številka 197 TRST, v soboto 18, julija 1908 Tečaj XXXIII •b^*. IZHAJA VSAKI DAN — tsdi ob nedeljah In praznikih ob 5-, ah ponedeljkih ah 9. zjutraj. FeflamISne Stev. se prodajajo po S nvft. (6 stot.) v mnogih »obakarnah v Trsta in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Itev. po 5 nvč. (10 stot.). oaLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po ?0 et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka cadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po S stot. beseda, naj-aaanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek aprave „Edinosti— Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moč 1 rao NAROČNINA ZNAŠA ca vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■uoonlaa m UMlJako lsd&nj« ,,EDIMOBTI" (tu« : ••lo-letno K 520. pel lete 2 OO — Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko van a pisma se ne sprejemajo in rokoplel se ae vračajo. Naročnino, or1o.cc in *cklnm»®;jo "pravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Marođnl dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorega lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. PoHno-hranllnKnl ra*un it 84V652. TELEFON It 11-57. aa BRZOJAVNE VESTI. Sklioanje deielnih zborov. DUNAJ 17. „Deut. Volksblatt" poroča: Doznajemo, da bodo deželni zbori sklicani na a. septembra, delegacije na 15. septembra, državni zbor pa prro dni novembra, najbrž 3. novembra. Potovanje cesarja Frana Josipa. DUNA J 17. Cesar ostane v lalu do 6. ali 7. septembra in Be potem povrne na Dunaj. Sredi septembra se poda na Ogrsko na velike vojaške vaje. Potem se vrne na Dunaj, čez zimo ostane v Scboobrunnu. 20 kmetov utonilo. LVOV 17, V Justini se je vtrgal oblak, v silni povodnji je utonilo 20 kmetov, med temi tri rodbine. Voda je odnesla mnogo hiš in mnogo živine. Oblastnije so izdale potrebne odredbe. Namestništio je poslalo za žrtve povodnji 3000 K. Kazenska rasprava proti kneza Ealenburgu odgodjena. BEROLIN 17. Sodišče je po dolgem protu govoru kneza na predlog višega državnega pravdnika oklenilo odgoditi razpravo na nedoločen čas. Zdravniki so izjavili, da ne bo za dogleden čas možno trat ^portirati kneza in da se obtoženec ne more popolnoma braniti. Obtoženca naj se pa pridrži ▼ zaporu. Branitelji kneza so pritrdili državnemu pravdniku. Knez Eulenburg je proti odgodi tvi protestiral. — Rekel je, da je v tem sklepu obsodba proti njemu, ki ga težko ob-remenja : to je negotovost. Revolucijonarno gibanje med vojaštvom v Macedoniji. SOLUN 17. V vsem tretjem armadnem zboru vlada revolacijor.aren duh. Evropejci, ki bivajo tukaj že mnogo let, se boje, da vzbruhne ustaja. — Kakor te zagotovlja se je 200 čs-tnikov zarotilo, da izpilijo ustavo. Vrste mladoturkov se množe. — Prebivnbt?o pozdravlja simpatično zahteve mladoturkov. Ako bi hotela vlada poprijeti energična eredatva, utegneio izbruhniti re-ni nemiri. Sedaj je v Macedoniji le malo čet. V Solun sta prišla prva dva batalijona redi-lov iz Anatalije. A zagotovlja se, da >e ni možno zanašati tudi ca te čete. V>led tega ni možno zasledovati band in opustile so se tudi vojaške -traže železnic. BEROLIN 17. Glf-om vesti iz Makedonije imajo mTadoturski v oblasti Re>enski in Ohridski okrai. V Ohridi se je revoluci-ionarcem pridružilo tudi vojaško -odisče. Čete -•e vedejo pasivno. Debata o Kongu. BRUSELJ 17. V poslaniki zbornici je bila včeraj zaključena generalna debata o zakonskem načrtu glede prispojitve Konga. Zakon o civilni listi na Portugalskem. LIZBONA 17. Zbornica je odobrila z 82 proti 14 glasov 5 člen zakonskega načrta o civilni listi, ki določa, kako ima kralj vračati predujme, dane kraljevi rodbini od države. Sestanek Izvolskega in Biilowa, BEROLIN 17. Iz dobroobveščenega vira se zagotovlja, da se ruski minister za unanje stvari lzvolski gotovo sestane s knezom Biilovom. Smodniinioa zletela v zrak. TAKOMA ("VVaahington) 17. Pri razkladanju smodnika se je v smodnišnici tvrdke Nordvesten-Improverenz Company unel smodnik. Vsa smodnišnica je zletela v zrak. Devet oseb je mrtvib. PODLISTEK. Signal. Spisal V. M. GARŠIN. (Iz ruskega.) Dunajski nuncij in grof Szecsen odstopita. DUNAJ 17. „Deutsche Volksblatt" piše: Včeraj je v Išlu vsprejel cesar v avdijenci avstro ogrskega poslanika pri Vatikanu. Kakor je znano, bi hotel Vatikan kakor odmeno za sedanjega nuncija na Dunaju, da tudi Avstro-Ograka odpokliče grofa Szecbena ; in verojetno je, pravi list, da seje poglavitno o tem snkal govor na avdijenci. Iz Maroka. PARIZ 17. „Morning Post" poroča iz Feza, da ne zapusti Mulaj Ha ti d za sedaj mesta iz strahu, da se ne bi za časa njegove odsotnosti prebivalstvo uprlo proti njemu. Od drage strani se ne smatra za resao grožnja Abdul Aziza, da bi marširal v Marokeš. Iz Perzije. PETROGRAD 17. „Petr. brz. agencija" poroča iz Tebrisa: Brzojav z Rusijo je bil zopet pretrgan. Včerašnje bombardiranje na mestni del Umiraki, ki je sinoči prenehalo, ni ničesar odločilo. Statar kan ie s svojimi pristaši obdržal pridobljeno pozicijo. Vojaki Kana so v predmestjih oplenili več hiš. Danes je vse mirno. Prebivalci iz Um'rakija so odposlali Šahu brzojavko proseč ga za milost. — Azarji so še vedno zaprti, trgovina silno trpi, Rusija. Ruska carska rodbina v Peterhofu. PETROGRAD 17. Petr. brz. ag.). Včeraj popoludne sta car in carica z otroci prispela na jahti „Standard'' v Kronstadt, kjer Bta se ukrcala na jahto „Aleksandra", na kateri sta ob 7. uri prispela v Peterbof. Atentat na predsednika vojaikega sodišča. TIFLIS 17. — Sinoči je neznanec na ulici z revolverjem ustrelil na predsednika vojaškega sodišča Volkova ter ga na glavi ranil. Storilec je pobegnil. Bomba eksplodirala. 0DE3A 17. V neki tukajšnji prodajal-nici je eksplodirala bomba, ki jo jo prinesel seboj neki delavec. Delavec je bil ubit, šest oseb pa težko ranjenih. Dunaj 17. Bolgarska kneginja je dospela cemkaj z otroci kneza Ferdinanda. Dunaj 17. Prispel je semkaj iz Pariza sultan Sansibarski. Zagreb 17. Nadškot dr. Josip Posilovič se je podal v Baden pri Dunaju, kjer otane mesen dni. Šopronj 17. Požar je popolnoma uničil gozde grofa Tasila Festeticaa in kneza Nikolaja Esterhazyja, nahajajoče se v zalaški županiji. Niča 17. Pobegnil je bankir Vicario zapustivši velike dolgove. Listi pravijo, da znašajo pasivi 1 milijon frankov. Proti sermanizacni na Primorskem. Interpelacija poslancev Matka M a n d i 6 a in tovarišev na ministra predsednika za vae-skupno vlado. Po pogledujem ljudskom Štetju leta 1900 šteje prebivalstvo avstrijskega Primorja skupno 710.671 duš, od katerih je 356.580 Hrvatov in Slovencev, 334.152 Italijanov in 19.945 Nemcev. Prvobitnega prebivalstva ali avtohtonov, Slovanov in Italijano, jo torej skupno 690.732 duš, dočim je Nemcev, uradnikov in priseljencev, komaj 19.945. Vzlic temu neznatnemu številu Nemcev v Primorju so zavzeli le-ti v ljudskem in „Kam pa kam, sosed ?" je zaklical Semjon. Vasilij je stopil čisto blizu: od njegovega obraza ni bilo videti ničesar, bil je bled ko zid, oči so se divje svetile ; komaj da je pričel govoriti, se mu je glas utrgal. „V mesto," je dejal, „v Moskvo... k upravi." ..K upravi... A kaj! Ti se hočeš torej pritožiti ! Pusti to, Vasilij Stepanič, pozabi..." „Ne, bratec, ne bom pozabil. Za pozabiti je prepozno. Poglej sem, udaril me je v obraz, pretepel do krvi... Dokler bom Živel, ne pozabim tega, mu ne odpustim." Semjon ga je prijel za roko. „Pusti, Stepanič, odkritosrčno ti povem:' f tem ne bos nič zboljšal." „Kaj to — zboljšal. Sam vem, da ne bom zboljšal; govoril si tu resnico o usodi... Sebi ne bom napravil boljše, a treba se, brat, bojevati za resnico." „A povej vendar, kako pa je prišlo vse to ?" „No, kako, odkod... On je vse pregledal, stopil dol z drezine, pogledal v čuvajnico. Vedel sem že, da bo strogo izpraševal — in zato sem uredil vse, kakor se spodobi« Hotel se je že peljati naprej, tedaj sem prišel s svojo pritožbo. Začel je takoj vpiti. „Tukaj," je vpil, „se vrši vladna kontrola, ti pritepe- srednjem šolstvu, c. k. uradih in podjetjih velike trgovine in industrije takov položaj, da dan na dan in bolj in bolj stavljaj o^ v nev arno s t narodno življenje in «am obstanek o s t a 1 e g a . p r e b i • ▼ a 1 s t v a onih treh pokrajin. Za ne polnih 20.000 Nemcev obstoji v Primoiju, imenoma : v Gorici, Trstu in Puli 6 nemških srednjih šol, t. j., gimnazij in realk. Razun tega imajo mnogo takih meščanskih in ljudskih šol, javnih in privatnih, v omenjenih mestih, Opatiji in Skednju. Tem ia tolikim nemškim šolam v Trstu ne more biti drag namen, nego je v resnici ta, da se slovansko in italijansko prebivalstvo Čim hitreje in tim laglje ponemči. Za to sta nam najbolji dokaz novoustanovljeni ljudski šoli v Opatiji in Skednju, in namen, da se ustanovi nemška ljudska šola v Lovranu. Osrednja učna uprava gre postopno in dosledno za tem, da se v Primorju ustanovi čim več nemških kolonij, ki odjemljejo deželi vedno več prvobitnega narodnega značaja in ki imajo to nalogo, da odpirajo germanstvu pot od Belta do Adrije. V tem pogledu gre učni upravi posebno na roko ministerstvo za železnice, ki hoče z lepa in z grda germanizirati deželo in narod, preko katerih tečejo državne železnice na našem jugu. Razun tega jej gredo na roko c. k. javni uradi, katerim so predstojniki in drugi funkcijonarji večinoma Nemci in ki v javnem in privatnem življenju povsodi širijo nemštvo. Temu pomagajo razna državna in privatna, a od državne uprave podpirsna podjetja, kakor n. pr. uprava avstrijskega Lloyda, veJikaindustrijalna in trgovska podjetja v Trstu, razne zdraviliščne komisije, rudniki, nemška šolska, podporna in politična društva itd. Vse to bo nepobitni dokazi za to, kako so toliko državne oblasti, kolikor društva in pojedinci napeli vse si!e, da se naše Primorje germanizira čim prej. O tem se piše javno in od strani Nemcev samih, ki smatrajo že sedaj te naše pokrajine m nemško posest Zato nam je nedavno tudi neki zelo resni in trezni dunajski list nudil jako jasen dokaz sledečimi veitmi. Piše namreč („Deutschea Volksblatt" od 10. julija 1908) pod naslovom „Neues Aut bliihen des Deutachturas in Gorz": „Po otvorjenju karavanske železnice, ki je jadransko oba!, posebno pa Trst približala vsenemški jezikovni posesti (deutschen Sprachgebiete), začenja 6e tudi v prijaznem mestu Gorica razvijati novo nemško življenje. Nova nemška šola se razvija izvrstno, istotako je nemško društveno življenje v cvetju. Pripravlja se gradnja dvorane za telovadbo (Turn-halle) in nemško otroško zavetišče, ki brez dvoma postane v veliko podporo nemški šoli. Da se bi nemštvo [v nekdaj nemški furlanski mark-grofiji bližalo zopet krasni bodočnosti!" Na temelju tu izloženih dejstev stavljajo podpisani do njegove prevzvišeno3ti gospoda ministra predsednika za skupno vlado vpra» šanje : Smatra-li c. k. vlada za svojo dolžnost, da zaustavi uradno germanizacijo slovanskega in italijanskega avtehtonnega prebivalstva v Primorju, in da proti neuradni germanizaciji brani tamošnje prebivalstvo s tem, da se mu dajo v polni meri pogoji ob* stankt, dostojni kulturne države in zajamčeni z njenimi temeljnimi zakoni?!! Vasilij Be je vzdignil, da bi Šel. „Zbogom, Ivanič. Ne vem, če dobim zadoščenja." „Ali misliš iti peš ?" „Na postaji si hočem izprositi prostorček na tovornem vlaku; jutri bom v Moskvi." Soseda sta vzela slovo. Vasilij je šel in dolgo ga ni bilo nazaj. Njegova žena je delala zanj in ni spala ne podnevi ne ponoči ; ▼ strahu je čakala na moža. Tretji dan potem se je peljala mimo revizija : lokomotiva, bagažni voz ia dva vagona drugega razreda, a Vasilija še vedno ni nec, in tu prihajaš s pritožbo zaradi tvojega ] bilo. Četrti dan je zagledal Semjon njegovo vrta. Tukaj to tajni svetniki — in ti brbljaš ženo; njen obraz je bil zabuhel od solz, oči o zeljnatih glavah ! Nisem se mogel več jrdeče. „Ali se je vrnil tvoj mož ?" je vprašal. Tedaj je žena zamahnila z roko, ni rekla ničesar in je Šla svojo pot. Avstrijska poslanska zbornica. DUNAJ 17. Zbornica je nadaljevala razpravo o zakonu glede državnih slug. Vai govorniki so predlogo pozdravljali in jo vzpre-jeli, če tudi ne vpošteva vseh želj. Zbornica je vsprejela zakon o trgovinsk h pomočnikih in vc-č drugih predlog lokalne narave in konečno poročilo cdseka za polajšanje bede. Izvolitev treh novih podpredsednikoyt6e je odstavila z dnevnega reda, ker ni prišlo glede enega podpredsedniškega mesta do sporazuma. Predsednik \Veisskirehner jc zaključil sejo, se je zahvalil vladi in želel poslancem prijetne poletne pjčitnice. Zbornica je usprejela tudi predlogo glede prodaje zemljišča, kjer >e nahajajo poslopja pomorskega arzenala (pri novem državnem kolodvoru). . Konečno je zbornica po daljši debati odklonivši vse minoritetne predloge, v v-^li čitanjih vsprejela zakon v obliki kakor ga je predložil odsek. Potem je bil vsprejet zakon, s katerim se določa alkoholni kontingent in še več dragih majših predlog. Vsprejet je bil tudi zakonski načrt glede podržavljenja češke severne železnice. Na to je pričela zbornica razpravljati zakon o trgovskih pomočnikih. Jugoslovanski podpredsednik. Z Dunaja javljajo: Izvolitev posl. Pogačnika za podpredsednika je postala zelo dvomljiva. Uprli so se posebno klerikalni Italijaniin Rumuni. — Posl. dr. Susteršič je namreč proglasil Pogačnika za kandidata, ne da bi vprašal za mnenje Slovence in Hrvate, ki n:so v njegovem klubu, zanašal >e je na pomoč kršč. socijalcev. Danes so imeli v tej stvari skupno konferenco Slovenci, Hrvatje, Rumuni, Italijani in Malorusi, toda konferenca je bila brezuspešna. Šuste šič vztraja pri Pogačnikovi kandidaturi. Malorusi kandidirajo Italijana Concija ter predlagajo, naj bo prvo leto podpredsednik manjših strank Italijan, drugo leto Malorus, tretje leto Hrvat, četrto leto Slovenec, peto Romun. — Ker se med etran-karai ni doseglo sport zumljenje, razide se zbornica na počitnice, ne da bi izvolila pc-množeno predsedstvo. SLOVANSKI SHOD V PRAGI. Na banketu, ki ga je priredila metna občina slovanskim delegatom v četrtek je župan dr. Greš prisrčno in navdušeno pozdravil goste ter izražal upanje, da pomeni kongres preohrat v poličoem in gospodarskem življenju-vseh Slovanov. Rus Maklakov je proslavljal slovansko solidarnost ter prerokoval složno slovansko delo na vseh poljih gospodarskega in kulturnega napredka. Dr. Mattuš je rekel, da je konec 20. stoletja posvečen slovanski ideji, ker se mora v najkrajšem času doseči zbližanje vseh slovanskih plemen brez ozira na drž. obliko in vero. Poljak Bobrzvitski je napil rusko-po\j*ki slogi. Hrvatska. Preganjanja v Kninu. Iz Knina poročajo: Radi demonstracij proti Rauchu je že bilo obsojenih nekoliko odličnih meščanov z zaporom, a drugi z globo. Preiskave se nadaljujejo. Rusija. Samostojnost Finsko v nevarnosti .' Vratisla\ski listi javljajo iz Petrograda, da je ruska vlada predložila zakonskemu zdržati in sem izustil besedo, precej nedolžno, a njemu se je zdela zelo razžaljiva. Zato mi je tudi takoj eno priložil... in jaz sem stal pri miru, kakor bi se tako spodobilo. Ko so bili odšli in sem se sopet popolnoma zave del, sem si umil obraz in se odpravil Semjon se je bil preje nekoč, še deček, na pot." naučil delati pifičali iz vrbovih šib. Znal jih „A kaj bo zdaj s čuvajnico?" i je mojstrsko izdelati, tako da si lahko za- „Žena je ostala; ona ne bo zanemarjala igral na taki pi&čali, karkoli ti je bilo všeč. službe, a naj jih vzame vrag z njih želez- Tudi zdsj na spomlad je t prostih urah iz-nico vred f o.elavsl veliko tekih piščali in jih potem po znanem izprevodniku spravljal v mesto ca trg. Tam so mu plačevali dve kapejki za vsako. Tretji dan po reviziji je pustil dom a svojo ženo, da bi opravila večerni vlak, ki je prihajal mimo ob šestih ; sam je vzel nož:č in šel v gozd, da bi narezal Šib. Šel je do konca Bvojega revirja — na tem mestu se je zasukala proga v naglem ovinku —, šel dol po nasipu in potem po hribu v gozd. Kake pol versti daleč se je nahajalo veliko močvirje in okoli njega je raslo najlepše grmovje za njegove piščali. Semjon si je narezal celo butaro šib in se odpravil zopet domov. Šel je skoz gozd ; sobice je že zahajalo. Grobna tišina je vladala, slišalo se je samo žvrgolenje ptic in prasketanje dražja pod nogami. Semjon je imel prehoditi samo še kratko pot, da je dospel zopet na železniški tir. In tu je kar osupnil, ko je razun ptičjega petja zasli&aUe nekaj drugega : zvoke, kakor bi se drgnilo železo ob železo. Semjon je pospešil korak. Popravljali ob tem času gotovo niso ničesar ns progi. -Kaj naj to pomeni ?" si je mislil. (Konec prih.) Stran II »EDINOST« 5tv. 197 V Trato, dne 18. julija 1908 Sar žavm - oudeiea tesneje /P"!^ JLai^ preiskuje in eventnelno reformira opravdoik. Oba zadnja predloga sta bila vsprejeta. Pred log svet. Cuzzi je padel. Svet Depiera je priporočal ekseku-tivi, da preskrbi novo tretjo sekcijo tehnič nega urada za vodo in odvodne kanale čim prej s izdatnim personalom, in sicer v svrho, da se takoj loti težkega in neodložljivega pripravljalnega dela, kako naj se reši problem kanalizacije in novega vodovoda. Zlasti zadnje vpraianie je največje nujnosti, ker Brojenslri vodovod je že dosegel msksimnm tega, kar more dajati; mesto pa rase vsako leto za 3000 prebivalcev. Če ni mogoče takoj definitivno rešiti vprašanje vode, treba vsaj začasno ksj ukreniti. Prešlo se je na razpravo o proračunu za L 1909. Že razposlani tiskopisi veljajo za prvo čitanje. Pri generalni debati seje oglasil svet Si a vik. Rekel je, da proračun je prav malo razveseljiv. Pričakovanje, da bi redni prorsčnn ▼sled lanskega zvišanja doklad postal elastičen, se ni vresničilo. Krivda tiči zlasti tem, da se je vtaknilo v redni proračun, mnogo postavk, ki bi spadale v izredni proračun, Dalje tiči krivda v velikih stroških (Op. ured.: K 265.850 na leto!) radi vzdrža-vanja laikih Sol, kateri stroiki so nepotrebni, ker je dolžnost vlade, da vzdržuje te šole, nepotrebni tem bolj, ker se je vlada že izrekla pripravljeno, da jih prevzame v svojo režijo. — Sedanji proračun je še bolj skop nasproti okolici nego po navadi. Mi v njem stroškov za nove ceste, niti za poljedelstvo — razun podpore za „Societa agraria", ki bi mogla s svojimi sredstvi storiti mnogo več; tudi »reskrbovanje vode je še mnogo pomanj djivo. Glede šol smo še vedno tam, kjer smo >ili pred leti. Naše upravičene zahteve se ; edno6tavno zavrača, ne daje se nam novih iol, še manj novih šolskih poslopij. Zato bodo zastopniki okoličanov, katerim se odreka kruh kulture in izobrazbo v materinem jeziku — kar ni nam kaprica, ampak nujna potreba —, glasovali proti proračunu en bloc, ker je parlamentarna navada, da glasovati za proračun pomenja izrekati zaupanje; zaupanja pa do sedanjih upraviteljev občine mi ne moremo imeti. Pridržujemo si pa glasovanje pri poedinih točkah v tem ali onem zmislu. Pričelo se je potem s podrobno debato, ki je dospela do panoge „Šolstvo". Vsled predloga svet. Đepiera, je bila pri panogi „Centralna uprava" prečrtana vsa postavka glede mestne posredovalnice za službe. S tem preneha ta urad, ki se dosedaj ni izkazal, in mora anagrafični urad pretres o vati vzroke nepovoljnoga uspevaoja in predložiti prihodnje leto tozadevne predloge. Prostori, kjer se je dosedaj nahajala posredovalnica, stavijo se na priporočilo svet. D a u r a n t vladi na razpolago za nameščanje II. ženskega kurza trgovske akademije. — Proračun j eni dohodek iz prenosnine realitet se je povišal od K 120.000 na K 175.000, — K točki o laških srednjih šolah je podal svet. dr. S 1 a v i k izjavo, da bo manjšina iz prej navedenih vzrokov glasovala proti. Seja s9 je zaključila ob 9. uri in četrt in bo nadaljevala ob 7. uri dre vi. Češki župan v Trstu. Kakor javljajo z Dunaja, je prišel tjakaj praški župan dr. Groš s podžupanoma. Z Dunaja se odpeljejo v Trst k poskušni vožnji novega parnika „Praga". Humaniteta na tukasnji zdravniški postaji. Pišejo nam: Imam bolnega brata in je prišel v Trst, da bi se dal preiskati od zdravnikov. Ker pa je bila pozna popoldanska ura in sem vedel, da ne more več v bolnišnico, sem svetoval bratu, da greva na zdravniško postajo. Tako se je tudi zgodilo. Prišedša v pritličje so nama veleli, da za notranje bolezni treba iti v drugo nadstropje. Sla sva. V sobo zdravnikovo je vstopil samo moj bolni brat, jaz pa sem čakal pred vratmi. Ali, čim je zdravnik vide), da bolnik ne zna laški, g a je ven zapodil. Nato sva Šla v sobo oba. Zdravnik je zarohnel po laški: Kaj je novega ? Na to sem mu jaz po italjanski razložil namen najinega prihoda. Na to pa zdravnik : „Če vaš brat ne zna italjanski, naj gre tja kjer bo ščavi. Tukaj se služi s amo italjanski!" Jaz sem odločno prigovarjal takemu postopanju, zdravnik pa naju je vedno ven podil. Nu, ker sva videla, da nič ne opraviva, sva res šla. Ustavila pa sva se v prvem nadstopju. Tu nama je postrežoica pokazala na neka vrata, češ, tam notri da je zdravnik, ki govori nekoliko slovenski. Brat je vstopil, ali skoro se je povrnil z jednakim sporočilom kakor v drugem nadstropju. Na to sva vsto pila oba in jaz sem zopet jel pojasnjevati, v italjanskem jeziku. Zdravnik je poslušal in tudi vplel kako slovensko besedo. Potem je velel bolniku, naj se sleče in ga je preiskal, zapisal zdiavilo ter ga poučil. Potem pa sem mu povedal, kaj se je nama dogodilo v drugem nadstropju. To ga je pa silno razjezilo in je zakričal: „Prav je imel oni zdravnik, ker tu se rabi italijanski jezik!" Jaz nato: „Potemtakem mora Slovenec v Trstu poginiti w To je dalo dvojici drugih navzočih meni nepozoanih oseb povoda, da so kričali: „Ven, ven!" Na mojo opazko : „Hvala, hvala gospod doktor!" — naju je zdravnik — pahnil skozi vrata 1! Odšla sva ogorčenimi čutstvi, da se na taki ustanovi tako izvaja človekoljubje. centralno vlado. Ako bi bila ta predloga vsprejeta, bi bila s tem faktično odpravljena samostojnost Finske. Vtadivostok — svobodna Inka. izdelani so ze podrobni načrti, po kate rih ima Vladivostok postati svobodna luka. To se ima zgoditi do jeseni. Rusko japonski odnošaji, Iz Tokija poročajo, da je Ifikado vspreje ruskega poslanika Vaieskega v avdijenci. V nagovorih se je povdarjalo medsebojne odno Saje med obemi državami. Drobne politične vesti. Kralj Edvard v Išlu. Dunajska „Zeit" je izvedela, da angleški kralj na svo jem potu v Harijinelazne obišče cesarja v Išlu. Dan obiska ni še določen, bržkone se bo vr šil pa med 10. in 12. avgustom. Kralj ostane v Išlu en dan. Mirovni kongres v Londonu. Od 26. jul. do 1. avg. se bo vršil v Londonu mirovni kongres. Dne 25. julija vsprejme kralj £dvard deputacijo kongresa v avdijonci. Nova visoka čast v Turčiji Dopisnik londonskega „Dailv Telegrapha" dozna je iz verodostojnega vira, da je Kučuk Sadik paša imenovan inšpektorjem v turškem cesarstvu. Vsi odloki ministerstva morajo priti njemu v roke, predno se izroče sultanu. Dnevne vesti. Prejeli smo in objavljamo : Velecenjeni gospod urednik! Od prijateljske strani sem bil opozorjen na št. 28 „Delavskega lista", v kateri se mi očita na dveh mestih, da sem se v proračunski debati odtegnil glasovanju o Ellen-bognovem predlogu, naj se dovoli 20 milijo* nov za železničarje, in o Beerovem predlogu, naj se dovoli 47 milijonov za poštne uslužbence, ter se to pripisuje moji strahopetnosti oziroma pozabljivosti radi drugih „nujnih" opravkov« Ne odgovarjam sicer rad na časnikarske napade, ker sem nasprotnik neplodnim polemikam ; v navzočnem slučaju pa Btojijo gorinavedene stvari v tako očitem protislovji z resnico in se jih vrhu tega izrablja proti meni na tako zloben način, da ne smem molčati. Kakor je namreč razvidno iz stenogra-iičnega zapisnika o seji državnega zbora od 26. junija tek. 1., sva jaz in z menoj tudi poslanec Hribar, ki je tudi imenovan v dotični številki „Delavskega lista", glasovala toliko za Beerov (str. 6693 sten. zap.}, kolikor tudi za Cllenbognov (str. 6694 sten. zap.) predlog!! Vidi se torej, da nisem niti pozabil, niti se bal priti v dotično sejo, temveč, da sem glasoval za oba predloga. Iz tega zapisnika je pa še razvidno, d a mej g 1 a s u j o č i m i manjka ime nekega tržaškega socijalističnega poslanca. Prepuščam uredništvu „Delavskega lista1', da preiskuje, ali je isti „od samega pomišljevanja pozabil iti na Dunaj", ali pa „se je zbal priti v parlament". Vljudno Vas prosim, da to pojasnilo blagovolite objaviti v svojem cenjenem listu. Dunaj dne 16. julija 1908. Z odličnim spoštovanjem Dr. O. K y b a r. Proti germanizaciji v Primorju. Važna interpelacija, ki jo danes objavljamo na prvem mestu, so podpisali sledeči poslanci : M. Mandić, A. Laginja, Vj. Spinčić, dr. Rybaf, dr. Tresić, Hrasky, dr. K i z z i, M a 1-fatti, Biankini. Prodan, I. Hribar, Štrekelj, F a i d o 11 i, Klofač, Perid, Fresl, Čecb, Choc, dr. Baxa, dr. Ploj, Fon, dr. Korošec, dr. Dulibić, Roškar, dr. Gregorčič, dr. Mislivec, dr. Hočevar, dr. Žitnik, Demšar, dr. Gen* tili, Delugan, Panizza, Pišek, Gos-stinčar, Povše, dr. Benković, dr. Hajn, Jaklič. Zemlička, Kalina, Bužival, C o n c i, Lisi, Hubka, dr. Krek, Grafenauer, Spaček, Sramek, Slanek, dr. Zahradnik, dr. Slama, Rozkošnv, Naprstek, B u g a 11 o, Zatlačil, Neuman, Srazil, Ivaniševic. Seja mestnege sveta. Sinočnja nadaljevalna seja mestnega sveta je pričela ob 7 uri in pol; predsedoval je župan dr. Sandri-nelli ob navzočnosti 32 svetovalcev. Župan je naznanil, da se je podal k prvemu podpredsedniku svet. Venezianu, naznanit mu včerajšnji sklep mestnega sveta, s katerim mu je bilo podeljeno dostojanstvo častnega meščanstva. Dr. Venezian da se je mestnemu svetu potom župana ganjen zahvalil na podeljeni mu časti. Sprejela je bila predloga glede reforme občinskega tehnične ga ur ada. Reforma obstoja zlasti v tem, da se poviša število sekcij za tri ; tako da bo odslej imel občinski tehnični urad sledeče sekcije: Občinske gradnje : Ceste; Vodovod in odvodne kanale; Voda, potoki in kanali; Stroji in obrti; Zemljemerstvo: Vzdrževanje stavb. Z ozirom na to se poviša in reorganizira tudi status dotičnih uradnikov. Reforma provzroči večji redni trosek K 21.702. Na predlog svet. Cuzzi, da bodi vsem tehničnim uradnikom prepovedana vsaka postranska služba, se je razvila daljša debata. Svet. D e p i e r a je le predlagal, naj se ekse-kutivi priporoča, da strogo pazi na to, da uradniki nimajo takih postranskih služb, ld J. G.-»Nar. Za proslavo 100-letnlce rojstva Vrdsljsksga. V nedeljo vršilo se je v domu" pri sv. Ivanu tretje posvetovanje radi proslave 100-letnice rojstva J. G. Vrdeljskega. Kakor se jo sklenilo, vršila se bo slavnost na Vrdeli in sicer dne 6. septembra. Ker je slavnost velepomembna — saj jo bil J. G. Vrdejjski prvi okoličanski pisatelj in zgodovinar — naproiena so vsa slavna društva, naj vzamejo stvar blagohotno na znanje. — Na zadnjem posvetovanju izvoljen je bil še poseben odbor, katerega naloga je skrbeti, da se Vrdeljskemu napravi na primernem mestu naše vasi (ne ve se namreč, kje da se nahaja prav za prav rojstna hiša Vrdeljskega) primerno spominsko ploščo. Četrto posvetovanje bo jutri v nedeljo zvečer v prostorih društveni gostilne na Vrdeli. Skromna želja na adrsso „Slovenca". V zadnjih časih se je „Slovenec" posebno rad skliceval na izjave v listu „Slovanska misao", kadar je hotel pokaditi nam tržaškim Slovencem. Morda ustreže sedaj „Slovenec" skromni naši 2*>lii ter potisne članek, ki ga priobčuje „SI. Misao" v svojem izdanju od 15. julija — na drugi strani v tretji in četrti koloni — pod naslovom „Neumoljivim strančarima". Da namignemo vsaj, kako sodbo piše rečeni list, podajamo tu nastopno pasažo : „Mari je ta ljubljanski župan pravi satan — Bog nam odpusti! — da se ga slovenski klerikalci toliko branijo ? Da je Hribar, Brankovih, Eftjalt, poturica, vendar ne bi se moglo opravičiti vedenje gospodov kapelanov okolo d.ra Šusteršiča. Posebno ne sedaj, ko se v Pragi pozablja, vsaj ** bip, globoke rane, ki krvave na telesih vseh slovanskih narodov, rane, ki so zadane in dobljene v bratoubijalni borbi.... Rusi in Bolgari, Bolgari in Srbi, Srbi in Hrvatje morejo najti toček, ki jih družijo, in radi Ojih sklepajo premirje, da se pogajajo o »ratskem miru — samo slovenski klerikalci se odrekajo slovenske vzajemnosti, odrekajo svojih >ratov radi enega Hribarja!.... n to bi imela biti neka vrst narodne in crščanske politike . - - !" Opozarjamo še enkrat „Slovenca" na ta članek v listu, na katerega sodbo se je ravno etos rad skliceval. Prosimo torej ! Boj za pravo našega jezika na naii zemlji. Prejeli smo: Častito uredništvo! Prosim da objavite nasledni popravek dopisa iz Gropade z dne 15. julija 1908. Št. 194. 1. Ni res, da me je obvestil starešina Štefan Gojča, da bo presekal vozel in storil odločilen korak; 2. Ni res, da me je obvestil, da je že naročil pri kamnoseku slovenski napis. 3. Ni res, da sem ga vprašal, če imajo dovolenje od magistrata. 4. Ni res, da se je naš mož kremen jak odrezal, da Gropajci ne bedo več čakali in da prirede slovenski napis. 5. Ni res, da se nisem upal, se eksponirati za slovenski nspis na slovenski zemlji, ampak nasprotno. Hesnica je, da sem se eksponiral, in kako? To sem doznal, da je msgistrat prepovedal slovenski napis z ukazom, da napis mora biti latinski (ni rekel italijanski ali latinski), sem jaz bil tisti, ki 6em protestiral proti tej nsredbi. V svoji vlogi z dne 5. avgusta 1907 št. 116 na mestni msgistat sem prosil, naj se razveljavi prepoved, da križ ne sme imeti slovenskega napisa, ter pristavil, da to je razžaljenje narodnega verskega Čuta« Na to dobim 22. oktobra 1907 št. 27598 1907 odgovor: da se ne razveljavi odredba, da ima biti napis latinski in da se ne ve, kako bi moglo par latinskih besed žaliti verski čut ljudstva. O tem sem obvestil starešino in mu rekel: Naj se torej opusti napis, naj ne bo ne latinski ne slovanski, saj ga ni trsba! Vsak vernik pozna Kristusa in ve, da tam se ustavljamo, kader neBemo mrliče. Starešina mi je pritrdil popolnoma. Po več tednih pride k meni in kamnosek žnjim, da se mu da plačilo, iu mi lepo mirno pove, da so napravili slovenski napis. Ravno tako mirno mu rečem, da tega ni bilotreba in da brez potrebe bi! se ns Imela iskati zamera in da s m o j bili vender dogovorjeni, da opustimo napis. Res sem rekel, da jaz nisem odgovoren, ako bodo imeli sitnosti radi tega, pa nisem ne sklepal ne si umival rok in mirno in prijateljsko smo se razšli. Tako zdaj je slovenski napis, in jaz ga nisem z nobeno besedo potem ne hvslil ne grajal. Bazovica, 16. julija 1908. S poštovanjem J. W a r t o, župnik. Červiguanu vrhu nagrade, ki jo je dobil v Bimu, bil nagrajen v mednarodni razstavi v Genovi z diplomo velike nagrade in zlato kolajno« Tržaška mala kronika« Poskuien samomor. — Redar je sinoči videl na javni ulici mladeniča, ki se je na enkrat zgrudil na tla. Izpil je bil namreč fosfornate tekočine v s vrbo samomora. Prenesli so ga v bolnišnico v precej nevarnem stanju. Oskrunftslj deklice se Je sam izročil policiji. — Nedolžni jetnik js Izstopil Iz bolali-aice — invaliden. Včera) zjutraj se je sam izročil oblasti oni Ivan Altan, star 21 let, iz Pramaggiore pri Portogruaro (zopet „regni-colo" seveda!), kateri je poskusil posiliti in je zvrftil pohotne čine na Šestletni Josipini Malusa, stanujoči v ul. Carradori št. 15. Altan je priznal svoj grdi zločin in je bil zaprt v preiskovalni zspor. Med tem je oni Roman F. Colonna, 26-leten natakar, ki ga je deklica pomotoma označila na cesti kakor svojega oskrunitelja, na kar se je oče Ms1ub& zakadil vanj in ga ranil z nožem, včeraj zapustil polnišuico. Ubogi revež je moral na lastnem telesu po-kusiti sveto jezo očeta, ki je iskal maščevanje za zverinski atentat na nedolžnost svoje hčere, in bi bil kmalu poBtal žrtev zbesnelosti ljudstva, ki je hotelo v instiktivni velikodušnosti linčati dozdevni izmeček Človeštva. Revež je včeraj izstopil iz bolnišnice z zavezano roko in vsaj začasno invaliden. Hodil je včeraj po kavarnah prosit male podpore. Zmota male deklice glede osebe je vele-zanimiv prispevek za psihologijo nedoraslih prič. Zlostavljana mladina. Včeraj je bil aretiran elektrotehnik Josip Papič, star 34 let iz Pnle, ker je pretepel iu vrgel na tla osemletnega Julija Gojak, sina Katerine, stanujoče v ul. Canova št. 11. Ženska je ljubica Papi-će*a. Dete je malce sitnarilo in za to ga je Pabić pretepel na tako bestijalen način ; izbil mu je celo en zob. Mož v Adamovi obleki na javni cesti. — Ivan Pirnat, 45-leten nezaposlen ogljar, se je včeraj ob 123/« opoludne nahajal na trgu Sylosa v oni obleki, v kateri ga je Bog ustvaril. Ker ta afrikanska moda ni pri nas še vpeljana, ga je redar spravil v luknjo. Rekel je, da se je slekel radi vročine, da bi užival hlad v senci skladišča Sylos. Tatvina v Rojanu. Neznani tatovi, so s -noči vdrli skozi okno v I. nadstropje stano* vunja mizarja Frana Piščanc v Rojanu št. 305 in vkradli robe za 109 E. Nezgoda na parnlku. Včeraj zjutraj je Anton Filinić, star 22 let, mornar v parniku „Amphitrite" padel med delom z krova v podpalubje 7 metrov globoko. Pripeljali so ga. ( v bolnišnico: ima težke bunke po vsem telesu. Oko v nevarnosti. Fran Pertot, 17 leten zidar v Barkovljah, je včeraj dobil pri delu težko rano na očesu. Dleto mu je odskočilo v oko in vrezalo zrenico. Sprejeli so ga v bolnišnico. Smeintoa. Dota. — Oče : Zdaj vam ae morem še povedati, aii bom izplačal doto po porok: Pa se vzemi ta do takrat z mojo hčzrjo iz prave ljubezni. Koledar in vreme. — Danes: Kamil sp. — Jutri : 6. ned. po Biak. Vincenc.j Pavi. ap. Temperatnra: včeraj ob 2. uri popoludne + 0 Gela. Vreme včeraj : lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno, spremenljivo. Zmerni vetrovi. Vroče — V začetku Se lepo, potem motno, Društvene vesti. „Čitalnica" pri sv. Jakobu vabi na nar. igro „Rokovnjači", ki ae bo vršila jutri, v ne-delio 19. t. m. ob 6. uri zvečer na vrtu „Kons. društva" pri sv. Jakobu. Sodeluje iz prijaznosti g. Potrato, član Trž. slov. gledališča. Svira društveni orkeater. Vstopnina 50 stot. sedeži po 30 stot. so v predprodaji pri tajniku R. Cotiču ulica Va'dirivo 15 (zaloga južnega sadja) in vsaki večer v „Čitalnici". Jutri v nedeljo priredi pevsko društvo „Zarja" v Rojanu veliko vrtno veselico združeno s srečolovom. Ta prireditev obeta biti ena najlepših zabav, kar jih „Zarja" prireja. Vapored je jako zanimiv; posebno opozarjamo slavno občinstvo, da se bodo pele M. Huba dove : Slovenske narodne pesmi. Začetek ob 5 uri popoludne. Na veselici in |k plesu bo svirala dobro znana Wagnerjeva godba. Vstopnina 50 stot. Sedeži 20 st. K plesu gospodje 1 K, dame 40 at. Odbor pevskega društva „Ilirija" pri sv. Jakobu naznanja slav. občinstvu ter bratskim društvom, da priredi dne 23. avgusta koncert in obletnico v proslavo in spomin razvitja svoje društvene zastave. Ker je to prva oble -nica se bo ista vr&ila v širšem obsega. — Vsprejemajo se novi pevci in pevke vsaki torek, sredo in petek v društvenih prostorih ul. Montecchi 15 1 nad. Pripomba uredništva. Naglašamo,j da uno debelo oziroma razprto tiskane odstavke mi podčrtali. Sodbo — čitateljem. i P10^ . , , - . ri. r in Metoda za goriško podružnico sv. Cir. in Met. kron 10. Denar je odposlan istej podruž- Uslužbenci ao nabrali Darovi. c. kr. finančne straže v Kor-v proslavo praznika sv. Cir. in Mof/ula *a »nv!S Izletnike v Prago kmetijske in učiteljske skupine opozaijava na današnji sestanek tob 6 ari v svetoivanskem „Nar. domu/' Pepo in Tone. „Destructor nagrajen. Doznajemo da je izdelek za uničevanje mrče sov „D e s t r u c- Delavci iz Tehničnega Zavoda (Slabili-or", tvrdke Giujeppe Nnzzi & Comp. v mento Tecnico StrudthofO vabljeni so na sa- mcu — Nar. delav. organizacija. V Trstu, dne 18. julija 1908 »EDINOSTc 8tv. 197 Stran III sianek v nedeljo 19. t. m. ob 4. in pol uri pop. ▼ druStveni dvorani. Ker je važno stanovsko prafianje na dnevnem redu, pričakovati je mnogoštevilne udeležbe. Narodna delavska organizacia. priredi dsnss, 18. julija 1908 ob 8. uri zveč. v društvenih prostorih PREDAVANJE. Predaval bo gosp. medicinec VEKOSLAV ZALOKAR iz LJUBLJANE o predmetu : „Življenje in »mrl11. Vstopnina za nečlane 30 stot. — Olani so vstopnine prosti. Vesti iz Goriške. Vsekmetijskl shod v Štanjelu se bo, kakor naznanjeno, vrSil v nedeljo dne 19. t. m. ob 3. uri pop. v restavraciji Starčevi. Deželni zdravstveni svet goriški je na na svoji zadnji seji razpravljal o sedmi lekarni v Gorici ter o pelagrozariju, ki se ima postaviti v Gradiški. 4 metre globoko je padel v Mirnu, ▼ kamnolomu, 60 letni Fran Maru&ič iz Oreho-velj ter se močno poškodoval. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. Novice iz Povirja. Te dni sem Sel nekoliko na sprehod na Gabrk, znane vifiine, na severu naše občine. Trava, do zdaj popolnoma oi Se nikjer pri nas na deželi. Zato svetujemo in toplo priporofiamo vsem društvom, da ne trodijo takib ogromnih svot pri nabavi drufitvenih sastav, temveč naj skrbe raje sa duševno hrano svojih Členov, za izobrazbo in omiko, kar je možno doseči posebno v dobrih knjigah in časopisih. K dopolnitvi nedeljskega dopisa omenjamo tudi, da sta izvrstno postregli obe gostilni (to sta „Pri Španioletu" in „Pri Božiča") • zmernimi cenami, kar je mnogo pripomoglo k sploSnemu zadovoljstvu na vsej prireditvi in kar ni navadno o prilikah takega navala ljudstva, kakor je bil ta dan na Škofijah. — Tržaškim zavednim krogom priporočamo prijazne Škofije k nedeljskim izletom. Lepa narava, dobri, prijazni in narodno zavedni ljudje, pristna kapljica in primerna železniška zveza z mestom — vse to dovolj vabi, zato: Na svidenje, zavedni Škofijci! Izletniki. Na italijanski gimnaziji v Pazinu, ki jo vzdržuje dežela večim delom tudi s slovenskim in hrvatskim denarjem, je bilo v mino-lem šolskem letu 163 učencev. Glasom Šolskega izvetja je bilo 161 Italijanov, 2 Nemca, a nobenega Hrvata ali Slovenca, in vendar je v izvestju 60 popolnoma hrvatskih oziroma slovenskih imen in vsi ti so vpisani kakor čistokrvni Italijani. HrvaSčine, ki je na zavodu neobligaten predmet, se je učilo 62 učenčev. Ljudsko štetje v Puli. Od 13. t. m. dalje vrfii upravni odbor občioe puljske (giunta) ljudsko štetje. To delo je precej toplicirano radi narodnostnih razmer v mestu poljskem. Agenti občine, ki hodijo od hiše do hiše popisovati ljudi, skušajo seveda vršiti ta čin izsušena, je začela vendar nekoliko zeleneti ^^^ l|HUX, BBlUBBJU uolu M vsled zadnjega dežrja. Kaj pomaga vse to, ce ^ znanem 8tereai izkušenem receptu, po jo pa tako vztrajno objedajo množice kobilic, 1 ^^rem se ustvarjajo Italijani — na papiru! Čuditi se mora vsakdo milijardam teb nežnih Ti imftjo da Dabirajo čim več skakačev, ki skačejo pred človekom po travi semtertja. Zelene, rmene, rjave, sive, velike pa majhne, vsakovrstne so te male škodljivke. Z nekim strahom morajo ljudje gledati v bodočnost, če opazujejo vrvenje po pašnikih. Sicer se pomikajo vedno bolj proti severu. Kaj pa pomaga to, ko je za njimi trava popolnoma pojedena do tal! To bi bila pojedina -a purane. Pustimo kobilice in poglejmo nekoliko v ozračje. Maja in junija se nam je smejalo skoro nepretrgano solnce, ki je sežgalo skoro vse pridelke. Ta mesec zremo že nekoliko bolj zaupno na naravo. Italijanov, kajti gospodovalna komora bi hotela dokazati, da puljsko prebivalstvo sestoji vsaj po 90°/o iz samih italijanskih liberalcev. S tem hočejo varati iz zavajati sosebno c. k. osrednjo vlado na Dunaju. Hrvatski listi in tudi „Polaer Tagbatt" opozarjajo na ta manever v namene falizifi-kacije razmer. Posebno opozarjajo, da to ne gre, da se koga, ki zna italijanski, že zato zapisavalo za Italijana. Ako se to ne prepreči, bo trebalo — meni „Tagblatt" po — oficijelnom štetju prirediti privatao štetje od stranke do stranke, od naroda do naroda! Pametna misel! Temu mora biti enkrat konec — tej fabrikaciji Italijanov na papirju, _ . . . > .. . , - . „„j* ki služijo potem v podlogo za krivične poli-Parkrat na, je ze obiskal dez. Ni padal ti6ne a,Jpir£.ije. 1 Občinski svet v Rovinju razpusčen. Ker se novoizvoljeni mestni občinski svet v Ho dolg1*, vendar nekoliko je namočil razsušeno zemljo. Dne 9. t. m. je padala okoli poludne v Poviri u ploha, le kakih 10 minut, sicer pa j . . . - _ . _ . , zelo močno. Po polm, ki leži na naši vzhodni j ^ » mo6el konstituirati, je namestnistvo strani, t. j. proti Gorenjam in Divači, pa je »btaiski svet razpustilo m razpisalo nove >ob;Ia toča nekaj pridelkov. Proti Sežani ni TOll"e. bilo pa kanca dežja. Zvečer je zopet padalo pa tudi malo časa. Za tem dežjem je Se par-krat nekaj kapelj padlo, sinoči t. j. 15. t. m Razpis službe. V moški kaznilnici Kopru je izpraznjeno mesto čuvaja. Za italijansko gimazijo v Puli. Italijani pa se je prav lepo napravilo za blagodejno v Puli boče na vsak način dobiti svojo gim-ilago izpod širih oblakov. Kes je po noči zo- i nazijo. Sedaj so za prvo šolsko leto 1908/09 pet nekoliko pomočilo, obenem pa je tudi nabrali 4000 K. Gimnazija bo privatna, a strela pokazala svojo moč. j pozneje upajo, da jo prevzame vlada ali pa Ob. 10. uri zvečer je treščilo v dimnik dežela. hiše Irana Štok v Povirju št. 37, in ga po- Odlikovanje. Veroučitelj na italijanski drlo. Čudno niključje vsekakor. V bližim je fpmĐaziji v Kopru in častni kanonik tržačkega siamnata streha, v hlevu mnogo živine, ljudie stolnega lcapitelja, g. Ivan Buttignoni je ime-v pestel ah, ni nihče poškodovan, Čeprav je EOvan papeževim prelatom, sirela mignila mimo njih. Dimnik je podrt,! i>Aisa,iAiAi,i „uui.. .. i^*.- v » i •• toda drugače nI opaziti nikake Škode. I . . Poljedelci minntor v Mn. Poljedelski Prava ^o^fZt; Z "letošnje "leto Haj^čodno P° in to«. f e ni opaziti nikake škode. minilV iT i sreča, da ni kaj zagorelo, ker bi ""j"1"'' da, T gorela vsa sredina vasi, ki je bita j J!?^? 81 0g,eda ikodo' & . , - .... . . . • ■m t i provzročeno do busi m toči. in muhasto. X. Sokol v Ajdovščini. — Ustanovni zbor odseka „Sokola14 v Ajdovščini se bo vrfcil dne t. m. ob 4. pop. „Vojaško veteransko društvo" v Kanalu priredi dne 26. t. m. tombolo, javen ples in EDINOST c itv. 197. V Tratil, dne 18. julija 1906 bode podražitev trajala toliko časa, da se nabavi potrebno število goveje živine. Meso se draži, ker ga v vedno večib količinah pošiljajo v Evropo. , Tvrdka Ivan Simitz jSETJ^olS j C&iducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem nove. Speeijateta ! drobnih pre metov za krojače. 1349 Razne vesti. Hiša v Rojanu Sneg. Po štajerskih in koroških gorah je v četrtek po silnih nevihtah in plohah zapal sneg. Nove češke sole na v Dunaju. Nek češki list poroča, da odprejo Čehi v VII. in IX. okraju na Dunaju dve privatni češki ljudski šoli. Sedaj imajo Čehi na Dunaju štiri šole. Izstopilo je iz katoliške cerkve v zadnjem času v Avstriji radi Wahrmundove afere 306 visokošo!cev. Od teh so vsi, razun štirih, prestopili na protestantizem. 22.000 židovskih dezerterjev. Od 63.000 židovskih rekrutov, ki so bili pozvani na zadnje novačenje v Rusiji, jih je okolu 21.000 zbežalo v inozemstvo. Doma so oetali pretežno le taki, ki so radi telesnih hib vedeli, da jih ne vzamejo v vojake. Kakor znano, so mnrgi Členi v ruski dumi predlagali, naj se Žide oprosti vojaščine, ker se je tako branijo, in naj zato plačujejo poseben vojaški davek. Prekop stonske zemeljske ožine. Tukajšnja pomorska vlada je baje dobila od centralne vlade nalog, da izdela načrt prekopa stonske zemeljske ožine. — Kanal bo globok osem metrov. Stekel pes je v Urfahru pri Lincu ugri* zel pet oseb, ki so jih takoj odposlali v Pa-bteurjev zavod na Dunaj. Bela obleka in solnčni žarki. Dosedaj je bela obleka splošno veljala za najboljše sredstvo proti pekočim žarkom. Sedaj pa so brezposelni ljudje prišli do prepričanja, da smo v veliki zmoti, ker bela obleka baje ni nikako obrambno sredstvo proti solnčnim žarkom, Solčni žarki prav lahko probijejo belo tkanino ter vplivajo na kožo, ne da bi izgubili kaj svoje moči. Pač pa je na črni koži moč solnčnih žarkov zlomljena zato so zamorci v beli obleki neobčutljivi proti najhujši vročini. Ako bodo tedaj hotele naše belo oblečene dame odbijati solnčne žarke, nositi bodo morale črne triko ali se dati — črno namazati od pete do glave. Shod nemških učiteljev. Dne 19. in 20. t. m. se bo vr§il v Lrncu 12. občni shod zveze avstrijsko nemških učiteljev, ki Šteje okolu 20.000 učiteljev in učiteljic. 88. socijalni demokrat je prišel v državni zbor. V volilnem okraju Fremaldau-Weidenan (avstr. Slezijs) je s 4502 glasomu zmagal socijalni demokratski kandidat Muller. Prej je ta okraj zastopal agrarec. Gospodarstvo na portugalskem dvoru. „Magdeb. Zeitung* poroča iz Lizbone : Kra-ijica-mati Amelija je obvestila vlado, da zastavi svoje dragulje za predujem, ki ga je bila svoječasno vzela iz državne blagujte kraljica vdova Marija Pija je dolžna državnemu zakladu pet milijonov frankov. Ker odreka zbornica civilno listo, je kraljevska hiša sedaj brez vsakih sredstev. Sodno osobje v Avstriji. Začetkom leta 1908. so bili pri vrhovnem sodišču poleg prvega in drugega predsednika, 4 senatu predsedniki, 56 dvornih svetnikov, 9 dvornih tajnikov, 5 svetniških pristavov, in poleg 1 generalnega prckuratorja 4 generalni advokati. Pri nadsodiščih je bilo 9 predsednikov, 6 podpredeenikov, 156 višjesodnih svetnikov, 26 sodnih tajnikov. 104 sodni pristavi in 688 avskultantov, nadalje 9 višjih državnih pravd-nikov, in 9 namestnikov. Sodnih dvorov L stopnje je bilo 74, predsednikov dež. sodiščem 18, okrožnim sodiščem 57, podpredsenikov 48, višjesodnih svetnikov 108, deželnosodnih svetnikov 1024, sodnih tajnikov 602, pristavov 198. Na 964 okrajnih sodiščih je bilo 536 deželnosodnih svetnikov, 321 okrajnih sodnikov, 217 sodnih tajnikov in 1659 Bodnih pristavov. Državnih pravdnikov je bilo 72, namestnikov pa 183. 5t. 25 nasproti finančne straže na stari cesti na Opčinah z vrtom s fingelo JKtchetio lastnik gostilne „Nichfctto 1 v Rccolu in mesnic na Goldonijevem trgu stev 6. — TELEFON št. 963. Gostilna v Roeolu ima na razpolago društv in it. klubom, za prireditve plesov ali društvenih ■/: bav, {po dogovornih cenah) elegantno plesno dvorane ln kegljišče Novici m Novice j|| ne zamudite obiskati dobroznano slaščičarno ^ i Natteo StoppaiN Trsti !| ulica S. Giacomo št. 7 (Corso) gj IS kjer najdete bogato in veliko i«bero Konfetov bombomere in g Ig »ladščic po zmernih cenah. — Vina in lifcerji pra? dobri v fcotilkah. Telefon 1464 & --- KOLESA --- Gelical Premio? Prve znamke od K 170 naprej. Pnevmatiki po K 6'— in pnevmatična čreva od K 5* - naprej. Vsakovrstne potreb- £ fjEU P° najni J ščine in šivalni stroji cenah. Biic c ar do Sanzin Trst, uliea delle Poste 6, Trst r MALI OGLASI. Hali oglasi računajo 38 po S stot. besedo; mhatnotiBkane besed? se računajo enkrat tsČ. Najmanj?® pristojbu:. 40 stotink. ^^^ ---irltča ae takoj. — ^^ Izvrstno istrsko vino Ej£ tani pri Vrsaru. Ima na razpolago 15C0 hekt. Vino ima 10 stopinj. Na željo pošlje uzorce. 1022 7olnna vina istiskega l- vrste p° ^ K &aiuy«t Vlila hkt od 56 litrov naprej. — Kraški teran po dogovoru. — .lože 0 e b u 1 e c v Sežani. 1038 Alojz Legat T^st-~-Amerigo ^p^^6t potrežba, cene zmerne. 12. Prodajalna jeatvin — točna 671 Josip StOlfSl mizarski mojster, Trst, ulica vsakovrstna mizarska dela Belvedere Stev. 8, izvršuj* 38 Esposito & Bassa 21™."-' ali c s San Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. A. SEMULIC Bogata izberi pohištva in tapacirar. delalnica Trst, trg Belvedere Atev. a Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke so naše stiskalnice „ERCOLE" == najnovejšega |n najboljšega sestaTa / dvojno ln nepretrgano pritisialno m >6jo : zajam-oeeo najboljše delovanje, ki prekali vse druge stiskalnico. HIDRAVLIČNA STISKALNICA. Najbolje autotnatično palentorane trtuo bri/galnice, ki •lelujejo same od sche, n>.' da bi jih bilo treba goniti. „Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AfllOH® IdZSlIiCI čistilnice, reSetalnice. — Mamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedeljstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kut posebno najnovejšega f izbornetra uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava. Hn. lNAYFARTH & Co. Toverna za poljefleijste in Tinske stroje DJN&J II. Taborstr. 71 Odlikovani v raeh drfaTmh »veta z nad COO zlatimi, srehni-iiii in častimi kolajnami. Ilaatrovsni ceniki m mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsod, kjer nismo zastopani Veliki obrtnijski zavod (jiovanm Cosovel TRST, uliea Ghiozza št. 32. izvršuje vsakovrstna dela v železu i»i kovini po cenah da se ni biiti kon-~ — kurence. _ Brezplačno krasne fotografije Bs za birmo, prvo sv. obhajilo in poroke jt- nc dobijo uikjer, pač pa po znižani coni pri odlikovanem fotografu ji. 3erkiču v Trstu zraven glavne pošte £t. 10 v Gorici gosposka ulica štev. 7. V Tratu ae slika do 8. ure ivefter prt čarobni električni razsvetljavi. ===== Gospod Giuseppe Nuzzi & Co. ĆERVINJAN. Štejemo si v prijetno dolžnost naznaniti Vam, da smo ^ molje v našem skladišču z Vašim izvrstnim izdelkom „DESTRUCTOR . Vspek je prekašal naše pričakovanje v vsakem pogledu, tako, da zamoremo mirno vestjo prorokovati Vašemu izdelku lepo bodočnost1 katero v resnici tudi zasluzi. Vspeh je bil za nas tem večji, ker smo se že pri vadili po uporabi toliko ničvrednih izdelkov te vrste čakati gotov nevspeh. TRST, 15. julija 100v. Z odličnim spoštovanjem C. SCHMIDL & C. Umetni f otografični atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 4* (pritličje) TRST. Izvriujeveako fotografično delo kakoi tudi razglede posnetke, notranjoitpokalor,porcelanaste,ploftle za spomenike, itd. Itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografe. Radi udobsest! P. N. urtfalkav spre-Jema naredbe le jlb Izvriuje m eU ini] aeeta. I