RedacclOn y Administraci6n C- »AMON USTA 5158 T. A. 50 - 5502 Ba. Aires ★ Naročnina: Za eno leto $ 8.— . Za pol leta $ 5— Za inozemstvo 2 Dolarja PoBcnnezna žtov. 20 cta. REGISTRO NACIONAL INTOLECTUAL DE LA PROPIEDAD No. 225027 (L A VOZ E S L O V E N A) PERIODICO QUINCENAL DE LA COLECTIVIDAD ESLOVENA (YUGOSLAVA) PARA TODA SUD AMERICA- ORGANO DEL CONSEJO ESLOVENO QUE REPRESENTA TODAS LAS SOCIEDADES ESLOVENAS O « 3 •-* gg < o FRANQUEO PAGADO Concesion N’ 3159 TARIFA REDUCIDA Concesion N’ 1551 ^TO (AnO) II. BUENOS AIRES, 5 DE DIOIEMBBE (DECEMBRA) DE 1947 Nfiin. (Stev.) »O deluje. Jasno je, da takšne stranke, ki zanika obstoj države, kjer deluje, ne more trpeti nobena vlada, čudovita izjema je samo angloameriška vojaška vlada na področju STO-ja. Aklijska republikanska stranka je bila naadalje ustnovljsna ne samo za področje STO-ja, temveč za vso Julijsko Krajino, četudi je njen največji del v sklopu FLR Jugoslavije. Očitno je, da tiči v tem dejstvu namen, kako odcepiti vso Julijsko krajino od F1RJ. Vse to dokazuje, da ta stranka ogroža teritorialno integri-tsto sosednje države FLR Jugoslavije in krši mirovno pogodbo z Italijo, ki jo je angloam-ariška vojaška uprava dolžna spoštovati. Ni pa angloameriška vojaška uprava ničesar ukrenila, če bo dopuščala takšne politične organizacije na področju STO-ja, potem je očitno, da služi tudi ona vojnim hujskačem in njihovi politiki. A* A* 9 b F.LR.J. ZAHTEVA RAZPUST ARIJSKE REPUBLIKANSKE STRANKE Te dni je vlada FLR Jugoslavije protestirala pri Zunanjem ministrstvu ZDA Proti ustanovitvi republikanske Akcijske stranke Julijske krajine v Trstu. 12 njenega gesla, ki si ga je začrtala Ua svoji ustanovni skupščini, je sigurno povzeti,.da ima stranka namen raziti integriteto ter neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja. Zaradi te-*>a je povsem razumljivo, da zahteva 'flada FLR Jugoslavije v svojem pro-"•Stnem pismu, da se Akcijska republikanska stranka takoj razpusti, njeni Roditelji pa aretirajo. Značilno je, da j® ta stranka s svojo nepomirljivo po-htiko, naperjeno proti Slovencem, že Preje prednjačila in tudi še danes Prednjači. Akcijska stranka izrecno ne Poznava novo ustanovljene države v J^ropi, ki se imenuje Svobodno trža-^o ozemlje, na katerega področju ona LA FRATERNIDAD BULGARO- YUGOSLAVA En Euximogrado al firmarse el ^nerdo entre Bulgaria y Yugoslavia, ** concreto la unidad entre ambos pue-l°s ya sellada con el abrazo con que eUeader del pueblo bulgaro Jorge Di-Jj^rov, recibiera al querido conductor ^los pueblos de Yugoslavia, Mariscal , ®sta es la concretizacion material de ^ Unidad espiritual que a traves de ®cadas ligaba los campesinos, obreros , Ifiteleetuales de ambos pueblos en la fe? comun contra la corrupcion, el ajamiento moral y el atraso cultural j social al que los regimenes caducos 8 teman condenados. 0.°e nada valieron los intentos reac-°&arios hechos por estos regimenes ura mantener divididos a ambos pue-ljj0s- para llevar adelante este misera-t® proposito, la reaccion se valio de p 03 sus recursos, llegando hasta la to0;ocaci6n armada y el derramamien-tav san8Te- Creyo al fin cumplido su &b.bi° proposito. Se imaginaba que un bj1Snio de sangre dividiria a I03 pue-p °s hermanos. Mas ui^a inmensa sor-jj,eSa espero a la resolucion agazapada. u abismo que creara le sirvio de tum-ej1 y hoy el sol de la Libertad alumbra ei, P°rvenir de ambos pueblos con una j, de progreso y felicidad. Hut P1®110 de defensa y asistencia en caso de agresion por una ter-tyoa Potencia, es el grito final del pue-’ ds los obreros de los campesinos y c j°s intelectuales, el que se impone l^o a 1,11 pasado de miseria y atraso. ff Un Pac^° contra nadie. Es la fir-determinacion de dos pueblos de la ®nder las libertades conquistadas en ta j 2ada libertadora antifascista, has-gota de su sangre. En el ^Uev “lniediato, los incendiarios de #Scoii’S Pxierras> se encontraran con el bl0s ?. incomovible de estos dos pue-••Hid res y soberanos, que recorren cunL0s la progresista ruta de adelanto Vs eeonomico y social para la de-lUia? **6 la Paz mtmdial, por la con- Demolsraficoia Fronta prosi za hitro Demokratična fronta Slovencev v Italiji je poslala Vseslovanskemu odboru v Moskvi in Slovanskemu odboru v Ljubljani pismo, v katereim prosi v imenu vseli Slovencev, ki so ostali v Italiji, naj Vseslovanski odbor in Slovanski odbori učinkovito posredujejo pri merodajnih mednarodnih organizacijah, ki naj prisilijo italijansko vlado k spoštovanju čl. 15. in 17. mirovne pogodbe. V pismu navajajo, da Sloven-ci v Italiji žive v skoraj tako bednih razmerah kakor pod fašizmom. Neofa-šisti napadajo Slovence in njihovo imo-vino, nastavljajo bombe, ki uničujejo njih stanovanja in pošiljajo Slovencem grozilna pisma s pozivom, naj se izselijo. Italijanske oblasti so odpravile še tisto malo dvojezičnosti, ki jo je uvedla zavezniška uprava. Italijansko u-radništvo osorno nastopa proti Slovencem, ki se poslužujejo svojega jezika. FrancosHa Republika v nevarnosti Odločnost francoskega delavstva, katero se je do danes poslužilo edinega orožja protestnih manifestacij in stavk v velikem obsegu, je prisila Ramadier-jevo vlado, da je odstopila. Toda s tem se položaj ni popolnoma nič izboljšal, kajti novo vlado je po daljših posvetovanjih sestavil stari “socialist” Blum, kateremu se pa ni posrečilo uveljaviti sestavo nove vlade, ker je ista dobila od strani Zbornice nezaupnico. Treba je bilo iskati drugo ime, moža pa enakega kova. Tako so našli Roberta Schuman, kateremu se je končno posrečilo sestaviti novo vlado in to se razume tudi brez komunistov. Sebuma-nov kabinet, katerega so proglasili za “rešitelja republike”, nadaljuje delovanje v smeri prejšnjih, kar znači, da še ne bo dolgo obdržal. S sestavo nove vlade se položaj v Franciji ni izboljšal. Večina elanov Generalne Konfederacije dela je odklonila vsako pogajanje z vlado, ker do danes vsi razgovori niso rodili sadu, temveč dobili so v odgovor na zahteve samo fraze. Položaj se dnevno slabša, ker delavstvo v borbi za zboljšanje življen-skega položaja nadaljuje s stavkami, katere so resna nevarnost za Schumann in njegove pristaše v Franciji in izven nje. Tega se Schuman dobro zaveda in zato je takoj pripravil zakon s katerim misli zatreti vsako delavsko gibanje. V tem času ko se v skupščini pretresa ta zakon se položaj v Parizu in ostalih krajih Francije slabša. Po vsej drgavi je bila proglašena železniška stavka in ves promet je bil ustavljen. V Parizu so delavci zapustili delo v elektrarnah in prvi dan je bil ustavljen promet podzemskih železnic. Vojaštvo je takoj zasedlo hidroelek-trične centrale. V Marseju so tudi proglasili splošno stavko v protest, da bi se omenjen zakon ne odobril. Splošne stavke se tudi vršijo po raznih drugih mestih Francije. Vlade so spravile Francijo v gospodarsko in finančno odvisnost od Amerike. Francoska Republika je danes v nevarnosti, pred katero je ne bodo rešili ne Ramadier, Blum, Schuman in ne Vlade tem enake, rešilo jo bo edino zavedno francosko delavstvo, ki vidi in zna od kod preti resnična nevarnost francoski republiki. hi z un mundo mejor. NEGOTOVOST DE GASPERI-JEVE VLADE Vse kar se danes dogaja v Italiji, izgloda za površnega opazovalca, nekakšna motna slika nove republike, katera išče izhod taim, kjer ga ni. S pomanjkanjem dela, navijanjem cen in padanju lire, po eni strani; s zagovarjanjem fašistov in nastopanju proti delavstvu, po drugi strani in De Gasperija vlada drvi v prepad. Okupiran je neobdelane zemlje in raznih uradov, kakor tudi cela vrsta stavk, nam priča o nezadovoljstvu italijanskih množic, katere so pripravljene za vsako ceno preprečiti namene sedanje vlade, katera se doma in v tu- jini naslanja na največje nasprotnike delavskega razreda. Meščansko časopisje odobrava De Gasperijevo politiko in pripisuje vso krivdo komunistom. Videli smo tudi, da zadnji dogodki in nemiri v Milanu so bili delomma le provokacija od strani vlade, da bi tem-lažje postopala napram demokratičnim strankam, posebno pa proti komunistom. Kdo v Italiji gospodari je razvidno iz zadnjih novic, ki se govori, da bodo zavezniške čete vpost.avile red v Ita-liji.# To bi pomenilo, da se hoče postaviti Komunistično Stranko izven zakona. Bližnja bodočnost nam bo torej pokazala kdo je v resnici pravi sovražnik italijanske republike. Slovencev v Italiji posredovanje Orozništvo ne pozna slovenščine. Na Goriškem je za silo odprtih nekaj slovenskih osnovnih šol z nezadostnim učiteljstvom in nerednim poukom. Večino slovenskega učiteljstva niso nasta-vili in je brez plače. Italijanske oblasti nočejo vrniti prostorov slovenskim u-stanovam in društvom. V Beneški Sloveniji je preko 601)00 Slovencev brez slovenskih šol in društev ter brez slovenskega tiska. Prav takšne razmere vladajo v Kanalski dolini. Neofašisti grozijo vsem, ki zahtevajo narodne pravice, zajamčene v mirovni pogodbi. Oblasti so uprizorile med demokrščan-skimi, neofašističnimi in šovinističnimi občinskimi odbori glasovanja zoper slovenske šole ter zdaj razglašajo, da beneški Slovenci ne marajo slovenskih sol, čeprav sc ljudstvo pod terorjem ni moglo o tem izjaviti. Neprestano delajo težave za prosto uvažanje slovenskih listov in knjig. Oblasti so priključile slovenske občine italijanskim občinam in uničile vsako samostojno slovensko občinsko upravljanje. Demokratična ironta Slovencev v Italiji v pismu ugotavlja da je se to v ostrem nasprotju s čl. 15. mirone pogodbe, ki jamči Slovencem v Italiji vse narodnostne pravice. Po čl. 17. mirovne pogodbe ne bi smela italijanska vlada trpeti na svojem ozemlju fašističnih in njim podobnih nasilnih organizacij. V resnici pa prosto obstajajo in delujejo teroristične organizacije “Divisione Gori-zia” in ostale, ki strahujejo Slovence. Primorsko ljudstvo se pripravlja na volitve Po primorskih vaseh je te dni vse živo. Povsod se ljudstvo razgovarja samo o svojih kandidatih in skorajšnjih volitvah. 16. novembra si bodo na Primorskem prvič v zgodovini izbrali v svobodi svojo ljudsko oblast. “Najboljše izmed najboljših moramo izvoliti, “tako je dejala mamica iz Klom-perka. “Gledati moramo, da bo tisti, ki ga volimo res vreden in da bo zmožen dvigniti našo vas”, je dejal posta-ren možak iz Prvačine. “Tisti, ki so se smukali okrog okupacijskih oblasti, da bi dosegli zase kakšne prednosti na račun nas drugih, tisti ne bodo v naših odborih. Volili bomo zavedne ljudi, tiste, ki niso klonili niti v časih najhujšega terorja”, je izjavil bivši partizan iz Dornberga. Ljudstvo gradi in obnavlja, ter se pripravlja na svobodne volitve.... (Dopis iz Primorske). V TBSJIJ PREPOVEDANA PROSLAVA OKTOBRSKE REVOLUCIJE Angloameriška vojaška uprava v Trstu je zavrnila prošnjo Odbora za proslavo 7. novembra, da bi so dne 7. novembra popoldne na trgu Unitft vršil javni shod v proslavo Oktobrske socialistične revolucije. V komunikeju, ki ga je izdal AIS, razlaga prepoved s tem, da ni zavezniška vojaška uprava v mestu Trstu nikoli dovolila nobenega političnega shoda na prostem, razen 1. maja 104« in 1947. Ob proslavi druge obletnice proglasitve F. L. R. JUGOSLAVIJE so jugoslovanski izseljenci v Buenos Aires-u PONOVNO dokazali svojo naklonjenost do nase domovine F.L.R.J. in zaupanje v voditelje nase Vlade v v Vrsiio se je vec proslav ob priliki narodnega praznika OGROMNO ŠTEVILO ZAVEDNIH Ju GOSLOVANOV SE JE UDELEŽILO PROSLAVE NAŠEGA NARODNEGA PRAZNIKA SPREJEM V HOTELU“ALVEAR PALAČE” V proslavo narodnima praznika l’\ I-. ti. Jugoslavije je Polnomočni Minister ; in Poslanik General Major hVanee Piro pripravil sprejem v petek zvečer, dne 1 28! novembra v llotelu "Alvear Pa-lare ’ Vabilu .so se odsevali in‘bili so prisotni ruski Minister M. (Irigorjevic Ser gejev in zastopniki ruskega vojnega atašeja, e.eški Minister Dr. Knnosi, Poljski trgovinski lzaslanik Dr. Brei-ter. češki trgovinski izaslanik Ing. Vu-('•ik, bolgarski zastopnik Kazaudžev, italijanski Minister Arpesani in razni predstavniki drugih držav. Prisoten je bil tudi Šel' tukajšnje policije (Jeneral Bertollo in Dr. Lrigoyen, kateri je na-doniestoval argentinskega Ministra zunanjih zadev. Med povabljenci so bili prisotni tudi predsednik Slovanskega I druženja P. Sehostakoivski, uredniki vseh slovanskih časopisov ter predstavniki o-srednjih Jugoslovanskih Organizacij. Povabljenci so Ministra Pirca pozdravili in kot predstavniku \ lade F.L.R.J. častitali ter se na to poslužili zakuske, s katero se je ob tej priliki postreglo. Da so se sprejema udeležili diplo-matični predstavniki raznih prijateljskih držav, so s tem dokazali naklonjenost. do naše nove in napredne države Da bomo tudi med Jugoslovanskimi izseljenci praznovali naš narodni praznik je Polnomočni Minister 1<. Pirc pripravil sprejem v svojem zasebnem stanovanju v San Isidro, v soboto zvečer. dne 29. novembra. Povabljeni so bili tu predstavniki Osrednjih Jugoslovanskih organizacij, odbori vseh naših društev in časopisov ter razni rojaki, ki sodelujejo v procvit naše jugoslovanske naselbine. Kakor je bilo javljeno se jo vršila proslava druge obletnice proglasitvi* K. L. It. Jugoslavije, v nedeljo 'HO. nov. v gledališču “Apolo’’, katero je orga uiziral <‘srednji Jugoslovanski Svet poi. pokroviteljstvom Polnomočnega Ministra (jeneral Majorja Franceta Pirca. V eliko in prostorno gledališče "Apolo" je bilo ob napovedani uri že popolnoma zasedeno. Veliko število naših rojakov ni moglo vsted občinskih odredb v dvorano. Prihod Polnomočnega Ministra F. L. U, Jugoslavije (jen. Majorjorja Franceta Pirca v dvorano so vsi prisotni pozdravili z burnimi in dolgotrajnimi ovacijami. Ko so so ovacije polegle se je dvignilo zagrinjalo in izvajala se je Argentinska Narodna Himna in nato “ILej = Slovani”, katere je izvajal st oglasni j jugoslovanski zbor s spremljanjem št,o- j i vilnega in dobrega orkestra. Zbor in orkester jo vodil tov. Samec. Prejelo se jo nešteto častilk in solidarnih pisem raznih jugoslovanski in slovanskih organizacij, katere vslod pomanjkanja časa ni bilo mogočo citati v celoti, pač pa omenilo se je samo imena teh. Stopil jo na to na oder tov. Zanetič j tajnik Jugoslovanskega Osrednjega ! Sveta in jo o pomenu 29. novembra imel sledeči govor: Excclentisimo Senor Ministri) Huviado IMe- g. Ministrom Pirfcorn tudi prijazno raz-govajali, medtem ko se je vse prisotne vljudno postreglo. Minister Pirc nam je izjavil, da so čuti srečen mod tako veliko jugoslovansko družino tor priporočal naj so v bodoče tesnejše združimo in gojimo ljubezen do naše domovine F.L.R.J, nipolonciario (l*r la II. F. I’. do Vn-goslavia, Soiiores ICepresentantes Diplomat icos de los paisos amig(-raoion, ho\ lo demuestran ivconstrujendo a Vugoslavia sobre nnevas bases, donde |o viejo, l<> antipopular janias volveri. Con el cumpliiniento Vugoslavia en la eta-pa sacrificio. Los pilares hasicos de la economi« : goslava son nacionalizados pasando a ser-' vir los interese« de los pueblos de V*" ! goslavia. Kxislen pr<>|>agandistas interesados [ torgiversar las vordades, pretendiendo h*' rer apareeer a Vugoslavia pular y «jue |>or primera nucslros pueblos son llbres, n basira del nue*1* Kstado V ugoslavo, el pueblo fija su desti' no y sin la introniislfin de los ajer >s, e&' fica su bienestar, ele\anertades conaz, una pa* dor»’ r <-uya prosperi«*^ la coleetivldad vugoslava ha trabajado f traba.jarfii La ainistad traternal *'^ nombii' del Mariscal TITO, sentimos re\ potuosos veneraci6n cuando proelain*®^ el nonibre del Oran Clapitin de los An San Martin ,que liber* a esta tierra 4 nos cobija, y fue m As alla buscand0 F.L.R.J. SPREJEM V SAN ISIDRU Po pozdravu in častilkah smo se s F 0 « i« i' r» t* tr 1 ** 10* n>' lo« »o* V *»' .0°' J*«1 1» f 10«* ieO' e*» ebl0 llt^ H*n’ ll»r 10» 99»«’' ** \»V* k Ar o« el r^ in<^ k qop llbcrtad »nos en mayor escala cultivar nuestras ar-tes, mušica, todo aado rafces en este noble suelo, dedi* ,a''a todos sus esfuerozs en el fortaleci-"'lento de s»s organizaciones, cuidando de S|1 unidad y trabajando por el progreso y •a felicidad de la Itepfiblica Argentina. IViva ei 2" aniversario de la Kep. Ped. °PUlar de Vugoslavia! iVtva la prosperidad de los pueblos de ' uKoslavia! iViva la prosperidad de los pueblos her-,r>anos! iViva la Hepfiblica Argentina! Ob vsaki priliki, ko je govornik orne* lli* K.L.R.J. ali nje voditelje, je prisot-110 občinstvo odobravalo z burnimi aplavzi in klici. Nato je povzel besedo iPolnomočni ^inister General Major F. Pirc. Vri-'°(1 Ministra na oder so vsi navzoči popravili z dolgtrajnim ploskanjem, v (Ker govor Ministra nismo pravo-^asno prejeli, ga tega v celoti priobči-1)10 v prihodnji številki.) IZVAJANJE SPOREDA Pričel se je po končanem govoru Mi-ft*stra izvajati kulturni spored. Prvi je ^°Pll na oder znan jugoslovanski vijoli-Ljerko ftpiler. V spremstvu klavirja zaigral Lotka-vo “Hrvatsko Rapsodijo”, • Slovenski-ja “Pesem In Ples” in M. šli-°Vo “Kolo”, čeprav je špiler umetno in dobrim čutom izvajal vse glasbe smo ta-°J opazili, da ni bil na višini svoje umet-**°stl v tehniki. Glede tega pa se je sam °tem oprostil in izpovedal, da je prejšnji ^ vsled padca zadobil poškodbe na ro-in vsled tega čutil pri izvajanju bole- ^ Nastopil je na to naš baritonist Angel j^r°va,tin. Takoj ob vstopu je občinstvo j ca pozdravilo s ploskanjem. Zapel nam . Riharjevega “Mornarja”, Zajčevo dal-Ha v ko narodno pesem “Mornarska” in ■j, želj0 občinstva Se koroško narodno “Gor . z Izaro”. Pevca je spremljal orkester, *ater, KRATKE VESTI IZ JUGOSLAVIJE V0 e8a je vodil tov. Samec. Lahko zatr-da je že več časa, ko nismo sli-^Irovatina tako dobro peti, kakor je *ol Ja t. 0 *e pevec, ki ljubi pesem, oziroma pe-svojega naroda. Naša pevka Zofka ji e nas je tudi jako zadoovljila s svo-j Siasom, ne pa toliko s pesmijo, katero t>e*a' iNIa dan takesa Paznika naj bi i,k, !!la kako našo pesem in ne Leharjevo es mi coraz6n”. ^»Koslovanslci zbor, katerega je vodil ^ ■ Kaučij nam je zapei dve pesmi: “Oj V LETU 11)4 K. SE BO GRADIL V LJUBLJANI CENTRALNI PIONIRSKI DOM V ta namen je Mestni ljudski odbor v Ljubljani odobril že 40 milijonov dinarjev kredita. Dom ho gradila Ljudska mladina Slovenije. Prostor za dom je izbran nekje v bližini, kjer bo prva postaja pionirske železnice v Tivoliju. Dom bo v celoti dograjen do konca leta 1948. Tako bo Ljudska oblast in Ljudska mladina Slovenije poklonila nov veliki dar našim najmlajšim. * NASE LADJEDELNICE OBRATUJEJO S POLNO PARO Mnogo dela ima tudi “Titova ladjedelnica” v Kraljeviči. Zdaj gradijo tri nove ladje, pet jih pa popravljajo. GRADITEV TOVARNE ZA KONZERVIRANJE RIB V ZADRU To bo ena največjih tovarn živilske stroke na Jadranu. Gotova bo prihodnjo pomlad. Zdaj že posluje uprava, ki vodi več podjetij za konserviranje in nasolje-vanje rib v Dalmaciji in ki bo vodila tudi novo tovarno. Letos so tovarne za konserviranje rib izpolnile svojo proizvodno nalogo. Nasoljenih ril) pa bo celo precej več kakor je bilo prvotno določeno. * 1*0 1000 KG BOMBAŽA NA HEKTAR SO PRIDELALI LETOS V NEKATERIH DALMATINSKIH KRAJIH Prvotno so računali, ko je letina dobro kazala, da bo znašal pridelek 700 kg na hektar, ob obiranju se je pa izkazal mnogo boljši. To so zelo lepi uspehi, saj so bombaž v Dalmaciji šele začeli gojiti in še nimajo primernih izkušenj. * * CEMENTARNA V PULJU JE POVEČALA SVOJO ZMOGLJIVOST Med vojno je bila precej poškodovana. Med okupacijo je bil obrat izkoriščan le do tretjine .Takoj po osvoboditvi je cementarna povečala svojo zmogljivost ter ?aposlila več delavcev. Zdaj mislijo na razširitev cementarne, ki jo bodo tudi primerno preuredili in modernizirali. * vodptvom tov. C. Jekšeta zapel “Domov bi rad” in “Jugoslavija”. Ne bomo kritizirali izvajanja, pač, pa čudimo se, da je naš zbor, ki je vedno slovel in danes združen, tako maloštevilen in šibak. Neobhodno je potrebno, da se spet organizira naše pevce ter da bomo Imeli spet številen in dober zbor. Za zaključek je nastopil tamburaški in pevski zbor ‘‘Zagreb” iz Rosarija, kateri je bil povabljen v Buenos Aires za proslavo narodnega praznika. Med drugimi skladbami je tudi izvajal znane ‘‘Buči, buči morje Adrijansko” in “U boj”. Zbor je dobro uglašen in je žel obilo priznanja od strani občinstva. Veselo razpoloženje, ki je vladalo na obrazu vseh prisotnih, ljubezen izražena s klici in ploskanjem je nov dokaz, kako je naše ljudstvo daleč v tujini naklonjeno svoji domovini Jugoslaviji in nedeljska proslava bo ostala v spominu vsem onim, kateri so se te udeležili. to I '^ne” in “Budi se Istok i Zapad”. Zbor Vij . na v svojem izvajanju na višini, ker 8ra°, da je nastopal nekako nepri- io V ^r|V1Jen- Olga Bogdanovič je tudi dobro Par bosahsikh stilističnih pesmi “(Na Je in “Aman djevojko”. Nastopil udl zbor Slovenskega Sveta, ki je pod PRODAJALNA - TOBAKARNA Prodaja raznih časopisov, revij, slaščic ter raznovrstnega moškega in ženskega perila. VLADIMIR BENKO Avda. Francisco Beir6 5700 VILiLA DEVOTO - BUENOS AIRES MLADINA V BOSNI GRAD! TUDI AVTOMOBILSKO CESTO Častno je izpolnila svoje obveznosti pri graditvi gozdnih poli in železnic, nedavno se je pa obvezala, da zgradi v tej jeseni avtomobilsko cesto Brod—Bastasi (posavski okraj) v dolžini 18 km. To delo bo opravila mladina samega posavskega okraja. * OBNOVA V PULJU Pulj. — V Pulju nadaljujejo obnovitvena dela poškodovanih in podrtih poslopij. Pričela so se dela za ureditev Narodnega gledališča. Ob zaključku zavezniške zasedbe so lastniki poslopja odpeljali vse notranje naprave. Prav tako obnavljajo bivšo sodno palačo, ki jo bodo oblasti uporabile za mladinski,dom. * USPEH TURISTIČNE SEZIJE V J UGOSLAVIJI Begrad. — Letošnja turistična sezija v Jugoslaviji je bila med najboljšimi v zadnjih 10 letih. Okoli GOO tisoč turistov je obiskalo Jadransko Primorje in razne turistične kraje v 4 mesecih letošnje sezije, dočim je lansko leto te kraje obiskalo 4 50 tisoč oseb. Razen domačih turistov je turistične kraje obiskalo 2G tisoč tujcev, prevsem Oehoslovakov in Madžarov, dalje Bolgarov, Albancev, Rusov in drugih. 17% vseh letošnjih turistov so bili člani sindikatov in člani njihovih družin. Ljudske oblasti so delavcem nudile vse ugodnosti pri njihovih dopustih v turističnih krajih. * ITALIJANSKO LJUDSTVO V SEVERNI ISTRI SE POD JUGOSLOVANSKO UPRAVO SVOBODNO RAZVIJA Puy. — V onem delu severnozapadne Istre, ki spada pod STO, in je še pod Jugoslovansko upravo, uživa italijansko prebivalstvo popolno svobodo: ima vse možnosti, da goji svojo narodno kulturo. V ko-perskein in bujskem okraju, ki tvorita Istrsko okrožje, je bilo letos ob začetku šolskega leta odprtih 27 italijanskih osnovnih Sol, na katerih poučuje 147 učiteljev. Ker sta do osvoboditve bila gimnazija in licej edino v Kopru, je ljudska oblast že v letih 1045 in 104« ustanovila na tein ozemlju več novih popolnih in nepopolnih srednjih šol. Tako. je sedaj v istrskem okrožju IH srednjih šol, na katerih poučuje 80 profesorjev. Na italijanskih osnovnih in srednjih šolah poučujejo izključno italijanski učitelji in profesorji domačini. Od leta 1045 je zaživela med italijanskim prebivalstvom tudi ljudska prosveta. V vsem okrožju Je sedaj 14 italijanskih prosvetnih društev, lO športnih društev, 2 mala orkestra, 7 godb na pihala, 2 muzeja ter 8 knjižnic. * REGULACIJA DRAVE IN MURE Letos bodo končana regulacijska dela, 1 ki so se začela leta 1943. Za letošnja dela je bil določen kredit 18,600.000 din. Lani so pa zgradili 13 objektov za zaščito pred poplavami. redVnost dela je znašala 4 milijone dinarjev. Letos so zavarovali obalo Mure v dolžini 1100 m. V zvezi z regulacijami v Medžimurju je vazna zlasti regulacija rečice Trnave, ki poplavlja vsako i leto okrog 7000 oralov zemlje. Med petletko bo končana tudi ta naloga, za kar je določenih 30 milijonov dinarjev. * ISTRSKA MLADINA GRADI NOVO CESTO Ustanovljena je bila prva Istrska mladinska delovna brigada- Prevzela je nalogo, da zgradi cesto Šmarje—Nova vas (v koprskem okraju). Cesta bo 5 km dolga, pomembna pa bo, ker bo povezala številne vasi z glavno cesto Trst—Koper—Pulj. * ZADEK KOT TURISTIČNO SREDIŠČE Lani je imel Zader edino gostinsko podjetje hotel “Moskvo”, kjer so bili med vojno razdejani tudi hoteli. Med pospešeno obnovo so računali tudi s tujskim prometom. Obnovljeni so bili največji hoteli it} letos so dosegli hoteli med letoviško sezono že 37.0G4 nočnin. * USTANOVITEV ZAVODA ZA POGOZDOVANJE IN MELIORACIJO KRASA V SPLITU Nedavno je posebna komisija sklenila, da bodo ustanovili institut za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Splitu na Marjanu. Novi zavod bo tesno sodeloval s splitskim Oceanografskim institutom. * V ZEN IŠKI ŽIČARNI SO IZPOLNILI LETNI PLAN 70 DNI PRED ROKOM Medtem ko je oddelek valjarne grobih izdelkov izpolnil svojo letno proizvodno nalogo 75 dni pred rokom, se je dobro izkazala tudi žičarna. Delavci so znatno presegli delovne norme. MEDNARODNE VESTI JUGOSLOVANSKA GOSTILNA V MUNRO JANKO POLIAK Ituzaingo 4267 MUNRO BOLGARIJA— Tito v Bolgariji Tekom svojega bivanja v Bolgariji maršal Tito je podpisal sporazum, ki je vele* važnega pomena toliko za Jugoslavijo kot za Bolgarsko. Sporazum se v glavnem nanaša na splošno medsebojno tesno sodelovanje. • ITALIJA— Trgovska pogodba Dne 28. nov. je bila podpisana trgovska pogodba med Jugoslavijo in Italijo. Italija bo zalagala Jugoslavijo s stroji in raznim orodjem med tem ko bo Jugoslavija pošiljala v zameno za isto razne kovine, žito in drugo prehrano. Sforza je izrazil upanje, da bi se sklenilo še druge podobne pogodbe, ter da bi se Jadransko morje mesto meje spremenilo v most, ki bi zbližal obe državi. Ivekovič je odgovoril: Mi pričakujemo da bodo stiki med Jugoslavijo in Italijo postali trdnejši in to ne samo v trgovskem ampak tudi v političnem in ekonomskem oziru. * BRAZILIJA— Tudi v Braziliji postaja vroče, da je temu tako nam dokazujejo dogodki, ki se tam odigravajo. Vlada je izdala razne odredbe na podlagi katerih je kom. stran- ki zabranjeno vsako legalno delovanje. Dne 25. nov. je kom. stranka organizirala javno zborovanje, katero pa je policija preprečila. Bilo je več ranjenih. * KITAJSKA— Civilna vojna Nad dve desetletji že traja civilna vojna na Kitajskem, katera kot izgleda se bo še podaljšala, ker tako zahtevajo interesi Chlang-Kai-Sheka in njegove klike. Časnikarska poročila nam prinašajo le kratke vesti in še ta na spreten način, da čitatelj si ne more napraviti jasne slike o položaju vojne na Kitajskem. Vseeno pa od časa do časa kapitalistični tisk prizna, da kitajski komunisti uspešno napredujejo. Krščanski general Chiang-JCal-Shek vkljub pomoči, ki jo je prijel od zunaj, ne more obvladati položaja. To so razumeli tudi “človekoljubni” ljudje Severne Amerike, kateri bodo dali generalu na razpolago dolarje in orožje. Jckše Ektor MIZARSKA DELAVNICA Dr. Luis Belaustegui 446G U. T. G7-3G21 \ Inozemstvo se zelo zanima za Jugoslovanske usnjarske izdelke Izdelki jugoslovanske usnjarske industrije so zaradi svoje lične izdelave in odlične kakovosti zelo priljubljeni v inozemstvu. Vedno pogosteje se dobiva velika naročila iz Francije, Švice, Češke, Italije, Bolgarije in Turčije. Slovenska usnjarska industrija je razstavila svoje proizvode na velesejmih v Smirni, Plovdivu, Pragi in zdaj v Trstu. Glavna direkcija za usnjarsko industrijo LRS je za tržaški velesejem pripravila najlepšo in največjo zbirko kovčkov in drugih galanterijskih izdelkov, izdelanih predvsem miz gladke svinjine, ki je strojena na čisto nov, nova-torski način. Vsi sestavni deli. kakor je sukanec, s katerim so izdelki šivani, svilena podloga, so iz najboljšega 'ma-terijala, ker v socialistični proizvodnji ni špekulacije, kakršne se v svojih proizvodih poslužuje kapitalistična proizvodnja, ki uporablja sestavne dele slabše vrste. Zato tudi naši usnjarski izdelki uspešno konkurirajo z izdelki drugih držav. Veliko zanimanje vzbujajo v inozemstvu žirovski gojzarji. Žirovska čevljarska industrija je stara nad 20() let in je znana po vsej Evropi. Žirovski gojzarji so nepremočljivi, ker so izdelani iz najboljšega usnja ter imajo podplate zalite s posebno smolo, ki jo v Žireh sami izdelujejo. Ko so naše .smučarske ekipe tekmovale v Švici, severni Italiji in Franciji, so vsi občudovali njihove smučarske čevlje. V Žireh so ustanovili posebno nižjo industrijsko šolo, ki skrbi za strokovno usposabljanje novih kadrov. ZANIMANJE ZA JUGOSLOVANSKE KEMIČNE IZDELKE V SVETU Slovenska kemična industrija, ki je svoje proizvode razstavila na velesejmih v Plovdivu v Bolgariji, v Smirni v Turčiji, na velesejmu v Trstu i dr., ima povsod veliko število interesentov za svoje izdelke. Veliko zanimanje se je pokazalo za izdelke tovarne kleja v Ljubljani. Ljubljanski kostni klej je po kvaliteti tako visokovreden, da ga v tako kakovosti nikjer ne izdelujejo, že v času okupacije je bil ta klej za italijanske črnoborzijance posebnost, vsi so povpraševali po kleju z značko mačke, ki jo ima klej iz ljubljanske tovarne. Klej iz ljubljanske tovarne je že od nekdaj slovel po vsem svetu, zlasti v mizarski in knjigoveški stroki, uporabljali pa so ga tudi v tovarnah za vato in v tovarnah za barve. Ljubljanska tovarna kleja izdeluje poleg kostnega kleja tudi kožni klej, ki je v industriji vžigalic, papirja, gume. asfalta, usnja, smirkovega papirja in v tekstilni industriji. Nadalje je prav pomemben proizvod te naše tovarne želatine, naravna in tehnična, ki je potrebna živilski stroki, fotografski industriji, barvarnam, tovarnam slamnikov, farmacevtski, papirni. svilarski in tekstilni industriji /.a valjčne mase in za čiščenje vina. Te proizvode že danes izvažamo v Anglijo, Belgijo, Severno Ameriko, Italijo, v Egipt, Indijo itd. Zelo veliko je na zunanjih trgih /.a-nimanje za idelke tovarne “Donit” v Medvodah, ki izdeluje tesnila za paro-vode. Pred vjno so pri parovodih uporabljali predvsem tesnila nemške znamke “Klingerit” in so Nemci izdelavo teh tesnil čuvali kot največjo tajnost. Po zaslugi mladega podjetnega strokovnjaka Eda Bregarja-Dona so danes v naših tovarnah parne naprave opremljene z dobrimi tesnili. Sam je izumil taka tesnila, nakar je bila v Medvodah ustanovljena tovarna tesnil, ki »sedaj proizvaja tesnila v velikih količinah. Produkcija tovarne je služila doslej predvsem domačim potrebam, kmalu pa bomo mogli te izdelke, po katerih je tako veliko povpraševanje, tudi izvažati. Veliko zanimanje v inozemstvu so vzbudili tudi izdelki tovarne Pinus v Račah pri Mariboru, ki je tudi razstavila smolne proizvode na velesejmu v Trstu . JUGOSLAVIJA TRŽAŠKEM Jugoslavija, ki se je udeležila velesejma v Pragi, Sofiji in Smirni, razstavlja svoje blago tudi na tržaškem velesejmu. Naša razstava prikazuje u-spehe naših delavcev v proizvodnji in postavlja na laž klevete, da vlada v Jugoslaviji gospodarski kaos, kajti številni izdelki usnjarske, čevljarske in lesne industrije, poljedelstva in obrti pričajo o gospodarski moči Jugoslavije. Razstavljeni tekstilni izdelki, zlasti naši srbsko-turški vzorci, slovenski in vzorci iz primorskih krajev, so privabili kupce iz Južne Afrike, Nigerije, Arabije, Iraka, Irana, Ceylona, Ilong-Konga, Indije in Cipra. Na velesejmu v Trstu je zastopano tudi naše dekorativno in tekstilno blago v najrazličnejših vrstah kot: pliši, pohištveno blago, blago za tapeciranje, notranjo o-premo avtomobilov, prti, preproge in zavese iz blaga. Še posebno pa poživljajo razstavo bosanske preproge, keramični in zlatarski izdelki. Trgovska izvozna podjetja razstavljajo proizvode našega poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva: izbrano RAZSTAVLJA VELESEJMU NA sadje, lan, konopljo, hmelj, vino, pivo, itd. Natančno izdelani grafikoni pri-koni prikazujejo kapaciteto in razvoj jugslovanskega prometa. V turističnem oddelku je zbirka okusno vezanih knjig in sliko vseh znanih letovišč in turističnih krajev. Veliko zanimanje vzbujajo tudi klo-bučarski izdelki tovarne klobukov iz Škofje Lake, ki je razstavljala tudi na drugih velesejmih, kajti že prihajajo naročila iz Češke, Bolgarije, Poljske in celo iz Holandske. Tako bo naša še pred kratkim malo poznana klobučarska industrija zaslovela in si pridobivala vedno več inozemskih tržišč. Kljub temu, da so italijanski šovinistični elementi na vse načine poskušali zmanjšati efekt naše razstave, je vendar Jugoslavija s svojo udeležbo na tržaškem velesejmu dokazala, da hoče vzpostaviti najtesnejše gospodarsko sodelovanje s Svobodnim tržaškim ozemljem in doprinesti h gospodarskemu oživljenja STO-ja v korist najširših delovnih množi«. KAKO JE NA STO-JU? (STO je uradni naziv za “Svobodno tržaško ozemlje”). Ker še ni prišel guverner, je tržaško ozemlje še pod dvema vojnima u-pravama, tako da v manjšem okviru obstojata še dve coni, A in B. Cona A v kateri imajo oblast angloameriške oblasti, obsega Trst, Milje in najbližjo okolico Trsta. Na Škofijah je še vedno blok. Ostali del Istre, ki ni bil priključen Jugoslaviji, ki pa po ratifikaciji mirovnih pogodb s prihodom guvernerja pripade STO-ju, kakor Koper, Izola, Piran, Umag, Novi grad, Buje ter podeželje so še pod upravo JA (.Jugoslovanska armada). Razlika med obema conama je stara, dobro znana zadeva. Na eni strani še vse po starem sistemu, na drugi pa ljudska oblast. Tu navijanje cen, špe-, kulacija, črna borza, brezposelnost, obnova na mrtvi točki, ohranitev tlačanstva v obliki kolonata, borba delavstva proti izkoriščevalcem, preganjanje in oviranje slovenskega jezika ter vse, kar je naprednega, javni škandali na dnevnem redu, ropi in tatvine vsak dan, propaganda za vojno, hujskanje in vznemirjanje, tako v Trstu, kjer širijo vse mogoče in nemogoče alarmantne vesti. Tam v coni B, pa kot v Jugoslaviji, ljudska oblast, ki ne dopušča špekulacije, kjer brezposelnosti ni, kjer se dela in gradi ter obnavlja kolikor je mogoče, kjer je delavec gospodar tovarn, lastnik zemlje pa tisti, ki jo obdeluje. V coni A napadajo Slovane, preko bloka pa složno živijo Slovenci in Italijani in se vedno bolj razumejo. V coni B se ne govori o vojni, vse dala, vse gradi. V notranjem političnem življenju so bili v teh tednih važni dogodki, med najvažnejšimi prav gotovo ustanovni kongres KP STO-ja ter ustanovni kongres SIAII (Slovansko-italijanske anti-fašistične>nnije), v kateri so zbrani na- predni Slovenci, Hrvati in Italijani. Pred dnevi so tudi Enotni sindikati imeli svoj ustanovni kongres. Vodilne ljudske organizacije se reorganizirajo, da bodo kos nalogam v novih razmerah. Mesec oktober je bil mesec tekmovanj. Kar po vrsti so bili razni “tedni’ za dijake, za sindikate, za SIAU, mladino in “Teden kulture”, ki bo obenem slovesen in razgiban začetek kulturnega delovanja na deželi in v mestih. V Trstu žigosajo sedaj izkaznice. Tz-rabili so tudi to priliko, da nam nagajajo. Še ni končan proces proti sleparjem, ki so zlorabljali svoj visoki položaj, da so si kupičili milijone na račun obnove — še odlašajo in ne vedo par kako bi začeli proces proti teroristom^ zločincem, ki so še septembra strelja*1 na skupine ljudi v Trstu in ubili Izletno deklico. Pač pa so prepovedali prodajanje satiričnega lista “Innocen-te”, ki je obljubil, da bo razkrinkal vse one, ki šo pripravljali zločine. Od 18. do 26. oktobra se je vršil tržaški velesejem. Čeprav so delali jngO' slovanski delegaciji mnogo ovir, je bila FLRJ močno in lepo zastopana. Trgovci iz Italije, Trsta, Avstrije, Švice i dr. so občudovali jugoslovanske paviljone, sklepali številne pogodbe in lZ' ražali svoje priznanje produktom in možnostim nove Jugoslavije. Tržaška šovinisti so si izmišljali najbolj bedaste laži, toda vsak obiskovalec je v* del na lastne oči resnico. Od Od 1. do 9. novembra se je vršil “Teden tiska”. Po vseh okrajih in uh cah so prodajali demokratičen tisk ljudje pa ga čitajo v kavarnah, kjsr r topleje, ali doma, kjer se je treba P°' kriti z odejo, kajti drva za kurjavo S0, predraga, plina je malo, električni tok pa slabe volje. Burja in mraz zavijati* okrog vogalov... (Dopis iz Trsta)- SKO PRISTANISCE BO ZOPET POVEZANO S SVOJIM GOSPODARSKIM ZALEDJEM Na konferenci v Pragi, ki je obravnavala probleme tarifnega gospodarskega značaja, se je pokazala dobra volja vseh držav v zaledju STO-ja, da dokončno rešijo pereče vpraašnje prometne povezave Trsta z zaledjem. Reševanje tega vprašanja je končno krenilo na edino pravilno pot, Tržaško pristanišče bo v najkrajšem času zopet združeno s svojim gospodarskim zaledjem, z vsemi tremi progami, ki so ga pred vojno vezali z njim, to je z južno, bohinjsko in pontebsko progo. Južna in pontebska železnica sta bili obnovljeni takoj po končani vojni, do-čim so zastala popravila bohinjske proge na sektorju Sv. Lucija-Gorica-Opčine. Čim se je namreč pokazalo, da bo ozemlje, po katerem teče proga, priključeno Jugoslaviji, je ZVIJ ustavila dela. Na praški konferenci so odposlanci jugoslovanskih železnic že lahko obljubili obnovo prometa na vsej progi, kar se bo zgodilo v najkrajšem času. Praška konferenca je prinesla še rešitev tarifnega vprašanja, tako da se bo v kratkem raztegnila veljavnost avstrijske direktne tarife, ki je bila vpeljana samo na pontebski progi, di na južno in bohinjsko progo. S te1® bo omogočen tranzit avstrijskega bla' K a, ki pojde po jugoslovanskih pr°' gah v Trst. Tudi glede češkoslovaški tarife je bil dosežen načelen sporazufl1' Jugoslavija in Madžarska sta si prid1" žali pravico, da določita vse podrob' nosti glede vključitve svojih prog 1)11 na novi konferenci s predstavniki «e' škoslovaških železnic, italijanskih %e' leznic in železniške uprave STO-38' Ugodno so potekala tudi pogajanj8 madžarske tarife preko jugoslovan' skega ozemlja. Po uvedbi te tarife P0^ de madžarski tranzit po najkrajši P04 ti proti Trstu, saj bi pomenila uP°rvj ba pontebske železnice za MadžarS tranzit velikanski ovinek. Tržačani P® zdravljajo sodelovanje vseh držav zaledju- pri reešvanju prometne^ vprašanja, saj pomeni uspešna rešit teh vprašanj konec nestrpne polit1 1 j določenih sil, ki bi bile rade PrfPr7 čile sodelovanje Jugoslavije pri reševf, nju problemov, ki so življenjske va nosti za STO in vse njeno prebivalst^ Dolžnost vseh članov in članic naših društev je: da se ? IV v v popolnem številu udeležijo občnega zbora « G.P.D.S. - ulica Simbron 5148 oj Siomstu Glas Propietario: CONSEJO ESLOVENO CORONEL RAMON USTA 5158 — T. A. 50 (Devoto) 5502 Director: LADISLAO ŠKOF — Administrador: METOD KRAL) PODUPRAVE SLOVENSKEGA GLASA 'Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v V. Devoto: Simbron 5148. U. T. 64-1509 Ivan Cankar’': Ramallo 4962 — Saavedra. ljudski Oder: Coronel Eamon Lista 5158. U. T. 50-5502. 'Jugoslovansko Društvo Samopomoč Slovencev: Centenera 2249. U. T. 61-1701. Slovenski Dom: San Blas 1951. U. T. 59-3667. ^druženje Svob. Jugoslavija, Slovenski odsek: 'Av. Fr. Beir6 4916, T. A. 50 -.5591 ZASTOPNIKI: Cordobo in okolico: Franc Kurinčič — Pinzon 1639. Rosario in okolico: Štefan Žigon — Avepida Lagos y Horqueta. Lomo Negro in okolico: Golobič Marko. Villa Calzada in Temperley ter okolico: Luis Furlan — Cnel. Flores, V. Calzada. j* Caballito: Marija Klarič — Jose Bonifacio 663, Buenos Aires. Montevideo: Vera in Milka Ogrizek — Rectificaci6n Laranaga 2235. Saavedro in okolico: Viktor Metljak: Ramallo 4962. Buenos Aires, 6 de Diciembre de 1947 No. 30 ti' ■iii 18' fO' k« im- dr- o* # t* tF -j8' iij» iSfl' poj' p' or*1; rsU' p°: r V 0BCNI ZBOR Čas beži in preteklo je že 8 mesecev ,ki nas ločijo od Konvencije naših ovenskih društev. Eil je to čas 8 mesecev napornega in nič kaj prijetnega naših voditeljev. Na Konvenciji smo podpisali skupnost, katera bi bila pomena, če bi ostala le na papirju zapisana, ker treba jo je tudi izpol-odh Z- delovanjem. Rečemo napornega in neprijetnega dela, ker posamezni abori so morali v tem času trezno in pazno voditi delovanje v svojih dru-Vlh, ker naleteli so na razne ovire, ki so jih naši sovražniki povzročali, Prav počasi smo stopali po poti do združitve in naši koraki so bili ^Prezni. Dospeli smo srečno do cilja, premagali vse ovire in naši sovražniki J? se morali umakniti pred odločno voljo večine članstva nftših društev, li nalJor *n zavednost so obrodili svoj sad, ker danes nas loči komaj aj dni do občnega zbora, kjer bomo za vedno zapečatili skupnost v 2seljeništvu. 21. december bo zgodovinski dogodek v naši naselbini. Vsi člani posa-?a!h ^ društev se bomo udeležili občnega zbora v G.P.D.S., na katerem bomo 4pvali združitev naših društev v moralnem in materialnem oziru. Ta dan uničili pečate posameznih društev, pozabili na vsak dosedanji nespo ZGODOVINSKA PRIREDITEV PRIMORSKIH SLOVENCEV V CORDOBI V nedeljo 16. novembra smo Primorski Slovenci v Cordobi veselo proslavili veliki dan: osvoboditve naše Primorske in priključitev te k materi, naši svobodni Jugoslaviji. V ta namen je goriomenjeno nedeljo prireditveni odbor povabil na “asado” vse osvobojene Primorce v Cordobi in okolici. “Asado” so pripravili v novi liiši našega tovariša Franca Oec v Alto General Paz, ali na “Krasu , kakor na-zivamo tu Slovenci dotični mestni okraj. v v V popoldanskih urah so že začeli prihajati rojaki iz mesta in cele okolice Zastopani so bili rojaki iz Alte Gr a cije, Cruz del Eje in drugih Cordob-skih krajev. Prihitelo je mnogo ljudi, ki so zasedli lepo pripravljene in okra šene mize. Slasten okus mesa katero je na ražnju pripravil tov. Auderle, in vonj po svežem cvetju, še najbolj pa prijetni občutek svobode, je nas vse pripravil v prijetno razpoloženje, ki je trajalo od poldne do večera in to brez vsake godbe ali plesa. ZAHVALA ODBORU ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uredništvo in Uprava Slovenskega Glasa se najlepše zahvaljuje odseku za Slovensko Primorje, ki je prispeval za stroške, da smo ob priliki narodnega praznika F.L.R.J. dodali 4 strani zadnji številki Slovenskega Glasa. Uredništvo in Uprava. ----------------------------------- OTVORITEV SLOVENSKEGA TEČAJA V SAAVEDRI V soboto dne 8. tega meseca, se je vršila v prostorih S.P.D. “Ivan Cankar" v Saavedri, slovesna otvoritev “tečaja za poučevanja slovenskega jezika” ,kaleremu so prisostvovali elani društva z celotnim odborom na čelu ter zastopniki “Slovenskega Sveta” kot inicijatorja in pokrovitelja teh tečajev. kateri se bodo v kratkem odprli v vseh naših društvih in večjih naselbinah. Po kratkem nagovoru predsednika, tov. Turela je profesor tovariš Prinčič, sprejel odgovorno in častno nalogo po-Oglasili so se z besedo naš dinamični; umevati slovenski jezik vsakega, ki se tovariš K. Vratnik, ki je v kasteljan-| |)(, piedsatvil kot član ali sin člana skem jeziku pozdravil vse navzoče in ' obrazložil pomen slavnosti in nas po- ^vpostavili bomo trdne in nerazdružljive temelje bodočega SLOVENJA EGA LJUDSKEGA DOMA. Vsak zaveden član in članica naših društev se ih°^ °.bčnega zbora udeležiti. Podpreti moramo združitev, biti odkritosrčni u disciplinirani. Ne smemo na tem občnem zboru povzročati nesmiselne dete ali postavljati puhle predloge, ki bi vse to doprineslo samo nesporazu-vanje pri našem delovanju. Vsi moramo postati člani ene same slovenske Užiae v izseljeništvu, kjer bo vladala sloga in razumevanje, tako, da se m° lahko smatrali pravi sinovi naše domovine F. L. R. Jugoslavije. jj Naši bratje so zmagali v zadnji osvobodilni borbi, ker je vladala med ob * sloga in sporazumno sodelovanje, naša domovina se danes dviga pri ž **°vi, ker vlada bratstvo in dobra volja do dela. Narod sami vlada in si el°m PriPravlja boljšo in srečnejšo bodočnost. Tudi mi v tujini posnelo delovanje teh naših bratov in šli bomo v bodoče po skupni poti. * Pri vsem zadovoljstvu, ki med nami vlada, nas tudi nekaj teži pri srcu. ^Olnnimo se, da imamo tu med nami še eno naše bratsko društvo, ki se ni y Priključilo naši veliki družini. So to tovariši Društva Samopomoč Slo-Soevi katere danes pgrešamo v naši sredi. So vsi sinovi slovenske matere, ki .Vedno pokazali naklonjenost do naše nove Jugoslavije in zato ne smejo k ati oddaljeni od nas. Ločili so nas do danes nesmiselni nesporazumi, na ^.ere moramo pozabiti. Skrajni čas je, da tovariši Društva Samopomoč izreko svojo odločilno besedo. Težko nam bo, ako bomo na prihodnjem občnem 0ru pogrešali tovariše JUGOSLOVANSKEGA Društva Samopomoč. z SLOVENSKI GLAS, ki je bil vedno kažipot v našem izseljeništvu, mora iste an°Vitvij0 SLOVENSKEGA LJUDSKEGA DOMA postati tudi glasilo v j®’®’ in nadaljevati svoje delo po začrtani poti. Pisali bomo tudi v bodoče Haš 1 na®e demokratične F. L. R. Jugoslavije, kakor tudi v skladu zakonov e druge domovine gostoljubne Argentine. v v bodoče bo SLOVENSKI GLAS sejal složnost med našimi izseljen-j>le ^jini in da bomo to složnost obdržali bomo tudi delali, da izčistimo vsak ®J> ki se med nami porodi. Ne bomo več prizanašali sovražnikom, ki med JJjph Povzročajo nesoglasje, in ki skušajo s svojimi dejanji uničiti delo toprt 2avednih članov, kateri žrtvujejo nešteto ur svojega počitka za na-ek uaše naselbine. ^ Kakor bomo podprli naš bodoči SLOVENSKI LJUDSKI DOM, tako orožam° podpreti tudi SLOVENSKI GLAS, da bo postal močno glasilo in J® slovenskih izseljencev v Južni Ameriki. žival, k nadaljni borbi za svobodo človeka in enakopravnost narodov. Za njegov govor je žel velike aplavze. Na to je v slovenskem govoril tov. Franc Kurinčič in ko im.u je menda od ginjenosti zmanjkalo besed je pa deklamiral tisto S. Gregorčiče« “Velikonočna”, ki jo je pesnik kot nalašč spisal, za naše prilike današnjega časa. Glavni tajnik skupine U. S. Jugoslavija, tov. B. Bujac je tudi držal lep in pomenljiv govor in bil deležen velikega odobravanja. Oglasili so se še tov. F. Orel in F. Gec, ki je imel najkrajši a najbolj pomenljiv govor ko je rekel. “Najlepše se našim partizanom oddolžimo, da naše otroke slovensko govoriti naučimo”. Nato je še deklamirala tov. Agata Gregorič “Naš narodni dom” in naš in naše pravde prijatelj Dr. Felipe Bran-don je z laskavimi besedami zaključil zgodovinsko praznovanje. Med vsem časom praznovanja se ni štedilo z vzkliki novi svobodni Jugoslaviji in njenim današnjim voditeljem, ki tako posrečeno vodijo .jugoslovanske narode iz duhovnega in 'materialnega suženjstva k svobodi in enakopravnosti. Primorci — Tovarišice, Tovariši! Dopolnjeno je! Čutimo, da se je nam dvignil težak jarem, ki nas je žulil posebno zadnjih trideset let. Čeprav smo tu daleč v tujini, se večkrat /mislimo čemu smo ravno mi, tista nesrečna preganjana generacija, ki ni dosedaj poznala drugega, kot borbo, duševno in telesno trpljenje, čutimo pa se danes tisti srečni zemljani, katerim so se izpolnile želje, ki so jih že stoletja nazaj sanjali naši svobodni veliki možje, ker doživeli smo največjo zgodovinsko narodno in socialno zmago jugoslovanskega naroda. V. omenjenega društva. Rekel je med drugim : “kdor zna slovenski jezik, zna že polovico ruščine, kar je v sedanjih časih posebne važnosti.” Zato so ga vsi učenci in ostali prisotni z veseljem poslušali in ko je po končaneta poučevanju sprožil jako zanimiv in prijazen prijateljski razgovor ter povedal prisotnim, da je bodočnost slovanska, ker Slovani so začeli dokazovati svoje velike sposobnosti in odločnost za biti svo bodili na svoji zemlji. Omenil je tudi, da je želja S. Sveta, da bi se v te tečaje vpisali vsi slovenski otroci, ki še ne znajo našega jezika. Ako se bo vdo-bilo dovolj slušateljev, bo radevolje poučeval tudi druge jezike: kot francoščino, angleščino, ruščino in druge, kar bo naši mladini gotovo veliko koristilo, če bo imela priliko, da se nauči več jezikov in po tako malenkostni ceni. Pozno v večer se je zavlekel pogovor in ga je bilo treba s silo prestriči, kajti želodec je hotel svoje, zato smo se razšli z “nasvidenje”, in to kaj v kratkem, ker v resnici nismo imeli v naši sredi že davno, tako užitkapolnih in poučnih sestankov, katere priporočamo naj bi se vršili večkrat, kajti zavedamo se, da je razgovor z dobronamernimi ljudmi vedno v našo in splošno korist. Eden prisotnih. SLOVENSKA JURIDIČNA PISARNA Odškodnine, Odslovitve, Nezgode, Dedščine in vse Sodnijske Tramitacije Urardne ure: od 18 do 20 DIAGONAL NORTE 1119 - Piso 8 Escritorio 823 (Nasproti Obelisku) T. A. 35 - 6243 Buenos Aires RAZPRODAJA KRUHA TROBEC GUŠTIN Dovažam na dom UMETNO STAVBENO MIZARSTVO Kovinska Okna in Polkna FRANC BANDELJ Avda. de los Incas 5021 U. T. 51-5184 Slovenska Cvetličarna “LOS A L P E S” MB o star Anton Triunvirato 4223 U. T. 51-0732 Heredia 477 U. T. 51-7165 K R O J A Č N I C Franc 3i«>Unc Paz Soldan 4844 U. T. 59-1356 Str. 6 SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODOM Carta de Vugoslavia Transcribimos a continuackin, el conte-nido parcial de la carta enviada por el .loven companero Mateo Ognjenovič que no hace mucho parti6 hacia la madre patria v a travčs de la cual podemos ver algo de la Yugoslavia de ahora. ■‘Querida mamž: •‘Esta es la cuarta que os escribo desde “esta nuestra patria querida. Hoy 13 de “Septiembre, recibi laj que me enviaron “con fecha 2 6 de Agosto. Ni se lmaginan "como me ha alegrado. Hoy debutč en el “trabajo. Trabajo en una enorme fSbrica “de artefactos, motores en fin: una enor-‘‘me fftbrica de todos los tipos de aparatos “elčctricos. hasta telefonos. Puedo decir “que es casi el triple de la >FIJNSA y to-“davfa sigue en construccitin. Te garanto “que es sumamente agradable y bonito. “Todavfa no tengo trabajo fijado pero en-“tro en la direccifin tčcnica o al?o asf, "y espero que cuando sepa concretamente “lo que tenga que liacer y como serd la “paga, os escribire. Aquf hay trabajo para “todos: para ti. para papA v para Jorge. “Si piensa venir que no olvide repasar ■se puede decir—, es un ejemplo para “S[empre la contabilidad. io mismo Boris LA FEDERACION JUVENIL YUG0S-LAVA AGRADECE LA COLABORA-CION PRESTADA CON MOTIVO DE SU 2? ANIVERSARIO A los Jovenes Colaboradores: La Seeretaria General de esta Federacion, considera necesaria la mencion de los aportes que en distinta forma han hecho los jovenes de las Comisiones de la Capital y alrededores. En primer termino. cabe destacar que no hubo co-mision juvenil (|ue no se haya presen-t.ado con sus paquetitos o regalos sia”. La ley sbre los comites popular^ hace un deber para estos ultimos e tomar cuidados no solamente para la eseuelas, sino tambien para los hitet' nados, con el fin de que las condici0' nes de educacion de los alumnos sea11 realizadas. E11 el dominio de la proteccion s°' cial de la juventud. la Constitucion, su articulo 35 establece que el Estad^ asegura a los invalidos de la guerr® una vida digna de un hombre y readap' tacion gratuita al trabajo. En el a rt' culo 20 esta dicho: “Los mineros g°' zan de proteccion particular del Esta" do”, en lo referente a los accideiite de trabajo. Inmediatamente despues de la p1’?' mulgacion de la Constitucion, en primera sesion de la Asamblea Nac>0^ nal, una ley sobre los aprendices f^ votada. Con todo una serie de prescriP^ ciones, esta ley protege a los api’el’t dices contra la explotacion, asegura s posicion material y, lo que es mas prtante, la ley asegura la educaci0 cultural, politica y profesional de juventud. La ley hace un deber de * comites populares, fundar eseuelas P8^ ra los aprendices, y tambien internad en los cuales las condiciones mater^ les de su existencia y de su educaci0 estaran aseguradas. Los poderes populares se ocupan Pa^ ticularinente del reposo y de la cU^i1js fisiea de la juventud. El articulo 36 la Constitucion preve que el Esta.(1, favorecera el desarrollo fisico de ventud y en la ley sobre los conu ^ populares estos ultimos estan encar^ dos de sostener el desarrollo de la c f tura fisica, con el fin de que el iinaL,j numero posible de jovenes pue aproveclmrla. Con ese fin los comites popul8^ ! estadios, de campos de juegos, eseue < | especiales etc. ! Estas son algunas de las transfd'11^ ciones que se han operado y que ^ tran las posibilidades de desarrollo ^ educacion, de actividad social, que juventud posee actualmente. tfl Como hasta ahora, y mas que n ^ ahora, la organizacion de la juven v Ob priliHi otvoritve mladinske proge Samac- V Sarajevo je JVlarsal Tito govoril jugoslovanski mladini Poročali smo v zadnji številki Slovenskega Glasa, da je pričel promet na mladinski progi šamac—Sarajevo. S Prihodom prvega vlaka v Sarajevo, so 86 ob tej priliki vršile velike slavnosti, kajti z zgraditvijo mladinske proge se je dosegel eden najvišjih ciljev petletnega plana. Dolžina proge je 238 km, izgotovljena je bila v 288 dnevih in gradnje se je udeležilo 211.000 jugoslovanske in inozemske mladine. Ob slovesni otvoritvi mladinske proge, je Maršal Tito imel svoj govor, ki je med drugim tudi izjavil: “Imamo sovražnike v naši državi, k&teri izkoriščajo današnji mednarodni Položaj in pripravljajo ozračje za novo vojno. Zbirajo se po kavarnah, šepetajo in širijo neresnične vesti, da so Severnoameriške države najmočnejše svetu. Toda to so domišljije. Delo teh ljudi je zelo škodljivo, ker skušajo ta način povzročiti negotovost med Množicami, razdvojit pri obnovi disciplinirane napore našega ljudstva in Prepričati javno mnenje, češ, da je orezpotrebno toliko delati, ker jutri bo to zopet vse porušeno. Zagotavljam vam tovariši, da vojno ni tako lahko povzročiti. Mogoče pride do provokacij. One pa, ki povzročajo novo voj-®o jih opomnim in zagotovim naj se te Pazijo, ker doprinesla jim bo v prvi Vrsti trpljenje in poraz. Naši sovražni- ki naj znajo, da tu ne spimo in to jim ob vsaki priliki povemo, Naj si ne domišljajo. da nam niso znani njihovi kriminalni nameni. Danes so se zdramile delavske množice in te tudi v kapitalističnih državah ter se nočejo več bojevati za tuje in nepoznane interese. Iz tega razloga ne pride do nove vojne.” Maršal Tito je dodal: “Dotaknem se zadeve propagandistov vojne, ker se je sporazumno postavilo v OZN obstoječe teškoče. kot znamenje, da vojna prične že jutri. Svetovna reakcija in povspešitelji vojne širijo vesti o vojnem stanju in r-15" reakcija izkoristi te vesti ter jih širi, da bi čimlažje povzročila nesoglasje med javnostjo.” Rekel je tudi Tito: “Naša dolžnost je, da se združimo ter preprečimo načrte hujskačem nove vojne, želimo miru. ki je neobhodno potreben za napredek naše države in za izpopolnitev ekonomskih načrtov Vlade. Ne ozirajte se na govorice, katere krožijo v inozemstvu, ki so sad imperialističnih interesov, da bi povzročili novo katastrofo.” Ob koncu svojega govora je Maršal Tito izjavil, da je Jugoslavija pripravljena prodati živež kar ga preostaja in to v zameno strojev in industrijskih ekipov. Borba Balkanske Mladine debe ser un apoyo solido del Frente Nacional. ella debe movilizarše hasta *1 ultimo joven para la realizacion de su programa por la Seguridad, la afir-^aeion y el desarrollo de nuestro nue-vo Estado, de nuestra demoeracia po-Pular. Caimaradas: La union de la juventud Antifascis- de Yugoslavia, se ha encontrado des-Pues de la.liberacion completa de nues-tro pais, delante de numerosas tareas **ttevas 31 - 1774 MEDSEBOJNA SAMOPOJVlOe Na Konferenci vseh jugoslovanskih dru- | ima le malo Število članstva, podeljuje tu- Stev v Argentini, ki se je vršila pretečenega maja meseca, v Buenos Airesu, so delegati med raznimi sklepi tudi sklenili obrniti dosedanje edlovanje naših organizacij, v medsebojno podporno smer. V ta namen so pripravili načrt, kako organizirati vse Jugoslovane, da bodo medsebojno povezani in v slučaju bolezni ali nesreče zavarovani. Ta načrt predvideva vse podrobno delo v tem smislu, tako, da na koncu nekoliko let lahko ima naša naselbina svoje bolnišnice in sanatorje. Jugoslovansko Centralno Združenje, v katerem so včlanjena prav vsa društva ob-obstoječa v Argentini, katero ima izvedbo načrta v rokah, je sedaj začelo temeljito delati na tem, da se spravi načrt v prakso. Posebna komisija je že imela več. sestankov, na katerih je pq daljših razpravah prišla do zalkjučka, da svetuje vsem našim rojakom, naj se učlanijo v že obstoječa društva, kot začetek samopomočnega gibanja. Zraven tega pa si je ta komisija vzela nalgo organizirati nova podporna društva, v naselbinah kjer jih še ni. Na ta način si je zamislilo Jugoslovansko Centralno Udruženje pomagati vsem našim rojakom širom Argentine, da se bodo tudi v nesreči in bolezni znašli med svojimi brati, kateri jim bodo s svojimi malenkostnimi prispevki pomagali. Naša jugoslovanska naselbina je bila od začetka velikega priseljevanja v Argentino, dobro organizirana na prosvet-ali podpornem. Med brati Dalmatinci, je ali podpornem. eMd brati Dalmatinci, je delovalo društvo na Boki, katero je ustanovil pok. Mihanovič, ni se pa moglo razviti, kakor je on želel. Do pred kratkim je životarilo, sedaj pa ko so prejeli vajeti društva v svoje roke sposobni in požrtvovalni člani, Jugoslovansko Društvo Vzajemne Pomoči jako lepo napreduje. Na zadnjem občnem zboru Zveze Argentinskih društev, katerih je v Argentini 252, je bilo ugotovljeno, da je to naše društvo na najbolj varnem finančnem temelju in da podeljuje svojim bolnim članom najvišje podpore. Med Slovenci se je začelo samopomočno gibanje z ustanovitvijo Jugoslovanskega Podpornega društva Slovencev okrog leta 1935. (Društvo je sicer stalno napredovalo in si je kupilo tudi zemljišče, na katerem je napravilo potrebne prostore za svoje sestanke, ali ni mogoče še reči, da je na višku, ker združuje le malo število članstva, v primeri z številom tukaj naseljenih Slovencev. Sedaj pa bo lahko napredovalo in plačalo svojim članom primerno podporo, ako bo razumevanje in bodo naši rojaki stopili v društvo kar v velikem številu. Popolnoma naravno je, da društvo ki NOŽE BRUSIJO dl male podpore, kjer je pa večje število lanstva, je tudi dohodek večji, zato so tudi podpore večje. če se ozremo nekoliko nazaj v zadnja leta, se bomo spomnili kako so naši dobri rojaki v klobuk nabirali prostovoljne darove za svojega bolnega ali ponesrečenega prijatelja. Kako grenka je bila ta pot, kako teško se je kaj nabralo. Nekateri so mislili, da si nabiralec sebi nabira, drugi so spet odgovarjali, da ga ne poznajo itd. Nas, ki smo sinovi naroda, ki je najbolj organiziran na podpornem in zadružnem polju, bi morala prhniti sramota ob takih prilikah. In sedaj je prišel čas, ko se je začela cela naša naselbina gibati v tej smeri. Vsa naša društva in organizacije so spoznale potrebo večjega povezanja med seboj. Spoznala so, da se samo od umetnosti In plesov ne da živeti, spoznala so, da se na podpornem polju organizirana naselbina, lažje brani pred vsakterimi nesrečami, ki nas lahko vsaki dan dolete Spoznala so tudi, da bodo na ta način bolj delala v skladu z argentinskimi zakoni, kateri take vrste društev branijo in jim [ pomagajo. Podporna društva niso podvržena nobenim davkom in taksam ter imajo vso pravno zaščito. Na ta način so naši strokovnjaki, ki so pripravili načrt, dali nasl naselbini v njene roke orožje, s katerim se bo borila proti vsem nevšečnostim. Sedaj je odvisno od nas samih, kako bo to sprejeto, ali bo naš človek vedel kaj mu lahko prinese članstvo enega podpornega društva? Ali bomo razumeli ,da so naše lastne koristi, katere moramo mi braniti? Biti član podpornoga društva, pomeni biti brez skrbi za bodočnost. Mali prispevek ki plačuje mesečno v društveno blagajno, se spremeni v veliko podporo, ko nas doleti nesreča. Z denarjem, kateri se steka v društveno blagajno upravljamo ml sami, to je: člani, člani sami odločajo torej o bodočnosti društva, kar je prevelike važnosti. Zraven tega se učijo ljubiti svojega brata, spoznavajo povezanost, ki nas uči, da si moramo eden drugemu pomagati. Z eno besedo: vse to človeka plemeniti, kar mu vliva spoznanje, da en sam, pa četudi bogat, ne more sam živeti in, da se v slogi uspešnejše branimo. Rojaki: vpišite se tore.) v že obstoječa društva. V krajih kjer jih pa še ni jih organizirajte. Za vsa navodila In pojasnila se obrnite na “Consejo Central [Sugo-eslavo en la Rep. Argentina, Av. Santa Fe 2044, Buenos Aires, na Slovenski Svet, C. It. Lista 5158, Buenos Aires, kateri so vsem rojakom za navodila vedno na razpolago. A. Škrbec Vislice pripravljajo; ljudje trumoma bežijo iz kanalske, kobariške in bovške doline. Take in podobne stvari smo či-tali v reviji, ki pravi, da je nepolitična, nepristranska in piše “saanio” resnico. Sedaj, ko so jugoslovanske oblasti zasedle še novi del slovenskega Primorja, vidimo potom izvirnih in zanesljivih poročil, koliko resnice je bilo na tem. Tu vlada najlepši mir in red, pravi poročilo iz Kobariškega. Tiste tisočere trume, cele vasi izpraznjene, so se spremenile v par sto ubežnikov, kateri so iz časa borbe imeli kaj na vesti ali pa od naših sovražnikov zapeljanih ljudi. Niti pet od sto ljudi ni, ki se bojijo Titove Jugoslavije, vseli drugih 95% prebivalstva pa se jo z vsem srcem veselijo, kar potrjuje tamkajšnje ljudstvo samo ob prihodu svojih bratov. Nihče ne more trditi, da so vsi ubežniki izdajalci in še manj kriminalci. Po drugi strani pa tudi ni mogoče trditi, da bi nihče ne bil, kakor piše “Duhovno Življenje”. Naj navedem samo par slučajev: Dva fanta sta peljala v gozd kravo za prehrano borcem. Neki fant je to ovadil Nemcem, kateri so preje omenjena fanta ujeli, kravo pa ubili in predlagali ravno tisti, ki danes točijo krokodilove solze po izgubljeni Gorici-Ti “rodoljubi” pa ne živijo v Jugoslaviji in niti v Rusiji in so plačani za to propagando od naših novih anglosaksonskih nasprotnikov, ki se smatrajo za dediče nacifašizma. Zakaj niso našemu narodu dovolili plebiscita? Obratno pa po vsem ameriškem kontinentu in še prav posebno ob Srebrni reki kričijo kako velika krivica, da se je dogodila Italiji, ko- so ji odvzeli »lulijsko Krajino, ki jo je v prvi svetovni vojni za izdajalstvo roparsko ugrabila. Samoodločba naroda, kot je bilo dogovorjeno v Atlantskem sporazumu, Pa bi zamašila usta vsem tem kričačem, katerim je ljudska želja očividno deveta briga. V Tendi in Brigi, ki so ju Francozi zahevali zase, so izvedli plebiscit. V Tendi je volilo 759 prebivalcev za Francijo in 26 za Italijo, v Brig* pa 1445 za prvo in 76 za drugo. V vasi Mollieres 165 za Francijo in eden za Italijo. V I). ž. smo čitali tudi, da so na goričkem in še posebno na kobariškem ljudje zelo bogaboječi in pošteni. To bo morda tudi res in so prav radi tega ponovno odklonili, da bi nam že znani pojedli. Fanta bi morala biti ustreljena ■ 5kof Margotti zaf?rjzen fašist in liana vasi v svarilo in strah vsem,. a : sprotni k Slovencev, birmal njihove jima je posrečilo pobegniti iti je l : otroke. A škofova “sveta ljubezen” do eden pri begu ranjen od nemške 1 DOMAČE VESTI POMOČ DRUŽINI BRATINA Skupina slovenskih fantov je darovala družini Bratna $ 112.—. Kot je znano, tov. Ivan Bratina je bil pred meseci na zahrbten način umorjen. Pokojni je bil požrtvovalen borec za delavske pravice in tudi aktiven član U.S.J. “Tito” - Vicente L6pez. želimo mu, da se kmalu povrne zdrav na svoj dom. OPERACIJE Dne 20. nov. je bila podvržena operaciji tovarišica Alojzija Benedetič .Sedaj se nahaja na svojem domu izven nevarnosti, želimo ji skorajšnje okrevanje. * Operiran je bil pred par dnevi tov. Franc Vodopivec, član G.P.D.S. F A R M A C I A "SOLEH" Servicio noeturno de urgencia Avda. Fco. Iieiro 4984 U. T. 50-2079 ŠTORKLJA štorklja je obiskala hišo našega naročnika in oglaševalca tov. Jakoba Lisjaka ter je njemu in soprogi Kristini podarila lepega sinčka, kateremu so nadeli ime Avguštin, časti tamo! kroglje. Drugi slučaj: Neki duhovnik se je navidez dobrikal borcem, dokler ni izvedel kateri so v gozdovih, nato je pa izdajal in pošiljal družine dotičnih nemška taborišča. Podnevi je nosil posvečena oblačila, ponoči pa je preoblečen vohunil v prid nacifašistom. Neki drugi duhovnik, ki je imel iste grehe, je pri begu pred Titovo pravico pozabil celo na sedmo božjo zapoved, kajti s seboj je vzel par sto tisoč lir nabranih od vernega ljudstva za nove zvonove in altar. V omenjeni reviji čitamo, da narod ni hotel takšne Jugoslavije kot jo imamo danes. Kad bi vedel, kakšno »Jugoslavijo pa želijo njeni nasprotniki, saj vendar vsi vemo, da če bi zmagali oni katerim so oni služili lii vladali ne samo na Primorskem, marveč po vsej »Ju-goslaviji le nacifašisti. Kakšno ‘1 kulturo” so nam prinesli fašisti po prvi svetovni vojni, pa vendar Primorci dobro vemo in grozodejstva, ki so jih vršili nacifašisti nad našim narodom v tej vojni, tudi menda še nismo pozabili; naš narod doma pa tega ne bo mogel nikoli pozabiti. Da se nasprotnikom današnje »Jugoslavije ne dopade rdeča barva je razumljivo, saj so vedno zagovarjali črno. črna barva pa je bila za nas Slovane vedno kot pogrebci za mrliča, medtem ko nam je rdeča ruska prinesla svobodo in vstajenje. V D. Ž. tožijo, da smo izgubili Gorico po krivdi sedanjih voditeljev, dasi celo vrabci na goriških kostanjih vedo, da to ni res in je ravno obratno resnica. Ko je pariška konferenca razpravljala o Slov. Primorju, smo čitali v D. Ž., da ljudstvo ne želi biti pod Jugoslavijo, marveč želi pod svobodno ozemlje kot je Trst. To “osvobojenje” so SMRT Dne 7. nov. je preminul Anton Bembič, doma iz vasi Lopar v Istri. Pokojnik je bil zvest član G.P.D.S. ter zapušča v Argentini 2 sina in 1 hčerko, v domovini pa soprogo, 2 sina in 3 hčerke. Ostalim naše sožalje! SPLOŠNO STAVBENO MIZARSTVO ANTON FORNAZARIČ Espaiia 558 — J. Ingenieros — F. C. P. U. T. 757 - Santos Lujtares - 271 našega naroda ie šla preko volje staršev in Kristusovih naukov: učite mir in ljubezen med narodi, ter je prišel Margotti med naš narod deliti svete zakrmente zastražen od tujih bajonetov; bal se je med “divjaškim narodom” mu'eniške smrti, bolj kot se bojijo katoliški misijonarji med afriškimi divjaki. V nekatere kraje pa je skrivaj pošiljal bolj “junaške” duhovnike, da so birmali otroke. To ni ničesar drugega kot prekanjena žalitev in izzivanje našega mirnega in vernega ljudstva, kajti dobrih in poštenih duhovnikov naš narod ne odklanja, marveč jih vredno spoštuje, kar potrjuj« D. Ž. samo, ko piše, da so danes v Sloveniji cerkve bolj napolnjene vernega ljudstva, kot so bile kdaj preje. A nas narod danes zna ločiti vero od politike. Tudi verjamem, da v »Jugoslaviji ne cvetejo samo rožice, da je še zelo mnogo trnja, ki pa ga narod pridno trebi in uničuje, da se bodo mogle rože bohotno razgrniti v našo lepšo bodočnost-To se bo zgodilo, ker se more zgoditi in je ni sile na svetu, ki bi tok našega novega časa mogla zaustaviti. Mene me hudo srce boli, če ne moremo ali nočemo tega vsi razumevati in pomagati k čimprejšnji in popolnejši izvršitvi. Tem težje pa mi je, če narod z»; vajajo oni, ki bi imu morali po svoji izobrazbi biti kažipot. Zadnje čase gre po naselbini gl»s> da ta ali oni rojak, ki se je vrnil v domovino, bi rad prišel nazaj, a da ni mogoče. V par slučajih sem se pre' pričal, da je to samo zlobna izmišljotina, kakor je bila ona, da pripravlja* jo vislice in nože brusijo, da se spet napijejo krvi naših bratov in sester. Prane Kurinčič TRGOVINA JESTVIN Srečko Turel ★ TRELLES 1402 U. T. 59-4104 EDINA SLOVENSKA ESTAVBENIKA V SAAVEDRI i ANDREJ BOŽIČ in SIN Tehnična konstruktorja Ruiz Huidobro 4554-58 U. T. 70-6112 Dr. SANTIAGO DOMINGO ZARICH Kirrugični zdravnik Notranje bolezni za ženske in otrok® R O S A R I O C6rdoba 6317 T. A. 042*23 MEHANIČNA DELAVNICA JOSIP HLAČA Villa Real 140. J. Ingenieros. U. T. 757-6 PRIMORSKE VESTI Zgraditev nove Gorice bo nov v doprinos K nasi petletki °b priključitvi Primorska k Jugoslaviji je na festivalu na Lijaku dejal Predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko ■ “Odslej se pravi ‘zavihati rokave’. Delovni ustvarjalni polet, kakrš-ttega so pokazale mladinske delovne ®rigade na Lijaku, naj se razvije po VS('J Primorski in Istri”. Teh besed So se Primorci resno oprijeli in so že Krepko zavihali rokave. O tem pričajo Uspehi v razvijanju komunalnega gospodarstva posameznih ljudskih odbo-r°v, to potrjuje razumevanje kmetov Pri oddaji njihovih pridelkov, to dokazujejo idriski rudarji, ki so sredi °ktobra dosegli letni plan proizvodnj® rude. Ustvarjalni polet primorskega ljudstva Pa je že zdaj in bo še bolj v bodoče dosegel gotovo največje uspehe v tistem delu, kjer nam je krivična meja odtrgala Gorico. Tod je meja zasekala tako rano, da se jo da zaceliti samo z graditvijo Nove Gorice. Tako rešitev ^ani narekuje sedanja stvarnost, kajti Prebivalstvo tostran meje je ostalo "rez svojega naravnega središča, v katerem so bile zanj šole, tovarne, bolnica, trgovine in vse tisto, kar v svojem 'vsakdanjem življenju potrebujejo. Sta-ra Gorica nam je zdaj odmaknjena in *ato potrebujemo novo, pa tudi ko se ®osta združili, bosta tvorili celoto. v Teh misli se je z neverjetnim navdušujem oprijelo vse tamkajšnje ljudstvo in uresničile se bodo po zasnovi in Podpori ludske oblasti. Dela so se že Pričela. Dela namreč za najnujnejše 1,1 najpotrebnejše — to je za cesto Šempeter—Solkan, dve goriški predmestji. "i sta ostali nepovezani na našem ozemlju. Brez te ceste bi bilo nemogoče misliti na kaj drugega. Ta cesta bo najjužnejša prometna žila Nove Gorice in Povezala bo vse, zdaj presekane ceste. Vodijo s Krasa, iz Vipavske m Soške ('°line v Gorico. Na terenu je že vzpostavljeno gradilišče za novo cesto, urejujejo delavska naselja in na treh kon-e,h so začeli delati obhodno cesto, ki bo puiogočila gradnjo nove ceste. Geologi 111 inženirji raziskujejo teren, da čim-f r<*j pripravijo dokončen projekt. Našteli so že na krepko oviro, ker mora t)iti cesta speljana perko dveh precejšnih grebenov razmeroma visokega gri-’*evja. Zato bosta na dveh mestih posebna tunela, da ne bo imela cesta Prehudih vzponov. Tako velikih tune-°v, zlasti po širini, doslej na naših Cest,ah še ne poznamo. Potrebna sta te-^Ijita premisleka, da bo cesta resnič- no odgovarjala vsem zahtevam in bo prvi uspeh v gradnji Nove Gorice. Vodstvo gradilišča je poverjeno izkušenemu strokovnjaku ing. Pogačniku, ki nam je moderniziral Tržaško cesto in cesto na Ježico. Tak je začetek Nove Gorice, za katero bo preko zime največ dela cesti, pripravljalo pa se bo že tudi za ostale gradnje, ki so določene v prvem programu. Na Solkanskem polju, na planoti Kromberg, med železnico in Sv. Ga-brijeloina bodo začele rasti nove biše, tovarne, poslopja za upravne, gospodarske in kulturne ustanove. Za vse to je potreben premišljen načrt. Že za določitev lege novega mesta so dobro pretehtali sedanjo odločitev in opustili prvotno misel, »la bi Novo Gorico gradili na ravnini pri Vrtojbi, kjer so zelo ugodna tla za zelenjavo in povrtnino. Okolica, v kateri sedaj projektirajo Novo Gorico predvsem že arhitektonsko bolj odgovarja. Poleg ceste bo prva stvar prestavitev železnice, ki teče zdaj tik ob meji. Po novem je trasirana na severozapad-nem delu mesta in bodo tam sezidali tudi nov kolodvor. Tako je poskrbljeno za glavne prometne žile. V prvem programu, ki ga bodo začeli izvajati z novim letom, je nadalje že tudi nekaj tovarn. Delavci, ki so prej hodili na delo v Gorico, so zdaj odrezani od svor jih delovnih mest. V okviru našega petletnega plana bo dobila Nova Gorica tekstilnp tovarno, ki bo po kapaciteti predvidoma odgovarjala tovarni “lntex” v Kranju, in tovarno pohištva, ki bo osnova poznejšega velikega lesnega kombinata, saj ne smemo pozabiti, da so tod doma daleč znani solkanski mizarji in lesni delavci. Za skladiščenje in transport sadja in zelenjave, ki uspeva v tamkajšnji okolici že v najzgodnejši pomladi, bo zgrajena velika hladilnica. Pozneje se bo tej pridružila tudi tovarna za predelavo sadja in je v drugi periodi gradenj poleg te predvidena livarna, tovarna testenin in tiskarna. Po načrtih bo imela Nova Gorica okrog 20.000 prebivalcev. Zato je v prvem programu določenih 60 milijonov dinarjev za zgraditev stanovanj. Poleg tega pa bodo gradili tudi osnovno šolo, učiteljišče in gimnazijo, prav zaradi zelo razvitega poljedelstva pa bodo zgradili tudi agronomsko šolo, ki bo vzgajala predvsem sadjarske in vrtnarske strokovnjake. Prav tako bo med prvimi poslopji na vrsti tudi bolnica, L Seccifin YUGOE SLAVA Afendida por experfo personal de esta nacionalidad. • TRANSFERENCIAS DE FONDOS de Ayudo Familier a Yugoes/avia. • CA JA DE AHORROS y CUENTAS CORRIENTES. Dos magniflcos Servicios a disposicion de la Colectividad Yugoes/ava. 0 SECCION DESCUENTOS. El Banco elenderS de inmedialo su Solicilud de CredHo. CONSUITENOS P E R S O N A t M £ N T E O POR ESCRITO C/ P I K - N I K KATERI SE VSLED SLABEGA VREMENA NI VRŠIL, DNE 23. NOVEMBRA, SE VRŠI 4. JANUARJA V ^IVOSU, NA ISTEM ZEMLJIŠČU, T. J. “LA A R M O N I A ” — Avda. J. C. PAZ 2899. 'PREDSTAVNIKI BENEŠKIH SLOVENCEV PRI VIDEMSKEM PREFEKTU Dnn 8. novembra so se zglasili pri prefektu v Vidmu zastopniki beneških Slovencev kot predstavniki pododbora Demokratične fronte Slovencev v Italiji, ki Ima svoj sede? v Nadiški dolini, (''lani delegacije so obrazložili prefektu sedanje stanje Slovencev v Italiji in mu izročili program Demokratične fronte Slovonccv. že i:a:a pojav beneških odposlancev je gospoda prefekta silno presenetil. Delal se je, kakor da ne ve, da so na področju videmske prefekture tudi državljani slovenske narodnosti in da se ponavljajo primeri nasilja nad Slovenci. Zastopniki beneških Slovencev so povdarlli. da niso slede odločanja in sklepanja o slovenskih šolah, ki pritičejo tudi beneškim Slovencem, merodajni nobeni občinski sveti ali na žuriani. Merodajni so za to samo členi mirovne posrodbe. ki zagotavljajo Slovencem v Italiji lastne šole. Slovensko beneško ljudstvo terja izpolnitev čl. 15 navedene pogodbe. Zastopniki beneških Slovencev so predoči-li prefektu narodne pravice, ki jih imajo Italijani v Jugoslaviji ter mu naštel’ razne vrste šol, ki jih imajo Italijani v Jugoslaviji, nadalje kulturne ustanove, uradovanje v italijanščini itd. Pripomnili so, da nastopa nova Jugoslavija samo proti fašističnim zločincem, ne pa proti Italijanom, kar je po jugoslovanski ustavi prepovedano. Videmski prefekt je delegatom, obljubil, da bo izdal ukrepe proti nasilju v Beneški Sloveniji in da bo glede šolskih zahtev poročal pristojnim oblastvom v Rimu. hotel in zgradba za okrajni ljudski odbor. Tak je načrt gradenj za Isto 1948. j in so že odobreni krediti za ta dela v znesku 150 milijonov. Gradbeni material bodo v glavnem dobivali iz neposredne okolice: iz Anhova cement, v Solkanu j? velika apnenica, v bližini je 8 opekaren in tudi z gramozom ne bo težav. Največ delovne sile bodo dali bližnji in daljni kraji Primorske. Velik interes, ki ga je vzbudila že misel o gradnji Nove Gorice in tudi začetek del kaže, da bodo domačini mnogo prispevali s svojim prostovoljnim delom. V rijili je tako globoko in živo zasidrana volja, da čim prej dobe svoje novo in lepo središče, da jim ne bo noben napor preveč in bodo znali z vztrajnostjo preprečiti se težave. Pa tudi med velikimi mladinskimi delovnimi akcijami, ki se pripraljajo za prihodnje leto, ne bo pozablena Nova Gorica, ki mora postati nov doprinos naši petletki, NAPREDEK ZADRUŽNIŠTVA V GORIŠKEM OKRAJU V goriškeiji okraju se opaža pri preskrbi ljudstva z živili in drugimi potrošnimi predmeti velik napredek. Na tem polju se zlasti odlikujejo zadruge. Med zadnjimi največjimi gospodarskimi uspehi v okraju je otvoritev okrajnega magacina. Magacin dobiva od državnega podjetja “Tkanina” v št. Petru na Krasu manufakturo, hkrati pa mu je bila poverjena tudi preskrba raznih ustanov z lesom. V čepovanu so osnovali novo trgovino z manufakturo, v Ajdovščini pa trgovino z železnino in gradbenim materialom. V kratkem bodo osnovali trgovine s tekstilijami in drugimi potrebščinami tudi v vseh večjih središčih bivše cone A. Bivše Delavske zadruge na tem področju so prišle v režijo okrajnega magacina in že oskrbujejo večje število potrošnikov. V industrijskem središču velike cementarne v Anhovem pa se je osnoval industrijski magacin za preskrbo delavstva. Vzporedno z ustanovitvijo okrajnega magacina je bila ustnovljena tudi okrajna poslovna zveza, ki je prevzela administrativno vodstvo zadružnega sektorja. Devetnajst samostojnih NAPROZ s 55 poslovalnicami oskrbuje 4 0% celotnega prebivalstva s predmeti široke potrošnjo. Velik napredek in porast članstva se zaznamuje tudi v obrtniških zadrugah. Da se obrtniška proizvodnja plansko uredi, so obrtniki izvollii pripravljalni odbor za ustanovitev obrtniške nabavno prodajne zadruge, ki bo oskrbovala svoje člane s potrebnimi surovinami in orodjem ter bo vnovčevala njihove izdelke. Veičja podjetja za destilacijo in predelavo sadja v Ajdovščini, tovarna poljedelskega orodja Karl de Mulitscht tovarna kotlov Bavčar so zvišale svojo proizvodnjo in pričakovati je, da bodo svoj letošnji plan izpolnile. V Solkanu se je ustanovila trgovina “Peko”, ki že razdeljuje obutev. KLO-ji bodo morali na tem področju predvsem upoštevati potrošnike pogorelih in izropanih vasi, demobilizirane borce, novoporočence, noseče žene in vse potrebne. f#r. Hinko Halpern Specijalist notranjih bolezni ' ^rdinira vsak dan od 16 do 20 ure San Martin 955 - 1 nad. - dep. C U. T. 32-0285 in 0829 Dr. A. Kirschbaum fPrn. Maria tiirsrhhaum ZOBOZDRAVNIKA LOPE DE VEGA 3382 U. T. 50-7387 TRADUCTOR PUBLICO Esloveno, servio-croata, checoeslovaco y demas idiomas europeos. Extracciones de partidas para jubilaciones ferroviarias y para el Instituto Prevision Social. SAN LORENZO 937 R O S A R I O (STA. FE) TUCUMAN 462 BUENOS AIRES C.CORREO 390 SKOK SANTIN IN SLOVANSKA DUHOV86INA Msgr. Jakob Ukmar je v imenu majhne skupine poslal tržaškemu škofu spomenico, obsegajočo dvanajst točk, kjer v zelo obširni obliki, a vendar odkritosrčno, očita Škotu krivice, ki jih dela Hrvatom in Slovencem. To se je /.Rodilo «. septembra 1947. Tri tedne kasneje je škof Kantin dal odgovor, ki je oster, brezobziren. V odgovoru Škot' zavrača vse očitke kot skrajno krivične. Dne UK. septembra so cerkveni krogi objavili očitek monsignorju Ukmarju, da je skrajno lahkomišljen, obenem ga zaničljivo zafrkujejo “kje da je očitke zbral”. Kako se sploh škof obnaša s slovanskimi duhovniki, je najbolj razvidno iz pisma, ki ga je škofija objavila v zvezi s sodnim procesom v Pazinu o priliki birme v Lanišču. Kakor je znano, sta med razpravo gOvorla tudi duhovnika msgr. Ukmar in župnik ('ek. Kakor je vsem v spominu, je insgr. Ukmar podal nekaj važnih, a zmernih izjav. Razjarjeni škof Santin je o tistih izjavah objavil to-le sodbo: ali so lažnjive ali je msgr. Ukmar duševno bolan. Razmerje med škofom Santinom in slovansko duhovščino mora biti končno razčiščeno. V ta namen je treba, da tisti duhovniki, ki so pod: vodstvom insgrja Ukmarja iznesli gori omenjene očitke v dvanajstih točka!', dajo na škofovo brezobzirno zavrnitev primeren odgovor. Iz škoofvega odgovora je razvidno, da Uk-inarju očita lahkomišljenost, lažnjivost, zavijanje. Odločno pa zahteva dokaze za vse trditve in očitke. Msgr. Ukmar In tovariši so dolžni javno odgovoriti. Ako on in tovariši ne odgovorijo na zkofove očitke, bodo v javnosti veljali za lažnjivce. Odgovor je tudi narodna dolžnost. V Vatikanu imajo Ukmarjevo pismo in škofov odgovor. Prebrisani škof je v Itlin sporočil, da msgr. Ukmar in tovariši niso mogli nič odgovoriti. Torej je vse pisanje proti Santinu v časopisih lažnjivo. Slovensko ljudstvo,ki se že več let bori zoper San-tina, dela po tem takem škofu krivico. Ne samo osebna čast, ampak tudi j korist slovenskega ljudstva terja, da dajo duhovniki insgr. Santinu primeren odgovor. V SLUŽBI TUJIH VOHUNOV V samostanu Sv. Antona v Pulju je bila odkrita tajna radijska oddajna postaja, časopisje poroča, da so radijsko oddajno postajo postavile anglo-ameriške oblasti, ki so poskrbele tudi za nekatere nadomestne dele. V času anglo-ameriške zasedbe se je pater Gemiero vadil v ravnanju s postajo. Samostanski menihi so prejeli podrobna navodila s strani predstavnikov tujega vohunskega centra glede izpolnitve nalog zaradi razširjanja sovražne vohunske mreže po vsej Istri. Ob razkritju tajne radijske postaje v navedenem samostanu se je pokazalo, čemu se imperialisti tako radi zavzemajo za reševanje protiljudskih duhovnikov, ki so prejeli zasluženo kazen. Nedvomno bo odkritje vohunskega centra v Istri povečalo gonjo vatikanskega in De Gasperijevega tiska proti novi Jugoslaviji. Toda ta gonja ne bo prav nič rešila zločincev pred kaznijo, ki jih bo zasluženo doletela. i ZATIKANJE BENEŠKIH SLOVENCEV Slovenska I toneči ja je tisti del slovenske zemlje, ki je bila predmet najbolj brezobzirnega potujčevanja s strani italijanskega imperializma. Stvar se ni prav nič spremenila s koncem druge svetovne vojne in s sklenitvijo mirovne jK>godbe z Italijo. Predsednik rimske vlade De Gaspe-ri je sicer dejal v Rimu predstavnikom Demokratične fronte Slovencev iv Italiji, da ne misli “nihče kratiti Slovencem pravic, ki jim pritičejo”. Slovenci pa so kmalu za tem na lastni koži občutili, koliko so vredne obljube predstavnikov sedanje italijanske vlade. To kaže svojevrsten način, s katerim se je De CJasperijeva vlada lotila reševanja važnega problema šolstva v Slovenski Benečiji. Iz Rima je sicer prispel v Videm dopis, da je treba v Benečiji odpreti slovenske šole. Težko je ugotoviti, kakšna tajna navodila so bila priložena dopisu. S pomočjo ostankov fašizma so na način, ki nasprotuje osnovnim demokratičnim pravicam, izvabili ter sestavili neke izjave, češ, da v Slovenski Benečiji ne marajo slovensikh šol, četudi jih je italijanska vlada pripravljena “veliko- ; dušno" odpreti. Dejstvo je, da niso odprli j do danes v Slovenski Benečiji, v Reziji, V Kanalski dolini niti ene slovenske šole, in da vlada tam najhujši teror. Zavedni Slovenci so izpostavljeni zapiranju, preganja; nju ter grožnjam k izselitvi. Tako vidimo, da se politika De Gasperijeve vlade v ničemer ne razlikuje od svoječasnih fašističnih vlad v teptanju in zatiranju pravic slovensegka naroda. Ni nobenega dvoma, j da je italijanska vlada odgovorna pred vsem demokratičnim svetom ‘zaradi tega, ker ne izpolnjuje glede na slovensko šolstvo obvez, ki jih je sprejela z mirovno |K)godbo. DAJTE BLIŽNJI OKOLICI ZVEZO Z MESTOM Previbalci Vrdele, Lonjerja, Bazovice, Padrič in Gropade so poslali oblastem in časopisom pismo, podpisano po 500 osebah,. v katerem prosijo, naj bi oblasti podaljšale trolejbusno vožnjo do Bazovice, da bi bila b tem povezana bližnja okolica s Trstom. To bi koristilo predvsem delovnim ljudem v navedenih krajih, ki so zaposleni v mestu, pa morajo sedaj v jesenskem času peš v mesto zaradi pomanjkanja primernih trolejbusnih zvez. Z uvedbo te prometne zveze, bi bilo ustreženo ne le vaščanom iz bližnje okolice, ampak tudi delavcem iz kamnoloma Faccanoni in onim, ki so zaposleni pri gradnji nove avtomobilske ceste na Trbiž. * GUVERNERJA ČAKAMO Med Tržačani kroži šala: “Guverner noče priti, pa je prišla burja”. iKer guverner še ni prišel, je Tržaško ozemlje pod dvema vojnima upravama, tako da obstojata v sicer majhnem okviru dve coni A in B. Cona A, ki je zasedena po angloameriških četah, obsega Trst sam, Milje, in najbližjo okolico Trsta. Ostali del Istre, ki ni bil priključen k Jugoslaviji je pod upravo Jugoslovanske armade. V coni A je še zmerom špekulacija, črna borza, brezposelnost, preganjanje slovenskega jezika, javni škandali, vsakodnevni ropi in tatvine, vojno hujskanje itd. V coni B, ki je pod upravo jugoslovanske vojske, pa imamo ljudsko’ oblast, ki ne dopušča špekulacije, kjer ni brezposelnosti, kjer je delavec gospodar v tovarni, lastnik zemlje pa samo tisti, ki jo obdeluje. USTAŠI JIM POMAGAJO Pred nekaj dnevi je vojaška politicija pred neko gostilno v ul. Valdirivo aretirala tov. Ernesta Zego, člana Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Za vzrok aretacije še ne vemo, a soditi moremo vendarle nekaj, zakaj gre. kajti ob priliki aretacije je bila opažena prisotnost nekega znanega ustaša, ki je pribežal v Trst s Hrvatskega, kjer je bil tov. Zega delj časa partizan. Verjetno je torej, da je omenjeni ustaš doprinesel k aretaciji in tako prispeval svoj dele/ pri sodelovanju z raznovrstnimi policijami v Trstu, tako kakor ga prispevajo mnogi znani domači in tuji fašisti. OBNOVA NA GORIŠKEM Ajdovščina. — V Goriškem okrožju na* glo napredujejo za letos predvidena obnovitvena dela. S pomočjo množičnih organ** zacij so oblasti obnovile 410 stanovanjskih poslopij, popolnoma obnovljenih j® bilo 10 šol; dela na nadaljnjih 5 šolskih poslopjih pa so v teku. V Ajdovščini v kratkem dograjenih ."> stanovanjskih bi® in javnih stavb. Podobna dela so v teku tudi v ipVavi in mnogih drugih krajih. LJUDSKI DOM V DEKANIH V Dekanih smo slovesno odprli Ljudski dom, ki ima tudi dvorano. Ljudski dom b0 zbirališče zavednega ljudstva. V njem bo imela svoj sedež tudi Zveza primorskih partizanov. NAPAD NA DOPISNIKA TANJUGA V TRSTU V ulici Torrebianca je skupina neofašističnih napadalcev pričakala dopisnika Tanjuga v Trstu tov. Slavka Štoko. Neki fašist ga je udaril z boksarjem v obraz. Ko se je tov. Štoki po prvem presenečenju posrečilo postaviti se v bran, so napadalci zbežali. Slavko Štoka ima lažje poškodbe na obrazu. Ta novi napad neofašistov kaže, kam vodi potuha, ki jo prikrito ali očito uživajo neofašisti v reakcionarnih krogih. OBNOVA V SLOVENSKEM PRIMORJU Tržaško podjetje, ki je pved priključitvijo uničevalo gozdove pod Stolom, je končno pokvarilo še žičnico. Zdaj so prebivalci iz Breginja s prostoovljnim delom popravili žičnico. Po nji bodo prepeljali iz gozda okrog 700 q drv. Krajevni ljudski odbor je drva prodal ‘‘Kurivoprometu" v št. Petru na Krasu. * NAPROZA V KOBARIDU, KI JE BILA USTANOVLJENA ŽE LETA 1045, ZDAJ USPEŠNO DELUJE Zadruga je bila ustanovljena za potrebe okraja Se pod okupacijo Angloameriča-nov. Zelo dolgo so morali čakati na koncesijo. Ko je pa zadruga delovala šele tri mesece, je guverner zavezniške vojaške u-prave odredil, da morajo trgovino zapreti. Protesti ljudstva niso nič zalegli. Sele po priključitvi je zadruga lahko začela spet delovati Ustanovljene so bile poslovalnice v Trnovem, Borjani, Sedlu, Brginu in na Livku. Kmetje so se z zaupanjem oklenili zadruge in radi sklepajo z njo pogodile. Največ krompirja so kontratirale vasi Trnovo, Livek, Idrsko, Svino in Brgin. Casa “VILLA REAL” — SEPELIOS DE CALIDAD — LUJOSOS AUTOS PARA CASAMIENTOS. de Victor M. Herrera Consulte: Avda. FCO. BEmO 5000 esq. Bermudez U. T. 50 - 4791 V MAVHINJAH smo pokopali bivšega partizana tov. Franca Legišo. Na pogrel) so »rišli tudi mnogi ljudje iz sosednjih vasi. (''lan Okrajnega odbora se je poslovil od pookjnega tov. F. Leglše v imenu Slovansko italijanske antifašistične unije. Opozoril je na dele^ pokojnika, ki ga je doprinesel v narodno osvobodilni vojni, kjer si je tudi nakopa* smrtno kal neozdravljive bolezni. Pri pogrebu je sodelovala domača godba z domačim pevskim zborom, ki se je poslovil od pokojnika z ganljivimi žalostinkami. * ODKUPOVANJE MLEKA V PTUJSKE** OKRAJU Mleko odkupujejo na 180 zbirnih P°* stajah pod vodstvom okrajne mlekarne V Ptuju. V letošnjem prvem polletju so odkupili že 900.000 litrov mleka, kolik°r so ga lani vse leto. Na dan zberejo letos povprečno dvakrat več mleka kakor lani-Mleko odpošiljajo za preskrbo v Ptuj, Ljutomer, Ljubljano, Trbovlje in Slovenj Gradec. Pri odkupu sta se izkazala zlasti krajevna odbora v Cirkovcih in Središču, med posameznimi kmeti pa J. Potisk iz Gor Jablan — oddal je prostovoljno 1291 litro* mleka, čeprav ima le eno kravo; Fr. Trčko iz Dragonje vasi in J. švarc iz črmlje. * EKONOMIJA ZA INDUSTRIJSKA PODJETJA V Mariboru je bil 5. t. m. sestanek direktorjev zveznih in republiških tovarn. Razpravljali so o ustanovitvi ekonomij *a mariborska industrijska podjetja, da hi se čim bolj izboljšala preskrba delavce* in nameščencev. Določili so zemljišča, k* bi prišla v poštev v mariborski okolici-Centralna ekonomija je prejela 200 h» v IPesniški dolini in pri Fali, tovarna avtomobilov 35 ha in tovarna splošnih kovinskih konstrukcij 34 ha. PIVARNA — Kroglišče in Keglišč« PODGORNIK FRANC Warnes 2113 La Pater«*^ MNOŽIČNE ARETACIJE PROTI-FASISTOV Nekaj dni pred italijanskimi šovinističnimi manifestacijami za “proslavitev zmage’’ o priliki prihoda Italijanov v Trst le-leta 1947. je pričela tržaška policija z množičnimi aretacijami protifašistov. Samo 1. in 2. oktobra jo bilo aretiranih nad 20 oseb, ki so znane zaradi svojega protifašističnega mišljenja in delovanja. Dne 3. oktobra je vdrla v Nabrežini policija v prostore, kjer je bil sestanek staršev in aretirala 5 oseb, med njimi tudi učiteljico Zoro Stariha. TOVARNA POHIŠTVA VINKO ROGELJ BLANCO ENCALADA 249-261 VILLA ESCASO U. T. 652-01»* MIZARSKA DELAVNIC* “LA PRIMERA” Lastnik: PETER JONKE Se izdeluje vsa v to stroko spadajoča dela. PASOS LOS ANDES — HIO CEBALLOS CORDOBA RUDOLF KLARIČ INDUSTRIJA ELEKTRIČNIH IZDELKOV JOSE BONIFACIO 663 BUENOS AIRES Pismo 12 Primorske in zgodovinskih prerojenja in vstajenji! Kurinčič, predsednik Okraj-ljudskega odbora v Tolminu na-!lttl r°jakom raztresenim širom Južne Amerike. • Molžami v očeh in tresočo se roko od j; ganotja pišem vam slovenski izseke1; Pišem vam prvikrat v zgodovini L prost in svoboden državljan nase vijp' ^ornov',,° Slovenije in •lugoslu- ^ teh veličastnih Jcv>h našega . I){JŠei Za n!ls |is|j veliki zgodovinski foi ^ ^ 1947 ko jt» zadostno naši |j V01 in človek pozablja na vse trp-?>rek') l*'1 fašističnega jarma. |ej "'Ja ria vso strašno trpljenje štiri krvave borb:1 za obstoj slovenske-^roda, pozablja na zverinsko živ-j^J0 v hribih in gozdovih ko smo lač-5istrR.ani in bosi s puško v roki bra-preJlas<> borno življenji' pred besnimi k ^arijalci našega naroda. A naša vo-.i. 111 borba je bila nezlomljiva: Smrt !svobodo. In »ttotj« n« da vam vsaj nekoliko c»|>i-in veselje našega ljudstva Ijei zmagali smo. Danes od in veselja pretresa naša srca . sa;ma misel: Zmagali smo! Jugoslo- ^ smo! Slovenci! 1.700.000 žrtev jugo-'H{>skega naroda niso bila zaman: ^ 4-^.0(X) primorskih mater, ki so žr-aie svoje sinove v borbi za svobo-otl'ovine, niso bile zaman. Knkrat v*elej smo z borbo in krvjo stili tiranov ; enkrat za vselej smo na - J* zemlji gospodarji; nikoli več nam "Odo tujci rezali grenkega kruha. fli s, krvi k e r smo si ga sami priborili i); ."Uies, 1s puško ga bomo sami, namočeni zemlji Eli vse veke zaslužili. ko vam to pišem, stojijo že lf> ji, ■ Hiisko v rokah naši hrabri borci ^"Novanske vojske na naših novih V1’ ki gredo preko Matajurja, Kuni lr* preko sončnih bril do našega si-Jadrana. v«n(iar je v tem neizmernem 'veselju e,l!J kaplja grenkega pelina, misel Kaše brate, ki so ostali izven naših v robstvu fašistične Italije. Toda s»'o bili gotovi v 25 letni borbi s *&om, da bomo zmagali, tako smo 1 sedaj trdno prepričani, da bodo zadnji košček naše zemlje, ki la ;ot I Jovolite. šem radost .tekom tistih zgodovinskih dnevov na-,š’> priključitve k Jugoslaviji. Dne l(i. septembra zvečer sem šel z avtom iz Tolmina v cono A. v Breginj jpo mojih službenih opravkih. Ko sem opravil moje poslovne dolžnosti pri odboru sem se odpravil s tajnikom v gostilno, kjer naju policija legitimira in (osorno izprašuje ,kaj delamo in iščemo i. Kmalu so bili na jasnem, da so njih ure vsiljene oblasti štete in da smo jšli kot dedni gospodarji naše zemlje, d\ prevzamemo oblast. Čez pol ure so jnns povabili na komando ter nam izročili arhiv in ključe ter jo popihali v (avtomobilih odkoder so prišli. Sit*«lil i-sem jim z mojim avtomobilom m ko pridem v Kobarid, vidim, da je vsa janierikanska vojska in civilna po.icija [vripravljena na odhod ob 211 uri in glej, na moji in vsega prebivalstva veselje, jo .je amerikanska vojska popihal i po n .ni iški dolini, policija pa po soški proti (ioriei. Odpeljal sem sc1 takoj v Tol min in tudi tam nisem našel več naših, v.injbov”. Odšli so odkoder jih je imperialistična lakomnost prinesla. Naša vojska pa je že čakala za vkorakanj.-' na kam jonih ; topničarstvo, narodni obramba in narodna zaščita; ča-k.i.li so samo še povelja. Dolga kolona nase vojske ji1 stala od tolminskega mostu pa do Tolmina. V’ veličastnem pričakovanju je nastopil oni zgodovinski trenutek. Ura v tolminskem zvoniku je odbila točno polnoči, sirene vseh kamjonov zmagoslavno zatulijo v veličastno noč; komandant da povelje za vkorakanje, dolga kolona vsa ožarjena v lueih se začne premikati in borci intonirajo vsi prežeti zmagoslavne sreče partizanske pesmi. Tako je ukorakaJa naša vojska v cono A., kjer so še pred eno uro bili oblastniki nezaželjeni tujci. Tega zgodovinskega trenutka dne Hi. IX. 1947 o polnoči ni mogoče popisati. Samo kdor ga je videl na lastne oči je občutil vso njegovo veličino. Od prevelike sreče in veselja so nam tekle je zdelo kot da sanja- ! krat j e do zadnjega vsi osvobojeni Ja bo ? napojena s krvjo naših borcev in I V • v' Kr,)bovi nepozabnih juna-N^Priključen k materi Jugoslaviji. vam povedale, kaj se dogaja na Primorskem. ltad bi videl, da bi tisti nepozabni trenutek stali z menoj in uživali neizmerno srečo našega naroda in bi tedaj videli, da vaša bolha v tujini za našo skupno stvar ni bila zaman; da se uresničujejo tisočletne sanje nas Primorcev in vseh Slovencev in -Jugoslovanov. Vse je bilo prepleteno s cvetjem in zelenjem; slavoloki, ki jih je ljudstvo že teden preje pripravljalo, so stali po vseh cestah in vaseh. Množice našega naroda so z zastavami čakale prihod pfi. | naših borcev jih obsipalo s cvetjem ter 'jim vzklikalo: Dobrodošli naši osvoboditelji ! Pozdravljena jugoslovanska vojska, zaščitnica delavnega ljudstva! Zvonovi so se zazibali v zvonikih. Vse je bilo v velikem prazničnem razpoloženju. Ljudstvo je dalo duška svojemu notranjemu doživetju, jokalo je, prepevalo in rajalo. 'Pako je trajalo cel teden. Na žalost nisem imel časa z narodovi se svobodno veseliti, kajti moja dožnost me je klicala v naše trge in vasi k delu in organiziranju novega življenja, resničnega svobodnega življenja Čez par dni so nas na veliki proslavi v Kobaridu obiskali ministri slovenske vlade ter drugi visoki gostje. Trg je bil prenapolnjen radostnih obrazov našega ljudstva. Nekaj pa jih je le bilo, ki so nasedli ameriški propagandi ter zapustili svoje domove in odšli z amerikanci v Italijo, a se že kesajo svojega dejanja in so se mnogi že vrnili. Največ jih je bežalo iz Breginjskega kota, okrog 200 vseh skupaj s kobariškega. Žal, da je tudi iz naše vasi napravilo narodno sramoto par ljudi in to ravno oni, ki so najbolj povdarjali ob vsaki priliki slovensko zavednost. Drugače vlada tukaj najlepši red in mir. Pred kratkim sem bil v Beogradu ) ’ delegat na kongresu starih borcev in aktivistov iz “Narodu Osvobodilne Fronte”. Navzoč je bil tudi naš dragi maršal Tito. Podpirajte KAMPANJO Slovenskega Glasa Dragi bratje Slovenci! Sedaj smo svobodni in vam je prosta pot v našo novo domovino ter se lahko brez skrbi odločite za povratek. Dela in kruha bo dovolj za vse naše rojake, ki so razkropljeni širom sveta. Kutin iz "Vršnega, ki se je vrnil, je že zaposljen kot vodja zidarjev pri obnovi porušenega podeželja. Končno rodoljubne pozdrave vsem dragim rojakom in rojakinjam v Argentini ter Živela Nova Federativna Ljudska Republika Jugoslavija ! Živela priključitev Primorske k Materi Jugoslaviji! Živel naš maršal Tita! ■iolze in se nam ino. NOVO STAVBENO PODJETJE Calle Ramon Lista 5551 — U. T. 64-1509 Za kalkulacije - Proračune in Firmo obrnite se do novega konstruktorja RUDOLFA STREHAR Zasebno: Galle Virgilio 2941. ;. ž. mi potrjuje misel, ki se mi vsiljuje, da ako je papež res sveti oče, nebi smel izključili komunistov Slovanov, ker Slovani so bili vedno bolj verni nego oni narodi in vladarji, ki jih papež tako sj>oštuje za prave katoličane. | i£ Vem, da nekateri naročniki SLOV. (»LASA prejemajo tudi I). ž. Ako to ne iz lastne želje, pa radi nadležnosti slov. duhovnika. Tudi vem, da marsikdo niti ovitka ne odtrga, da bi to pogledal. Tako se tudi meni večkrat Zgodi. Slučajno sem ga drugi dan odprla in čitam “Promesas Enganosas”. Kaj je g. H. že pozabil slovensko? Zdi se uii, da tako bolj avesto služi onim, ki ga, plačujejo In mu dajo kaj nagrade. Tako pisanje pa presega vse mere in Je žalosten posel za božjega služabnika. Kdor ima kaj zaupanja v vero, to izgubi. Vse ono kar nam Je bilo prej sveto, se danes topi kot sneg. Zniisliin se nazaj v preteklost. Ob volitvah so kričali na prižnicah, da smo otroci kar strah imeli. Liberalci so že takrat videli kam drvi naš narod in hoteli so odpreti ljudem oči. Itek 11 so: s klerikalcem ali hudičem, to je vseeno. Soča, (»ab.L fiček in drugi, to so biU živi pogubljene" Kar so zagi-ešill tedaj, nam še danes škoduje. Podpirali so laške in nemške magnate, ki so se šopirili po naši zemlji. ®>aš človek pa je čakal drobtin, ki so padale njim z mize. Ko se je ustanovilo sokolsko društvo, oni so ustanovili orle. Dekle, ki ni bilo v Marijini Družbi, jim je bilo v podtiko. Godrnjali so proti nam: ker kratka krila, ker dolga krila, ker kožnate nogavice, . . . Ali ni to razdvajat narod, hujskanje in sovraštvo? Gospod H. bi rad mnogo škodil, a dosegel ne bo nič, ker niso več tisti časi, ko se je ljudi slepilo in ko je. en sam časopis dospel v vas. Danes vsak razumen človek lahko sam sodi kaj je prav in kaj ni, sredstev in dokazov je na razpolago. Oprostite moji pisavi, nimam časa in še to sem si utrgala od spanja. Želela bi, da bi naši rojaki pisali svojo mnenje g. Janezu, ker jaz sem v tem že napravila mojo dolžnost. Vas pozdravlja GORJANKA." Naš tovariš Anton Mozetič, doma iz iPr-vačine je prejel pred kratkim pismo od svojega sina, ki se nahaja v Ljubljani. V pismu obrazloži sin očetu, kako je danes v novi Jugoslaviji ter ga poziva naj se čimprej povrne domov. Pismo se glasi: Vič - Ljubljana, Oktober 1947. Dragi oče! Prejel sem Vaše pismo, me veseli kot mi pišete, da boste v kratkem času se vrnil v domovino. Tukaj v naši novi F.L.R. ; Jugoslaviji se razmere z dneva v dan bolj- j šajoi bodisi na socialnem, gospodarskem in j na kulturnem polju. Nič ne zaostajamo v \ napredku za drugimi večjimi miljonskimi ! narodi, ampak jih še prekašamo. Tukaj pri nas vlada prava svoboda, svoboda ljubezni in bratstva med vsemi jugosl. narodi. Le žal, da so se nam naši bivši zavezniki po končani vojni izneverili in nam prizadeli ogromne krivice, ki skoro se ne dajo popisati in to glede naših mej na Primorskem; to nas, bivše primorske borce grozno boli, da so nas izdali in v več slučajih celo podpirali one izdajalske in fašistične tolpe, ki so bili naši skupni sovražniki in krvniki naši jugoslovanskih-slovanskih in sploh zavezniških narodov celega sveta, SLOVENSKA BABICA F Home na Beneš de Bilels UMA 1217. U. T. 23-3389. Buenos Aires Zobozdravni k n Dr a. Samoilovi$ Dr. Feliks Falieov Sprejemata od 10—12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 Znano nam je, da ako bi mi partizani opustili bojevanje in vrgli puško v koruzo bi danes v Jugoslaviji se šopirili in vladali oni, ki so ob času vojne sedeli pri bogato obloženih mizah v Londonu, ter dajali navodila in nasvete, potom radija bivšim izdajalcem Mihajlovičevskih tolp, ki so na ta način podpirali bratomorno klanje. Ko bi iste tolpe narodnih Izdajalcev danes vladale v Jugoslaviji bi prav gotovo naši bivši zavezniki postavili druge meje naši Primorski in ne take kot so danes: vključili bi v nove meje reakcionarne Jugoslavije Trst, Gorico in celo Udine in nadiško dolino, Z umazano diplomatsko politiko pa bi jugoslovanski narodi postali sužnji Angležem n Amerikancem, na svojih lastnih tleh, n. pr. kakor grški narod, ki se je v času okupacije uacifašistov hrabro boril, krvavel in častno umiral za svojo' svobodo, katere pa ni Se do danes dosegel. Mesto tega je prišel iz dežja pod kap ln to po zaslugi bivših zaveznikov, ker so oni. s silo in orožjem postavili monarhistično fašistično vlado proti volji večine grškega naroda. Toda prej ali slej se bo tudi grški narod osvobodil suženjskih okovov ‘‘lju- f bih” zaveznikov ln postal sam svoj na svoji zemlji. Upajmo, da tudi naši bratje, ki so 'crivici in zaslugi naših bivših 'zaveli ponovno prišli pod tuji jarem dvatlsočle* le kulture in ki jo vsi Primorci prav & iro poznamo na lastni koži, bodo prikU“" eni naši skupni ljubljeni domovini Tit® Jugoslaviji. To je želja ne samo nas norsklli borcev ampak celokupnega Ju^ slovanskega naroda.” Nadalje obrazloži v pismu, kako Je ** 18 letni mladenič in vojak zbežal Ml' RESTAURANT MIRO MERKU2A LORIA 472 pison— Prevozno Podjetje "GORICA" Lojk Frane illarroel 1476 U. T. 54-5172 PIZZERIA EMIL LAVRENČIČ Avda. Fco. Beir6 5315 T. A. 50-3525 F. HRADILAK FIAMBRERIA — Puesto No. 8 Mercacdo ‘‘Las Magdalenas” Fco. Beir6 5276 — T. A. 50-001K) IW.WWAV/J\W Tiskarna "Cordoba” Tiskarsko podjetje naših rojakov Ferfolja, Baretto & Paškulin Izvršuje vsakovrstna tiskarska dela ★ BUENOS AIRES Gutenberg 3360 T. A. 50-3036 Nasproti postaje tramvaja Lacroze na Avenidi San Mariin TRGOVINA JESTVIN Oton Tur el ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892 Frane S t e k a r Slavbinski podjetnik Ram6n L Falc6n 6371 U. T. 64-3084 RESTAVRACIJA IVANČIČ RUDOLF Afiasco 2622 ELECTRICIDAD Y PLOMERIA JOSE RADAN Bernaldez 1550 Buenos Aires! MECANICA y ELECTROTECNICA E. LOZEJ y W. COX Avda. Riestra 1115 U. T. 61-0656 Stavbinska Kovača G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2443 Florida. FCCA FABRICA DE MOSAICOS ALBERTO GREGORIČ Venta de materiales de constrnccion Avda. Fco. Beir6 5671 U. T. 50-5381 TISKARNA Rudolf tivee 3ARMIENTO 40 Caseros T. A. 757 (Santos Lugares) 1101 TRGOVINA ČEVLJEV BELTRAM Vas po domače postreže. Pridite, pa se boste prepričali! Se priporoča Albert Beltram DONATO ALVAREZ 2288 Buenos Aires ana. Brat mu je pisal, da se na goriš'1*-'111 arganizira Narodna Osvobodilna F1,00*’ n on se je takoj odložil ter odšel k P®rI :anom v Trnovski gozd. Pismo zaključi: "VI pa dragi oče, le pridite domov Vam je drago in ljubo ,čimprej se povf®*’ ie tem boljše! 'Ne bo Vam treba potiš®111 klobuk na oči in se sramovati, pač Pa ^ dete ponosen, ker imate dva sina, k1 s'| se borila in tudi hčerko, ki komaj stara je že služila in odnašala po''cljl med našimi partizanskimi edinicatni-lali smo vsi v borbi za našo pravično st?*1 za našo svobodno F.L.R. Jiugoslavijo. Ho veselega in hitrega svidenja! Vaš sin Marja®'. (Op. Uredniitva). Veseli nas in £** lamo tov. Mozetiču, da lina zavedne ve, ki so so častno borili v osvobodilni ski in ki še danes vestno služijo naši F-It. .Jugoslaviji. Priporočali bi mu, d* tudi on po njih vzgledu pripomogel Prl ^ lovanju v naših organizacijah, posebno t kaj pri našem listu Slovenskem O*®*'! Pred leti smo vedno čitall kak dopis 'j' tov. Mozetiča v takrat Izhajajočih # medtem ko sedaj ne sodeluje več in * popolnoma odstranil od naših organ STAVBENI PLESKAR IN TAPE^ MARIJ MEDVEŠČEK Guevara 525 U. T. 54-0«5 ^ RESTAURACIJA “PRI ŠKODNIKU” Kroglišče in Keglišče J o Sef Škodnik Ahasco 2652 U. T. 59-899’ Queseria y Fiambreria ‘‘LA IBEHlC^ de Cuervo y Fernfindez Avda. Fco. Beiro 5399 — U. T. 50 M E R C A D O "Las Magdalenas” CARNICERIA — R A U B A '•uestoš 21, 24, 25. Avda. Fco. Beiro 6Z Foto - Arte MAItC#* Najpopularnejša na Dock Sudu Pacundo Quirojca 1325 U. T. J*'1 ŽELEZO - BETONSKO PODJETjl RUDOLF KOMEL ZA NAČRTE IN PRERAČUN® Bernaldez 1655 p. T. «7' .lil' HERRERIA DE O B 8 A HUMAR y MAKUC A v. Central 3720 Calle No. 2 3729 U. T. 741 Talleres Gr&fico.s “CORDOBA”-Gutenberg 3360 - 5-12-1947