Iz kronike gradnje zadružnih domov v letu 1948
2e v samih prvih. predipripmvah za gradnjo zadružnih domov smo v nekaterih krajih. naleteH na odpor profci tej široki akdji v preteklein letu. Istočasno z nado kampanjo se je reaktija oprijela parole o »sfcup-nih kotlih«, »kasarnah« i1xL, čemur so tudi nekateri nasedli in se jeli izogibati ®odelovan.ju pri gradnjL Vendar pa je pravilno politično delo v množičnih organizacijah anemogo-čdlo, da bi si še dalje poedimci ustvarjali take in podotme predsod-ke o tej go^odarsko in kulturno tako važni aikdii.
V   krajiih so se ustanavljiale kra-ievne gradbene uprave, ki so v za-Četku svojiih del naletele na skoraj neogibne težave. Vsi problemi, vp<ra-žanja   in   težave  bi se dale dokaj preje in  temeljiteje rešiti, če bi  v teh  upravah ne  odločali  ljudje,  ki 90  povsem  zavestno  sabotirali pri-prave  in sam potek   graidnje   tako dolgo,  dokler se ni prieelo pomla-dansko delo na polju.
Okrajna uprava je bila po Stevilii svojih clanov sicer šiiroka, vendar pa nekateri tovariši svojih nalog v po-polsnosti niso izvrševali, taiko da je vse delo slanelo na ramenih tovairi-šev, ki so bili stalno zaposleni v upravi Razen tega pa še okrajna uprava ni imela dovolj arganizaciii-skih izkušenj, da bd že vnajprej pred-videvala vse mogooe in nemogoče težave, ki so se vsled tega morale reševati sproti.
Da bi se delo na gradbiščih vse-fftransko poživelo, je okrajna upcava organizirala »Teden zadružnih do-mov«. Ker je bil ta teden podjtiično in arganizacijsko dobro priipravljen, tudi usipeh dela ni izostal. Ta teden nam je dal mnoge .koristne izkužnje.
V  tem tednu in v 6asu tekmova-njia za V.  kongTes KPJ  so skušali ovirati  delo   tudi posamezni   protd-ljudski  duhovnikL  Tako  je duhov-nik v Podlehniku prišel na gradbi-šče s celotnim svx>jim pevskim zbo-rom,   pozneje   pa je  arganiiziral  zd-darje in  vozsnika,   da- so za cerkev kradli pesek in cement
Premalo pažnje se je posvečalo kultuTiio-prosvetnemu delu med graditelji To bi morale oirganizirati ranožične organizacije skupno z upravnimi odbori KZ in gradbenimi upravaimi
Na spložno pa drži eno: kjer je bila uprava dovolj iznajdljiva, je gTadnja tudi uspešno n.apredovala. To drži tudi za kraje,  kjer je bila
pravilna zaposiK*ev raapioiložljive de-lovne sile in vse delo temeljito pia-nirano.
Gradnja je predvsem naipredovala po mesecu jitndju. Manjši vspeh. je hil na Dravskem polju, kjer se ai dovolj zaostrila razredna borba, im kjer so mali in srednji kmetje na-sedali raznim kulažikim paralam. Gradnja v haloških predelih pa je zato zaptajala, ker politično delo na bilo tako globotko, da bi množice res pravilno razumele praktične gospo-darske  koristi zgrajenega donia,
Da sd nekoliko v Stevilkah ogleda-mo, kakšen material je bii potreben za naše domov« in koliiko ga je že potrabljenega.
V   okraju se gradi  25   zadružnih domov, od teh je 21 nadstropnih in 4 pritliČTrL Iz lokalnih virov je bila zbrana sledeča koli^čina materlala in sicer: 826 kbm kairrma, 563.000 kcmx opeke,    1010 kbm    gline,    1377 kbm peska,   2933 kbm gramoza in 816 kbm gradbenega in ostalega lesa.
Iz planske proizvodnje je bilo po-rabljenega: 312.568 kbra cementa, 1580 m2 strešne lepenJce, 325 kg eks-ploziva za rušenje kamrta, 518.950 zidne in 54.700 sfreŽne opeke.
Finančna sredstva so biLa črpana iz kredita imvesticijske banke (din 5,125.000.—), sredstev zadrug (din 165.384.—X vloge zadružnikov (don 17.4000.—), dohodkov od prireditev (dki 221.952.—) in iz prostovoljnih prispevkov (din 281.556.—). Od te skupne vsote je bilo parabljenih din 5,015.442.—.
V  proetovKnljnem deLa, ki so se ga udeležile vse nroožičiie arganizacije, je btlo opravljenah 241.786' delovnih ur, kar odgovarja vrednoeti 2,417.860 dinarjev.    Plačanih   delovmih  ut je bilo 78.494 v vrednosti 1,334.398 di-narjev.
V  preteklern letu sta bila progla-šetia 392 udarnika, od teh je dotoilo 70 zlatdh značk, 114 srebrmh in 208 bronastih.
Navedeno morje številk m saiao gola statistika, tenmreč je živa. slika, kako se naš delovni kmet množdčno in nesebično vklJMČuje v to veliko akdljo, katere plod mu bo dal novih sredstev in moči za preobrazbo tre-nutno zaostalega kmetijskega go-spodarstva v našem otkraju.
V   eni   izmed   piihodnjih   številk bomo   objavili   Ufipehe pcsameznih gradbišč,  zaenkrat pa  želmio vsem ujpravam, ki še niso dokončale svo-jega dela, veliko uspehov pri zavr-ševanju  njihovih delovnih planov.