.V-'t
»♦»♦»»♦♦»♦»»♦♦♦»»»MM
i Xlevelaidski Anerm
''V
I §119 ST. CLAIX AVE. } CLEVELAND, OHIO
VOL. IV.
mu
m
■
I?
Jako lep napredek in občno navdušenje, da se čimprej začne z zidanjem nove K	slovenske šole.
I
UGOVORI.
-•-Svota, ki je potrebna, da se začne z zidavo nove slovenske šole, se čimdalje bolj Miza dovršenosti. Še dobra dva tisočaka, in zasadila se bo prva lopata v zemljo, in desetine delavcev bo marljivo kopalo, zidalo in delalo dneve in dneve, dokler se ne pojavi v naši naselbini veličastno poslopje nove slovenske sole. Odbor, ki je bil izvoljen, da deluje za na v* dušenje med občinstvom, ne pusti nobene prilike v nemar, da je ne In izrabili za korist ' novega poslopja. Tn odbor jc imel velik uspeh. Marsikdo sc že izrazil, tla ne da za to aH drugo stvar ničesar, samo. ka-k terega se vpraša za šolo. je takoj pripravljen položiti svoj oboi na skupni oltar slovenskega šolstva. In to je jako vesel pojav med nami. Ce bocie-v mo takn skupaj držali, dose žemo vse. Le v razprtiji in pri ozirih na lastne dobičkaželjno-sti ne bodemo napredovali, pač , pa bodemo podirali sami pred seboj vse, kar smo dosedaj s -trudom pridobili. In le glejte, kaka mnenja se sliši («1 nekaterih. kako bj se moralo zidati, namreč od onih. ki še nikdar centa niso dali in ga ne bodo.
Nekateri pravijo: Zidajmo svobodno šolo. Taki reveži še sami ne vedo. kaj je to svobodna šola. Nekaj je najbrž kje bral. da so na svetu anarhistične $nle', pa je še njega prevze la ta ideja, da trobi v isti rog. Sicer smo mi bili vedno mnenja. da se pusti teni ljudem njih ideja. Najbolje bi bilo, če bi šli pobirati okoli za tako šolo. j Menimo namreč, da bi leteli iz vsake hiše na cesto. Drugi zopet pravijo, naredJimo popoi-j noma slovensko šolo. Da je to pri razmah v Ameriki nemo-' goče, je očividno. Tretji je zopet za narodno šolo, četrti za neodvisno, in še mnogo dru-1 zega. Podobni so ti ljudje onim sedmim sinovom, katerim jc oče pred smrtjo izročil butaro palic, da jo prelomijo. Vsak posamezni se je trudil, a naredil ni ničesar, ko so se pa vsi sinovi skupaj uprli irt so v slo-[ gi delovali, tedaj so prelomil! butaro. Tako je pri družini potreba. da vlada sloga, kakor je potreba pri narodu, da drži skupaj, da jc složen in da lahko v tej slogi zanje uspehe. , Nekateri pravijo, da ne ma1 rajo ?olo, ker je preveč pobož-, zna. Krivo, popolnoma krivo mnenje je to! Otroci se uče v šoli krščanskega nauka nekaj ur teden, to je vse< In to ( mora biti. Kadar odvzamete narodu vero v Boga, tedaj je ( narod zgubljen. Dokler je še j preti njen s pravo vero. ima se lepo bodočnost. Le poglejte na vsakdanje življenje. Dokler ima človek vero, ima vej^ki^ ga opominja na njegova liu dohna dejanja ii> ga svari pred slabimi. Kadar pa tega nima. ie zgubljen.	;	J
In poleg tega si naši otroci v te; šoli ohranijo slovenski materni jezik, kar je ena po Havifnih stvarij. Vsak narod leda. da ne zaostane za dru-da se izobrazijo v svojem Glejmo da pridemo čim-kjer
Sodnja obravnava. Veliko naseljevanje Milica poklicana.

MtaaiKitf
—Slov. podp, društvo "Lun-der-Adstmič" priredi v nedeljo zvečer ob S. v Knausovj dvorani jako lepo in smešno igro "Učenjak". Igre se ne more prej dosti presoditi in prehvaliti dokler je niste videli. Ker smo bili zadnje ča^e bolj sla? bo obdarovani z igrami, se bo sedajna baš prilegla našemu občinstvu. Društvo se že dolgo časa trudi, da bo doseglo vspeh, torej dolžnost naših rojakov, da znajo ceniti zasluge društva in pridejo v obilnem številu k predstavi. Cene so kot ponavadi 50, 35, 25c. 1" če konečno še povemo, da gre čisti dobiček za Sokolski dom. upamo od našega narodnega olilčinstva, da napolni ta večer dvorano.
—Danes jc začetek zanimivega romana 'Les Miserable«.*
—Kornelij Gorttp, znani zastopnik Trinerjevega vina je precej zbolel, kakor se nam poroča iz Chicage Želimo sko-rajšnega okrevanja
—Precej obvezanih glav in rok smo videli te dnij. Znamenja sekire in nožev ki s > kulturna znamenja, nekaterih
—V sredo zvečer je imel jako vftžfto predavanje s živimi slikami Dr Jos Holmes, ki Je direktor premogovih jam, oziroma ravnatelj urada, ki ga je norita* 10- ustnnovity " zveziru vlada, da prepreči neštevilne nesreče, ki se vedno dogajajo v ameriških premogovih rovih Ta dr Holmes ima jako dobro ideje in želeti je le, da bi naša vlada imela še več takih nadzornikov. potem bi se tudi nesreče kmalu preprečile. Govoril je, da bi mora'i biti rudniški nadzorniki prosti vsakega npljiva od politike, da delujejo samostojno, da se jih imenuje za vso dobo življenja, ker Se uradnike v?dno menja, to It: škoduje namenu. Nadalje jc izrazil dr. Hobnes mnenje da bj se morali lastniki premogov in premogarji bolj razumeti med seboj in skupno delovati Velikanski dobički, ki jih vlečejo premogov i baroni, nikakor ne pospešujejo dobro raz merje med delavcem in lastni < kom Plače nremogarjev bi se morale povišati v toliko, da bi bili enako plačani z uradniki kar tudi zaslužijo, ker delo po1 zemljo io najbolj naporno iz med drugih, del. Nadalie je treba državnih postav, ki re gulirajo razmerje med delav rem in lastniki rudnikov. Dr Holmes je dokazal, da sc pobi-je v Zjedinjenih državah na leto več premoga rje v kakor v treh drnirili državah na svetu.
vralit, in je šele utihnili, ko je -V nedeljo sc vrši ena naj- visel Umoril je Mrs. Dom boy, bolj važnih farnih sej, kar smo ,ceT je bil v s]C(\n']0 zaljubljen, jih še imeli. Seja se vrši v šol- ' nj hotela ničesar o njem ve-skj dvorani, in sicer popoldne. ,(etj.
Razpravljalo Se bo o načrtih! _;__
za novo šolsko poslopje in kdaj j —Starišem Indihar na 6i.ee-sc prične zidati ter kako naj s C zida Vsak, lei je sledil delovanju odbora za novo šolsko poslopje, bo prišel na sejo, da bo slišal na lastna ušesa, kako sc bo delalo za denar, ki so navdušeni farani zložili v namen .nove lepe slovenske šole v Člevelandu, s katero se bo naša naselbina v kratkem ponašata. Rojaki, farani. pridite v najobilnejšem številu v nedeljo na shod.
-^-Žt. dalj časa boleha ni jako nevarnem prehladu Lotil* I. Lausche B^le.^en se ka' V obrnit*. ia . oHe 2eliuiot 'a
Pri obravnavi proti lopovom v Italiji pridejo Čudovito ostudne reči na dan.
POLICIJA IN LOPOVI.
Vitcrbo, Italija. 22. marca. Dva ka mori sta ali Člana italijanske lopovske organizacije, ki sta bila obdolzena. da sta umorila dva svoja tovariša, sta se hotela danes tako izgovarjati. da sta žrtve premišljenega načrta italijanskih orožnikov. Orožniki so hoteli pokazati, da je policija v Nfeapolju, kjer je bil glavni stan kamoristov, nezadostna in podkupljiva, radi-česar so zaprli številne kamo-riste in jih pripeljali nedolžne pred sodnijo. Tako je govoril Giuseppe Salvo, ko je bil da ne v pozvan, da se zagovarja. Falyi je eden od šestih mož. ki so obdolženi. da so umorili člSna kamore Cuccola in njegovo ženo.	,
Salviju so pokazali prstan umorjenega Cuccola. katerega so dobili v postelji neke nje-J go ve prijateljice. Policija »fdt 1 da bi se moral ta prstan po- [ slat i na glavarja banditov Lui-gija Arena, kot znamenje,« <la je bil Cuccolo gotovo ubit. Glavar Arena je namreč določil. da se mora njih tovariš Cuccola umoriti, ker je foclal skrivnosti lopovov Lopovi so namreč dobili bogat plen, in ker je Cuccolo zahteval svoj delež na plenu, pa ga ni dobil, je šel in izdal kamoriftte. Salvi je majhen mož. Dejal je, da htfhilo nemogoče, če bi kamo-risti njemu izročili utnontev močne ženske kakor je bila že. na Cuccola. Izjavil se je tudi. da so orožniki prstan nalašč skrili \ postelji njegove prilež-nice. da bi tako pričali proti njemu.
Slednja izjava je vzbudil:, mnogo začudenja v dvorani ker je splošno znano, da jc ne-apoljska policija srdiita nad italijanskimi orožniki, ki so prvi prišli na sled kamori, in ker jc tudi znano, da je bila neapoljr ska policija v zvezi z banditi.
Poje pod vislicami.
Pittsburg. Pa., 22 marca. Srb Steve Rusič je bil danes v toni mestu obešen. Obsojen je bil dri je ustrelil M'rs. D«ini-bov v spnnju, ko je slednja spala poleg svojega otroka in inoŽR. Ves čas, ko «0 pe1j;T iRrisiča iz ječe do vislic, je slednji pel vesele pesni iz svr je nVadosti Pel je celo še potem ko so 11111 dali vrv okol*
V zadnjem tednu je prišlo v newyorsko luko nad 16 tisoč novih naseljencev.
VEČINA ITALIJANI.
New York, 22. marca. Na-selniški uradi 11a Ellis Islandu sj telijo glave, zakaj prihaja baš sedaj toliko Italijanov v Zjedinjene države. Razmere po deželi niso baš najboljše, in dela po mnogih krajih počivajo. železnice lie gradijo novih prog. kjer st večinoma upo-sljeui I talilni. V treh dnevih jih je prišlo nad pet tisoč v newyorsko luko. V par r1:i<eli pričakujejo naselniške oblasti nadaljnih šest tisoč naseljencev Kljub strogim postavam beži ljudstvo iz Kyrope v Ameriko. Kakor yenijo uradniki na na*ichmkcni otoku, mora biti tam sedaj najmanj deset tisoč ljudi, ki vsi čakajo, da se za5 slišijo. Uradniki delajo noč in dan. da odpravijo tipe naseljence. dočim »o takoj drugi zopet ui. Pred takozvanim "Bar-tre office", kjer stopijo naseljenci prvič na ameriška tla, se je včeraj zbralo kakih 20.000 Italijanov, ki so vsi prišli naproti svojim znancem, da jih pozdravijo. Oddelek policije, močan 150 mož je komaj naredit red med futw>7Icairti. Na-selniški komisar se resno bavi z mislijo, da se mora zidati še eno veliko poslopje za naseljence, ce se hoče odipomoči sedajnemu položaju. Pri vedno večjem pritisku naseljencev, je nemogoče vse kmalu odpraviti. Mnogi naseljenci morajo čakati po tri ali štiri dneve predno pridejo na vrsto, da jih zaslišijo.
*ti i«4 umrl kletni sin irt sicer za škrlatinko. Starišem Inti-har na K. 62 cesti se je nesrečno opekel sin Adolf, star nol-rlriigo leto. Grdinova ambiilan ca ga je odpeljala v St. Clan bolnišnico. Nesreča se je pripetila v četrtek ob pol dvanajst ih opoldne, ko je mati odšla v grocerijo L. Laha ki stanuje takoj zraven^ Strah matere se ne da popisati, ko se vrne m najde otroka v plamenih p.>-leg* peči. obleka.že vsa zgorela. Vse truplo je bilo zažgano. V bolnišnici je otrdk umrl. 'Starišem je zelo bmlo radi le nesreče. Pred 7 tedni se ie v
---o---—
Pravo kadenje.
Znano je, da je jako težko obdržati dobre navade. Čt^ nas pa navada zadovoljuje in nam daje pravo vrednost dobrote, ki v njej, pride navada k nam naravno, in konečno se jc veselimo.
Turkey Red. cigarete, ki jih je izdala American Tobaco Co je dobra navada za mnogo kadilce. Tisoče kadilcev vedno kadi samo te cigareto, odkar je naznanilo, kako izvrstne so. Turkey Red cigarete dajejo poluio vrednost in veselje vsakemu kadilcu. Te cigarete imajo bogat in zadovoljiv okus, skupno moč z sladkobo in lah koto ler delikatnim duhom. Cicnrete so skoro tako dobre kakor druge, ki se prodajajo dvakrat dražje.
Navadite se tega kadeti ja. Kadile Turkey Red cigarete Navadite se kaditi pravi tobak. Kadite Turkey Red cigarete in vedno bodete veseli.
Dragocen špas.
Zvezina nova vojna ladija "New Hampshire" je imela te dnij poskusne strelne vaje Mornarji so streljali na neko drugo staro vojno ladijo "San Marcos". Kroglje so dobro zadevale. Ladija v katero so streljali, je veljala pred desetimi leti zvezino vlado nad tr milijone dolarjev. doČim so jo seda; za 'poskušnjo' razstrelili
-	A	' ■»-
Ne bo ni£. Ruski državni svet je odklonil
Italijanski premogarji v Gillespie v Illinoisu so hoteli povzročiti nemire.
ŠTRAJK.
Gillespie, III., 22. marca. Oboroženi italijanski prenio-garski štrajkarji iz mesta Be-ni(J so prišli sem v to mesto, da bi pregovorili amerikanske premoga rje naj sc podajo na štrajk. Amerikanski premogarji se pa za Italijane niso zmenili, radičesar se je pričelo groziti z nasilje njem. Ko je guverner o tem zvedel, je takoj poslal v mesto deset stotnij milice. Vsi rudniki v leni mestu delajo z vsemi delavci, kakor tudi nekaj rudnikov v Benidu. Vse gostilne v obeli mestih so na vojaško povelje zaprli.
Governor države Illinois, Deneen, je vedno jako hitro ( pri roki. kadar je treba poklicati milico v službo. Včasih še veliko prehitro.
Streli na meji.
Meksikanske čete so streljale na taborišče vojakov od Zjedinjenih držav.

Kriza z ministri. 1
Avstrijski ministri niso po volji .državnim .poslancem; ' Nemci protestirajo.
Napadeni roparji.
Columbus. O., 23 marep. Policisti so zasledili pet mož.1 ki so hoteli pognati v zrak \ blagajno pošte v Gahani. 11 milj od tega mesta. Policaji so začeH takoj streljati in bitka je trajala nad dve uri Pozneje so se pa zbrali meščani, in so zasledovali z majorjem na čelu, tri roparje, ki so pobegnili, do-čini sta bila dva na posti ustreljena.
Bivoli
Iz New Yorka so poslali včeraj tri bivole za peruvansko republiko, kjer nameravaj«' za-'-editi bivole.
Zblaznela mati.
-	,	_ -••	TvV«,	I
Pottsville, Pa., 21. marci Tukaj je zblaznela hipno Mrs. Graner. V blaznosti je vlekla svojega osemletnega sina v . ližnji gozd, kjer mu je 7, bri-, vijo • drezala glavo od telesa. Otrok je strašno kričal.d a so prišli sosedji ki t'o zvezali blazno mater.
Za lačne.
Washington, marca. Časopis "The Chri-tian HeroM ' je dane» nakaza. $25.000 ?x. lačne siromake v Kitajski, k| tr-jie od kuge Skupaj se st-ciai z: jioslalc. »'»d 80.000 dolarjev za te siromake, it» p" leg lega še ena pošiljat'.v moke, katero je »odpeljal p irniK tttifor.'.
I Statistika telefonskih zvtz. Zanimivo je zasledovati razvoj telefonskih zvez v zadnjem letu 1 Največ telefonskih zvez iniajc ! Zjedinjene države, namreč 7.o83.(Xjo. Po absolutnem številu pride potem Nemčija z oio.ooo, relativno k številu pre-, bivaistva pa švedsko s 171.000 kjer pridejo na vsakih 100 prebivalcev 3 telefonske zveze, med tem ko ima v Nemčiji Šele 2C0 prebivalcev 3 telefonske zveze. Angleška ima 615.900, Francosko 211.600, Švica 91.317 Rusji* 155-715 telefonskih z
A
POJASNILO.
San Antonio, Texas, 23. mar. ca. Na ameriške vojaške čete se je danes od meksikanske strani streljalo. Zahtevalo se je takoj pojasnila od poveljnika Diazovih čet. Streljanje se je pripeti^ pri Prcsidiu. Kavno na meji ob reki Rio Grande so meksikanske zvezine čete preganjale upornike, nakar je prileglo nad dvesto strelov v tabor vojakov Zjedinjenih dr žav. V Texasu, v county Great Rend je neki prostor, kjer se že dolgo vrsto let shajajo iz-rodkj človeškega rodu, bantditi in roparji od vseh stranij. Sodi se, da so ti lopovi streljali na naše vojake. V one kraje jc bilo odposlanih sedaj 200 jezdecev, da očistijo okolico
Poroča se. da imajo naši vojaki jako težko stališče.. Včeraj so imeli prvi večji vojni j>ohod '»o troratih. deloma po ravnih krajih. Padal je debel dež ves dan, kar je povzročilo, da so sc vsa pota spremenila v blato po 10 -palcev globoko. 2p po korakanju kakih tri mjlj so ne kateri začeli padati, dočim. so drugim noge odpovedale. Ambulance, ki vozijo za armado, so bile napolnene onemoglih vojakov kakor tudi častnikov
Washington. 22. marca. Predsednik se je vrnil v to me sto, potem kc je bil dVa tedna na potovanju Takoj po svoji vrnitvi je poklical japonskega poslanika Uchido k sebi in se z njim razgovarjal glede položaja v Meksiki. Mnogo se je govorilo, da ima Japonska resne namene z Meksiko. kjer si hoče dobiti močno vojaško postojanko, ki bi ji "bila hrbet v slučaju vojske z Zjedinjonimi državami Sledeči smešni dogodek se poroča iz Washingtona. Ko sc je mudil pri predsednike. Taftti nekj polkovnik, da odda poročilo *od vojakov na meji. se začuje pred "Belo hišo" glas trobente, in ko pogledajo skozi okno. opazijo znanega wa-shingtonskega "sodruga" soci-jalista Adamsa, kj se je pripeljal na enovpreženem vozu. ki je bil ves pokrit z raznimi plakati, na katerih se je zahtevale?, da se odpokliče vojaštvo od meje. Tudi neka proklama-cija se je brala, kjer je bilo pisano. da se je odbor socijab stov izrekel proti vojakom. Nabralo se je mnogo ljudi, katerin se je sodrug najbrž ustrašil, ker jim je zaklical: "Spravite se vendar proč, ker sicer pridejo "špiceljni" in nas pretepe-jo. Čudni nastop je vzbudil mnogo smeha v Washingtonu.
Iz raznih krajev Meksike se poroča, da prebivalstvu grozi lakota. Vsled večnih nemirov in ustaj, ljudstvo neče delati Mnogo jih pride tudi na ameriško mejo po živež. Opaža se tudi. da nevolja proti Diazu vedno bolj narašča. Govorilo se je nekaj o primerju, pa najbrž iz vsega ne bo nič.
ROPARSKA TOLPA.
Dunaj, 22. marca. Kaže zopet, da nastane med avstrijskimi ministri kriza, ker sedaj so celo Nemci vstali proti lastne« mu rojaku, ministerskema predsedniku Bienerthu. Vla-8 da zahteva, da se ji takoj posodi 75 milijonov kron, ker so| blagajne prazne. Nemci hočejo dovoliti samo 50 milijoi dočim so slovenski klerikaf glasovali, da se vladi doi toliko denarja kot ga zahtei Najbrž bodejo zopet moi ministri odstopiti, kot je to Avstriji navada vsakega j leta.
Budapcšta, 22. marca. N« pijan narednik tu kaj š nega jonirskega oddelka se je vč< pozno po noči vrnil v voi; nico Straža, ki stoji vratmi, ga je vprašala za slo. katerega pa pijani ns nik ni hotel povedati. Ker pa vseeno silil v vojašnico, straža ustrelila, in strel je skozi suknjo. Narednik potem v vojašnico, kjer nekaj regrutov, katerim ; ve. da morajo streljati na žo. Vojaki so pa t*es ubogali in streljali. Str; smrtnonevamo ranjena.
Na Hrvatskem so dobili ganizirano bando tolovajev, so imeli navado čakati ob mejnih potih one potnike, ki se viačali iz Amerike in nosili adboj svoj denar. Take ljudi navadno oropali, nakar so pobili in zakopali. Oblasti dobile tri zakopana trupla njih skrivališču. Svoje prebivališče so imeli nekje ob pi.
Japonci gredo.
Tiinidad, Colo., 23.' marca Več sto tukaj naseljenih Japoncev je zapustilo te dni; sto in p
Za mir.
London, 22. marca. V a gleški državni zbornici so z seljem sprejeli besede pred nika Tafta, kako bi se najlagl] prišlo do svetovnega miru. Ti di Francija in druge države skrajno zadovoljne vsled dobrih besed predsednika Tafta. Gibanje, da se preprečijo svetov ne vojske, postaja vedno moc neje, in nismo več daleč, ko bodejo ljudstva sploh nastopila skupno, da se z oroževanjem preneha, in da se prepiri mirno poravnajo
m
Skeptik.
m
Človek, ki dvomi nad vsako resnico, se imenuje skeptik. Vi ga ne morete pregovoriti, četudi mu navajate najbolj zanesljive in verjetne osebe. Edina pot zanj je. da se mu da prilika, da sam najde resnico Po-- - - -
dajmo majhen vzgled. Mr. Jos.
M
Triner, dobro znani izdeloi Trinerjevega ameriškega kega vina. je sklenil, da bo šal zdravniško vrednost vina. da bi majhen požirek na imel iste. vrednost, velik kozarec. Sedaj je najl ša j>rihka za skeptike, nrepričajo, da pri prfbavalnih crgai miji. nervoznosti, v spodnj zdi
j ^mšpmaumm
NA
TI

swaaifi
POML
Da, res smo vsak dan bliže radosti polne spomladi, in ni čuda, da
jo tako željno vsak pričakuje, mlad ali star.
Razcvitajoča se narava gotovo očara človeka, ko se ozira na razvoj
cveteče ter tako zaželjetie spomladi.
Marsikteri tudi gotovo želi lepe in čedne, ča*u primerne oprave z namenom se povzdigniti in stem obhajati radostno spomlad.
Vsak bode zadovoljno postreže ti v tem ozirw,akose obrne do nas pri nakupovanju, kajti lahko vam postrežemo z najnovejšo in moderno opravo, zraven pa po zelo nizkih cenah. Oglejte si našo veliko zalogo oblek, katere so iz najboljšega blaga ter po najnovejši modi izdelane, poleg tega pa zelo po primerni ceni ceneje kot kje drugje. Lepih in najnovejših deških oblek je tudi velika izbera Naši klobuki in kape so najmodernejši v raznovrstnih barvah. V zalogi so lepe srajce in spodnja oprava ter najnovejše kravate in nogavice. Kovčeki (kufri) raznovrstne velikosti po najnižjih cenah. Naša moderna krojačnica je gotovo znana vsakemu, ker v njej izdelujemo najmodernejše obleke iz najboljšega blaga po nainovejšem kroju. Tudi dobite veliko izbero vsakovrstnih čevljev poželo nizkih
cenah takoj zraven pri bratu F. Gorniku.
Zapomnite si da pri nas bodete vedno postreženi z efobrim blagom in z primernimi cenami, zraven
dobite pa za vsakih $25.00 pri nakupu za $1.00 v blagu zastonj. Vprašajte vselej za tikete.
SE PRIPOROČAM
JOS. GORNIK
6113 St Clair Ave. N. E.
Cleveland, Ohio.
JL^
POSEBNO NAZNANILO.
Našim prijateljem in odjemalcem
"FOREST MlING MORE"
(vreča z LEVOM)
Zaceli smo oglaševati na nov način; na način, po katerem dobijo odjemalci "FOREST KING" moke naravnost dobiček sami;
odslej naprej dobite
1 veliko srebrno žlico v vsaki vreči od pol barel. Forest King moke, 1 čajevo srebrno žlico v vsaki vreči od četrt barel. Forest King moke.
Te žlice so garantirane za deset let in so najboljše, kar smo jih mogli kupiti.
'	■	-	v	*
"Forest King" moko lahko dobite pri sledečih trgovcih.
M. Kekič, 2442 St. Clair Ave. V. Maiič, 2536 St. Clair Ave. D. Kekič, 3038 St. Clair Ave. Stern Co., 3038 St. Clair Ave. F. Wachcic, 3242 St. Clair Ave. A. Anzlovar, 3511 St. Clair Ave. A. Kovačič, 3812 St Clair Ave. Kuhar & Jaklič, 3830 St Clair Ave. A. Knaus, 3908. St Clair Ave.
A. Prijatel, 4015 St Clair Ave. F. Močilnikar, 4110 JSt Clair Ave. F. Normali, 5301 St Clair Ave. Dwors Bros. 1395 E. 55th St F. Surtz, 1316 E. 55th St F. Sober, 5512 Carry A. Samich, 1063 E. 61st E. Hahn, 6033 St Clair Ave. Preveč & Peko!, E. 55th & Carry
J. Lusin, 6128 St Clair Ave. L. Lach, 1033 E. 62nd R. Cerkvenik, 1115 Norwood* J. Mihelčič, 6213 St Clair Ave. J. Skully 919 Addison J. Magličič, 989 Addison D. L Beck, 6612 St Clair Ave.
■ f. ' f? ■>.'; * * f""
/
■ ■■■■
COLLINWOOD: F. Gregorič, A. Gerbič, M. Janežič, A. Yakus, F. Ivančič, V. Bernot
WW

Naj naznanim slavnemu občinstvu nekaj razlogov o moji trgovini in pogrebnem zavodu, katerega s trudom in naporom izboljšujemo, s pomočjo in naklonjenost naših dobrih prijateljev in zvestih odjemalcev, ki se ob času potrebe obrnejo k domačinu, k svojemu rojaku in tako dobijo svojo zadovoljnost. Pri tem pa pomagajo domači trgovini, ki je ponos narodu, kjer imajo rojaki ta-korekoč nekako zavetje v sili, ki bi jih zadela. Jaz kot trgovec to pripoznam, sem hvaležen vsem odjemalcem in sem tudi pripravljen povračati. V prvi vrsti bom podpiral, kar koristi splošnemu narodu in vedno v primeri s trgo vino, ki jo bodem imel. Več ko bom prejel, več bom delil in to pravično, gledal bom, da tudi posamezniki dobijo potrebno, da lahko vsakteri prizna, da je imel pri domačinu zadovoljnost: v vseh zadevah. Drugič bom gledal, da bo trgovina in zavod ponos našemu narodu in dokaz drugim narodom, da tudi. Slo venci napredujejo in to iz lastne moči. iz zavednosti naroda. Vsak izmed vas mora priznati, da trgovina kot je moja založena, potrebuje velfke svote denarja. Druge pa je pogrebni zavod, ki v polni meri prekaša trgovino 2 vso zalogo. Pogrebni zavod ima toliko potrebnih in drazih %tvarii, da se mora reči, da je popolen Ponosno lahko rečem, da v mestu Cleveland 11 nima noben po grebnik toliko in tako izvrstne priprave, ki se rabi pri mrličih-kot imam jaz. Nekateri pogret ntk se ne zmeni za druzega kot da napravi velik račun, veliko jih je, ki nosijo le ime pogrebnik in drugo je le za silo skupaj zno-šeno, samo da se pokojnika spravi v grob. Dovolj imam pritožb od ljudij. ki so imeli opraviti z drugimi pogrebniki/ dovolj sem prepričan sam.
Da bo bolje preskrbljeno za udobnost bolnikom, sem <y mesecu novembru lanskega leta naročil novo ambulanco, ki sem jo dobil meseca januarija. Na tej strani vidite dve sliki, ki kažejo zunaj-nost in notranjo opravo novega voza. .Ta voz je odločen samo za prevažanje bolnikov v bolnišnico,
few ""W^MM^M
"p ^7 7
m Mi- .il ^fe*
*■» «t
* ■ u J ^Sr
.-m
■■ : . "'i. • , "•» ■ " rt	•. •• s, iS • ,.■ -Ji
igr, . .. * :•. . 7'.	v## 7;
, . ...	-7-' J. O Mil L »Ml	..... ••	• i • _ , • •	
p		■ ■ TJ		
■V',' fll				> ' t
1 II • ■ m t 1			• V ■	t-' ., ..V; ' • E . i
				v
■■•'M ■i				
				
ANTON GRDINA
P
ker je vedno mnogo slučajev, da se mora bolnika tja peljati, ker loma ni take pomoči. Ker se pa ljudje bojijo navadne ambulance k hiši. zato sem pustil izdelati in okrasiti voz, da ne dela straha Voz je dovolj prostoren za "bolnika in spremljevalce, ima toploto za zimski čas, električno Ta*, svetljavo ponoči; postelja znotraj je na posebnih gugalih za olaj&bo bolniku. Poprejšna ambulanca bo ostala za isti posel kot prej, in to je za one, ki se v tovarni ponesrečijo, kar se vedno pripeti Mnogi pogrebniki rabijo en voa za prevažanje vseh različnih slučajev, dočim imam jaz za vsako potrebo poseben voz.
Upam, da bom zadovoljil vsakega: pripravljen sem za vse slučaje, po dnevu ali ponoči, kadar pokličete, takoj postrežem Za to imam dva telefona m oba samo na eno linijo, da lahko takoj dobite zvezo. Le včasil operatorji kaj zadrže, ali vi morate odločno zahtevati, da se vam da zveza, ker mi vedno pazimo na telefon.
V trgovini imam dovolj uslužbencev, 10 konj, a ambulance, 4 kočije, voz za velike rakve in več drugih vozov. V .trgovini opravlja osem uslužbencev pood, ki vam postrežejo najbolje in w vašo zadovoljnost. Imam nešfce vilno zahval, ko se ljudje zahva-lujejo, da sem jim vedno dobro postregel, in se priporočajo ie naprej. Vi podpirajte mene in jaz bom vas, in vsi skupaj bo-demo zadovoljnost uživali Ne pozabite, da imam veliko trgovino, ki je založena z raznim blagom, kar bo za pomladni ias prav ugodno za vas. Cena je vedno nizka, plačevanje tudi m obroke,
Nikar se ne ozirajte na tujce, ki v vaši sredini čakajo le na val dobiček. Zgubljen .je cent, ki pride v njegove roke, ker ga ne bo več v slovenskih rokah. Grdo je res, kdor podpira svoje sovražnike in nasprotnike, ter tako dokaže, da ne pozna svojega naroda, objednem pa poniža svojega prijatelja. Več povem prihodnjič.
Ostajam naklon jem
TRGOVEC in POGREBNIK.
6127 St Clair Ave.
Telefon Princeton 1381
Etii 1881
■

, Nuofekuu
AMERIKO: .....
EVROPO:........l*oo
CLEVELAND po polti..
gftcO
.......................Wm'S
Posamezne številke po 3 cente.
Dopisi brc* podpisa in oiob-Dosti se ne sprejemajo in m vračajo.
plačati. Velik uspeli z javno šo- niso posojevale denarja delav-1 dn„ vse ižvedc. lo pa jc pokazal že prej omen- ceni. Tn kakšno zdravilo bi bilo obračunali z onimi ki so žrli jeni komunist Robert Owen, potrebno, da se odpravi t,a naš kruh. katerega so tudi ho-
' kreditni % sistem? Populha
Vsa pisma, dopki in denar naj se pošiljajo na: Tiskovna družb« 'AMERIKA' 6119 St Clair ave. N. E.
Cleveland, Ohio. ----


"'Clevelandska AMERIKA" Issued Tuesdays and Fridays — Published by — The AMERIKA PubL Co.
(a corporation.) 6x19 St. Clair ave. N. E. Cleveland, Ohio.
Read by 15.000 Slovenians (Krainers) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates On request
Tel. Cuy. Princeton ifk>.
"Entered as second - class nutter January 5. 1909, at the post office st Cleveland, Ohio under the Act of Mar. 3. 1879."
No 24 Fri March 24'ir Vol IV
88
It
Komunizem.
Komunisti v Ameriki, ki se jnujejo tudi "perfekcijonistl ide", so začeli prakticirati skupnim "žernstvom", ali pa, >r oni pravijo, z mešanimi mi To svoje mišljenje utr-s tem, da razlagajo, da ibene posebne razlike v lami oseb in v lastnini stvarij, duh, ki prepoveduje denar zasebno lastnino posamez prepoveduje tudi zasebno ino ene ženske za eno ose-M pa, da bolj po domače !mo: 2enitev jc prepove-ker nihče ne sme trditi, «la je ona ženska, katero ljubi, katero je sklenil zakoni, sa-njegova, pač pa je skupna vseh, ki pripadajo k na-katere uči komunizem. >rdhoff Communistic Soci-of the United States.) ivno to mišljenje so komu-usti najraje podpirali. Žena ne sme biti lastnina posameznika. Hoteli so, oziroma še hočejo, razdreti družinske vezi, ki danes vežejo očeta na otroke, soproga na soprogo, otroke na sta rise. In baš to je točka, pri kateri si je že marsikateri komunist potrl v glavo. Stvar je namreč ta: Njtf^c že pridiga tocijalizeni ali komunizem, nihče zagovornikov obeh teh predmetov ne sme iti zoper naravo. Narava je pa ista dobrodelna stvar, v kateri živimo in se gibljemo. Narava jc isti čut, ki je človeku prirojen, in Ičut, po katerem uravnava vse svoje delovanje in mišljenje. Tako in nič drugače je prisiljen človek delati, kakor zahteva narava. Komunisti torej hočejo iti proti naravi. Vzemimo za vzgled ravno ljubezen. Moški ljubi žensko, samo eno ii» nobene druge. Komunizem 11111 to prepoveduje. Ti ne smeš imeti ene ženske; vsak drug človek je ravno tako upravičen po komunističnih načelih do iste ženske, katero ti ljubiš, kakor ti sam.
Zanimivo pa jc, da so komunisti vedno podlagi veliko ražnost v občno vzgojo. Kjer se je komunizem začel za poskušajo, so takoj povsod komunistični pisatelji imeli dovolj pripravljenih, da izuče vsakega otroka. Ena prvih te-yenj komunistov je, ko se bore. do prodro komunistične idc-*e. »da skrbe za vzgojo. Vzcrm-rm, kakih sto let nazaj. Tedaj jc bil javni pouk jako slab, iu rclika večin-a otrok ni 'hodila
ki je bil ravnatelj predilnic v New Lanarku na Angleškem
S svojimi kompanisti se je posvetoval in sklenili so. da žrtvujejo j5.000 vsako leto za šo-c. Kaj taeega je bilo tedaj seveda nezaslišano. Robert Owen sj pa ni dolgo pomišljal. Pokupil jc delnice svojih partnerjev v vrednosti 400.000 dolarjev. nakar jc bil absolutni gospodar tovarne, in je lahko daroval za šr ilc koliko je hotel.
Pripomniti moramo, da so se komunisti le redkokdaj trudili. da bi predrugačili, oziroma prerod i! i današnjo človeške družbo. Skupnost vseh stvarij je bila njih glavna ideja, ker pa na to niti misliti ni. ^> to idejo podpirali ? drugimi, ki so bi-bko izpeljive Prisiljena vzgoja. prosto trgovanje, premem-ba postav, razni boji in prizadevanja, da sc spremeni položaj žensk, to so komunisti vedno zagovarjali. Komunisti preklinjajo zlo seda<riije človeške družbe: brezupna siroma-ščina tfbogih ob strani sijajne razkošnosti bogatih, to sc zdt komunistom vzroka dovoli, <h kriči prof i nebu. da sc ustvari nova družba. Potreba je, upe--Ijati pravično upravo, in polo vico gorja na tem svetu bo zgi nilo (Kje pa ostane druga polovica, ne povedo.) Mi se ne l>i moglo zgoditi, če bi komunisti »peljali \se njih ideje, raz ven odprave zasebne lastnine' fe pravično primerjamo prin cipe komunizma iti zasebne lastnine. tedaj ne smemo primerjati komunizem, kakoršeti
re« lrcramzacija gospodarskega sveta, pri katerem bi vsak delavec dobil od države orodje in. surov materijal, ki ga zahteva njegovo delo. Če bi 'se taka organizacija izvršila, ted'ai ne llj bilo treba več kredita, in banke ne bi prav nič potrebovali. Podreti bi jih bilo treba.
Od štrajkarjev.
bo in zasebno lastnino, kakorš-nja je. Če hoče komunizem bit uspešen, mora izvzeti važne re. forme, po katerih bi ravna la današnja družba, ki jc ustanovljena na osebni lastnini, f 1 opazujemo ra zvitek človeške družbe, vidimo, da jc napredek jako počasen, in da današnj rOf| nikakor ne želi tnko kore-nitnih reform revolucije 1 car 11''* •nkiat. kar l»i komunisti radi imeli.
Pri mnogih socijalislionih pi sateljib kakih 30 ali .jo let na za i dobimo mnenja da so reforme pri današnji družbi sko ro ncizpdjive torej nepraklič ne l.ouis Hlank, ki je izdal knjl.'o 1/rVqaitization du Tim-eail" leta	pravi v tej knji-
gi dn bj bila vzgoja med širokimi masami škodljiva in ne varna, Če je to res, tedaj jc to nbjstrožja obsodba človeške družbe. kakor sedaj eksistira. Torej. pravi i.ouis Blank, je treba socijalne revolucije najprvo! IJpeljati se mora nov sistem človeške družbe. Pomisliti moramo. da je bilo to pisano sedemdeset let nazaj. Odtedaj sc je vzgoja med narodi silno razširila. Nemce, Angleže, Škote, Krancoze in druge lahko štejemo za izobražene narode. Komunisti ill socijalisti so trdili. da kakof hitro postane ves ki rod izobražen, da sc bo uprl in naredil korenite reforme. Vse to se pa nI zgodilo. Xemci. Škofi in Francozi so danes poznani kot jako ubogljivi napram obstoječim državnim po« stavam, in razven par kričačev nikomur niti v glavo ne pade, da bj si "spurtal". Iz tega vsak sprevidi, da jc trditev komunistov, da bo vzgoja nevarna -cbni lastnini človeške družbe. absurdna, in da je bol nevarna nevednost in neiieenosi Louis Blank podaje še en vzgled, kako sc komunisti večkrat motijo, ko mislijo, da morajo svet narobe obrniti, da se izvrše potrebne gospodarske reforme. Louis Blank je opazil da j t bančni sistem v njegovi dobi bil zelo pomanjkljiv. Banke niso imele istih obsežnih zvez kot danes, splošnega zaupanja tli bilo, torej so morale biti banke skrajno previdne z denarjem. Posojevali so denar samo onim, od katerih so vedeli, da morejo položit i varst\<< zadenar, torej so posojevali denar samo bogatinom. Ta izraz "bogatin" si pa lahko tako razkladamo, da mislimo z njim one ljudi, ki "imajo velika bo gastva. ali pa kakega farmarja in trgovca ki pride slučajno v jlennrnc zadrego in mu
t 'enjera • uredništvo:
Pekel sem zadnjič, da sc oi; priliki zopet oglasim, in to hočem danes izpolniti. Nahajamo c še vedno v enakem položaju, kakor smo bili. Pač pa imam« upanje da se bodejo naše edi ne želje kmalu spolnile Ttiin tam vidimo nasprotnike, ksn<< jim slaba prede Prišel bo čas ko jim bo treba prijeti za tesno delo in ne burk uganjati s ska bi iu njihovimi čuva ji, ki šo požrli več denarja, kot s 1 ea ( ni izkubili od nas v dese tib letih. Ni čuda, po vseh krajih sc pobirali lenuhe in pošto-oače in jim plačali vožnjo, nakar so jih pognali v rove. Kateri so bili bolj zviti in prekan jeni, so jih porabili za nadzornike, katere so potem preskr beli 7. revolverji in vinčestrovkami. Seveda, ko so prvi videli, kako slednji ''gospoda" igrajo jim nič ni kaj ugajalo dele Ho hoteli zaslužiti ono, kar jim jc bilo obljubljeno, da bo-lejo zaslužili v enem dnevu, sc >c morali truditi cel teden, ker "avndni cestni postopač go»o\o ne more zaslužiti en dUu 5 ali f) dolarjev. Se izurjen premolar sc je moral prej v potnih srn Ljah ukvarjati s premogom, da je zaslužil $ 1.50. Sj.oo k ve''jen Prvi mes^c so bili šc za dovelini. ko so čakali na "pej do" Ko je pa "pejda" prišla ur, iznenadene zvedeli, da to l;ko (lolgujcjo družbi za vožnje, hrano in varstvo. Ko so videl reveži, kako io z njimi, so bili seveda pripravljeni na beg,
se kmalu zi.ašli v rokah mož. ki so imeli svinčene kole v ro kah, ki so jim povedali, da m o rajo dolg poravnati Morali s« se udati v svojo usodo, in pri čeli S(, grebsti v rovih, ampak kako: niso namreč kopali tam kjer bi moral biti premog pač pa tam. kjer bilo "lažje' , V vsakem položaju jih je seveda dohitela kazen s tem, da je na ducate takih digarjev z 1-suln. Kompanijam pa ni Hl< nič mar Nadomestili so j'h z drugimi, ako so jih mogli dobiti. Sprva seveda jim ni bilo dostj za premog, dokler so št imeli zalogo. Gledali so le na število tla sc isto poveča, češ tla '»odejo štrajkarji videli, da so njih mesta zasedena. Zato so se posluževali raznih ume-tij. Videli smo lansko let ) na l'.\portu. ko so skabi odhajali •/ rova v svoje kolibe K:\kil* 1 c -kaliov ie marširalo pri t:-peljuu čez most. ki drži želez niški tir Čudno sc nam jc zdelo, ker niso prav nič premoga spravili na dan. Glej vraga' Ko-nečuo opazimo, da so pod mn-<tom zopet nazaj hodili Tako s<> nas hoteli varati, <la je mnogo skabov. ki delajo, in da ne potrebujejo štrajknrjev. Kuj in i si i delavci so po petkrat hoddi. iz jame
lstotako so delali s premo-gom' po ilnevu so ga »ulvažali poin či pa zopet nazaj vozili, ko ni nihče videl. Včasih ko se posreči da s(> skabi 1>o1j pridni napravijo skupaj večje število napoluenih kar. katere lokomotiva zapreže ravno opoldne, da vsi vidimo in jih pate-gne z velikim hrupom Ako b* ne bili tega privajeni, bi vsi mislili sedaj je po nas, le to je dobro; ta smo takih burk ut-\ a je ni.
Ako pomislimo, koliko tak "špas" koš t a že kompanije. se nj treba čudili, da obupava jo. Sli-i še. da je nekaj družb že oklenilo posebno pogodbo z uradniki unije U. M. W of A. razen nekaterih, ki so še l rmo-
*
ostane tajno

teli požre t. našim otrokom v slučaju našega propada, kar pa sedaj nikakor ni treh;: misliti I11 kaj bo z njuni? Kai je skabov po poklicu« se bodejo preselili v druge kraje drugi sc pa bodejo podali na p"le-panje v mesta, kjer upa;o. da bodejo svoj kruli tudi pošteno "služili dočim bocUjo arabski krošnjarji oprtali svoje punklj^ iu nam skišali prodajat: svoje blago. Toda isti jo bodo morali pobrati, ker sicer dobij "l^ufpase", ako ne. prišel !>o ta ali drugi v kritičen položaj Ne. da bi se katerega morita preteplo! Ne' Mi nikdar nismo bili taki ljudje, da bi neusmiljeno ravnali z ljudmi, ki nam že le dobro. Pač pa jih bodemt naučili molitve, katere nikdar ne pozabijo.
7 nji čas sc mnogo agiti'.'. za odpravo državne policije al kozaških čet. ki jih imajo v Pcnnsvlvaniji. Na tisoče podpi sov se je v tem mestu nabralo impredložilo postavodaji v Fiat risburgii. Obratno sc pa zopet trdi. da nameravajo kozake pomnožiti za 1500 mož Ne vem., ali sc bo uresničilo ali ne Mor da prvo. ker sedaj bodejo bili mnogo vojaštva tam v Me ksiki; morda jih pošljejo tja nad poredne insurgente. ki prežijo na ameriške milijone. Ako sc pa drugo uresniči, bodemo pa v Claridge tudi postavili kosamo in tako imeli bolj priliki gledati kozaške čelade. Mj tlimo zoper nje. ako jc res no treba naj se stori prvo ali drugo. ker takse st> radi tega ,g< tovo ne bodo znižale, l.jivijc pa raditega gotovo tudi ne bo do poginili, ako plačajo en cen (?) več. Res Pennsylvania jt edina država, kj ima po držav' raztresene kozaške č.etc. Morcia zato. ker vlada kapital, ki ie za svojo interese v nevarnosti. Čudno je, da so vse te čete na stavljene v Wcstmorelandu in oi fi -jn. Ah smo tukaj tak tolovaji ali uporniki? Ne, ne Komna ni sto'm je ta štrajk smr del /c dolgo časa zato so s dobro pripravili nanj z vseni sredstvi, ki so jih mogli dobi: na razpolago. Kadar pa dela vee zahteva sroje. kar mu p« pravici pripada, in se zato dr ži svojih principov, se mor; prvi kljub vsemu orožju uklo niti. kar bodemo kmalu vide1' in sc tudi prepričali.
Omeniti moram tudi, da se nam bližajo volitve', kakor jim pravimo "primary" Prilika nam bo pometati nekaj takih porednežev raz njih stole glavnem mestu countva .ki so nam štrajkarjem želeli vse druga. samo'dobro ne. Ali mi jih imamo na muhi, ker ravno sedaj imamo priliko za to.t Ima mo že pripravljene kandidate, pred vsemi za Šerifa. S tem ho-čemo obračunati in ga pognati na pašnik. Res da se nam tu ali tam smehlja in celo "tre. ta" celo baro v kakem saloonu. Toda mi poznamo, kaj se skriva za smehljaji človeka, ki pošilja nad sestradane štrajkarje deputije in čete konštablerjev s karabini. On nam bo vedno ostal v spornimi, pač ne slavnim.
Za njegovo mesto imamo izobraženega moža v osebi Petra I laserja iz Pleasant Valley, in mi.-dimo. da bode kandidaturo tudi sprejel, ker je edini 1110': v celem countvtr, ki je sposoben za to mesto. Po poklicu premogar, in samo ob sebi umevno tudi štrajkar. On bo že skrbel, da se ne bo več deputije v pošiljalo nad štrajkarje.' pač pa obratno. Imamo tudi rojaka v Claridge. Frank Shusterja, ki je kandidat za konštablerja za tuk. okolico. On bo znal loviti lopove in jih pritirati na pravo mesto, za kar mi ni treba posebej govoriti o njem. Vse to sc bo zgodilo, ako bodemo volili s tako odločnostjo kot- zadnjo jesen. t. j. po svojem prepričanju brez prigovarjanja bo-sov. Upamo, da se bo to zgodilo ne glede na zapreke, .katere bodejo skušali nastavljati na'naša pota. "	, ,,,
S tem sem o položaj, kol
Kuj pomeni naša garancija ?
Pomeni, da vsa kos našega de!ft, k i se pok vari v teku 10 let se nadomesti z novim POPOLNOMA ZASTONJ, Al ni to poS eno? Za k j lit •i dali ur vnava'i zobe« -lu! šiin delom brez garancije? VpraSajte svojega "osrda. knk ■ se brez b 1-čnede'e-jo »obje pri nas 7. to ne računamo nifesur.če na edimoied ugodilo.Na s • pla'e ne pridejo nikdar v listo Pridite in vpra5 -ijt *. Pregled«I i i odemo usta in poved d;, k«r potreba ete. Mi govorimo« Slovens'o, slovašk". hrvaško in nemSko. Žemka postrežba,
Gold Crown, najbolje, CC
TJ. karni. *lati>......................<IW*
Srebrno "filanje" 50c naprej Zlato "filanje" $1.00 naprej, Plate . . . $5.00 naprej
RED CROSS,
zobozdravniki.
6426 St. Clair ave. vogal Addison Rd.t I. nadstropje.
6102 St. Clair av. Cleveland,0.
Priporočamo se vsem slovenskim f saloonarjem ter vsem odjemalcem
Avstro ■ Amerikanska
ČRTA.
Najpriprnvmejšu In najo^nt-jna pnro-bro<Iiia črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi j)ost,ni In aovt parobiodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentinia in Oceania.
Druge nove parnlke. bodo vozili 1! milj na uro, gradi Jo.—Paroikl odpluje jo iz Now Yorka ob Bredah ob 1 po poldim in iz Tista ob sobo' ill ob 2 popoldan proti New Yorku.—Yai par nllci imajo brezžični brzojav, elektri ftno razsvHlJavo in bo moderno urejeni.—Hrana je domaČa.—Mornarju tn zdravniki govorijo slovensko in lirvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne Nsrke obrnite se na rmde zastopnike ali pa nn:
PKfIPS BROS. S Co.
6en'l *gfs, 2 Washington St., Kew-Ytrk.
vina iti žganja
za obilna naročila, ker smo začeli z
veliko trgovino,
katero smo šc združili z vele-trgovino vina in žganja Geo. Travnikarja ter s trgovino John Krakarja, Euclid, Ohio.
Imetno v zalogi vse, kar morejo saloonerjem drugi a-gentje ponuditi Kupujte pri domačih ljudeh.
Cene primerne, postrežba točna za vsa naročila.
iliUMfH t? it!-ji Iji ||j 1 Ifl^l Itiqittl tU Hi n?«Ir
m
■s \
f
A i
f «
f f
J f f i
t
B f
f f
K
ANDREJ JARC,
prvijslovetiski krojač
Rojakom posebno priporočam na ogled veliko vzorcev (sampelnov) za najfinejše jesenske in zimske obleke. Pridite in prepričajte se. Izdelujem po meri in najnovejši modi. Dobra postrežba, fino delo in zmerne cene. Se priporočam v obilen obisk.
ANDREJ JARC,
6i io ST. CLAIR AVE.
V
v f v
I 9
V 9
V f
V I I
V
v
I
3
Navadne bolesti se utegnejo razviti v resne bolezni, ampak olajšajo se po hitn
robi SEVEROVIH ZDRAVIL.
Z novo pomladansko dobo.
Vam je potreba izgnati 'bolezenske snovi in nečistost Vam je treba pregnati občutek onemoglosti. Vam je treba vzbuditi speče ustroje. Vam je treba čiste, obilne, zdrave krvi. Vam je treba uživati
Sewiw
Hricistilcc
Napravi ja velike izpremembe glede zdravja Cena $i.oo

1
-A
1MB
Na prodaj v lekarnah. Ne pozabite povedati, da hočete samo Severovega in odklonite vsa druga zdravila, ki se Vam morda ponudijo zaradi večjega dobičkf
za dotičnega trgovca.
Premeuljivo vreme
donaša vost in
vnetje grla, hripa-težavno dihanije, ampak
Severov balzam za pljuča
je varno in gotovo zdravilo za vse take neprilike. Dostikrat donese že prvi popitek dobrodošlo olajšbo.
Cena 25c in 50c.
Vaš ]e7ik kaže
čc je vaš želodec v neredu. Ako je ne'eist, je čas uživati
Severov ži vljenski balzam
Uravnava neprilike prebavnega ustroja, izpodbuja jetra k delovanju in vzdržuje telesno moč.
Cena 75c.
Če potrebujete nasvete, pišite na naš Zdravniški
i -i.' ! ''
Klii'
m


ODBORNIKI:
Predsednik: JOHN GORNIK, 6105 St. Clair ave. N.E. i. podpreds.: JOHN ŠKULJ. 438 E. i5&th St. Collinwood, O. II. podpredsednik': ANTON ŽORC1Č. 1390 E. 45th St. N. E.
1.tajnik	MIKE JALOVEC. 6424 Spilker ave. N. E. II. tajnik ANTON OŠTIR. fti27 St. Clair ave. N. E. Blagajnik : MATEVŽ LJDOVIC, \y?9 E- 41st St. N. E. Zapisnikar: JOS. ZOKALJ, 1202 E. 6nt St. N. E.
NADZORNIKI:
JOHN ČUCNIK, 6204 St. Clair ave. N. E. I FRANK 2CRICH, 1365 E. 55th St. N. E. JOHN JALOVEC, 1284 F. 55th St. N. E.
POROTNIKI:
FRANK GETLIHF.R. «230 E. 40th' St. N. E. FRANK K NA US. 1273 E. W<\ St. N. E. JOHN MAJZRLJ, 6163 Glass ave N. E. ANDREI FERJUC 2898 33rd St. — Broadway. ANTON BENCIN. 4414 Hamilton ave. N. E.
ZVEZ IN ZDRAVNIK: J. M. SELISKAR,$127 St. Clair ave. Cleveland, Ohio.
Zvezine seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob
2.	uri popoldne v John Grdinovi dvorani na 6025 St. Clair ave.
V Z vezi no gladilo: "CLE V ELANDS K A AMERIKA".
»	/ a *	rf
da je odšel iz mojega stanovanja v torek zvečer Tomaž Razprt, pa je pozabil plačati hrano od petih mesecev. Prosim ga. da se zglasi. da ne bo imel sitnosti. Anton Strah, 3241 St. Clair ave	{24J
Naznanilo.
S tem naznanjamo, da je "European Medica! Institute" odprl nov fcrad v mestu Cleve-larnlu in se s tem priporočimo rojakom, da pridejc k nam, kadar trpijo za različnimi bolezni, Imamo dobre zdravnike, izu-čene bolniške strežnice in najboljša zdravila.
The European Med. Istitute. _'|fif> E. 9. S t blizu Prospect.
bi kdo morda ne vrjel, ga povabimo, da se prepriča in naj prevzame ono, kar	čaka,
ako se z našimi mogočneži ne poravnamo. Stopili bodejo v veljavo 'zopet časi sodnih pre-povedij,(iujwnctions)ki po zii" niso imeli nobenega pomena. Zace'n se bode zopet zapirati in ustavljati nas na potih ah obhodih, kjer bodejo ukazovali koraki.
Konečno pa moram vseeno nehati, ker se bojim, da ne bi bilo na pošti pismo pretežko, trt ne bi mogel plačati poštnine. Prosim pa tudi rojake, da nas ne pozabijo v teh zadnjih dnevih, ker sila je sedaj na vrhuncu.
Z naji skrene jšim pozdravom do prihodnjič John Batich.
RAZNO.
Škandalozen proces v Krako-
vu. Te dni se je pričela v Kra-kovu porotna obravnava wa to/1 o državnega poslanca Szponderja proti uredniku P-sta "Poljska emigracija", ki je Szponderja imenoval — hijeno izseljencev ter mu očital, da it 16 ono izseljencev ogoljufal za prevozne listke v znesku po too K Obtoženi urednik ie nastopil dokaz resruice. Obravnava bo trajala več dni.
Ne mara ministerskega por-felja. Povodom ministrske kri ze na Francoskem se je dogodil prav nenavaden slulčaj Senator Jeannenv. ki je bil določen za pravosodnega ministra, je stal ravno s svojim novorojenim otrokom v sobi, ko je stopil odposlanec senatorja Morfiaa ter mu oddal pismo, v "katerem« ga vpraša Monis, ali prevzame portfelj Jeannenv ki Se ni dolgo oženjen, pa je 'odgovorH: "Vidite me sredi moie rodbinske sreče; ali naj zavrnem to srečo zaradi ministrskega port felja? Da če b< bila republika v nevarnosti, bi smeli računati z menoj, pod t*. mi okolnostimi pa ostanem rajši pri svojih."
En poskus prepričal mnoge.
Prepričanje, da so SeverrtVe Jetrne krogljice najboljše, je utemeljeno na velikem številu ljudi, katerim so pomagala Otrpla jetra izpodlbujajo k delovanju, preganjajo zapelo, preprečajo žolčnico, zlato žilo, napenjanje, glavobol in oimo-tico ter utrjajo' pot 'čvrstega zdravja. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c W. ' Severa ' Č^ Cedar Rapids,	J ^
Zahvala.
j
/ahvalujeva se tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so se ob slovesu najinega očeta tako gostoljubno ska zali. Zahvalo izrekava g. L. Lahu, Jos. Želetu, L. ]. Pireu in odboru Slov. N Čitalnice, ki so mu v slovo priredili domače sestanke ter ga konečno spremili na kolodvor. Zahvala I ud1 vsem, ki so mu bili naklonjeni in zaupljivi ves čas njegovega bivanja v Clevelamlu
Josipina Jereb, hči m M. Lah. sin.
FRANK ALBRECH T.
Sedlar in tapetnik. 0508 St. Clair ave.
Se priporočam slavnemu občinstvu za popravo vse konjske oprave, kakor tudi naznan. jam, da imam vedno novo konjsko opravo v zalogi. Nadalje naznanjam, da imam naprodaj najboljše žimnice (modrace) i/ najboljšega blaga. Oddajam jih proti tedenskemu odplačilu Si 00 skozi šestindvajset tednov. Delo dobro in trpežno
(2 tj)
Trgovski pomočnik išče služIl v trgovini Zmožen je govoriti slovensko nemško in laško. Kdor rabi pomočnika, laliko dobi v tej os,ebi poste nega človeka Naslov, pove uredništvo lista.......(25*
Naznanilo.
..Cenjenim sotiradnikom in vsem posameznim članom naznanjam, da sem se preselil od 4214 St. Clair ave na 1245 E.
St. \ vseh uradnih zadevali obrnite se na novi naslov
Bratski pozdrav (25) Fr. Mežnaršič, preda
Pohištvo za to boarderjev se
proda skupaj ali posamezno po jako nizki ceni. Vprašaju pri Frančiški Švegel 1307 I s
S4th St.	(26)

Mali
Naprodaj dve hiSi za dve druv zini, 6 in 7 s^b, v* dobrem sta* nju m vse popravljeno. Se dajo po ceni. Hiše ser ave. Proda se ičila Telefoniraj
Naznanilo.
Rojakom po Zjedinjenih dr /avah ' naznanjam, da nismo srečka li za lii^o v .So. Lorainu. št. 3056. ker se 62 oseb ni po slalo listkov nazaj. Vsak iira 25 srečk, eden pa 50, drugi 100, hazaj so mi jih poslali S75. vseh skupaj tu prodat pa jih je še 2275 in so prošeni rojaki, ki imajo' srečke, da jib pridržijo, morebiti pridejo boljši časi povsod tarrtajo. da se slabo dela, Žrebanje je sedaj prestavljeno 30 julija 1911. in pro-&ina rojake, naj ne gledajo na tiketei kjer je, pisano 4. decein-fbtfa ker vsakdo vidi, da je t C,,dmgic presta vljeno radi sla-
Naznanilo.
Tz urada K. Ž. P. društva Srca Marije se tem potom vsem društvenicam naznanja, da ima društvo skupno spoved v sobo-toto, 25. marca in v nedeljo 26 marca skupno obhajilo. Proše-ne so drviš t vctvice, da se udeležijo v obilnem štev ilu in s tem pokažemo napredek našega društva. Sestre se naj zbirajo v Knausovi dvorani z društvenimi znaki, in od tam gremo ob pol 8 zjutraj skupno v cerkev sv. Vida
(j|)	Marija Mihelčič. p
V najem se Oddajo dve dobro opremljeni sobi za dva go. spod a. Oglasite si; v uredništvu za natančert naslov.(24)
PRIPOROČILO.
Naznanjamo, da smo otvoril novo čistilnico in likalnico oblek
New York Dry Cleaning Co. 6438 St. Clair ave.
Čistimo, likamo in barvamo ter popravljamo vsakovrstne žen* ^-kc in moške obleke. Se pripo. rot" a m o Slovencem in Hrvatom
(:'3-8np)Kos in Kitnsteljna Co.
Naprodaj dobro urejena groee-nja radi odhoda v stari krpj. Poizve se v našem uredništvu.	(2 fi)
Službo išče slovenska žena; it* sposobna za vsako delo, v kuhinji, pranju in drugih delih Poizvedite na 1744 E. 43 St.
(25)
Podjetje za škropljenje ulic naprodaj. 3 vozovi in 175 od-jemalcev. Lastnik te trgovine proda posel, ker gre na An rine. Vprašajte pri Frank "Kr icker, 3829 St. Clair ave.
(24)
Naprodaj hiša za 3 družine, 5704 Bonna ave.. Velik lot Cena $2700. Hiša s 5 sobami, kopališčem, 6632 Bliss ave lot 35x120, samo $2250. Hiša za dve družini, 980 E. 76 St ■ to sob, blizu White tovarne. Cena $2650. Vprašajte pri J Schudel, 1032 E. 71 St. (25)
Gospodarji pozor'
Zadnjič sem opominjal gospodinje za nakup novih vozičkov in zibelj, sedaj pa možem priporočam. česar neobhodno potrebujejo v bližnji bodočnosti, namreč: Opominjam iva velike zalogo barve, stenskega papirja, škropilnikov, "ice box", lopate in drugo žele z je Ne pozabite naročiti vsaktero izmed teh.stvarij. ker vse vam bo po volji, ker ie dobro blago in primerne cene. Oni gospodarji, ki rabijo več skupaj, dobijo št posebne odstotke. Vse blago za pom lad 11 i <"as je novo v zalogi Se priporočam,
Anton Grdina. f2j>	trgovec
< ,■
t
,1
črt
.John Schneider 3056 Elyria ave. So. Lorain O t
Najlepša prilika.
Naprodaj grocerija in mesnica zh polovično ceno Pridite in prepričajte se, ker se vam bo izplačalo. Lastnik dela dobre dobičke. Vprašajte na 6034 St. Clair ave. zraven slovenske lekarne.	(24)
Saloon na prodaj z dvema hi šama, pripravne za boardar-je Jako pripravno za Slovenca ali Hrvata Proda se po nizki ceni. Vprašajte na 053 E. Addison Rd. corner Meta ave.	25)
Rabi se može za vsakovrstna dela v mestu. Delo se dobi takoj drugi dan Dekleta dobijo delo zastonj. Oglasite se pri Buckeye Employment Agency, na 8627 Buckeye Road.	(26;
Fin nov piano samo S150, če se proda takoj gotov denar En vzor piano, vreden $5^0 samo $37> en $375 piano z:i $250, en S300 za samo $210 Vprašajte pri J. Spehek, 6022 St. Clair ave.
PRIPOROČILO!
Naznanjam, da sem na novo otvoril čistilnico in likalnico oblek (Dry-Cleaning .& Dy. eing> na
1336 E 55th ST. blizu St. Clair ave. — Čistimo likamo, barvamo in popravljamo vsakovrstne moške in žen ske obleke in klobuke itd. V kratkem času prinesemo blago sami na dom. Delo je garantirano prve vrste. Moške obleke čistimo in gla dimo o<l 75^ clo $1.50. Ženske obleke čistimo in- gladimo od $1.00 do $2.00
F R A N K *S Čistilnica in likalnica oblek. E. 55 St. blizu St. Clair.
19-27 npl
Hiša naprodadaj za dve družini.
Plin. upeijjtn po celi hiši. Se proda Slovencu po jako nizki ceni. Plača se samo polovica, drugo pa pozneje po dogovoru. Poizve se na 978 E. 63 St.	(26)
Hiše na prodaj, na E. 6t St. 3
sob, za dve družini, kopali šče, krita streha s škriljeni. Veliko dvorišče. Cena $3100. R64 St. hiša za dve družini, s škriljeni krita streha, base ment, peči. Cena $2700.
E.60	St. hiša za dve družini. 10 sob, kopališče, basement: rent nese $42.00 na mesec. Cena $3600
F.	52 St. za tri družine, 13 sob, kopališče. Cena $3000. Vprašajte pri McKenna Bros. 1365 E 55 St. od 5. do 7. z v.
(24
Opomin.
?'e enkrat opozarjani vse one ki mi kfij dolgujejo, da prav gotovo svoj dolg poravnajo; plačajo naj zadnji čas do veli kc noči Kdor tega opomina ne bo opošteval bom moral pil sodvtji iskati upoštevanja
Anton Marinčič
f2.0
8101 Aetna Rd
Angleščina brez učitelja,
po navodilu: SlovnNko-anfflifikt ulovnir«
NI<>\en*ko-a"glrii!itga tolm&li in In*luškn itlttveiftk«z& nlovarja-
Vse tri knjige v eni stane le $1. in je dobiš pri
V. J. KUBELKA
53« W. 145 St., New York, N. Y.
U! J*.»i;fi;Hi»tili:»; »ti i
r%TTIT*JttJ?TJTT1T?JTT|TTJT - JB »
Kruh kakovosti. j|
■ it Fotkuaite en hleb«	*
"VIENNA kruhn. I
V najem se odda velika prodajalna in stanovalne <*cfbe Izvrstna lega za saloon ali boarding hisc. Vogal Nor-
S veš svak dan pri groc«rjih.
i
Vesela novica.
Vesela novica za tiste ki (>*j-lehajo na katarju, v nosu. grlu ali pljučah, za kar je vselej posledica jetika. '1 j se sc daj lahko ozdravi. Koliko va> čitateljev ve. <la v Avstraliji, južni Kaliforniji, v Texas m Colorado rasle posebna vrst; dreves eukaliptus zvan. ali p;> smreke. Tam kjer rastejo ta drevesa%ii katarja ali pljučnih bolezniij. Cvetie od teh dreves napolni zrak ki v se vdiha n napolni pljuča in uniči vse bolezni.
Toda sedaj ni treba nobenemu. ki boleha na katarju ali pljučah, da bi šel v omenjen*-kraje, si napravljnl velike stro ^ke, kajti najnovejše in nnbo-"jše zdravilstvo je iznašlo aparat, \7 katerega se oljni zrak vdiha v se. ki vam ne le bo 'exen olajša pač pa tudi po polnoma ozdravi. Tak aparat ie «edai v Clevelamlu. in vsa keniu Slovencu je ena zdrnvni ška preiskava iVi en posktt.« n: tem aparatu zastonj. Oglasit' se v uradu zdravnika, bivšega koronerja.
Dr. E. L. Siepelstein
:»)H PerniHnont Hitler.
74« i;..«»IU!
Najnovejše
CIGARE
se imenujejo
"Slovenski Sokol"
Te cigare so štirih vrst in kakovosti, katere vse imajo to lastnost, da so boljše kot vsake druge cigare. Vsi
slovenski gostilničarji po Ameriki, zlasti pa v Cleve-landii bi morali imeti te smodtke. Izdelujejo in pro-' (lajajo se na korist podpornega društva "Sokol",
Edini prodajalec za te cigare je
Jos. H. Miller,
6030-6032 St. Clair Am;.
Tfl. Priiioftoii VBOo-i \v
ali 9'7 Woodland av. Cleveland,O
Pošiljajo se tudi i/ven mesta Pišite na prodajalca za < ene Nrut il je prijorcčani Slovencem največjo in naj-
b^ljšo za I op o /garje na drobno in debelo Moja več-l^tna delavnost r ed Slovenci j.* znana in vsi vedo da prodajam h- 1^'iro hitijo v, dfthrih cenah Naročila igariie s»- sorrjerr jo t-iz dnijih mest,
Pišfte »o cene
1 %
l I

" ~ j ■ J- . "V- - .Tj.
T ti
i
ij
t
ft A
POZOR ROJAKI!
Po ilolRtuii Caau bo mi je jhwih- 1 čilo Iznajti pra-j
v o in naJboljAe ' siocIblvo za nirti la». yroli Izpa 1 rinnju Ijib in za odstranltfv liiBkin na glavi,, __t. j. Al pen tinktura 'u pomadrf; onf^ katere roonlCnoj moškim In ^-lisicitri' isr««!^J" tei'1 lH ) sje; ravno tako moSkeniU zrantejoi lep< brki in brada. Revmatizem v ro! kah I11 nogah se popolnoma odRtrani, ravno tako kurja oCesa, ozebline,' bradavic* in potne noge to zdravilo hitro odstrani. VpraSajtif pri
J. WAHCIC, 1092 E, 64th St.
Cleveland, Ohio.
« f Naznanilo.
Naznanjam rojakom da sem prevzel zastopstvo R. Svehla, Fleet ave. Cleveland, O., za vsakovrstna godala. V zalogi imamo vsakovrstne piane, violine, klarinete, kitare, čelo, bar,e i.t.d. Fine harmonike iz stnre domovine na a, 3 in 4 tone, vse se dobi po nizki ceni. Ako kdo kaj zeli, pri meni naj pe zglasi,
IVAN ŠPEHEK,
6028 ST. CLAIR AVE. Op: Piane se prodajajo na mesečne obroke.
ZA TUJE OGLASE NI ODGOVORNO NE UREDNIŠTVO NE UPRAVNISTVO!
Zgodnje znamenje jetike.
x + * * + +	+ + + 4* + + + + + + + +
+
V naslovu označene bolezni, koja pomori na tisoče naših ljudi skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno Vsi zdravniki zatrjujejo pa da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem »času. Prvo znamenje jetike je
BLEDA POLT.	j
Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne smatra tega za prvi pojav jetike. Bledi ljudje vedo, oziroma bi morali vedeti, da njihova kri iti v redu, da v njej ni dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi za-mogla pravilnim potom redčiti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec neče več pravilno delovati in vse truplo pojema od stopinje do stopinje. \ sled tega je potrebno ustvariti novo kri — čisto in bogato kri — ven'dar pa tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dbkler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivo, ker le ako se to zgodi, se zamore na-pravljat i zopet čista in zdrava kri. Nam je poznano samo jedno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je
Trinerjevo ameriško grenko vino.
To sredstvo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč. koja s skrbno izbrana, okrepi zd$odec, tako da je zopet sposoben za pravilno delo. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in jaka, vaša polt bo zadobila zopet naravno barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti kterikoli vzrok, rabite Trinerjevo meriško grenko /ino.
Izguba teka	Kolika in krči
Nepravilno prebavljanje	Izguba moči
Slabosti po jedi	Ermenica
Običajno zaprtje	Onernoglos/
. Glavobol	Razne žensKe bolezni
Nahod	Izpahljaji in drugo t
je nekoliko bolezni, katere se odpravijo z rabo Trinerjevega ameriškega grenkega vina.
To sredstvo i ebilo na razstavi v Seattle leta 1909 odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišja nagradah na razstavah v Londonu in Bru-selju 1911.	\
JOS. TRINER,
Kemičen laboratorij.
1333-9 S. Ashland Ave.
----- -------
♦ +
4> +
m +
* + + + 4 + + * * 4»
♦ -i
4-
4
..i
I
m
* .'V-' % f)HH
•j..' J
osveta.


r\ i-
km-
m

--j ............
tretjem dcset.etj« .ega	, ^JS'u ^lifc be-
'"'Čas ima uren tek, in naju.-	'j'«"1; in m'd. vsem tem
■ niši je knietskemu gospodarju, tuta.|u a vine m lajanje psov "Ta je pa rejenec, najdenec,1 „ ■ ' f težijo skrbi ali to; I« <»koj po tem pnhaja .u-| _ saj n( naš!" tako »i tolaži	svete do žetve, od strmi "<* za sunkom, stres za »tre-
• ' '	-----'" 'do strni teko ure tako, da ne'«™, pri vsakem P^grmi tuhl
i	„, • •. n buči pod zemljo, kakor 01
ve zan e. in ako ca vprašaš: t",vl r	t »
"vek" bilo, J si posekat;- vsak hip morala pogrezn,t,
ono drevo?" ali pa "katerega pokevina, na kateri se je ro-
leta ,e umrl furce?" se bo lah- <>'>■ ™ ^aten se trud, in mut
ko zmotil za celih deset let. | trpi m vesel., uc. ,n joče ubogi
Svetlinova Poloniea je po- zemljan.	>
. , - . . ' • I Vso noc se nihče ne vrne v za bi a Andreja, o katerem m .
. - .. „	c, svo e stanovalisce; #mnaj na
i o vre cut i odkar so ga si- 1	. ' . . ' .
Ion,t, vtaknili med vojake. 0- prostem so m plah, caka,,^ moiili so jo čez »ekaj let. in M 'lru Pr'»ese Jutr°' J",r° Pa
vsak svojo nekoliko vznemir jeno vest, in nov bokal vina, ki jra ukaže Svetlinov zet, odloči
Andrejevo usodo.----
Ko se vrne Tine domov, sede zf — oče Peter, gospodinja; Andrej in ostala dlružina v kotu sobe okrog mize, ki je še vedno ista. ob kateri je pogostil Peter pred petindvajsetem i leti Andrejevo mater s kislini mlekom. Poloniea streže zgoraj v prvem nadstropju teti Urši: zvečer starka ne pride več po stopnicah.
Večerja — krompir v obli-
več prizadete
Tako sta se rejenec v svoji ljubezni do, prve domovine, in njegov sin v hvaležnosti do očeta maščevala nad potomci
vnovič je tuj gospodar na tem
kaže le razvaline!
..... .... i. . i Beda, ki ie nastala vsled tezam ščit. Očeta Petra, staregaf J3c;u,< i
, .	• -	ira. ie znana v par tednih po
nreuž tkarja tudi m vec med	. 1	\
" . . J	'vsem svetu. 111 kjer bivajo se
, ■	ljudje, ki so dobrega srca, pov-
v cu-cij« — -......... . — i Svetlinov dom nima sreče; 'Ju lJv* . .u	h	1 . .
cah in mlečna kaša - tedaj že,' (l] - rasto> so»edjc kupujejo hoceJ°	rd, ti
kakor dandanes navadna pn cmva zcniHigča kos za * *me, da *e mnogo tafc,h
boljših kmetih, - je použita, ^ vekšajo in širijo svoja. »'	■« Izhajajo, n so
in Peter moli na gtas ocenah pose,tv3t Svetlinovo pa se krč: 1 ™ »■	m ."J"2'^
ko dekla že pol)ere lesene žlice ^0koli	leta je bilo, ko * ^»J	clo blizme-
- , • •.......1:............0	• .	0:1 van k Domao-a s svouni pri-
ter vrže krompirjeve oblice v sc 1)rjpelje poletnega dne star skledo. — Sedaj zaropoČejo ff0sprM| v Dob, ustavi voz v težki koraki v vezi. in sobna kr£ln- ])rj ('Mesarju" in nastopi
ga. vsak pomaga s svojim pri spevkom, ki meri 11a to, da dobe prizadeti zopet svoje stre-
iwm M'lnivi »	...	krcin, pri iviesar u 111 iiumuui	•	..... .. .
vrata se od pro na stežaj. V | *0 J)zj m< kJov bi se hotel,1-' P-l katenni, jnn je n oc 1
odprtini se pokaže osem do de-	lin]o izprchoditi. Do cerkve "'H',	"J Z
set možakov, in vsi so oboro- ;„ ia pokopališče, potem! ^ "d vseh delov sveta, po-
ženi s cepci; dva nosita c*olo	^ pJ Jnjim ,!ajtatr	-ad, ima,o dovol, po-
vratu dolge v kolobar zavite	ffori ob "(;rabnici" ter krene
konopljene vrvice.	nazaj na veliko cesto in obsta-
Vsi domači zatulijo naglas;	ne oj) nek(|ailji Svetlinovi hiši
edini gospodar Tine molči in	povprašujač: kdo je sedaj tu
sede na drugi konec sobe za	jr0spodar? Odgovor mu očito
peč. Andrej ir. hlapec, ki ga še	ni po vojjj povedo mu ljudje,
premore sedajni gospodar, pa	f|a sc petr;| Svetlina nihče več znata takoj, kaj to pomeni. 1 ne spominja jn prav tako ne
Hlapec, krepak fant, dvigne	stare Ur-e; vedo pa sosedje,
stol, ki je bila 7. njega od skočila	(Ja je p0i0na> prejšnja stara go-
dekla, Andrej pa seže pod klop	spo(j,jnjat unir|a pred nekaj leti
po sekiro, nasajeno na dolgo	jn kmahl za njc njena edina toporišče Za trenutek je vse jn da se ]t istc mož vnovič
^ho.	— oženil, tako, da je sedaj vse
Stari oče Peter je prvi, ki se y tMjih r()kah jn 0{, prvotne rod-
bine ni nikogar več na svetu
"Kaj hočete? Koga boste Starj goBp(M, stopi v hiš(>T lovili?" zavpije divje in udari kj je skoro taka kakršna je bi-
nJ'za	la pred tridesetimi in šestdese-
"Kihtar" stopi malo bližje 1,1 tjnij Jeti sj opleda dvorišce, reče na Andreja kazoč: "Tega- trhk (|eske k| 0kviraj0 hodnik,
in potem sobo in kamrico v Andrej dvigne sekiro in za- pribIižju; ce]0 p0(f zadnji ko. kriči: "Prostora mi dajte!" , zeJc gre ki visj ves postrani, Možaki se umaknejo na des- Jn čipar streha kaže vsa re. «10 in Ifevo in Adrej bi imel pro- brega. v ,atah visi na poi sto not ven v vežo in iz hiše; jomncn hlapec. Cospod ne go-
vori mnogo, in sedajni gospodar te domačije, ki ga spremlja se tudi ne drzne povpraševati* samo to se mu čudno zdi, da tujec potegne večkrat robec iz žepa in briše ž njim preko lica. — ali pot ali solze? — tega gospodar ne ugane.
Ko se gospod poslavlja, stis-
gv*.	ne otrokom — sedaj jih je več
za mizo in upira tresoče roke J)r; _ vsakellu1 par šestič
ob njo.	fijttHfejj
a tu pridrvi Poloniea po stopnicah in zastavi izhod, strmo in piabo gledajolč, ta prizor:
"Kaj je?" vpije naglas.
"Beži — v vojake me love! Beži v stran!" kriči Andrej. ' "Tebe? tebe?" vzklikne deklica in skoči k njemu; "oče oče, pomagajte!" kriči proti Petru, ki nem od groze stoji
klicani uradi imajo dovolj posla, da izkušajo pravično (telit, denar poškodovancem.
Nekega dne pa prejme dob-ski župan pismo, ki mu je priložena svota treh sto goldinarjev. Zavzet gleda svetovav-ca, da 11111 pomagata iz zadrege — Pismo se glasi:
"Slavno županstva! Nesreča, ki je zadela po potresu vašo občino, me je silno ganila, in to tembolj, ker me veže na vašo domačo zemljo ljubezen ki jo je gojil do nje moj rajni oče, in hvaležnost, ki sem jo njemu dolžan. On je bil rejenec (k>bske občine, oziroma Svetli,love hiše, kjer pa menda, kakor mi je tam večkrat pravil, ni nikogar več izmed so rodnikov onih. ki so ga vzredili Dobski olx-ani sf, ga s»-cw- šiloma vtaknili med vojaki a ta pot je bila njemu — pot k sreči. On je zvesto služil cesarju in potem dobil tukaj na Dunaju skromno državno službo, v kateri sc je vendar tako odlikoval, da mu je cesar podelil zlat križec za zasluge Umrl je pred petnajstimi leti. Jaz sem njegov edini sin: vzgojil me je tako, da nikdar ne vem in ne znam, kaKo bi se 1111.1 izkazal dovolj hvaležnega: poleg vseh dobrih lastnosti, ki jih je imel. je bila pa ena najsijajniših: ljubezen do one-
ill U'MIL	.	. ,	■ 1 -1	• ir
. .	i j, ga doma, ki 11111 je bil prvi. Jvie
roke. gospodarili pa cel d'e- s ,	' .
Andrej se obrne proti očetu, setak	| se je porodil, to se ni nikdar
za eno roko ga drži dekle,des- «(:luien gospod to!" A dober tl(,pal°' a ™ Kranjskem, v
nico, ki je ravnokar vihtela - __ (lober!" mrmra bajtar.t VT"1, okraju gotovo;
sekiro, pa nagne, kakor v ml- Jki la ostanke nekdanje dcl Je ,e/ t a Jc bl1 pn y.as -m-	-».1«: ^^—»o _ 1	...	1 ion 111 kadar ie crovortl o onih
slih, da 11111 sedaj pomagata ta gvet]inove domačije, in vsa vas dva, stari oče in Poloniea A
vtem so naenkrat ,vsi 11a njem. "Rihtar" in občinski možje ga vržejo k tlom, zvežejo 11111 roke in noge, in zunaj na cesti je že voz. ki ga odpelje v Ljubljano.
se havi več tednov s tem po hodom in s tujim gospodom: po krčmah ter zvečer za pečjo in ob slamnati kiti. ki jo pleto do polnoči, <e govori o njem. Se po zimi se čuje ugibanje in prerokovanje, da se
jen. in kadar je govoril o onih letih, ki jih je prebil pri vas, in se spominjal hiše, ki mu je bila prvi dom, so 11111 silile solze v oči. Enkrat je potoval v Dob; a našel je nekdanjo domaiCo hišo v tujih rokah in od onih. ki so tam bivali, ko je bil še 011 med njimi, nikogar več pri življenju. Ljubezen do doma, ki je navdajala njega,
To ste možje: to ste pač vnov^. vrne _ a potcm qa občinski možje! Lopovi, zavra- kmn|u pozabijo tni lopovi ste!" tuli Andrej in	'
se zvija na senu, ki so ga vrgli
na lestvenik, na katerem ga	- . . — | ,iv	........-j-----j- —
peljejo v štirinajstletno suž-	izmed se.laj živečih je ne njemu in meni le dober kaži-
I,., ,\..tiiiiil in ii-i, vin! i,i/li ct a	1	• • 1 i r .________..
cm povedal jaz. in ono, Uai Velikonočna nettelja 1895!! :e bu(|Cga užil moj oče. je bilo
nost
Doma v Svetlinovi hiši strme
oče Peter se-trese za mizo, hlapec, ki je ušel nevarnosti, o kateri je bil sodil, da preti njemu, — kolne inaglas, dekle stočejo, — gospodar Tine pa sedi v kotu pri peči, in ko vsemu viku J n kriku le ni konca ni kraja, vstane počasi ter deje:
"Nehajte, nehajte! Enega smo morali dati, ker tako stoji zapisano y cesarskih za-Unih!"
Nato jim veli spat.
V«*i odidejo, a nocoj ni legel mir na to hišo; dobro uro pozneje pritečeta dekli iz gornje sobe in kličeta vse domače skupaj: "Teta, stara teta Urša umira!"
In tako je tudi bilo, Prvi strah o ropotu v spodnjih prostor in potem glas, da so odpeljali Andreja, objokana in obupana Poloniea — vse to je bilo živcem stare ženice preveč. Omagala je in zaspala spanje.
ije se je godilo v
n-ilfiiifii :'i: j lini wm
, "i............—■
bo pomnil in naj živi tudi sto not srcči! V tem čutu in v
................................... let? To je — izmed prebival- hvaležnem spominu na rajnega
vsi in plaho gledajo drug dru-jccv ljubljanskega okrožja, in očeta pošiljam njegovi domo-gega ; Poloniea leži na tleh in' l)a vasi v ;inn kotlilli 0,1 Kam" I vinski občini priloženo svoto. joče, da se Bogu usmili, stari;,li;kil1 Planin ,Ja |<'ima, kdo Ra'zdelitc jo med občane, ki so
najbolj prizadeti jmi grozni nesreči, po potresu, ki je prišel v svetem, -miru posvečenem času tako nenadoma nad vas. Z odličnim spoštovanjem Doktor Svetlin. V:i Dima ju, meseui tnal. travna 1895."
Župan in svetovavca — vsi ugibljejo vprvo, kdo bi bil ta mož, ki jim pošilj;#kar tako na vrat na nos tako svoto. Po vsej vasi gre zopet govorica o tem, kdo bi bil •.eud:ii- ta Svetlin, v posebno, kdo ie bil njegov oče? Ako šestdeset let mine za kom. po tem ostane malo sledu. A eden se vendar spomni tega Andreja! Hlapec, ki je tedaj zagrabil\za stol, da ubrani sebe občinskih lovcev, ta životari sedaj kot občinski ubožec in lazi od biše do hiše; — ta se spomni pajdaša Andreja
"Kj,—" prj.vi, "dobno sc mu storili tedaj, ko so ga ulovili, zakaj niso me<ne ?"
Župan mu dia en goldinar poslane s vote, drugo pa razdeli
bo pozabil to bucanje. gibanje, tresenje, ki prihajajo od spodaj iz dna rodne, trdne zemlje in omajalo ter rušilo vse, kar je človeška roka zgradila na njej v* trdnem zaupanju do njene stalnosti in tqiežnosti?
Okolo enajste ure ponoči se dvignejo velike trope vran 111 kavranov iz Gorjtiških in Šum-breški gozdovi, kjer imajo svoja spavaliŠča, in njihov plahi, zagrljeni krik doni preko Dobske ravnine. Ptice čutijo, da prihaja nekaj nenavadnega Ponočnjak, ki čuje, in jiozni potnik, ki meri še urnih nog veliko cesto, — vsak se ustavi plah in nem; kaj je to? Kmalu potem se umirijo ptice, in kdor jih je cul. tudi ne misli več na ta čmlnj pojav.
Pa komaj je bil mali zvon v dobskem cerkvenem stolpu udaril četrt na polnoč, se strese svet. PodzemcljsJkemu bučanjti odgovarja škripanje lesenih poslopij, ropot raz streh padajočih dimnikov, rušenj« sten
USTANOVLJENA 1890
THE
Lake Shore Banking & Trust Company.
kapital 1200000.00
PRFJ > NT A NEK $50 OOO.OO
sini 1 >■ ■ i i>ii:rn:K #3.500000
URADI:
55. cesta m St Clair avenue ,
Huron Hd. m Prospect ave --
c-.uperior ave. m Addison Ed.
Ta banka vam nudi vse priložnosti in lahkote banke v mestu in poleg tega je prijazna kakor vaš sosed. Posojuje denar na vašo lastnino.
Pliici 4 odstotke na hranilne vloge od (lnetu vložitve.
Opravlja vsa trgovska bančna opravila. Izdelujemo zavarovalnino po najnižjih cenah.
Daje varne hranilne boxe odjemalcem po nizkih cenah v najem.
Pošli ja denar na v$e strf nI sveta Proda jn	ya gliniu* IJiiJje
V kratkem, prizadeva si, da skrbno postreže odjemalcem v vseh črtah trgovine, ki jo ima skrbna in
konservativna banka.
Ta* banka je podvrženapostavi zveze državnih ban-karjev in je vedno odprta za pogled državnemu nadzorniku bank. Z veseljem sprejemajo nove odjemalce. Inozemski oddelek odprt zvečer.
DIREKTORJI Frank C. Osborn Jno. M. Gundry Jno. S. Oram Chas. P. Ranney F. F. Prentiss
Jas. A. King A. T. Perry A. F. House S H. Tolles Frank R. Scofield
H. W. King Harley B. Gibbs Edward S. Page
J. Horace jones
URADNIKI :
Jno M. Gundry, predsednik J. H. Jones, blag. in zaklad. H. B. Gibbs, pod pred. W. S. Bowler, tajnik H. W. king, podpred L. C. Kollie, pom. blag. ' G. F. Schultze, poni. blag.


JOHN fiORMK
SLOVENSKI KROJAČ 6IU6 St. Clair Ave <
Priporočam se vsem rojakom v nakup lepih, modernih trpežnih jesenskih in zimskih oblek. Prodajam obleke po meri in prodajam že narejene obleke. Priporočam se si. društvom v napravo uniform in izvršujem vsa druga krojaška naročila.
v
Princeton 2402 W. SVOJ K SVOJIM!
Tel.

Anton Bašca,
1016 f. 6lst ST.
Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da se odslej naprej dobi suhe in prekajene klobase, dober špeh, "kaiser-flajš", ^ izvrstne šunke in pečeta, želodci, prava oomaČa mast i.t.d. Cene primerne in dobro blago. Sprejemajo se naročila za izven mesta.
\
Ko potrebujeteure diamante in zlatnino, pojdite k
Hueterju
Dobra ura za delo $3.59
tcarantlritii*.
Poročni prntani od OO .mpro.j
' Solidni 14 karatov poročni prs-
, >m
tani, te vam lahko prodamo dva krat tako težke kot jih kupite drugje za isti denar.
h':.:
m ■
v
Diamatni prstani, igle od f 6.00 naprej. Ne bodite brez diamantnega prstana, če ga lahko kupite natedanska odplačila. VICTOR GOVORNI STROJI od $12.50 naprej. Tudi plošče za govorilne stroje imamo. Mi prodajamo na mala odplačila ure.dianian te in zlatnino; nekoliko plačate naprej, nekoliko vsak teden. Na tem prostoru smo ?e 25 let; odprto zvečer; obatelef na. Slovenska postrežb«. Pridite tja, kjer si prihranite denar in kjer dobite i inesljivo blago za vaš denar.
Hueter Jewelry Co.
5372 ST. CLAIR AVE, BLIZU 55. CESTE.
j	j j. f » t-W » ♦ 11 f t-t-t-t-t-W	1111
MIKE č
1M)0 Ivnnlioc, oor, E.ISUimISi. Collinwood,O
naznanja da ima veliko zalogo
domačega vina
Razpošilja ga rojakom na vse strani v največjo zadovoljnost. Pripoi oča se rojakom, da se zanesliivo nanj obrnejo



J. S Jablonski,
SLOVENSKI FOTOGRAF.
0122 ST CLAIR AVE. N. E.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otročke slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
m
■ - >' m
Satkovič Brata,
stavbena«« kontraktorja
Delata vse načrte; kdor naroči delo dobi naJčrte
zastonj Rojaki, oddajte stavbenska dela in poprave pri poslopjih domačinom ne pa tujcem! Se pripoorčata Satkovtf Brata, 1192 Norwood Rd.

JOHN MODIC
6201 ST. CI.A1R AVE. |
• /
Priporoča svojo jako fino urejeno gostilno vsem rojakom. Rojaki po Ameriki, ki hočejo imeti belo, rudečo ali črno vino, nrij" pišejo počeno. Pošiljam po celi Ameri m i tudi
drožnik do;n.« tropinjme.
1 MTMTH1TKA POSTREŽB* I« NIZKI CENB.-W-*
Ibrenec — načelnik »ol
v Aurori,
Mr. -1 oil 11 Ueridi .ji pga .šolskepi sveln vj ocl n,imovini vo<lst\" »ja Šola,	k'
vslopjc, kuj^B^Bin pj 1, kojo pj
Itupna^
\%ti
•»(tlico^
orku in v Bi;
1)0(1 o ovabil s<! ;lo)>'M«' )>a >do * ti-kii| eškriu jej Kakor nistva. iT! ave, na dul ogrnila fivoje ni. kar bode jI
V cerkvi »v. Now Yorkti jo r. .loliti Oprin« S First A\c.,
ramlkarjera tri da
Ur. Gk'0. Tra» »vino s
reta
btltl >UP 1» ,|V
Vstavil ^olivne prodi
hwle if tc dni rar.p
hotelu.
IVljfll
Si s n>
IleTDU.
lo mnogo
■ >]
K(j»iia^li v lic fiji in 44. ree žensko, ki j< ali d vel! prii spodom v !i ^tolu vpisala Sinit li iz M ku je stara. Ko oblečen«, jo bil pri£ » zapustil hotel c telski uahfžbttte žena epi in j*


izega
sc
Roman.
(Francosko spisal Victor Hugo; za Clevel&ndsko Ameriko prestavil L. J. P.)
PRVI DEL - FANTINA.
^Misisii^
PRVA KNJIGA, i. poglavje.
M. Myriel.
Leta 1815 je bil Karol Franc Bicnvenu Mvriel škof v T —. Bil je starček star kakih 75 let; Škof v D. je bil od leta 1806. Dasiravno sledeče vrstice nimajo nobenega stika z maso povestjo, pa se mi vendar ne vidi ^rez koristi, če povem o govoricah, ki so sc bile širile tedaj ko je prišel na škofijsko sto-lico. ker karkoli se govor- o moških, če je resnično al", zlagano, se tiče njih življenja in njih usode ravno toliko kot njih dela. M. Myriel je Ivi sin kancelarja v Aix department!!. Govorilo se je. da gafe oče določil za svojega naslednika. in ga oženil pri osemnajstih ali pri dvajsetih letih, kar je bila tedaj precej navada v parlamen-triih družinah. O Karolu Mv-riclu, četudi se je ženil (tako govorijo ljudje), se je mnogo klepetalo. Bil je močne postave, dasi nekoliko nizke, eleganten prijazen in duhovit. Prva doba njegovega življenja je bila posvečena svetu in galantnosti. Pri?:'a je revolucija, dogodki so hiteli mimo, in parlamentarne družine so kar netradoma zginile. Karol Myriel je odpotoval V Italijo v zgodnjih dneh revolucije, in njegova žena, ki je že dalj časa bolehala, je tam umrla ter mu ni zapustila otrok. Kaj se je potem zgodilo 7. Mvrielom? Ali ga je mogoče padec francoske družbe, strah in groza leta 1793 nagnila k samotarenjit iu odpovedi od sveta? Težko bi kdo odgovoril ta vprašanja. Kar so ljudje.vej deli o njem, je bilo to. da ko se je vrnil iz Italije, je bil že duhoven.
Leta 1.^04 je bil Myriel župnik v B. Bil je že star in je ži
spoštovana. Nikdar ni bila le pa. toda celo njeno življenje, k: je bilo nepretrgana vrsta pobožnih del, jo je naredilo za-
Šestmdvajset bolnikov v škofovo palačo, in škof se je preselil
v bolnišnico. M. Myriel ni imel premoženja, ker ga je njegova družina zgubila pri revoluciji. Njegova sestra je dobivala letne rente qoo frankov, sto dolarjev), kar ie za časa ko jc bil on župnik zadostovalo za osebne izdatke. M. Mvriel kot škot jc dobival letnih 15.000 frankov od države. (3000 dolar, je v.) Istega dne, "ko se je pr»» selil v bolnišnico, je določil 10 svoto enkrat za vselej, da s« tako razdeli. Mi kopiramo lila tem mestu njegovo pisavo "Za majhno setnenišlče 1500
doveljno in prijazno, in čim-dalj se je starala, tem bolj je franK-nv na ieto. Kongregaciia bila prešinjena od lepe dobro- tnisijonov 100 frankov. Laza
te. Kar je bilo v njeni mladosti tenkost, se je lahko na starost imenovalo prozornost, in skozi to prozornost ste lahko videli angelja. Bila je videti senca. ker človek, če bi jo pogledal. bi skoro rekel. <l*a ni dovolj telesa za življenje: bila je množina stvari, ki ima luč —► izgovor za dušo, da ostane na svetu.
Ko je dospel Msgr. Myriel v škofijo, je bil v svoji škofovski palači umeščen z vsemi častmi, ki so bile določene po cesarskem ukazu, ki je postavljal škofa takoj za general-major-jem. Župan in predsednik sta ga najprvo obiskala, in 011 je najprvo obiskal generala i tU pre-fekta. Ko je bilo umeš'čenje gotovo, je mesto čakalo, da vidi svojega novega škofa pri delu 2. poglavje.
M. Myriel postane gospod Dobrodošel.
Škofova palača v D, je bila zraven bolnišnice. Bila je prostorna in lepa hiša,- ki jo je sezidal ob začetku preteklega stoletja moiTsigneur Henrik Puget, doktor bogoslovja na vseučilišču v Parizu in Abbe Simorski, ki je 'bil škof v D. leta 1712. Bila je prava škofova palača : vse je imelo nekak plemenit zrak v njej. Škofova stanovanja. vsprejemne sobe, spalnice, dvor, ki je bil jako prostran, z arkadami v florentin-skem slogu. Vrt je bil zasajen s krasnimi in veličastnimi drevesi. Posebno krasna je bila jedilnica, kjer so se shajale že mnogokrat visoke osebe k slav. nostrum pojedinam. Bila jc
ga je imenovala
"Vaša visokost". Nekega dne je vstal s svojega stola in je seli da bi prinesel neko knjigo iz svoje,knjižnice; ker je pa
Mislim, da je to svoje mnenje izvajal iz sv. pisma. Nekega dne je slišal v posetih o nieki sodnijski obravnavi, ki bi sc morala kmalu zalčcti. Neki zgu-
Vel zelo sam za sebe. V dobi okrašena z znamenitimi slikami
kronanja Napoleona za francoskega cesarja, ga je napotila
Bolnišnica jc pa bila majhna, enonadstropna hiša z majh-
neka svar glede njegove žud- nun vrtom. Tri dni podvojeni nijc v Pariz. Med drugimi mogočnimi osebami se je tudi on obrnil do kardinala Fesha v prid svojih žtipljartov. Ko je nekega dne Napoleon obiskal svojega strica, je videl vredm župnik korakati Napoleona mimo sebe. Ko je Napoleon videl -starega župnika, se je obrnil in ostro vprašal:
"Kdo je ta ddbri mož, ki me ogleda ?"
"Sire/' reče Mvriel, "vi gledate dobrega moža in jaz gledam velikega moža! Obadva se lahko okoristiva pri tem."
Se istega večera je poizvedel cesar pri kardinalu za /.upnikovo ime in nedolgo od tega, je Mvriel v svoje veliko začudenje zvedel, da je imentovan škofom v D. Mnogo so govorili v mestu, ki je prišel novi škof tja. Kakor po navadi je v vsakem manjšem mestu mnogo ust. ki veliko govore, in malo glav, ki bi kaj mislile. Ker je bil škof. so bili ljudje še boli radovedni glede njega. No, vse, kar se je o njem govorilo, .je bilo samo klepetanje. Naj ■bo že kar Hoče, ko je bil Myriel deset let škof v D. so bile že vse take govorice popolnoma pozabljene. Nihče se ni vec -drznil o tem govoriti, nihče se več ni drznil niti spominjati.
M. Myriel je prišel v D. v družbi z staro žensko, gospo Baptistino, ki je bila njegova sestra in deset let mlajša od
prihodu jo jc škof obiskal, in ko je bil z obiskom gotov, je prosil ravnatelja, naj bo toliko prijazen in pride k njenim.
"Koliko bolnikov pa imate sedaj ?" ga je vprašal.
"Šestindvajset, škof!"
"Toliko sem jih tudi jaz naštel," reče škof.
"Postelje se zelo tiščijo ena druge," reče ravnatelj.
"Videl sem"
"Sobe se zelo težko zračijo."
"Mislil sem tako."
"In kadar solnce sije, je vrt premajhen za okrevajoče."
"Tako se tudi jaz sam sebi rekel "
"Ko je nastala epidemija, in to leto smo imeli že hud tifus v mestu, smo imeli skoro sto bolnikov, pa nismo vedeli, kam z njimi."
"Skoro sem mislil, %la se je tako zgodilo.'
"Kaj pa hočete, monsig-meur!" reče ravnatelj. "Prilagoditi sc moramo okolščinam."^
Ta pogovor se je vršil v jedilni dvorani v pritličju škofove palače. Škof je nekaj časa molčal, potem se je pa pametno obrnil proti ravnatelju.
"Koliko postelj mislite." ga vpraša, "bi šlo v to sobo?"
"Kaj. v škofovo jedilnico'" vpraša presenečeni ravnatelj. Škof pa pogleda po dvorani
risti v Montdidijcrju 100 frankov Kongregacija sv. Duha 1 =;c frankov. Verske naprave v sveti deželi JOO frankov. Druž-,ba materinske ljubezni 300 frankov. Za isto družbo v Arle« 50 frankov. Z a dela, da se zbolj-«aj<. ječe in zapori. .|oo frankov. Oproščen je jetnikov 500 frankov. Za res lev očetov, ki so zaprt« rad; dolga 1000 frankov Prispevki V plači slabo plačanih učiteljev v njegovi škofiji >000 lrankov Za razdelite\ /1 ta med uboge too frankov Ženska družba, ki poučuje revne deklice v D /juH-Onj 1500 frankov Za librae sooo frankov. Osebni str. M:i 11a leto 100»"** frankov. Skupaj 1500c frankov Dokler ie b:l Mvriel škor v I) ni spretvcr.il tega načrti, vedno ie tako razdelil svoje dohodke Gospa Ha i.tistima jc « smehom pritrdila svrirmu bratu. ker ta svetu žena ie smatrala Myriela za svojega l.rati, iu za svojega škofa, \jeij prijatelj je bil po naravi, njen predpostavljeni pa od cetkve Ljubila in častila ga ie lia pri prost način. Samo dekla, gospa Malgoire, je nekoliko mrmrala.
Tretje poglavje.
Težavna škofija. Škof je prodal svojo kočijo iiwleuar razdelil med uboge, vendar pa raditega ni nič m/tnj obiskaval. Škofija v D. je težavna. Malo ie tam planjav in Veliko gor in skoro nič cest Dvaindvajset župnij, enainštiri deset vikarijatov in dvestopet inosemdesci kapel, škofova na« loga je bila vse to obiskati, kar je tudi storil. Šel je peš. če je bilo mesto blizu, v kočiji. če je bilo na ravnem, in v gorskem vozu. če je bilo v hribih. Obe ženski sta <jffi navadno spremljale, samo če je bila poi pretežavna, ju je pustil doma Nekega dne je prišel v Seuez, ki je staro škrfijsko mesto: jahal je na oslu. Njegova denarna mošnja, ki je bila oh tem času jako lahka, mu ni dovoljevala najeti kočijo. Mestni župan mu je prišel nasproti do škofijskih vrat, in ga je začudeno pogledoval, ko ie stopal z osla. Nekaj potepuhov okoli <e je sme jalo. . "Gospod župan in drugi gospodje," je rekel škof, "že vidim, kaj vam m všeč. Vi mislite, da je velik ponos. če ubog duhoven jaha na živali, ki je nosila svoje dnij našega zveličarja. Jaz sem storil isto ra>di pomanjkanja, ne radi nečimernosti, vrjemite mi' Na svojem potovanju ie bil škof potrpežljiv in prijazen, ter je manj prid'igoval kot spreo-brnčal. Njegovi dokazi niso bili dalekosežni. in prebivalcem ene pokrajine je stavljal za zclct1 prebivalce cringe pokrajine V okrajih, kjer je bilo pre bivalstvo surovo proti revežem, jc dejal: "Glejte ljudi v Brt-aiicomt: ti so potrebnim, udo-vam in sirotam dovolili, smej«' uživati njih poljske pridelke Ti sezidajo siromakom zastonj njih hiše, če <e podrejo To jc dežela blagoslovljena od Boga Že sto let ne pomnijo nohtne-
bila knjiga jako visoka, in je hijeni mož, ki se je zgubil rabil škof majhen, je ni mogel di ljubezni do ženske in otrok? doseči. "Gospa Magloire", je ki ga je imel z njo, je zgubil rekel, "prinesite mi stol. ker! vse svoje premoženje, ter te "moja visokost1' ne more do- začel kovati kriv denar, kar jr seči knjige". <•	bilo tedaj kaznivo s smrtjo 7v.~
Kna njegovih oddaljenih so« no so zaprli, ko je prinesla na rodmkov, grofinja de Ko, ni dan prvi kos ponarejenega de-skoro nikdar zamudila prilike, narja, ki ga je naredil *.1U'Ž da v.e ni naštevala v njegovi Držali so jo v ječi toda doka-navzočnosti "nade" njenih treh zati ji niso mogli ničesar. Sa-sinov. Imela je precej starih rno ona bi lahko obdolžila svo sorodnikov, ki so bili že z eno jega ljubimca in ga pripravila nogo v grobu, in njeni sinov t na vislice. Toda zanikala jc. so bili naravni dediči Najmlaj- Mučili so jo, toda povedati ni Ši bi podedoval od stare tete hotela ničesar. Kraljevi pray-100.000 frankov na leto; <irug»' nik pa je prišel na posebno mi sin bi zadobil naslov "vojvoda" sel: pripovedoval ic ženski, tla po svojem starem strijcu, tre- je osleparjena. da jo njen mož tji pa plemstvo. Škof je po na- ne ljubi, in je kazal tudi dele vadi tiho poslušal ta pripove- ponarejenih pisem. kakor bi dovanja materinske pripovedi. j možu, kaka druga žena pisa
f Največja *I'>ver*ka trgov in pogrebni zavod.
•o Razdeljena v dva dola In v polni mert t najfinejšimi pripravami
5; preskrbljena. Trgovina za nakup pohlfttva. orodja, premo*, posode.
barv®. H'ekia !n drugo. Pogrebni zavod Je z najfinejšimi pripravami preskrbljen. Ali prerkrbujemo najlepfte sprevode v zadovoljnoat UihIII, zitUnr Inmmo brez »levila zahval. Za vsaki slikaj Imamo dve ambulance In fine kočije. Trgovina odprta noč in dan. Se prlporo-a j o \B«m Slovencem In slovenskim drnltvom.
AH r- st i ». c« 1' r0VFf' PCCRFBMK,
. urama. blll UA1RAVLNlt.
;->-■■ . , v-,	, . til-v^rvi v v	♦ »
in zdelo se je. da meri z očmi ga umora tam."
sobo.
"Dvajset postelj gre sem nio-
njega. Njih edina služkinja ie(tri," reče, govoreč bol za sebe. "bila neka ženska, gospa Ma- in potem, ko povzdigne glas,
gloire, ki je bila iste starosti kot škof. Prej je bila za služkinjo pri župnik«, sedaj pa pri škofu. Gospa Baptistina jc bi-lji visoka, bleda, suhljata in * prijazna oseba; ona je uresničevala, kar je pomen-beaeda "spoštljiv", ker se li potrebno za žensko.
še dodene:
"Tu, ravnatelj, povedati vam hočem, kaj jc. Tu je gotovo neka napaka. V imate šestindvajset postelj v petih ali še stih malih sobah. Tukaj sm<> pa mi samo trije in imamo prostora za petdeset. Se enkrat ponavljam, da je tukaj napaka.
his
pa
Tako je govoril, prepričevat 110 in očetovsko. Kadar mu je zmanjkalo vzgledov, je porabil pripovedke, ki so služile istota. ko dobro. Ril je prepričevalen kot aposteljni.
četrto poglavje.
Dela kakor besede.
Škofovo pripovedovanje je bilo prijazno in živahno. Približal se je stališču svojih dveh starih ženic, ki so živele z njim. in kadar se je smejal, je bilo bi se smejal šolski otrok
Xekoc se je škof komtesi zdei bolj sanjav kot sicer, radi če snr je nehala govoriti o s\oji'n uri.l-li ju unih in rekla: "Sveta nebesa, strijčnik," reče. "knj p;» vendar misliš?" "laz mislim,'' reV:e škof. "nekaj posebnega,
rila* glede ljubezni. Skratka, (bvnvni pravnik jc hotel doka z;, i, da ženo njen Ijulnnec nc lji|^ /ciia. \ sa obupana na«' nezvestobo s'vojega ljubimca, je priznala m izdala svojega ljubek a. Jlr,/ je bil viičen. ir
kar je. če mc spomin ne moti, |>i v kratkem moral 'vti sojen
pri sv Avguštinu. Položi svo-|s SVojo udeleženko v
je npc v moža, kateremu ne yj.odovitta «. prišla na dan, i\
morate nasledovati
Včasih jc izrekel prijazne smešnico, ki je skoraj vedno pomenila kaj resnega. Nek«: pomladi ie prišel mlad kanlan v D. in ie pridigoval v katedrali. liil ie zelo »govoren, iu predmet njegovega govora jc biln doJjrodeljnost. Vabil je bt>-gatiiic, da pomagajo revnin«, da ^c tako rešijo pekla, katerega je risal na najbolj grozen način, in da dosežejo paradiž katerega je risal kot ljubezni-vcg.i in zaželicnega Med z bra nini ljudstvom je bil neki bogat, v pokoju živeč trgovec, ve lik skopuh, ki se je pridobi* dva milijona frankov z izdelovanjem oblek in druzega blaga Celo svoje življenje ni da! Mr. Geborand, (tako ie bilo ime temii ikopuhu) niti oenta kakemu revežu, toda po tem govoru so ljudje splošno opazili. da je dal vsako nedelje en vinar starim bcračicam pri cerkvenih vratih, Pilo jih ic ?cst. ki so morale razdeliti ta denar Nekega dne ga je videl škof, kako je delil svoj vinar .in je rekel proti svoji »r stri* "Poglej, kako sj Mr Geborand kupuje za en vinar ne-heško kraljevstvo
()u je lahko izražal najbolj vzvišane stvari v najbolj pri-prostem govoru, in ker je govoril vsa narečja v svoji ško-fiji je bil vsem priljubljen Skratka rečeno- Ril jc ravno Itako ljubljenec boljših rodovin kakor siromakov.
On ni nikdar ničesar oi>so-dil hitro 1n ne dabi prej premišljeval okolščinc Po navadi je rekel: Poglejmo pot, na kateri se je naredila pomota Navadno je svoje mišljenje in življenje razlagal na sledeči način: "Mož ima na sebi svoje meso ki je njegovo breme in nje^ gova skušnjava. Oil to nosi s seboj in se podaja temu. Čuvati se mora, zadrževati in premagovati, in poslušati mesu in skušnjavam v skrajni potrebi. Tn v tej pokorščini je še vedno pomota, toda tako pomoto se lahko oprosti Jc padec, toda padec na kolena, ki se lahko konča z molitvijo. Kdor je svetnik, je izjema, kdor je pa pra-vičeo. ie pa naraven človek, .'-'moti se. greši, padi toda bodi pravičen. Vse kar je zemeljskega. ie podvrženo grehu ker je obtežujoče."
Ril ie/prizanesljiv ženskam in ubogim, na katerih je tičaia tež:i človeške družbe Po navadi je rekel: Krivde žensk, otrok, služabnikov, slabih, nezadovoljnih iti nevednih so krivde soprogov, očetov, mojstrov, mogočnih, bogatih in
wikoo i n : azvci.-'jen na .»ametjo >*' <!n.ka. Skol je \ v: to pazljivo poslušal. 11 ko so pripovedovalci končali, je vpra šal: "Kje pa bo ta mož so
jenir

"Pr
1 veliki ^oduiji
Slovenske trgovine.
SI <l< i t 11;»^ in 11 i|« \ m j 11 < i ; < m:
ie bil odgovor. "I11 kje bo pa državni pravnik sojen?" nadaljuje škof.
Nekaj žalostnega se je zgo dilo v D. Nekega moža so ob sodili 11a smrt, ker je nekoga ubil. Ril je zgrešena figura, tic popolnoma vzgojen ne m 11-mcn. ki je bil potovalni igralec in javni pisaČ Sodnijska obravnava ie dobila zanimanje pri meščanih. Na večer onega dne. ki ie bil določen za usmrtitev. je zbolel jetniški kaplan in potrebovali so duhovnika da bi na smrt obsojenega to-lažil v zadnjih trenutkih. Poslali so po župnika, ki je pa rekel: To se ne tiče mene, ker jaz nimam ničesar opraviti ? na mirt obsojenim, ker sem tudi bolan, ju ker ječa ni ihqJ prostor." Ta odgovor so prinesli škofu, ki je dejal: "Prav ima župnik, ječa ni njegov pro stor, pač pa moj." Skof je šel naravnost v ječo. stopil v celico jetnika, ga prijel za rok t v poklical po imenu in govoril z njim. Ril je cel dan pri njem. pozabil na spanje in hrano in molil k Rogu za spreobrnitev ubogega grešnika. Povedal mu je najboljše resnice ki so bile najbolj priproste. Bil je oče, brat, prijatelj — in škof samo da ie blagoslavljal. l:čil ga je v vsem iu zatrjeval, da dobi tolažbo. Ta mož je bil na robu cmrti; smrt jc bila njenn. kot prepad in tresel se je. ko je stal ob robu tega prepada £kof 11111 je pokazal pravo luč
Zjutraj ko so prišli po obsojenega moža. je bil škof prt njem. Sledil 11111 je in se tudi pokazal množici v svojem vi-jolčastem ornatu iti s škofovskim križem, ob strani obsojenca, ki jc imel v<v za vratom Stopil je v voz za njim, in stopil je z njim na oder. ki ie bil pripravljen za vislice. Obsojenec. ki ie bil tako pobit in otožen še prejšnji dan1., je bil sedaj vesel: upal je. da je njegova duša spravljena z Bogom i|i upal je na nebesa. &kof ga je. vzpodbujal, in ko je v trenutku hotel pasti nož na ob-sojenčevo glavo, je dejal1 Onega. ki so ga izgnali njegovi bratje, sprekne, ^■ebeški oče. Moli, veruj, ifcriplrv življenje! Oče je tam!" Ko je škof stopil z rabeljskega odra, je imel tak izraz na obrazu, da se mu jc ljudstvo spoštljivo umikalo; ni bilo mogoče povedati, ali je bila njegova bledost ali jas-
SALOO'NI: FRANK JENŠKOVIČ, 5393 St. Clair ave.
JOS KOZELY, 4734 Hamilton ave.
MIKE SETNIKAR, 6131 St. Clair ave.
JOHN KROMAR,
qc)8 E. 63rd St.
ANTON BAJUK,
3141 St. Clair ave.
LOV. VEHOVEC,
4047 St. Clair ave. . ..
LOV. PETKOVŠEK,
05 Addison Rd.
ANTON ZAKRAJŠEK,
qgi E. 64th St.
JOHN BRESKVAR
3528 St. Clair ave.
FRANK STERNISHA,
ioog E. 62nd St.	,
JAKOB GRDINA
5T3 Col la mer ave. CoMinwood
FRANK KOR$E, 6006 St. Clair ave. JOHN BLATNIK, 6304 St. Clair ave. JOHN SVETE,
6120	St. Clair ave. LOUIS J. LAUSCHE,
6121	St. Clair ave. MARTIN NOVAK, 1029 E. 6tst St. JOE NOSSE.
1226 E. 55th St.	if
JAKOB LAUSHE, 6101 St. Clair ave. ANTON KUHELJ, M 3822 St. Clair ave. AUGUST BUDAN, 1423 E. 39th St. —
PRANK JURCA, yy 1287 E. 55«h St. , SLOVENSKA GOSTILNA, 3855 St. Clair ave. JOHN GRDINA, J* 6025 St .Clair, ave. w JOS. ZALOKAR, S99 Addison Rd. N. E. JOSIP BIZJAK, 6022 St. Clair ave. ^ MATH HRASTAR 5920 St. Clair ave. ANTON NOVAK 1056 E. 61st. St.	^J
J. POSCH	i?
1426 Hampton ave. k ANTON BRODNIK 6514 Juniata ave. JOHN BRODNIK 1021 E. 62. St. FILIP EPPICH 588 Collamer ave. Collin wood, O.
FRANK VESEL, 4034 St- Clair sve. JOE KLOPČIČ, 1029 E. 62nd St.
učenih. Tudi je rekel: "Učite nost ho]- častitljiva- Kose je nevednega, kolikor ga morete; vrnjl v SV0j0 barako, ki jo jc človeška družba je kriva, ker itnenovai palačo, je dejal svoji •»e da dovolj pouka zastonj, in je odgovorna za noč, ki jo pro izvaja. Duša je polna teme, in tako se zgodi gTeh; toda ista oseba, ki naredi greh, ni kriva, temveč oni, ki je ustvaril temo."
sestri: "Baš kar sem imel slovesno pontifikalno mašo!"
Dalje prihodnjič.
— Ali ste že ponovili naroč nino za list? Samo dva dolar akor vidimo, je škof ka> ja na leto.
MESNICA IN GROCERIJA. JOS FURLAN 1604 E. 81 St.
ČEVLJARSKE PRODAJALNE;
FRANK SUHADOLNIK,
6107	St. Clair ave. FRANK BUTALA. 6220, St. Clair ave.
ta*. .
KROJAČI
JOSIP GORNIK,
6113 St. Clair ave.	. ]
JOHN GORNIK, ' , ; 61O5 St. Clair ave.	]
ANDREJ JARC 6zio St. Clair ave. LOVRENC URBANIJA 1367 E. 43rd St.
BANČNI ZAVODI > FRANK SAKSER Co.f podružnica, A. Bobek poslovd. 6104 St. Clair ave.
SLAŠČIČARNE. 1 GEO. BOŠTJAN, . \ j 6010 St. Clair ave. / , f, FRANK OBLAK 3843 St. Clair ave.
-	«4
2ELEZNINA —POHIŠTVO
I. t. d. ANTON GRDINA, 6127 St .Clair ave.
JOSIP ŽELE,
6108	— 10 St. Clair ave.
TRGOVINE Z MODNIM
>4f. i
BLAGOM.
JERNEJ KNAUS, 6129 St. Clair av«. ..
ANTON LOGAR, 3837 St. Clair ave -
JOHN GRDINA, 6111 St. Clair, ave. FRANK J. TURK, 1361 E. 55th St.
M. MARESIČ, 3916 St. Clair ave.
IZDELOVALNICA MEHKIH FIJAČ.
JONH POTOKAR. 4126 St. Clair ave.
KONTRAKTORJI
SATKOVIČ BRATA, 1129 NORWOD Rd.
Slovenska trgovina ženskih slamnikov in klobukov posebnost je oprava nevest.
ROSI STANKO, 6203 St Clair ave.
Trgovina z moško opravo in čevlji
FRANK KENIK, 6301 St Clair ave.
Trgovina na debelo z vinom
in žganjem. GEO. TRAVNIKAR, 6102 St. Clair ave.
GROCERIJE. PREVEČ & PEKOLJ, 1293 E. 55th Stt. JOHN SPECH, 6302 Glass ave. KUHAR & JAKŠIČ 3830 St. Clair ave. MRS. J. SKEBE, 960 E. Collamer St. FRANK URANKAR, 3591 E. 76 St. Newburgh, O.
BRIVNICE. FRANK ŠKERJANEC, 6124 St. Clair ave. LEO ZIEGLER 3904 St. Clair ave.
MESNICE. OGRINC & AN2LOVAR, 6124 Glass ave.
To so sami slovenski trgovci, katere si činstvu v naši naselbini priporočamo. Pa tudi drugih naselbinah se lahko poslužujejo teh dar rabijo, naj pišejo drage volje postregel.
URAR IN ZLATAR. ANTON SAMSON 6209 St. Clair ave.
JOHN REBOLJ 6120 St. Clair ave.
Department stote
ANTON KAUSEK 6202—6204 St. Clair ave.


yvffi
ca

11
Kro
loao porok so imeli preteklo nedeljo na Dunaju.
Kavarnarji v Pragi so skle nili, da podraže s i. marcem kavo, likerje, vino in drugo z 2 vinarja pri časi.
Grozni prizori pri usmrčenji večkratne merilke. Iz Instcr lnirga se poroča: Pred več dne vi so tukaj usmrtili neko lit vinsko služkinjo Milkoweit, ki jo je porotno sodišče obsodile vsled večkratnih umorov na smrt O skorc neverjetnih uri-zorih, ki so se dogodili pri usmrrenjn morilke poroča "Ostdeutsche Volkszeitimg" dodatno sledeče: Rabelj, ki je stal v fraku cilindru in belil-rokavicah med mizo sodnik »\ in m or išče m v vidnem razbur-ieniu ic odložil cilindej ic i 1 kavke ter je šel. ko so obsojenko pripeljali mimo njega k r-iizi, kjer ie ležala pod črnim prtom sekira, s katero je m<*> ral morilki odsekati glavo. V trenutku ko so rabljevi pomočniki od zada i raztrgali obsojenk? jopič z ramen se ie ta vrgla na tla ter se oklenila jokaie nted vpitjem tnale, na kateri bi ji imeli odsekati glavo Med tem ko je stal rabcli zraven, pripravljen s sekiro, je poizkušal eden izmed njegovih pomočnikov z vso silo spraviti v zarezo tnale glavo obsojenke, ki se je obupno branila Po nekoliko minutah je obso jenka onemogla in pomočnik so vlekli trepetajoče truplo k tnali Ko so pomočniki držali glavo in truplo, je rabelj dvig .nji sekiro in presekal s tako močjo vrat. da jc sekira obtičala globoko v lesu.
Žrtve kapitalizma. Kararskl marmor je eden izmed najdražji toda kamnolomi, iz katerih se pridobiva, se še vedno ze-■ lo primitivno urejeni, brez kakega varstva za delavsko življenje. Leta 1910. se je v teh kamnolomih ponesrečilo 1519 delavcev kot žrtve kapitalistične nenasitnosti. Kamnolome v : Knrari imajo razna delniška pedjetja y katerih so udeleženi tudi francoski in angleški denarni zavodi Mnoge nesreče bi se/preprečile, kakor pišejo časopisi, ako bi se uvedli stroji za lomljenje in rezanje marmorja. Toda strojj so zelo dragi, med tem ko jc delavsko življenje — zelo poceni in nič ne velja
Stolp sv. Marka v Benetkah je zopet zgrajen ter ga bodo 1 julija ob obletnici, ko se jc podrl, zopet izročili svojemu namenu. Dela v zvoniku se bližajo h koncu. Zgraditi je treba še stoljovo konico nad zvonovi. Kipa pravice iva "vzhodu ter leva na severu in jugu, ki so se pri padcu 14. julija 1902 močno poškodovali, so primerno popravili.
Zastrupljenjem s krompirjem Iz Lipskega poročajo, da jc v Grueni obolela cela družina tovarnarja smodk, Kroescha. na zastrupljenin vsled zavžitj.i krompirjeve salate. Med tem ko je staršema kmalo postalo bolje, je položaj 61etnega sina in ^letite hčerke smrtnoneva-ren
Kraljedvorski rokopis. Dva stan. češka patriota sta. kakor poročajo iz Prage, izročila u pravnemu odboru češkega muzeja loookron /, naročilom nai se ta svoja leta	ob s tole t
niči najdenja kraljcdvorskcga rokopisa .jzroči kot darilo naj boljšemu zagovoru pristnosti tega rokopisa.
Samoumor zaradi povišanja davkov. Iz Gene se poroča, da je skočila v reko Klster nek,1 60 letna gospodična, ki je imela 50000 mark premoženja. Ženska je izvršila samoumor, ker se jc bala novih zvišanih davkov Bila jo namreč zelo skopa
Ognjegasca zgorela pri požaru. V londonskem mestnem me<inein okraju Southpark sta pri nekem požaru velikega skladišča cuni in papirja zgorela dva ognjegasca. Požar ic cele ure gasilo 200 ognjega^-cev s 30 brizgaluicami. Poslopje se je končno sesulo. Ko so reiskavali razvaline so se po neke goreče stopnjice m seboj dva ognje-
Vsi poizkusi, da M ju $6 bolniške podpore
jasca.
rešili, so bili brezuspešni.
Umor in samoumor radi ponarejenega mleka. V Norinber. ku je bila neka kmetica obsojena radi ponarejanja mleka na 100 mark globe. Vsled te-ga je skočila v vodo s svojima obemn majhnima otrokoma ter je utonila.
Sleparstva ruskih uradnikov. Predsednik revizijskega odbora ')ttei'l)urške munncipalitete, državni svetnik Dandre je bi! ob svoje službe suspendiran ter ,e bo moral zagovarjati pred o jnim sodiščem. Povod temu c dala revizija senatorja Xeid. hardta
Velika Praga — sklenjena
tvar. <) združitvi Prage z ne-katerimi predmestnimi občinami ki smo jih svoječasno /\ nnvedili v našem listu, jc skk->al v pon/Jcljek praški olučiu ki >vct <> predlogu je poro-■al ' bširno < bčinski svetnik dr. Hužička. Predlog je bil med splošnim navdušenjem sophs 110 sprejet. S tem je vprašanji o Veliki Pragi stopilo v akuten stadij. Velika Praga bo Štela okroglo pol milijona prebivalcev.
Konfiskacija Tolstega spisov
Kako,- se por« ca i/ Petrograda. so bila tri dela Tolstega kon-fiscirana, k?r ie dala pisatelje \a vdova natisniti tudi nek« pis ni/j Tolstega na carja. Proti izdajateljici, vdovi pesnika, s. uvedli kazensko preiskavo zaradi riizžaljenja veličanstva m hujskanja proti obstoječemu državnemu redu.
■
na tec
Rabiti ga je veselje.
Sladak dih, zdravi beli zobje zdrave zobrne, čista ustna duplina, in prijeten občutek či stosti slede po rabi Sevcrovegi Antosepsola, če se rabi vsa;< dan, bodisi kot ustno izpiral j grgralo ali prsno sredstvo iu vbrizgalo. Neobhodno potreben pri zdravljenju bolnega grli, nosnega nahoda ali vnetih mre-nic, naravnih v o* liti'. Ktvpite steklenico danes od svojega le-arnika Cena 25c W.F. Severa
DruStvejjelasi;
K. K. po^p. dr. Srca Jezusa
mu svoje redne seje vsako dru-4*0 nedeljo v mesecu ob 1. uri »»poldne v kuausovi dvorani. Uradniki za Ijto 1911 so : John Pekolj. preds. 5613 Carry ave. lernej Krašcvec, podpredsed. Štefan Brodnik, tajnik 1093 E. H Si.: M. Oblak rač. taj. ; John Levstik blagajnik; K. Prelogar '.astopnik 659 Harlem St. Col-imvood, O. K. l.evstek in J. Brus zastopnika. Dr. zdravnik F. J. Schinoldt, 5132 Superior ve. 1'radne ure 7—S zvečer.
K. Ž. P. dr. Srca Marijinega
staro), ima redne mesečne sc e vsak drugi četrtek v mesecu >1) pol K zvečer v mali Kanovi dvorani. Vstopnina od 17 Io 30 leta S t. 50; od 30 do -15 leta $1.75. Mesečnimi je 40c in bolniška podpora po $5.00 a teden. Katera želi pristopiti mora biti vpisana en mesec prej o društveni sestri. Predsedni-a Marija Mihelčič, 6213 St Jlair ave.: I tajnica Ivanka Pela u. 6131 St Clair ave.; II njivea Cecilija Brodnik, 1003 04 St. iblagajničarka Ivana ilavič 6131 St Clair ave.
i<).niar 11
Samostojno K. K. P. dr. sv. Jožefa ima redne 'mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2. liri pop. v Kuausovi dvorani. Vstopnina od 18. do 30 leta $1.50 od 30 do 35 $-'.oo in od 35 do 40 leta $2.50. Prt'dsed Fr. Mežnaršič 4214 St. Clair I. tajnik Fr, Košmerlj, 455 E. 152nd St. Collimvood: II. tai John Turk. 3056 St. Clair ave Blagaj. John. Grm. 1080 IC. (V St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
^Dr. sv. Vida, št. 25. K.S.K.J. ima svoje redne mesečne seje prvo neifeljo v mesecu v Knau-sovi dvoram. Preds. Mike Set-nikar, 6131 St. Clair ave. I. taj. Jos Russ, 1306 E. 55th St. društveni zdravnik J. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Člani se »prejmejo od 16 do 4.5 leta.
Usmrtnina $500 ali $1000, iu
i-'.
Novovpisani 'član mora prinesti zdravniške liste I. tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi, društvo pri prihodnji seji glasuje o njegovem sprejetju. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
Dr. Slovenske Sokolice imajo svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne. Novopristopivša mora biti vpisana po kaki sestri Sokolici/
Starostka Zofka Dirk 6029 G'ass ave. i tajnica Marija Pe-tcrlin, 6314 Glass ave.; II. tajnica Antonija Likar 6014 Collins ave. Collimvood O.; bla-gajničarka Ana Gorenc 1258 E. H5 S-..; dr. Zdravnik J. Seliškar 6127 St. Clair ave.
Dr. Slovenija ima svoje, redne seje vsako prvo nedeljo .} mesecu ob 2. popoldne y pr štorih na 3048 St Clair ' N. E. Kdor želi pristopiti ra biti upisan mesec dni t poprej po društvenemu bratu.
Bratje pristopajte k dobrem društvu ker dr. Slovenija plača bolniške podpore na teden. — Predsednik Fr. Žele, 1128 E. St N. E. tajnik J. Mandel, 1566 F.. 33 St., blagajnik Fr Špelko 3504 St. Clair ave., dr. zdravnik J. M. Seliškar Ml27 St. Clair ave M. E.
31 dec. 11
SI. ml. pod. dr. Žal. Matere Božje ima redne mesečne seje vsako trejo nedeljo v mesecu v mali Knausovi dvorani ob 2. uri popoldne in redne vaje vsak prvi 111 tretji torek v mesecu ob 7. pri zv. v veliki Knausovi dvorani.
Predsednik J. Kuhar, 3846 St. Clair ave, tajnik Jos. Glavič, 6401 Metta ave, blagajnik Matija Glavič, 6131 St. Clair ave., načelnik Jak. Žele, 6128 Glass ave. —Ker je to društvo mladeniško sprejema samo mladeniče v društvo od 16 do 30 leta. Vstopnina znaša: od 16 do 20 1. $i.oo. ml 20 do 25 $1.50, od 25 do 30 1. $2.00. Udnina znaša 50c na mesec.
1. avg. 11.
Dr. sv. Frančiška, St. 66, K.
S.K.J. ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v [os, Percovi dvorani na 79th St. Predsednik. Alois Zupančič. 3236Y* Hamilton ave. I. rajnik Josip Perko, 6914 Grand nve., zastopnik Anton Sušter-šič, 1618 Otter ave. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
Tel. in pod. dr. Slovenski So
kol ima svoje redne mesečne -eie vsako 3. nedeljo v mesecu ua/1131 St. Clair ave. ob 2. uri •■»opoldne. — Starosta Jos. Ka-lan. 1128 E,-63 St., tajnik Fr. 11 udovernik. 1243 E. 60 St., 'dagajnik Iv. Pekolj, 5613 Car-v ave , dr. zdravnik J. M. Se-'Ukar. 6127 St. Clair ave.
i.jan. n.
K. S. K. pod. dr. sv. Alojzija
v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako prvo ne-
Miklavcič 3622 E. 80 St. S. blagajnik Anton Fortuna 35«
E 81 St. S. E.
1 .jan. 11
Sam. K. K. pod. dr. sv. Vida.
ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo, v mesecu ob 2. uri popol. s. č. v šolski dvorani. Kdor želi pristopiti k društvu mora biti vpisan od d ruši vernika mesec dnij poprej. Vstopnina je znižana za polovico, to velja do 6 julija 1911.
i.jan. u.
Mlad. pod. dr. sv. Antona Padovanskega v Newburgu ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v Mike Plutovi dvorani na 3611 E. 81st St.
Predsednik Jos. Lekan, 8101 Aetna Rd. podpredsednik Fr. Kisncr; I. tajnik Domen Blatnik, 3571 E. Hi St.; II. tai. Frank Pcskar: blagajnik Fr Plut 3611 E. 81 st, St.
1. jan. 12
Slov. K, Vit. dr. sv. Alojzija, ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop in redne vaje vsaki drugi in četrti torek ob 8. uri z v. v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik. 6105 St. Clair. podpred. Frank Gornik, blag. Jos. Gornik; 1 taj. in načelnik Math Klun, 1621 Newman ave. Lakewood. Društveni zdravnik J. M. Seliškar. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
1. jan. 11.
K. S. P. dr. sv. Barbare, št.
6. spadajoče k gl. post. v Forest City, ima svoje redne me-sčne seje vsako prvo nedeljo v mesecu iti sicer ob 10. dop V Grdinovi dvorani V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45 1. Vstopnina je po starosti Bolniške podpore se plača $7 na teden in takoj po vstopu Predsednik. M. Colarič 1061 E. 61 St.f; taj J. Trbovc 4403 Superior ave.: blagajnik M Vintar, 1141 E. 60 St. Pojas-nila dajeta predsednik in tajnik . y	1. jan, 11
Slovenska Narodna Čitalnica
ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v itiesecu ob 8. zvečer v čitalniških prostorih na 1113 Norwood Rd. Knjige se izpo-sojujejo vsako nedeljo od r) do n ure dop. in vsak četrtek od 7 do 9 jzveč. Vsa pojasnila dajejo: Jos, 2ele, predsednik. 6106 St Clair ave. A. Petrič. I. tajnik 6121 St Clair ave. Jac. Požun, blagajnik. 1164 E. 61 St.	1. feb. 11.
Drvštvo "Svobodomiselne Slovenke" ima svoje redne mesečne seje vsak tretji četrtek v mesecu v mali Knausovi dvorani. Predsednica Helena Per-dan. 1114 E (>3 St.; Ivanka Glavič, podpreds. 6131 St. Clair ave.: Nežka Kalan, taj. 112* E. St.; Terezija 2ele. rač. taj 610K St. Clair ave. Marija Kranjc, blagajničarka, 1139 E 63 St.
Društvo daje $5.00 tedenske podpore v skica ju bolezni članice za 50c mesečnine. vrhu
—
Časi «0 precej slabi, prazniki se bližajo, denarja je malo, in ker vem, da si vsak kaj rad kupi za praznike, sem se odločil napraviti razprodajo za nekatero blago, da vam na ta način omogočim dobiti fino in dobro blaga za jako majhen denar, kakor n. p.
Ženske obleke krila in žeketi od katerih velja najcenejša $16.00 in najboljša $26.00. ||%||| Vse te obleke pri tej razprodaji,	Jfelll
karkoli si izberete samo ........2232
Nadalje fine volnene in svilne Princes obleke, vredne od $12.--$21.00 sedaj samo od $8.-$12.00.
Dobil sem precej lepih in finih oblek za fantičke od 6 do 14 leta stare, ki veljajo od $3.50 do $4.00. Pri tej razprodaji jih dobite za sam0 $2.25.
Ženskna krila, (kiklje), fine otročje spomladanske suknjiče in ^e veliko dru-zega blaga po jako znižani ceni
Nadalje se priporočam bodočim nevestam v nakup finih oblek, vencev, ala-jarjev in druzega blaga, ki spada v to vrsto, kakor tudi vse drugo blago, kot bluze, spodnja krila, nakit za glavo, krstne obleke in suknjiče i.t.d. Kar doMte pri meni, je vedno najceneje.
Ker imam sedaj jako velik in lep izber vsega zgorej omenjenega blaga in še mnogo druzega, ne zamudite časa in prilike ter pridite prej kakor mogoče, da si zarnorete izbrati, kar želite,: in si na ta način prihranite kaj denarja.
Ta razprodaja bode trajala od sobote 25. marca do Velike Noči.
Opomba: Pri tej razprodaji ne bodemo dajali tiketov na obleke. ZA OBILEN OBISK SE PRIPOROČA
j JERNEJ KNAUS,
| .	6129 St. Clair Ave. N. E.
leljo v mesecu v Mike Plutovi tega tudi pogrebne stroške, dvorani na 3611—18 St	I Slovenke se uljudno vabijo, da
Predsednik John Lekan 3622J pristopajo v obilnem številu
n
50.000 KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM


ZASTONJ
Vsaka knjižica je vredna $10.00 bolnemu človeku.
w
Ako trpite tia kterikoli tnjni nioiki bolezni, želimo, da takoj pišete p«) točudclro knjiiuro Ta k njliica v lahko rnzuiti-IjlTCtn ierku pove. krko »e na d. mu teme-ljit<>zdravi sifilis »li ratrupljet je kru, ii-TOtnA slabost,	kreposti, re-
vmntizem ali kast'b. I, orf«iii»ke bolezni, Želodec, ietra in bolezni obutih ;n t n ehur-j«. Vneti ti*tim, kttri a « »e žc nas tili in naveličali veOiuyu plačevanja br«* vsakega
▼■peha, je U brezplačna knjižica vredna Motne cb brj'v. !'<»ve vam tudi, zakaj da trpite in kako lahko pridete do trd n. triu v» 1 m «'• mol je Sc zadobilo perfektno zdravje, telesno mof in poživi ei j» v■ t' m drai o cene knjiliec, ki je zaloga znanosti in tsehi je stvrri, liter b! m ral vsak človek zuati. Zapomtite ai, ta Injižici- sc d( bi (wfol®< W • >»ftrt J Ml plačamo tudi p' fitnino. Izpolnite od rezek spodaj in p« Hite niti1 «ra *e danes, na kar vam mi poikmo naio knjižico t vaJem materineir jeziku popolnoma zastonj.
POŠLITE NAM TA ODREZEK ŠE DANtS
Dr. Jos. Listkr & Co., Aus. 705 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Oospmlie: — Zanima me ponudba, s Icaterr nudite Vašo knjižico brezplačno: prosin* pošljite mi jo takoj.
I Naša zdravila.
Ali imate slabo prebavo, bolečine v želodcu, ali ste zabasani? Ali rabite za spomlad zdravila, ki Vam bo dalo novo življenje in moč in okrepilo Vase prebavalne organe? Rabite naš
Želodčni grenčec f Bitters.)
Ali imate ?labo kri, izpahke po telesu, uljese in mo-zelce; ali hirate in izgubljate moč. Za pomlad se očvr-stite z našim lastnim
N. E. Da A. Kričistilcem.	j
Ali rabite dobro zdravilo zoper prehlad, kašelj in zlasti zoper oslovski kašejj pri otrocih? Rabite naše
Zdravilo zoper kašelj.
Za želodčne nerede, iteprebavnost, za zbiranje sape in splošno slabost, omedlevico in pekoče bolečine okoli srca, rabite naše importirane
Marijaceljske kapljice.
Ali veste, da imamo v zalogi vsa domača zdravila, zelišča, rože, kakor: lipovo cvetje, bezgovo cvetje, tav-žentrože, kamilice in druga Kneipova zdravila?
Kupite si pri nas: mazilo zoper kuija očesa, kaprice zoper zobobol, prašek zoper glavobol, prašek za potne noge, mazila in linimente, toaletne potrebščine in druge
zdravniške stvari.
Mi polnimo zdravila natančno po zdravniških predpisih in damo sveža zdravila.
J Vsem rojakom se toplo priporočamo
....... Po« ta............
L... ,pvlant<.