamo pred seboj obžalovanja vrednega ne-vrastenika, ki ga vse jezi, ki bi najrajši »sam sebe snedel« in ki zna pač biti grozovito trmast, a ne najde več toliko volje v sebi, da bi si enostavno predrugačil svoj neznostni položaj s tem, da bi sam postal drugačen.
Velik sovražnik volje je strah pred težavami Treba je torej učiti otroka, da se odvadi tega strahu in da 'Pogleda vsaki težavi, naj bo kakršnakoli naravnost v oči. Če ga primerno navajamo, bo spoznal, da je marsikatera težava le navidezna; druge se mu bodo pokazale manjše nego je mislil, in če se navadi premagovati te, se nazadnje tudi velikih ne bo ustrašil. Ob težavah bo šele rastla njegova volja in vsaka zmaga jo bo bolj utrdila. Ta vzgoja pa mora biti vedno taka, da ne vzame otroku samostalnosti. Bitje, ki ga neprenehoma vodimo za roko, mora svojo voljo izgubiti v tujini kadar pride na razkrižje, si ne bo znalo pomagati samo. Pa tudi to še: Čim preje se bo otrok navadil, da nosi odgovornost za svoja dejanja sam, tem lepše in krepkejše se bo razvil njegov značaj.
Dandanašnji, ob trdem boju za obstanek, je veliko več v našem življenju od moči naše lastne volje odvisno, kakor se nam v prvem hipu 'površnega mišljenja dozdeva. Veda nas uči, da naša volja sicer ni »svobodna«, da si jo pa do gotove meje lahko osvobodimo! Ker igra volja tako zel važno ulogo v človeškem žvljenju, zato
mora vsa vzgoja — tako lastna, kakor tudi vzgoja otrok — biti naperjena na osvoboditev in utrditev čl®' veka volje. Pri tem pa se varujmo tiste nesrečne trme* ki povzročuje nam in drugim le velikansko škodo. J
Ker smo že pri trmi, bi le mimogrede omenili, da zamenjava trmoglavost mnogo ljudi z »značajnostj0‘-O tem pa spregovorimo' drugikrat. Za danes bi le št enkrat povdarili:
Starši, ki so se držali gesla »Zdrava duša v zdravem telesu!«, dali so svojim otrokom največje bogastvo, ki si ga moremo predstavljati, kajti nepremagljiv J*’ kdor združuje to dvoje v sebi.
   ________________________
Za pouk In zabavo.
Lahko čakam.
Ludovik Barnay, znan nemški igralec, umrl 1. fet>r’ 1924, pripoveduje v svojih zanimivih in bogatih »Spominih« tole dogodbico. Leta 1878 je bil skupaj z norveškim pesnikom Henrikom Ibsenom v Gossensasu na T*' rolskem. Nekoč sta govorila tudi o Ibsenovih dramah in Barriay je rekel, da jih Nemci ne bodo še tako hitri razumeli in sprejeli. Svoje mnenje je Barnay tudi ob-širno utemeljeval. Ibsen ga je mirno poslušal, ga je pogledal čez svoje zlate naočnike in mu je rekel samo tek spomina vredne besede: »Lahko čakam.«
Listnica uredništva.
Delavska izobrazba. ' Na III. delavskem mladi®' sktjm zboru dne 12. okt. 1924 je referent Kovač, govorit o ciljih in potih delavske izobraževalne organizacije, 'z' razil med drugim tudi misel, naj bi imela »Pravica1 stalno rubriko o delavski izobrazbi.
Da bo beseda takoj meso postala, smo to rubrik« otvorili že z današnjo številko. Odločili smo se v krajših sestavkih podati program kršč. socialističnih delav’ skih organizacij. Ti sesetavki bodo lahko tvorili tem«" za predavanja v posameznih društvih in skupinah. Zato naj tovariši te sestavke shranijo, bodisi s celimi »Pri' vicami« ali pa naj jih izrežejo. V teh člankih bodo v glavnem povedane vse ideje, na katerih sloni naša organizacija.
Listnica upravništva.
Uprava »Pravice« dobiva številne reklamacij*’ posebno iz Maribora od železničarjev, ki so člani »Pri' metne zveze«. Prosimo, naj tisti tovariši, kli lista ne d«-bijo, pošljejo natančne naslove tajništvu »Promet®* zveze«, Stari trg št. 2 v Ljubljani.
Vabilo
na
skupščino L del. konsum. društv* v Ljubljani
za ljubljansko in viško prodajalno,
ki se bo vršila
v nedeljo, dne 26. oktobra ob 4. uri
v poslovodstvu, Kongresni trg 2, v veži na de#«*
Člane vabimo, da se skupščine v obilnem števil*1 udeleže.
Natelstvo*
   ;_______________________________________
Popolnoma varno naložite denar
v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z o. z.
ki posluje v novourejenlh prostorih v LJublJ*^’ Mestni trg 6. — Telefon št. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrest# najugodneje
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpoved®*'11 rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubljanskim vlagateljem »° * razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja ®i,,, kih stroškov.
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON »t. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA **
LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. 10.
(v lastni palači vis-š-vls hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute ih devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100.000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Norisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije*
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Go5*r'