IZ KRAJEVNIH SKUPNOŠTI Kdo bo ustavil vodo? nik krajevne skupnosti pravi, da za samo-prispevek ni pogojev. Jih res ni? Je pre-bivalcem, ki žive malo dlje od vode, res-nično vseeno, kaj se dogaja z njihovimi sosedi ob Gameljščici? Voda je nadvse prijeten element, brez katerega ni življenja. Tekočina, ki jo ke-miki zapišejo s formulo H2O, je tudi ob-vezen del romantike (kar pomislite — me- sec, morje in onadva__), je sredstvo za spiranje umazanije in ima še vrsto drugih pomembnih Iastnosti. Toda kadar je tega prepotrebnega elementa preveč, takrat je to najstrašnejše in najbolj uničujoče orož-je narave, pred katerim je človek povsem nebogljen. S takšne plati so ob zadnjem hudem deževju spoznali vodo prebivalci Gameljn in nasploh vsi, ki žive ob sicer pohlevni Gameljščici... Gameljne, 5. oktobra 1974. V jutranjih urah se je zaradi narasle-ga potoka Gameljščica sestal krajevni štab civilne zaščite z namenom, da pregleda stanje ter ugotovi, če je ogroženo prebi-valstvo in imetje. Ugotovili so, da so po-plavljeni predeli v Zg. Gameljnah — voda je vdrla v sedem stanovanjskih hiš, cesta poplavljena v dolžini 200 metov, ogrože-na pa je tudi tovarna Rašica. • Gameljščica se je torej spustila na kratek potep preko svojih bregov in ob tem uničevala, kar ji je prišlo na pot. To-da to ni bil nepričakovan izlet. Domačini pravijo, da je zadnja leta vedno huje. Stru-ga je tako polna peska in raznega nanosa, da že ob malo večjem deževju začne voda grozeče naraščati... • »Poglejte,« je pokazal Rado Ber-gant, lastnik lesene »dače« v Zgornjih Ga-meljnah v deročo vodo, ki se je penila tik ob njegovi hiši. »Ko sem hišo kupil, je bila voda poleti tako globoka, da so otroci ska-kali na glavo vanjo. Sedaj se ob sušnili dnevih komaj premika — in za skakanje že dolgo ni več.« Potem je še dodal, da so po njegovem mnenju z ribogojnico in številnimi novogradnjami ustvarili takš-ne pogoje, da potok nima več prave aku-mulacije. Tam, kjer se je poprej voda brez posebne škode razlivala na travnike, so sedaj novi lastniki nasuli nasipe. Sedaj se voda razliva v naseljih ... • »Ob štirih zjutraj smo reševali živi-no,« je potarnal Bergantov sosed in po-kazal, do kod je segala voda. »Človek se že še reši, hudo je za živali...« • Škode je veliko in kdo ve, koliko jo bo prihodnje leto, čez dve leti... Predsed- Kaj menj predsednik KS Za odgovore na vsa vprašanja občanov smo prosili predsednika KS Garaeljne — Ra-šica, tov. Miha Tacarja. »O poplavah, ki jih povzroča Gameljščica, smo obvestili tudi vodno skupnost Ljublja-nica — Sava. Njihov predstavnik inž. Haler si je situacijo ogledal in predlagal nekaj re-šitev, ki pa so vse predrage, saj za ureditev Gameljščice ni namenjenih finančnih sred-stcv. Ze spomladi bomo iz dna struge od-stranili del peska, s tem strugo poglobili in vsaj začasno rešili problem poplav. Se bolje bi bilo, ko bi odstranili vse zapornice na Ga-raeljščici, saj bi s tem voda hitreje tekla in bi sama poglabljala strugo. Kanali za odvajanje meteornih vod so le na cesti na Rašico in Crnuče — Gameljne. Obe cesti vzdržuje Komunalno podjetje Ljub-ljana. Zelo velike probleme nam povzroča-jo hudourniki, ki ob vsakem večjem dežju ceste zelo uničijo. Za njihovo ureditev bi po-trebovali okrog 300.000 din in se že' dogovar-jamo z vodno skupnostjo Ljubljanica — Sa-va za vsaj delno ureditev. Most, ki je bil nekdaj glavni vhod v Ra-šico, koristi sedaj samo ena hiša in še ta le za peš pot. Kljub temu smo že naročili plo-hc, tako da bo most kmalu urejen. Most, ki vodi k Bergantovi delavnici, je povsem nov, konstrukcija pa je betonska — ograjo bomo prebarvali v doglednem času. Pot, ki vodi k hiši Martina Kosa, vsako Jeto nasujemo, vendar pa je zaradi vožnje tovor-njakov, ki vozijo k novogradnjam, hitro uni-čena. Upamo, da bo pot sedaj, ko so novo-gradnje y glavnem končane, v precej bolj-šem stanju. Možnosti za uvedbo samoprispevka ni, ker bi prispevali samo prebivalci ol) Gamelj-ščici, ki so neposredno prizadeti. Ti pa se že sedaj, vsak po svojih močeh, skušajo ubraniti razdiralne moči Gameljščice.« • »Saj so prišli, nekateri so pomagali,« je povedal eden od prizadetih. »Toda bili so tudi takšni, ki so prišli samo firbec past. Nekateri so se nam celo smejali. Ne, ne verjamem, da bi samoprispevek za re-gulacijo potoka uspel. Tudi s kanali za odvajanje meteornih vod je podobno — nihče jih ne čisti. Sosed, ki je malo v hri-bu, se mi samo smeji, če mu rečem, naj vendar očisti graben, ker mi voda ob de-ževju dere naravnost na dvorišče. Dolga leta sem sam čistil kanale, sedaj jih ne morem več ...« Matevž žagar, Sp. Gameljne 40: »V Spodnjih Gameljnah smo občani sami zgra-dili nasipe, oziroma škarpe, ki so nas ob-varovale najhujšega. Vidite, samo 10 cm še manjka, pa bi bila voda čez nasip. Most do soseda pa smo morali dvigniti na pod-stavke, sicer bi ga voda že odnesla. V kle-ti imam pa tako polno vode. čudi me od-nos predstavnika Vodne skupnosti Ljub-ljanica—Sava, ki je na naše prošnje za pripravo načrtov za regulacijo Gameljšči-ce dejal, naj se pač znajde vsak po svoje, da načrtov še najmanj 12 let ne bo.« Franc Homar, Sp. Gameljne 40: »Inve-stiral sem dva stara milijona za ureditev zemljišč ob potoku, toda vidite, voda se je razlila in travniki so ponovno uničeni, saj so polni naplavin. Tudi njive so pod vodo in še polne poljščin. škoda je velika, toda ali se zares ni dalo stvari urediti že prej? Regulacija potoka, oziroma poglo-bitev struge je bila tema neštetih zborov volivcev, mi smo opozarjali na nevarnost, toda vse je ostalo le pri tem!« • Tako je bilo v Gameljnah po popla-vah. škoda, razkopani mostovi — in gre-nak občutek v srcih prizadetih. Zato, ker bo prihodnje leto spet enako, ker bo menda še 12 let tako (kot so rekli na vod-ni skupnosti). In tudi zato, ker ni solidar-nosti. Bodo res morali nesrečniki ob poto-ku sami poskrbeti zase? Počakajmo do naslednjega dežja! In do naslednje ško-de... F. Rozman F. Kmetič