■ mMJ la lutM šellj PROSVETA LETO—YBAE XXII. z GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE februarja lit »ailia« st ■ ped al raU «f p—Uf previdaž trn Ht^hillki I« pn»»iorl. M* a Livad«!« An Offtaa of PubllcatkMi AAAT 8outh Lawndal« Ava TtUphon*. Ročk w» II «004 ŠTEV,—-NUMBER 88 Vzoren boganovar-nar pride v kabinet Njegovo delo v kampanji v interesu republikanske stranke na jugu ee vpoAteva. New York, N. Y. — Ako bo gtuart D. Cramer imenovan mornariškim tajnikom v Hoover-jevem kabinetu, tedaj bo a tem izrečeno priznanje republikanske agitacije med tovarnarji na jugu. Cramer je eden najbogatejših tovarnarjev v Karolini. On je predsednik Ameriškega društva bombažnih tovarnarjev, ki je vodilna skupina južnih tovarnarjev in edini lastnik Camerto-na v Severni Karolini. Njegovo imenovanje ima paralelo v imenovanju Joaephus Danielaa mornaričnim tajnikom. Daniels prihaja iz severnih dr-iav. Oba moža sta bila na opo-zicijonalm strani v bitkah glede socialne zakonodaje za odpravo ponočnega dela, šestdeset ur dela v tednu in za izboljšanje zaščite tovarniških delavcev. Cramerton je poznan kot najbolj vzorno tovarniško mesto na jugu. Njegova slava je zelo razširjena. Cramerton je kakšnih jjvanajst milj od Charlotta, ki je sebe proglasil za glavno mesto tekstilne industrije v karolinškem Piedmontu. Mesto je enolično kot druga tovarniška mesta. Hiše so vse pobarvane tem-norujavo. Hlie so večinoma zgrajene vse po enem kopitu. I* majo samo eno nadstropje in tri, k večjem štiri sobe. Pred nekaterimi je zelena trata ali pa majhen vrt, pred drugimi ps neobdelan svet. tPreddelavci in delovodje stanujejo v dvonadstropnih hišah. ■ Bossje to "sposohii" Tega mnenja ao delavci. lOnil« 4 ^ »v— " ' »' ------- ■ omm Alllvvv lil l^^lll VV/Cf JU IIvFI LC VallJ t mer. »o bile zgrajene z njegovim denarjem. On lastuje lekarne, v katerih se Shajajo mladi ljudje. Ravnotako lastuje trgpvino za splošno blago. Drugih trgovin ni, kajti Cramer ne dovoli konkurence. Na mestni meji je nekaj stojnic, ns katerih prodajajo soda vico in druge neopojne pijače, pa cigdtsts. Kinogiedališča niso dovoljena v mestu, ravnotako tudi ne zabavišča. Cramer pripada k episkopalni cerkvi, a od svojih delavcev zahteva, da ao verni metodisti sli ps baptisti. Ako hočejo verovati kaj drugega, morajo v Charlotte, kamor je 45 minut peš Hoda. Po deeetumem delu v tovarni imajo delavci malo volje hoditi še 45 minut. Cramerjeva alava se širi, toda njegovi delavci imajo malo vere v njegovo dobrotljivost Oni priznajo, da. je to mesteoe bolje od drugih, a V» tovarni so Iste razmere in zaalužek kot drugje. Cramer to prizna in dodaja, da je to v»ekskor dobra reč. Ce kateri delavec dela predolgo v tovarni, postane truden. Ps pridrdra nova "lizika," naložena z delavci, oče, mati in otoci, ki zopet zastavijo vse svoje moči v tovarni, I*mebno ako nimajo nič okroglega v žepu. Na svojem velikem posestvu »koli Crmnertona ima Cramer ^•like vzorne farme ln mlekarna Toda en ne prebiva v me-«t«cu, ki ga je zgradil za svoje delavce. On stanuje v Chsrlottu, ^ je shajališče tovarnarjev, ki pnpadaje k republikanski stranki. Njemu gre preeej priznanja da je Severno Karolino pridobil z* Hooverja. « . " • mrnmmmmmmmmm^tm Jugoslavija ae poboU s Bolgarija. Dunaj, IS. febr.—Med vlada-Jugoslavije in Bolgarije se Vr*e razgovori v svriio obnove n i nalnih odnošajev. Jugoslavija je odprla mejo in bi rada "kanila prijateljako pogodbo s !'"lgarlje. »Hev«* ni. — Thomaa i. » t h gina, mirovni sodnik v tam n^ta, se je v torek ustrelil. Vzrok samomora je bila «rba večje vsote denarja. Patteraon, N. J. — V podjetju Wright Aeronautical korpora-cije, v katerem je uvedena javna delavnica, je zdaj 160 delavcev začasno odseljenih, drugI pa delajo čez uro ob delavnikih in nedeljah. Delavci pravijo, da je to napaka velikega načelnika, ki načelu je podjetju. Vznemirjenje je povzročila vest o izboljšanem letalskem stroju. Wrightova tvrdka je pa odgovorila, da dokončuje nov stroj v svojem departmentu za preizkuševanje. Zdaj ao pričola prihajati naročila. Ko se je pa vznemirjenost zajedU v javnost, so pričela prihajati poročila, do so naročila črtana za motor, ki je bil oglašan pod imenom Whirl wind, ki jih je bilo že na stotino v skladišču v .zalogi. Novih motorjev niso montirali, ker to ni bilo mogoče. Treba je bilo prvo izdelati razne dele motorja. Izdelati je bilo treba tudi novo o-rodje za produkcijo novih motorjev. Zdaj vsi hite z delom v de partmentu aa orodje in v delav niči za preizkušnje W.rightovega podjetja. Na delu sta dve sku pini in sicer noč in dan. Ob nedeljah tuli garoa piščal kot ob delavnikih. Nekega delavca, ki podpira cerkev z dušo in telesom, že mesece niso videli v cerkvi. Drugi so ostaviii kompanijo, ker js JWo njik zdrs v je zaradi taaj V montažnem departmentu jo veliko protislovje s to sliko. Ne-kaj starih delavcev postava o-koli. V minolem tednu je bilo odslovljenih skoraj sto petdeset delavcev. Večina teh delavcev zdaj zaman išče delo. Ko prično producirati nov motor, tedaj bodo delali zopet poč in dan, ali ps nič. • ' Tako je danes s produkcijo. Nekaj tednov, VČasi tudi mesecev se dela noč in dan, potem ps zopet nič. Delavci in njih družine pa morajo živeti vsak dan. In tako delavci in njih družine trpe noč in dan. Pri)tMkMi iMa risi MU » Po njih mnenju trod delajo, n v Mo. bolje, da o-da hodijo I Boston. Mass. — Tekstilni tovarnarji ao proti dvema predlo-goma, ki ata bili na prizadevanje strokovno organiziranega delavstva predloženi maasachu-settski legislaturi. Ena predloga določa, da ae šolska obveznost poviša od štirinajst do petnajst let, druga ps določa, da morajo otroci, ki delajo v tovarni v starosti od štirinsjst do šestnajst let, porabiti del čaaa zs šolski poduk. Tekstilni tovarnarji so drugega mnenja. Oni menijo, da so o-troci v tej starosti bolj zanje dobičkanoeni, sko delsjo v tovarni. mesto ds gredo v šolo. Ti otroci zaslužijo od $10 do $18 na teden. Ampak zelo malo jih zasluži 918 na teden. Kajti to je navadno mezda, ki jo prejema odraščeni takstlhii delavec. groisjo Sil« in falesu v Mehiki Klerikalni fanatiki podivjali do skrajnosti. Izjava proviso-ričaaga prezidentu. t mmm^fmm Menico City, 18. febr.—Eksa-kucija Obregonovega morHca Torala je provocirala celo vrsto nasilnih činov s strani klerikalnih elementov v Mehiki. Včeraj je policija aretirala veliko število aumljivih oaeb, ko so bile postavljene nadaljne bombe na železnižkih tirih in v rezidencah voditeljev revolucionarne stranke. Plt^izorični predsednik Gil in bivši predsednik Calles sta prejela anonimna grozilna pisma. Callesu groze, da ga čaka emrt in tudi njegova hči bo ugrabljena, če be zapusti Mehike. Predsednik Portes Oil je včeraj objavil sledečo podpisano izjavo: "Vlada je prepričana, da so avtorji bombnega napada na moj vlak izvršili sklep fanatičnih katoliških elementov. Vls-da Izjavlja, da to početje katoliških elementov ne more biti posledica kake vladne perseku-cije. Vlada je omilila prejšnje omejitve glede verskih obredov, če pa so cerkve še vedno zaprte, ni to krivda civilnih oblasti, kajti cerkvena oblast je sama zaprla cerkve v avgustu leta 1926. "Skriti podpihovalci vaeh teh nasilnosti niso nikakršni odkritosrčni katoličani, pač pa ao propadli buržuji, ki pod plaščem vere rujejo proti obstoječemu redu in iščejo nekdanje privilegije, katere jim je odvzela revolucija. Njihov bojni klic "žlvio kralj XrU(." a katerim morijo kmete in ^slavce, je norčevanje Taržki uradniki ae ČHI e Tarkinjemt Angors. 18. febr. - Turške zbornica je včeraj sklenile, da uradnfk turške republike mora podpirati domača dekleta is ne sme vzeti Inoaemke za ženo. A ko to stori, ssors tskoj zapustiti javno službo. Ker je sklep retroaktiven (valja sa nazaj), j« pričakovati mnogo reeigaaeij. razbija in zlorablja vss bivša mehiška aristokracija, ki podpira katoliške rebele v svrho, da ss privleče nszaj na krmilo.? , "Končno naj bo ljudstvo sodnik. Ali nsj podpira revoluci-jonsrno stranko, ki se trudi, ds se raidedene večine dvignejo na stopnjo boljšega socialnega reda, ali ps grupo parazitov, katerim je naša revolucija odvzela stare predpravice." Predložila sta jo aanaler Blatne Is Wisconsins la bongresntk U Guardla iz Ncw Yorka. Waahlngton, D. C. — Senator Blaine iz Wiaconsina In kongres-nik La Guardia iz New Yorkti sta predložila kongresu rsaolu-cijo, ki pooblaatuje predsednika in zahteva, da podeli popolno amnestijo osebam, ki so bde obsojene ob času vojne zaradi kršenja protišpijonažnega zakona. To pomiloščenje daje obsojenim osebam zopet vse civilne pravice, ki so jim bile vzete z obsodbo. Ti grešniki so bili večinoma obsojeni, da ao z beaedo v govoru sli pisavi ovirale na zarot-nlški način vojno. lesoludjs pravi, da je vojna žs zdavnaj minila, da sta mir (n varnost zajamčena in perdonira-nje takih oeab Je v soglasju z ge-neroznjmi tradicijami javna politike Združenih držav ob takih prilikah r pretek loeti. Vfctor L. Berger, bivši socialistični kongrasnik s MINraukeeja je predložil enako resolucijo v zgodnjem zaaedaaju ln pripomnil, da bi koristila 1,600 osebam moškim in Ženskim. Te osebe so bile obsojene ob času Javna vojne histerije zaradi kršenja protišpijonažnega zakona. emrla. Monte Cark), 18 febr — U\y Langtrr, ki Je bila pred 40 leti najslavnejša gledališka igralka na svetu ia kraeotka. jo umrla v starosti 77 lat Svoječasno ao poročali, da je bila Lil? ljubica sngleškega kralja Edwarda VII USA, Act al Oct. I, UIT. autkorlacd oa 14, ISIS. VESTI Z BOJ SMEM POLJft Hntrij Green govoril atnl dan. prodana. — o delava*! Ltncolnov roj-veka banka podučenl taacljl. — Ih u ew Orleanau. Stavka1'' alužbenoev" v •t ( incinaati, Ohk>. — Na Lin-colnov rojstni tlan je govoril Wil-liam Green, predsednik Ameriške delavske federacije pred Cin-cinnati Traffic tiabom. Zagovarjal je pravo 6o stavke in pri tem citiral is «ovorsv predsednika Lincolna. ,J t ' "Veseli ase, da v Novi Angliji postoji tak delavski sUtem, da delavci lahko Stavkajo, kadar hočejo. 1h'sl*t*n Ae mi dopade, ker delSvec lahko ostavl delo, kadar to#eli. Zato želim, da bi bil tak sistem uveljavljen vsepovsod." Dan preje je pa Lincoln rekel v Hartfofdu: "Hvala bogu, da imamo tek eiatem, da delavci lahko sastavksjo." Zanimiv ln resničen je tudi njegov citat: "Delo je več kot kapital ln zato zaeluži tudi več uvaževanja." "Strinjam ss a vami mr. pred sodnik, da delayql tvorijo podla-go vaaki vladi paradi tega, ker so številnejši." > h^h — R. R. Jaco-Brotherhood naznanja, da 'National U prodana Tacoma, Wi bus, banke v T je bila Brot! banka v Ban CHy National banki Jacobua dalje pravi, da je ravnateljska *eje Pacific Bro-therhood fm^pitment kompanija t Portlandu slrifnila, ds se prodajo banke mi In Seattlu ravno tisti tvrdki. Banka -v Tscomi bo prihodnjs, ki se proda bančnemu zavodu v San Franciscu. New Orisana, La. — Harry Luidler, asVnatelj Lige zs indu strijsko demokracijo, js dejsl prod študenti ekonomije na Tu* lanejevi Univerzi: "Ako hočemo imeti med delavstvom demokracijo, mortirto najprvo imeti delavske etrokovne organizacije." Pogodba med cestnoželeznlškl-ml uslužbenci in cestnoželeznl-ško kompanijo poteče z dnom prvega JtfHje. Kompenljska u-nija narašča v članstvu in kom-psnijs ji je nsklonjena. Ako pride do stsvke, pride šele dne 1. julija. Prw mozie v stavki I MNikt u.ijt Stavka as razvija, kot je bilo pričakovati, kjer so delavci rasde^M v dva tabora. Now )Terii, N. Y. — Stavka krojaških delavcev, ki ao orga-nUtirani V novi organizaciji Izdelovalcev ženskih oblek "Need-le Trades Industrlal Workers U-nion," ss Razvija tako, kot se razvija tam, kjer so delavci po-eepljenl v dva tabora. Nova organizacija stavka, stara ima pogodbo s podjetniki, ksr toliko pomeni, ds njeni člani delajo. SUra organizacija se nI hote-la pridruži« stavki, ki Jo Japro-glasils nova organizacija. Zupanu WalMrju so povedali zastopniki stare organisadje, da sUv-ka nI drugega kot poteza komunistov ss daedvojenje delavcev. ZaatofmHrf nove organizacije i izjavljajo, da bodo apelirali na dela veko solidarnost. TI zastopniki Izjavljajo, da jih ja na stavki psžasjst tlaoč. Zastopniki sUrih unij pa zopet nagtošajo, da zaat#*lki nove unije precej pretiravajo. Za ponedeljek je bilo napovedano maams piketiraoje. Kako ja to plkotlranje končalo, bo kmalu izvHeleddlsvsSvo. Zrtov pri tam ra^ rojevanju delavskih strokov** organizacij bodo da-lavd. Nobeden glavnih voditeljev tega gibanja ne bo prav nič trpel- •Uslužbenci Inf Shov«! Zakaj N riiarji t po« primejo M posti? Pretep je asatal zaradi (^appali-aljevega avta. — Policija ras-gnala zborovanje rudarjev. Pittaton, Ps. — Pradloft da ae u avto Rinaldo CappeUalja potroši $8,775, je povzročil pretep ns poeti v pritožbinskem odboru. Odbor js sklenil, ds kupi Csppellniju avto potem, ko sta dva njegova avta zgorela v garaži. Cappeiini je bil prodaednlk prvega distrikta rudarske organizacije, dokler ni bil prisiljen podati oatavko, ker ao vporni ru darji grozili, da ustanove novo organizacijo. Ko je skupina zaupnikov vztrajsls pri tem, ds sta dva tisoč dolarjev dosti za nakup avta, je pričel boj. * K j Zaupniki v pritožbinskem odboru so ugovarjali, da je navadna potrata, ako ss kupi avto ts tako ceno, ko stotine rudarjev v distriktu nima dela ln ga ižče zastonj. Neki rudar ja zadel žebslj na glavo, ko je dejal, dokler bodo rudarji kupovali odbornikom take svte, v ksterih se navadno vosljo izredno bogati ljudje, bodo že do}go čaaa ostali mezdni eužnjl. Ako odborniki potrebujejo dragocene avta, ker se sramujejo navadnih avtov po dva tisoč dolarjev, naj si jih kupijo ssmi Iz svojega žepe. . Pollcljs Je rasgnsls zborovs-nje rudarske lokslne orgsnisacl-je žt. 1708. Pollcljs je nsstoplls na posiv reditelja, ki je pozval policijo, ko je več člsnov hkrstu govorilo ln protsatlrslo proti odloku predsednike in zahtevslo besedo. V podjetju Wyo- _________ _rkompsnlle so za- stavkali, ker je koafptttfs naznanila trideset odstotkov znižanja mesde. Sovjoti aretirali amarlika mltl|§iar)o V Moakvi as svajaje salružne krušne knjižice. Pogajanja z ameriškimi kapitaMsO. Carigrad, 18. febr^-( United Press.)—Leon TrockiJ, bivši vod J s rdeče armada v Rusiji, Je dsnes prispel iz Odese v Cerl-grad. — (Gornja vsst še nI nikjer drugje potrjena.) v Berila, 18. fsbr.-^lS Moskve poročajo, da je pogodba med aovjatl In General Kleetris Com-pany v New Yorku, aa podlagi katere dobi sovjetska vlada |26,-000,000 k radi ta za pet let, bile včeraj načeloma sprejete, Izravnati Je treba še podrobnosti. General Electric pošlje smeri-ške inženirje, ki bodo nsdzorovs-II vse elektrarne v Rusiji; <**-IJe oskrbi sovjete s eno trst Ji no strojev In druga trstjfns pride Is Nemčije. Najv. cJn olsktrsr na na svetu, ki Jo dobi Rusija, bo docela zgrajena v Ameriki in potem transportlrana v Rusijo. Moskva, IX febr. — "Rabot-nik" Iz Minska poroča,«da je on-dotna sovjetska policija\ratlra. la 25 baptističnih misijonarjev is Amerike, ki razširjalo svojo versko propagando msd Beloru-al. Vsi so obtoženi protlrevolu. clonarne prr»pagande. Moakva, 18. febr.—Distriktni sovjeti in kooperative so sprejele sistem prodajanja kruha v Moskvi na posebne ssdružne knjižic«. Kupovanje kruha bo omejeno oa manjši odmerek za osebo, dokler traja pomsnjka^ njo kruha. Po novem sistemu dobi tovarniški delavec ae več kot dva funta kniha na dan in uradnik funt In pot Kakor ae glaaa pritožbe, je pomenjkanjo kruha v Moskvi nastalo zato, ker kmetje v okolici rajši krmijo s žHom roga to llvlpo ia konje, kakor da bi ga predajali, ker je cena prenizka, VELUA BREZPOSELNOST V PHILADELPHIJI Take brezposelnosti As nI bilo . ed leta 1911. Phtiadalphia, Pa. — Take obširne bresposelnostl še nI fblk> v mestu braleke ljubezni od leta 1921. Bankirji in industrijalci lahko vidijo sestradane brespo-selne delavce s oken ns Broad Streetu, kako hodijo zaman za delom. Mastni svet je nepričakovano dovolil petdeset tisoč dolarjev v podporo brezposelnim. Kari ds 6chwelnlts, tajnik Družinsksgs družtva, je izjavil, da take bede ln trpljenja uradi brezposelnosti še nI bilo od sitne 1921-88 v Phlladelphijl. Družineki oče Je brez dela, trije otrosi do sedem let etsro-sti, v hiši pa ni denarja as ŽU vež in stansrlno. Drug slučaj: Družineki oče boleha, dft otroka bolna as in-fluenco ia Aretji otrok bolan zaradi podkranjevanja. Zopet drug slučaj: Družineki oče brez Ma, osem otrok, ki vsi trpe zaradi podhranjevanjs, v stanovanj« ps nI okroglsga centa. . i* Neki mestni svetovalec je rekel, da je lahko govoriti o Phi-ladelphiji a taš milijoni prebivalci kot o svetovni delavnicf in mestu domov. Ampak dejstvo js to, ds zs tisoče In tisoče ni dele v tem mestu. Občinski evetovslsc VValter Je rekel, da^fe teh petdeeet tisoč dolarjev kspUa ns rszbsljsiH ks» a. Priporočal je, da država za so v potrebi De SclMNinlts je nsglsšal, ds bogstlnl as bodo prispsvsli to* Uko, da bi bilo mogoče prehrani-ti oas, ki so v pomsnjksnju Crsmpovs Isdjedelnlce ao zaprte ln v njih delo počiva. Baldwlno-ne tovarne ss isdelovsnje lokomotiv so se preselile v Kddy stone. Fordovo podjetje es Js preeelilo v Cheeter. Vol^l požrli 16 M-skHi otrok v Avstriji Ns atotlne ljudi smrsnllo v groznem valu mraza po EvropL Vamaa ImIm v IftMl^ki neaee ifvnv v iMiMMua 20,000 problvslcev sbežalo Is ko Js blb 187 ubltlkt 783 ranjenih in 700 srstlrsaih. Hombaj. Indija, 18. febr,—Kr vavi verski Isgredl, ki so trajali osem dni, so ee polegli. Mesto js pod kontrolo Vojaških čet, medtem ps pripadniki hladušks, in muslimanske vere bože Iz mesta; 20,000 oseb Je že pobegnilo. W Kolikor Je doslej znano, Je bilo 187 osek ubitih, 788 ranjenih in čas 704 aretiranih v teku izgredov. folovles tovaren je začela z delom In poulična Železnica spet sfctetajs. Zivežnl položaj je zrh slab. Izgredi so izbruhnili 2. februarja. Par tednov prej, 10. januarja, so hinduškl delavci pod vodstvom komunistov sastavka-11 v nekaterih tovarnah. Tekom stavke so bili ubiti trije policaji ln takoj so se pojavili spopadi med delavci samimi hinduške in mustimsMks vere. Višek Je prišel prvi dan tega meseca, ko as Je med etavkarJI hinduške vere raznesla govorica, da muslimani kradejo in davijo hinduške otroke v svriio verskih obredov. V treh dneh je policija Izgubila kontrolo -ki prišlo ja na pomoč sto vojakov, ki eo udušili izgrede. l-ondon, 18. febr__Z Dunaja poročajo, da Je včeraj več kot sto volkov vpadlo v šolo v Javini In zverine so raztrgale in požrle 16 otrok. Dva vojaka in štirje žandarjl, ki eo prihiteli as pomoč, ao bili tudi raztrgani. Veat is Varžave se glasi, da Je pri Lublinu na Poljskem smrsnllo 84 ciganov, ki ao taborili v goedu. Temperatura na Poljskem je padla ponekod na 76 atoplnj pod ničlo. Vaa luke v baltdžklh. deželah ao zamrznile in plovitba je popolnoma prenehala. Mnoge industrije eo ss-prle vrata, ker je zmanjkalo premoga vsled paralizlranega prometa. Rdini kraj, kjer je mraz od« nehsl ln je začela temperatura naraščati, je evropska Turčija. Povsod drugod—razen v jušnl Italiji, juniji in Portugalski— prevladuje še vedno sllsn mras pod ničlo, kakršnega ne pomnijo že stoletjs. Dunaj. 18. febr. — Strašen mras pod ničlo, kakržnega ne pomni zgodovina že 200 let, traja dalje po vsej srednji in vzhodni Rvropl In ljudje ter živina zmrzuje na smrt dnevno. Na tisoče ljudi je brae kuriva in živil, ker so vlaki prenehali vositl. Na Dunaju ao odprli sto vojaških kuhanj ss nseičevsnje • HO,000 strsdajočlh oseb. 8*lni plazovi na Tirolskem ru-žlje ln pokopavajo naaelbine. V Mlscoloczu na Ogrekem ao volkovi všeraj požrli nadsljnlh pet kmetov. Ig Belgrads poročajo, ds tamkaj že vodno rszAsjs sne-"Mšes vihar in dva vlaka, ki nista jn "|Hlnlvl P e IHPI vi vivl Is; 15 oseb je bilo ranjenih. Sofijs Jsvljs, ds Ae lake ob Cmom morju zemrznile in škods znala milijone dolarjev. Draga velika nesreča Je, ds so vsled silnege mrass začeli pokati Že-leeni mostovi na rekak. Druge vest Is Jugoslavija ss glssl, ds v splošnsm crks živina v hlsvih. DivjsMns v gozdovih In hribih je nsjbrž vss poglnlls. Srne, Helce in sajci eo Uko onemogli, ds Jih Ishko ujamejo s rokami. Vsi povodni ptiči so zmrznili. Psris, 18. febr,—V Psrisu js dsnes štiri pod ničlo, čeeer šs ni bilo od leU 1871, Drugod po Franciji js 10 do 15 pod ničlo. Strašno trpljsnjs vlada po veej dešell. V mestih eo popokale vae vodne cevi In zmanjkalo js pitne vode. > . liondea, 18. febr.—V Londonu je 17 pod ničlo. Vel vodometi so se spremenili v ogromna debla ledu. Is Osla poročajo o silnem mrazu po vsej Sksndinsvljl, vso vodo so globoko zamrznile, tode snega je malo In vlaki vosi Jo redno. Kdlaoa ae posna srečnih Ijndi. Fort Mrers, Kis.—Thomaa A. Edison jo bil 11. t m. stor 112 let Ob Uj priliki je spet imel Intervju s časnikarji, ki so gs Izprašava!! vse mogoče. Nekdo ga je vprašal po formuli srečno-ga življenja. "Ne poznam nikogar. ki b\ bil srečen," je odgo. v orli slsvnl iznajditalj Histerija Budapešta, 12. febr.—Silen vel "moralnega čiščenja" Je žalil Ogrsko. Mastne oblasti v Bu-dapeštl ao začele kampanjo proti vukemu ljubimkanju v javnosti. Aretacije so ns dnevnem rodu. Policija aretira vsak par, ki gre po ulici držeč se pod pazduho. Vee plesne dvorene so zaprte. Plesi ao še dovoljeni samo v večjih hotelih in vuka pleul-ka mora Imeti varuha. Dekle, ki pleše s moškim, ki ga ne po% sna, Je aretirana. Zadnje dni je bila na kolodvoru aretirana zakonska dvojica, ko ae Je »oprog poslovil od svoje žene s polju« bom. Sodnik ga je oštol In pla-'eti je moral $17.50 denarne kazni. Ključavnica u s Chleago.—Cvesni sodnik WIL kereon jo v torek ukazal zapreti 18 salunov in nočnih klubov v Cfclcegu radi kršenja prohlbloi« jo. Kliučavnlea na teh proeto-rth Mtaae leto dal. u PR0BVET1 Četrtek, 14. februarj, -i i.— fe? v. PROSVETA GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNI ^DNOTE že zdavnej odpravljene vse krivice in agitatorji za socializem bi bili nepotrebna reč. To pokazuje zgodovina, ki naiteva reformatorje pred Kristovim rojstvom in po LASTNINA SLOVKN8K EN A RODNE l*ODPORN EjEDNOTE Cen« offlftft&v po dogovoru. Rokopisi m no vrsšaje. Naročnina: ZMitnjono države (laven Chlcags) fSKM ha Joto, $3.00 sa pol i«u: Obirafo in Cicrro 91m na loto, $8.75 ta pol leta, ia sa inoiem- Naalov m too, kar ima stik s li»toa: "PROSVETA" 2607 (0 So. Lstradale A>w»i, CMesga, Illinois. njem. Reformatorji eo postali le žrtev krivične človeške družbe, ampak človeška družba je ostala krivična do dati a&njega dne in bo ostala krivična, dokler bo zgrajena na gospodarskem sistemu, ki je sam ena velika krivica. uroTi n MAsnaiH vCOII H lVilOCLDTII -THE ENLIGHTENMENT Orssn ot tke Slevea« National BenefK Seeiet*. K OvnaSbr th« Bcnefit 8oelely. Advertlalng ratos on atreement. I Bubsetiptfon: United States (cacopt Chlcafo) and Canada $«00 fr par; Cbieaao $7.50. «nd fore*fn iountries fP-SO^per IfEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju n. pr. (Jan. 8M»2#) poleg vatega imena na natlevu pomeni, da va njo s tem dnevom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, Sa sa vam ne urtajd Ust , BOJ MED OLJNIMI MAGNATI j Boj med Rockefellerjem ml. in Stewartom, predsednikom ravnateljskega odbora Standard Oil družbe v In-diani postaja zanimiv. Gre se za kontrolo nad oljnim bogatstvom v in na zemlji. Ta boj ima že svoj odmev, seveda je ta odmev različen. V tem boju pokazuje Ste-wart oljnega kralja John D. Rockefellerja kot odsotnega lastnika—-odsotneža, ki ni nikdar bival kje v bližini kakšnega oljnaka, oljne čistilnice ali oljne postaje. John D. Rockefeller pa Stewarta kot gladkega "kruka," ki je v slabi luči pred javnostjo. B. C. Forbes, finančni kritik, pravi, da radikalni element ne želi, da Rockefeller porazi Stewarta v tem boju. Zakaj? Forbes pravi, da zaradi tega, ksr bi radikalni element razlagal Stewartovo zmago kot dokaz, da je velika financa gnila in "krukarska," kot jo njfeni največji sovražniki slikajo. Celo med veliko financo jih je malo, ki branijo žonglerstvo s Sinclair-Stewart-Blackmer-Con-tinental kompanijo. Ako se bo odobravalo, postopanje polkovnika Stewarta in bo Rockefellerjev protest poražen, meni Forbes v svojem članku, tedaj bodo veliki finančniki prejeli udarec, katerega posledice bodo tako velike, katerih konca ne more nihče presoditi naprej, Forbes je v zmoti, ako misli, da bo porafc Rockefellerja odprl oči širolcim ljudskim plastem. V razvoju kapitalizma je bilo izigranih ie veliko bolj zvijačnih, ostudnih in ogabnih potez v visokih finančnih krogih, kot je bila poteča, ki jo je izigral Stewart s Continental kompanijo. Krivci niso bili kaznovani, ampak včasi so prejeli fte priznanja ali so pa bili celo odlikovani. Široke ljudske plasti so pa ostale ravno tako tope, kot so bile pred odkritjem grdih, umazanih, ostudnih in ogabnih finančnih potez, katere v Ameriki krije beseda biznis, v ftirem kraju pa "k&eft" (Geschaeft). Res je, da se take ostudne in ogabne poteze izrabijo kot sredstvo v agitaciji; da se ljudstvu odpirajo oči in da spoznava, kako grd in ogaben je gospodarski sistem, ki je poznan na svetu kot kapitalizem, ampak ta agitacija doseže vedno le tiste ljudske plasti, ki so organizirane kot armada, ki se bojuje za str-moglavljenje gospodarskega sistema, poznanega kot kapitalizem. Ljudske plasti, ki ne spadajo v to armado, niti ne ver* jamejo, da se je kaj takega zgodilo, ker nič ne čltajo in nič ne mislijo. Pa tudi če zmaga Rockefeller, ali bo ta potesa zado-bila lepše in boljše lice? «AU mogoče ta Rockefellerjeva zmaga dokazuje in garantira, da v bodočnosti nihče več ne poizkusi izigrati take poteze, kot jo je Stewart? Ce Rockefeller zmaga aline v tem boju, kapitalistični gospodarski sistem ostane in dokler postoji kapitalistični način blagovne produkcije in distribucije, toliko časa so take po-, teze mogoče. / Ta boj ni nič drugega kot svarilo za velefinančne "kruke," da bodo v bodočnosti bolj- pazljivi pri izigravanju takih ogsbnih potez. Ti se prav dobro zavedajo, da se svet zgraža, v kolikor se sploh zgraža, le n%l onimi, ki so bili ujeti, oni, ki pa niso bili razgaljeni kof "kruki,H pa uživajo časti in dostojanstva ne toliko zaradi njih pameti ali činov v splošno korist človeške družbe, atppak ker so izredno bogati, lastniki j>recej dobro rejene denarne mošnje. Krivičnemu in "krukarskemu" bogat inuie svet klanja in ga časti, siromaka pa svet prezira in ganičuje in meče nanj kamenje, pa naj bo potoen in pravičen, da celemu svetu služi kot vzor, in čist kot najčistejši demant Svet o takem siromaku kvečjem pravi, da je l>edak. Kapitalizem ni popačil le ljudi, da so nepošteni in krivični, ampak je tudi zruval in omajal moralo, tako da ljudje v poštenem in pravičnem človeku vidijo le bedaka, ki dela sam sebi in svojcem £kodo, ne pa vzora, ki naj bi služil vsem ljudem za zgled. Izpremeniti je treba gospodarski sistem. Strmoglaviti ali odpraviti je treba krivični gospodarski sistem in , nadomestiti z novim gospodarskim sistemol.išati z zgledi in vtori, bi bile razmere v fHinoino. W. Frankfart, IIL — Ker je južni Illinois Frankfort eountv prijateljev, ki ga bodo težko pogrešal. Tukaj je bival 10 let. Iz starega kraja je prišel v Ročk Sprmg*. Wyo. Kot je meni mano ni imel tukaj nobenih sorodnikov. Zadnjič je tukajšnji Hat The Montana Standard napačno poročal 9 njegovi starosti, ds je »Ur let, ker star je bil 34 let. — Bodi mu blag spomin! Tukaj jih je še veliko, ki ne spadajo k nobenemu društvu. Rojaki pristopajte k društvom, ker ee nc ve ne ure ne dneva, kje vsa nesreča zadene. Veliko se jih izgovarja, češ: "Kaj mi bo društvo? Samo plačevati bi moral. Kadar umrjem, me bodo že kam zakopali/' — Rojak, kAj ymj če ostanek poškodovan za ce-Uj življenje ali za več let? Pa prideš na beraško palico in to sploh nihče ne bo pogledal. Vsak si bo mislil, da te ni doeti prida, ker nisi pri nobeni podporni organizaciji, in še posebno pri SNPJ, ki nam nudi najboljše ugodnosti. Lahko si najboljši katoličan, ali pa največji brezverec — ona ne gleda ns to, ampak ga sprejme pod svoje okrilje. Nsj še omenim, ds so tuksj v Buttu . povišal i v rovih plačo za 26c. Sedaj je dnevna plača $6.60. — P o z d r i v čitateljem Prosvete! — Poročevalec. K nesreči na slov Detroit, Mich. — Dne 9. februarja sta se tu po katoliških obredih poročila Jokn Adamič in Gertrode Travnikar. Na ženito- h opazovanja Čemu silijo v cerkev? Salem, O. — Čitateljem Prosvete in članstvu SNPJ želim sporočiti kako se imamo v Sale-mu. Delavske razmere sicer niso tako zelo pod ničlo, ali plače pa so nizke. Kakor se avtomobilskim baronom zksdi, tako pa pleča jo. Pred kratkim smo izgubili člana SNPJ, br. Elijo Simonovi-ča, doma iz Jazovfoe v Slavoniji. Jugoslavija. ZapUŠča ženo in šeat otrok, od 2 do IS let staro-•ti. To je blTorvi »mrtni slučaj, ki se je pripetil pri našem društvu, ki obstoji od leta 1023. — Člani sipo se skupaj zbrali, ds Rlu oskrbimo dostojen pogreb. Pbvedalo se, nam je, ds se ga bo neslo v cerkev, ker tako je njegovs žena želela. Pvgrcb ee je vršil dne 30. jan. dopoldn? iz hiše žalosti v cerkev sv. Pavla. Ko je duhoven opravil svoje ceremonij* in je bilo vse gotovo, smo mislili, ds gremo, sli duhoven je tekrat pričel z govorom, ki je bil od kraja še precej ganljiv, kar sp pač spodobi za cerkev. Potem pa je začel duhoven udrihati po ^pkojnem brstu, da zakaj smo gs prinesli v Cerkev sedaj ko je mrtev, kor ko je bil živ jii nikdsr prišel v cerkev. Moram priznati, da je duhoven imel prav y tem oziru. Bodo že ljudje qnkrst>poznsli. da je neumestno mrtve v cerkev noaiti, posebno če flotični sam ni zahajal vanjo. Pa kaj ai je mogel on pomagati? On nI ališal, kaj je duhoVen govoril o njem. Toda to bi bilo še vse dobro, (U se ni potem apravil ta duhoven tudi na nas člsne, ,ds kje smo bili doaedaj, ker ds do takrat ni še hobenegs izmed teh obrazov videl v cerkvi. Mu je pač žal po kvodrih, ki bi mu Jih prineali vaako nedeljo. Dalja j« jamral, da koliko izmed m^ je bilo dobrih katoličanov v stari domovini ; ko pridejo aem in ae vpišo-jo v kakšno organizacijo, potem ps zbogom cerkev. — Saj ae razume, da napredne organizacije jih bodejo v oči. Za nameček nas je pa še na-hrulil a "hunkljl". da amo sami "hunkiji", a on pa da je rojen Američan, pa se je veselo nn prsi potrkal. Dejal je tudi, da ao aamo "hunkiji" vedno aretirani radi pijačt, Američani da nieo.ln zato ne, ker ao dobri katoličani. Dostavil je tudi, da ko bi hodili k njemu v cerkev, da on dobro ve. da bi nikdar ne prišli biriči praiskavat aaših do-mov Se veHko dragih stvari je govoril, a ss ae ispUča omenjati. ker taks pridige, kakršno je on obdržavaU pač ae spadajo v cerkev, kajti duhovni ae vedno sklicujejo na trditev, da cerkev je Mša božja. Jas ps pravim, da je cerkev le bizalški prostor, ker Um grt vae aamo sa denar. dani in čMse. če boete či-teti U dopis, vaše Mje naj bodo, da vaa po smrti ne Me nasiti v cerkev, - da M vam s tem na tadm. ,*>ti s pridigami kot je raj. - ml Kako raatejo svetniki. skega sadizma vseh'časov.™ _____________________ Bocaccio'. je ie v 14. stoletju »«hi*ka J«tica — kakor J€ vanje sta povabila svoje prija-1 zapisal v svojem."Dekameronu," drugod - j* kako je nejti judovski razbdjnik inozemske časopise z oc postal katoliški svetnik. Pove- n*mi cmok1 »entimentalizma, stica-sc seveda fiktivna, >>bro »e zl»«ti prilegajo bolnim ljud pa osvttttije lepe r*zipere,*ki so l*kim> W *maj° ubijalsko ti že UkratVladale v življenju eer- y možganih Prezident Obre kve. I mel i so fečeaico "Kri ver- ->e "bit brez ceremonij -nikov je seme cerkve," V*k <*> *»hovn lump ali idiot, ki se je naveličal krncifikaom v roki in kazal življenja in se je pustil ubiti za V™ *ot ^ » kro*le -sveto vero, je bil lahko prištet je verski idiot po krivdi med svetnike. de m£ral. imIftl ^,1, . . m j j. . uro. To je, kar je vsega obscl Ba je to še fant* mogoče, do- nja ^^ kazuje dogodek v Mehiki. Da je bfl cmok pervmn Zadnji teden ao ustrelili ver- večji, je skrbel mehiški duhov skega fanatika Torala, ki je lan- ki je marširal e Toralom na r sko poletje ustrelil prezidenta r^. Ko je ubogi nestvor pa Obregona. Naj takoj omenim, da g kroglami v prsih, je brž prig ne odobravam te eksekucije. Me- duhoven in namočil žepno hika bi imela manj fanatikov, tico v krvi ubitega. Rutico če bi ne peenemala barbarizma skrbno ahranil in odnesel s cerkve same. Idiot Toral je apa- boj. V raznih cerkvah v Ita dal v dosmrtno omrežje sli v kak M okrvsvljeni predmeti "mu kraj, kjer #e bi bfl več nevaren, bikov" še danes predmet mali Mehika je toliko naprednejša od vanja. Nekje imsjo v posodi s Združenih držav, ds nima smrt- j*n0 svetnikovo kri, ki se vsa ne kazni za ženske; če bi jo od- |eto enkrat "utekočini" za \ pravila popolnoma, bi si prihrn- 0ne, ki hočejo to verjeti. Mor nila mnogo "troubla" in — sve- ae u "čudež" raztegne tudi to cerkev bi oropala za nove svet- Toralovo kri, ki se drži rutice, nike. Tista rutica bo nekomu in i Tako pa, ker so po stari, bar- kim nedvomno vredna milijc barski proceduri in ceremonijeh dolarjev, ustrelili Torala, ima zdaj kato- Ko je padel Obregon, ni nit liška hierarhija novega mučeni- shranil njegove krvi v svrho b ka in svetnika. Ogabni fetiši- barskega malikovanja. Ta bi zam, s katerim ao reveži častili nost z blaznimi ceremonija truplo umorjenega morilca in se vred je bila po neodpustni kr tepli za košček njegove okrvav- di oblastnikov prihranjena ljene obleke, je bil natančna re- Obregonovega morilca, o ka produkcija prizorov iz rimskega rem bedna masa trdno verjai Kolizeja in drugih pozornic ver- da je zletel gorak v nebesa. tel je in ker so med nami "ahce-tiM redke, so se udeležili povabljeni. in nepovabljeni v polnem številu. Bilo je vsega na razpolago, jedi in pijače, godba pa je igrala vesele komade. Vse je bilo židane volje in svatba se je vršila na sijajen način. Po našem slovenskem običaju, ko je ura 12, se tradicijonalno nevesti venec sname z glave. Ts del svstbc se je odigral v drugem nadstropju, kjer je bila tudi glavna pojedina, torej tudi največ gostov, ki so bili deležni poročnega kolača. Svatba se je vršila v dvorani, predelani iz nekega hleva. Prav v momentu, ko so 41111 pripravljeni sneti nevesti venec, se je udri pod radi preobile teže gostov in svatje so med velikim krikom obležali med podrtim stropom v prvem nadstropju. V prvem nadstropju je bilo istočasno okrog sto ljudi, kateri so za-dobili najhujše poškodbe pri tej nesreči. Nastala je grozna panika, luči so ugasnile, slišalo se jc le klice na pomoč, grozno stokanje in jok. Bil je strašen prizor. Nei>oŠkodovani so pri h kočili ita pomoč in rešili nezavestne in ranjene svste izpod podrtin. Težko ranjeni in poškodovan! so: Louis Podobnikar, gospe Travnikar, Plankar, Vihtelič, Kovač in Garber, Joe Travnikar ter John Adamič in Gertrude Travnikar, ženin in nevests, sta bila tudi ranjena. Poleg teh ?o ranjene aakon. dvojice Hibner, Maizel, Mayer, Posnič in Dill. Bilo jih je/še več, katerih imena pa mi niso znsns. Na pomoč so prihiteli ambulančni oddelki iz Royal Oaka, Highland Parka in več privatnih avtomobilov, da so ranjence odpeljali v bolnišnice. Število ranjenih je okrog 26. Vsak, kdor je zvedel o nesreči, simpatizira s svojimi rojaki, te nin in nevesta sta imela vse skozi smolo od jutra do omenjene nesreče. V jutro, ko sta imela priti točno ob rečeni uri pred mašo v cerkev, sta bila pozna, ker pač vsakdo ve, da v momentu ženitve človek ne ve, kje se gs glava drži. Ker ste bile posns v cerkvi, je gospods Ambrožiča tako razjezilo, da je prekinil ma-ševanje in novoporodenca vpričo svojih vernikov pošteno oštel. Tak je bil njiju začetek zakonskega jarma. Ako bi se bila ta dva nesrečneža civilno na sodniji poročila, bi se pisalo dolgovezne kolone, da ju je Bog kaznoval. Ali bilo je obratno in sedaj se ne ve, odkod je ta udarec za |e« nina in nevesto ter za svate. Tukajšnje ameriško časopisje je prineslo detajHrana poročila o nenavadni nezgodi opremljena s slikami. Detroit Free Press je poročal, da so prizadeti Poljaki, medtem ko je Times poročal, da se je nesreča pripetila na ogrskem ženitovsnju. Tu je dokaz, da nas v resnici zelo malo po- Ženinu in nevesti ter vsem^H stalim prissdetim izrekam mojo sočutje s željo, da kmalu okrevajo ter da stvar ostane v possb-' Ijivoati. Vaš rojak, Poročevaleč FEDERALNI REZERVNI ODBOR DE FI ^A TIRA L BORZNA J AGNJETA. Waahingten. D. C — Zdaj so škarje deflstodje, ki jih rabi fe-drralni rezervni <»dbor, ujele jagnjeta iz Wsll Streeta. Več ko dva tedna naprej, preden so ss ustavila posojilu sta se Bela hiša in zaklsdništvo razgovorjalee kreditni nevarnosti kreditnega sistema. Caa je seveda bežal in oni, Id ae imeli oči odprte, so lahko ubežali is nevarne pozicije. Ns to je prišlo naznanilo, ki je povzročilo, da je pričela padati vrednost vrednostnih papirjev. Zdaj so odkrili, ds zakon o federalnem rtssi vnem odboru prepoveduje posojati denar v špeku-lacijake namene, ampak priporoča, ds ss denar poaojuje v po-ljedelskr. trgovske in industrijske svrtie. Seveda za ta dal v ss niso brigali. IRMlsrel-oho- ker as je denar pssojeval V ' - Pespotnik Veham pridržan na meji Zapreke, ki jih tlela naselniški vso mojo. zgodovino in pok urad slovenskemu avanturlstu. vse moje dokumente na mi — Zakaj se je podal na ne- Vzeli so vse naslove, kar verjetno potovanje. imsm in zahtevali so natan< ............podatke, kod mislim potovati Poročilo Mirka Vehovca iz Združenih državah in kje i Nuevo Lareda ob ■ ameriško-me- prekoračiti mejo ob Ka hiški meji, datirano 5. februar- di. Povedal sem jim tudi. ja, se glasi: mamersvam spisati in zalo '"Prisrčna hvala za poslani de- 0 potovanju, nar, ki aem ga včeraj prejel. Ka- J€ bll° vse končano, somi re kor sem že poročkl, zahtevajo ^^ v ^ od mene denar, sata ne vem za- ton'l™ ** TrT P0^^1 kaj. Zahtevajo tudi, dsplsčam ™ehisk* 8tranJi 18.00 predno sploh kaj govore z kl m,orda P™« •»» « menoj. Ko sem prvič prišel aa - »k« P* dva^°'ai naselniški urad v Laredu, se mi pride odgovor lahko v 10 dn je zdelo, da me takoj puste na- Na viz"rn.1rn^!eflra prej. Pojasnil jim sem, kolikor pnttajill štampiljo z be* sem mogel, kdo sem in kam , grem. Nato me je eden izmed ' Taka je moja zadeva. Proi uradnikov opozoril, da lahko go- v"> P™*1™ r?ake v ™ruif vorim v svojem jeziku, ker ima- državah, da mi pomagate, da jo tu Jugoslovana. Seveda sem £ ****** bil vesel, ali mojega veselja je nač? Potovanja bo trpel, bilo hitro konec. Ta jugoslo- tukaj predolgo zadrt vanski gospod me je začel na- Tuka| 8®v91 čudiJ°' kako Je ravnost psovati, da so se celo na- mogoče, da me ne puste čez i vzoči Amerikanci čudili. Na- J«; Jnekateri ur števal mi je vse mogoče, koliko niki v Imm gration Officui si denarja potrebujem, potem pa ^J® razložiti, kje je kn- se je zadri nad menoj, da kakšen in kaj je pravi vzrok. Vseks človek sem jaz, ker nimam de- mi nekdo na?a^' 1AkoIneJ, narja. Dokazoval sem mu, da Potovanju toliko izkusil, ne potrebujem denarja ne nepričakovana zapr. vlak in drugo vožnjo, hrano pa P°tr,a- A,i bil T ie dobim od dobrih ljudi. Potova- tokrat v stiski, da nisem ti z denarjem je lahko, toda moj »>i šel naprej ah nazaj načrt je, da potujem brez do- kon*no P* i« V8el€J »maga r narja. Povedal mu sem, koliko Bk,eP' ^ cllJ mora b,tl dežel sem že prepotoval na U 8eian ln morft,n "apreJ način od Argentine. Končno mu P* umreti Prepustiti sem pokažem vaše pismo, toda on je m;ral der(fI": valovom raz rekel, da nima časa sa čitanje. in ^ PlaErtl ^^ hotel pa je, da mu dam potni list movJ*' da 8CTn ve" s ameriškim vizumom, ki ga je paj*rgan *« »"oker, če sem hc hotel uničiti. Grdo me je pso- "^P^J ~ drugega izh«la val in rekel je, da moram hrtro bUo* Mo^a tpdna voUa' da r nazaj v Mehiko, kjer naj grem ram "»P^i« ** VBe delat in naj povem drugim Ju- Po čudnih P°tih ^ ,reino 1 goslovanom v Mehiki, da nihče V8€ nevarne, kraje in ne pride v Združene države. M bl,taI Zdrutenih Drugi ursdniki, ki so videli, žav' m n kaj počenja s menoj, so me vpra- premagano — da bo t šali, če imam koga v Združenih ** Pot nadalje majhen spreh drtavah, oni je pa odgovoril na- ^ 1* to rasočaranjt i mesto msne, da nimam nikogar "im' P«n«*»it« mi! Moj z»t Molče jim pokažem vaše piamo ^ naslov je: Avenida Jua — in eo ae apogledavali. Nato Nuevo^ Laredo,. Tsmp* aem proail Jugoslovana, nsj bo ^ ehovec tako dober, da mi spiše anuleški Mr. Vehovec nam 'tudi pi telegram, pa ni hotel. To uslu- kako je prišlo do njegove a« go mi je izvršil zdravnik v ura- ture. Študiral je v gimna/ 1 du. Potem aem proail, Če bi smel oddati telegram v Laredu na ameriški atrani. kjer mani ataae, a spet je Jugoslovan to preprečil. Morsi nem nest i brzojavko čez mejo in jo oddeti v Mehiki. Cim sem prejel vaš odgovor bančni uradnik povedal, < In denar, sem Šd hitro na na- dobil službo v Argentini kot seiatMri urad in brez ugovore alovedja na neki haciendi if •em plačal ashtevanih osem d-v mi). Ker ee je piamlsUl in Isrjev Dali so asi sedež In sa- gre tja. je njemu peeod> čelo ee je izpraševanje, ki je Mbo. Veho*« je trsjalo eno ara. Povedni eem (Vrni* as S. sm*i) Novem mestu in Ljubi jam it višji kmetijski šoli v Kk>t neuburgu. Is šole je morsl vojno. Po vojni je bil neksj sa upoelen pri ttsajeln,c Ljubljani, potem je šel dom Tedaj mu je neki ljt*U»» resnice in kaj je laž. — Potemtakem napoveduje Račič nekaka razkritja v ozadju attentata v parlamentu Kaj hoče a temi grožnjami, je jaano. Za "Afebaano Mueeoltnt!" — 14 mvaecev ječe In 1000 lir globe. SdNfc v Trstu je obsodilo delavca Alojaija Zorža na 14 mesecev ječe in 2000 lir globe radi i nižal jen j a ministrskega predsednika Musaolinija; Avgust Tomažič in Joaip Krašnja, ki ita bila pod lato obtožbo, »ta bi'a oproščena. Meaeca septembra so omenjeni delavei delali v akla-dišču pod Skednjem. Vlila ao je močna pk>ha in delavci ao re zatekli pod železniške vozove. Ko je det prenehal, ao šli na delo. Spet ae je vlil dež in trije uradniki fašiatl, kl šo nadzirali delo, ao šli iakat zavetja na železniške voeove. V utici za sa-virača Je en fašiet opaail, da to stene popiaane z vaklikl: "Ab-basao MuaaolinilM kar pomeni: Proč a Muaaolinijfm. Seveda je dal brž aretirati aioveneke delavce. Pri obravnavi ee Je dokazalo, da je Tomalič anallabet. torej ni mogel pisati Zori in KraŠnja pa aU izpovedala, da aploh nista bila v utici aa zavi-rača, pač pa da ao bili val trije )iod železniškim vozom, feorž je nadalje pri obravnavi povedal, da je roa, da je milici vae priznal, a le radi tega, ker ko ga pretepali In IsalHli iz njega pt i-snanje. Za obsodbo ni Mlo no-bega dokaza, a kljub temu je državni pravdnlk zahteval, da sodišče kaznuje £orts na dve leti ječe in feOOO lir globe. Olav-ni obtežllni materljal proti £or-tu ao tvorile neke pesmice, v katerih mladi samouk poje tragedijo mladega fanta, kl bl se rad oženil, a ao previsoki davki. V neki drugI peaml pa opeva lepoto primorskih krajev. Na podlagi teh peaml al je eodni dvor atvoril sodbo in obaodll Žorža na 14 mesecev Ječe in 8000 lir globe. Trn ali roša? — Glasilo ta-drakih fašistov ostro napada italijanskega književnika Sem Benellljs, znanega peenika In dramatika, ker Je nekje napisal, da Je Zader "trn" v srcu vsakega Italijana. 'Trn?" vprašuje list, "trn je Sem Betici!!. Zadtr je reša v srcu vsakega Italijan* i parfumi ran trn Je Dalmacija, k! sbada, ker še nI naša." — Tako se torej prepirajo, kdo Je rolu in kdo Je trn, pa ne vedo, da Jo fašizem en ssm velik trn, teka sa naše ljudstvo v PrlmorJu, kskor tudi sa ves Italijanski pro-letsrijst. Sarajevo in tobak. — Poleg kruha porabijo v Bosni zdi se največ tobaka. Tam kadi vae vsevprek, staro i mlado, boga»o in siromašno, "baba" in "čica" (babe imenujejo Srbi in Boaan-ci stare žennke). Sarajevčani ao namreč pokadili v preteklem letu za 47,183.264 dinarjev tobaka. To je suma, s katero bi aa-rajevaka občina lahko vzdrževala sebe dve leti. V Sarajevu je 2»6 trafik, v katerih ae letno proda 94,620,000 cigaret in o-koli 122.000 kg tobaka. — Zato ni čuda, Če pravimu o dobrem kadilcu, da kadi kot Turek. Strašna borba a hajduki. Dne 24. januarja sta po hudem boju v Vasi Djerikovac blizu Poža-revca našla smrt največja hajduka, ki sta ogražala srbske vasi, brata Barbulovič. Boj, ki je bil tako fantaatičen, da ao morale nastopiti razne vrste orožja, kakor topovi, strojnice in granate, je imel tudi strašne podrobnosti. Ko so se orožniki na treh avtomobilih pripeljali do hiše, kjsr sta se ugnezdila hajduka, so najprej v bližini našli gospodarjevo Ženo, ter ji naročili, naj gre v hišo ter'pozove hajduka k preda-nji. Žena se je takoj vrnila s kratkim odgovorom: živa nikdar. Bolgarski emigrant Sto-jan Cvetkov, ki se je prostovoljno pridružil ekspediciji, je stekel k oknu hiše, da bi skozi okno videl, kaj delata zločinca. Dobil je strel v glavo, da je bil pri priči mrtev. Potem ae je začelo streljanje od obeh strani. Orožniki so sc okrog hiše utaborili kakor na fronti in popoldne so dobili še izdatno vojaško pomoč. Ko je streljanje malo ponehalo, so poslali v hio tudi gospodarja Vladimirja Diniča, da bi pozval hajduka k predaji. Isti odgovor: živa nikdar. Ko ao stopile v akcijo atrojne puške, se je del hiše sešel rušiti in napadete! so že mislili, da jo boj končen in da sts hajduka u-bita. Po kratkem presledku pa ste začela hajduka streljati od druge strani.- Ker-tudi ročne granate niso izdale so se odločili, da bodo hišo zanetili. Hišnega gospodarja Vladimira eo pozvali, naj sežge kup slame, ki je bil pred hišo. Hajduka ste pa svojega gospodarja in gostitelja u-bila, še predno je mogel zažgati slamo. Od strani so se nato o-rožniki približali hiM in jo oblivali z bencinom. Najmočnejii zubli plamena eo bruhnili skozi okno, pri katerem sta ae hajduka malo poprej zabarikadirala. Orožniki so že hoteli, meneč, da sta hajduka mrtva, zdirjati v hišo, a jih je pridržal narednik Milojevič, Id ae je iz previdnosti najprej spm priplazil do hiše ter vlil skozi okno precej bencina. Ob tej priliki je videl oba hajduka. Eden od njih je bil polit z bencinom in obleka mu je začela goreti. Tedaj je s puško v roki odprl vrata in stopil ven. Tskoj za njim je prišel iz goreče hiše tudi drugi. Prvi je stal ves v ognju ter neprestano streljal. Strašna zločinca sta napravila le par korakov, potem pa sta se zgrudila pod kroglami, ki so se uxipele od vseh strani. V kruti borM je bilo streljanje že divje, da je bil pomotoma ubit tudi vaški kočijsž, ki ae je pridružil orožnikom. Pri ubitem hajduku Tittunu Barbuloviču eo našli nekaj pratenov in drugih predmetov, ki so bili plen raznih strašnih zločinov prejšnjih let. Barbuloviča ste prestala že več težkih bojev z orožniki. Sedaj sta pa po petdnevnem Mu le podlegla. Hmrtaa koae. V Ljubljani je umrl krojaški mojster Vrn.hr. Jtreč. — Umrla je v Ljubljani po kratki bolezni kostoristka gdč. Marta Valenčičevs. — Po daljši bo'ezni je um ris v Ljubljani Nežika Grosovn. soproga vlakovodjt v p. — V najlepši starosti 20 let je umrla v Hotni dolini gdc. Ivanka Pisaatova. —-V starosti «2 let je pe kratkem trpljenju emrl v Ljnbljani g, Vmcetu- ItaršiČ. sluga direkcije drž. šel — V Zeleni jem« je v visoki starosti §6 let emrl lvsn Gole. sluga Btavbinsks družb* v pok - V jsvni bolnici v Celju je umri M letni brezposslni el*U-tromont r Anton RsJgslj. rodom iz Kranja. MORJE v nedelo, 17. februarja 1929 ob 2ilS popoUM, In Ti30 into v Slov. Narodnem Domu •417 9t.CUir Anau. CLEVELAND, OHIO veliki velikonočni! v jugoslavijo Kakor prejšnja leta, tako tudi letos priredimo islet v staro domovino, katerega bo vodil v potovanju i skušan uslužbenec Cunard linije. On bo skrbel ss pelnlško prtljago, kakor tudi sa druge stvari na potovanju. Popularen hitri pemik Mežico Otty, 1«. febr. — 0wight W. Morroer, ameriški poslanik v Metliki, je danes naznanil. da ss je slavni ameriški letalec Charles A. Mndbergh zaročil z njegovo hčerjo Anne Hpencer Mssvssr* IflMm JS milijonar in njegova hči bo ae-vsda Imela bogato doto. Stara je 22 let. ^^ 1 (Lindbergti je včeraj ns ob-| ratnem petsto Is Paname, kamer je odpri šrto sreda* pošte, iz Združenih držav, priep*l na Kubo. Sramežljivi letel* noč* aič govoriti o a veji zaroki.) I Potniki bodo pravočasno doepeli v staro domovino zs Veflkonoč. Nemudoma si zavarujte prostor. V to svrho ae obrnit* na kateregskoll lokalnega zastopnika Cunard linije, aH pa pHHt* naravnost na: CUNARD LINE ve pravilne izrabe je odvisne v veliki meri uapevanje obratovanja. Zato zo posvečale železniške uprave veliko pažnjo temu predmetu in pospeševale prizadevanj en je posameznih konstruktorjev, ki so stremeli za izboljšanjem izrabe lokomotivske energije. Število dobro uspelih poskusov je na tem polju zelo veliko, marsikateri izmed njih je bil tudi vpeljan v praktično življenje. Nekateri izumitelji so postali vredni tovariši očeta železnic. Georga Stephensona. Imena, kakor Mallet. Schmidt, Goeledorf so vpissna v zgodovino železnic s posebnim po-v dar kom, saj so ti možje ustvarili v toku čaaa lokomotivske tipe, ki jih prve Železnice niso imele. Toda kasneje, v zadnjih letih se je vedno bolj In bolj iskal nov tip lokomotive, parne, električne, turbinske itd., ki naj bi dosedanje stroje kot boljši in racijonalnejši zamenjal s svojo izpopolnjeno .obliko In praktično dovršenostjo. Marsikaj se je v toku čsss izkazalo kot dobro, mnogo je postalo zastarelega ob sedanjih zahtevah, ki jih stavi vedno naraščajoči potniški in tovorni promet na lokomotive. Pojavile so se te in ope vrste lokomotiv, so zopet izginile in napravile prostor boljšim, popolnejšim in močnejšim strojem. Običajne parne lokomotive delujejo s parno napetostjo od 12 do največ 18 atmoafer. Preko 18 atmoafer do danes ni bi- Važen švicartfci izum. Uspeli poskusi v tovarni in v praktičnem prometa. Velika ekonomija novega strojs. Današnja visoko razvita železniška tehnika nam prinaša skoraj vaak dan kako novost, ki nsj nadomesti dosedsnjs naprave in omogoči večjo gospodarsko izrabo energij, potrebnih za obratovanje tako velikega podjetja, kakor so železnice. V vseh panogah široko razčlenjene železniške službe si priza-devsjo strokovnjski ustvsriti z intenzivnim študijem in s poskusi ugodnejše pogoje za čim boljši in vfmejši promet. Mnogo poskusov, ns tisoče in tisoče, ni uspelo iz tegs sli onega vzroka, nekoliko stotin se jih je obneslo. vendar brez večjih praktičnih posledic in le majhno je število onih srečnih, ki so v svojem prizadevanju dejanski uspeli. Železnice so nevezane v pogledu pogona svojih vlakov na lokomotive, ki naj proizvajajo pogonsko energijo, obenem pa vlečejo kolikor mogoče mnogo potniških ali tovornih vozov za seboj. Lokomotive so element, ki igra zelo važno ,skoraj najvažnejšo vlogo v gospodaratvu prometnih ustanov in od ajiho- PARIŠ, 15. tt.; 14. marca lli tfi Rimi« t. aam - 29.mrea Ust Prosveta vaak dan sa smo leto ia knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno fi.00 ako aam pošljete bres odbitka svete $M0. Ali pa tri knjige: SLOV-ANGLAftKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZIJE, vredna $1.80, ia PATER MALAVEN-j TURA V KABARETU, vredaa |LM, skopal vrednost $6.00 ln dnevnik Prosveta n om leto sa evoto $6 JO. To velja sa Bane S.NJ\J. aa vae č^TilsoT* nmP0ftUk€* Nt ** Povelje je sledilo povelju. Ko je ladja odpadla od vetra, je sprednje in glavno jadro splahnilo. Bili smo pred vetrom in skakajo vozili, ko je Johnson na nevarnost, da se čoln takoj prekucne, pripenjal z vrvmi jadra in v oddalji kakih ato korakov švignil preko brazde naše ladje. Vnovič ae je Wolf Larsen zakro-hotal ter jima mahal z rokami, naj prideta za njim. Očividno je bil njegov namen, da se z njima poigra — da jih premlati, sem sodil; a to jo bilo nevarno, ker je bil šibki čoln vedno v nevarnosti, da se prevrne. , Johnson je res obrnil čoln in vozil za nami. Dragega ni mogel storiti. Smrt je prežela vsepovsod in šlo je samo za čas, kdaj se bo eden tistih ogromnih valov zgrnil nad čolnom, ga prevrnil In se valil naprej. "V smrtnem strahu sta," mi je Louis šepnil ns uho, ko aem atopal na sprednji del ladje, da bi nadzoroval zavijanje sprednjega jadra. "Ej, šoa malo časa uatavi ladjo in jih vaa-me na krov," aem odgovoril veaelo. "Samo malo lekcijo jima hote dati, to je voe." Louis mo je lokavo pogledal. "Misliš?" je dejal. "Gotovo," aem odvrnil. "Tl ne?" "Jas ne mislim na drugega kot na laatno kožo; tako je pač dandanee," je Ml njegov odgovor. "Radoveden pa sem, kaj ln kako še vso bo. Tisto žganje v Friscu ma je pripravilo v lepo stiako; še lepša pa jo tiata, v katero te ja ženska tam sadaj pripravila. Dobro vem, kakšen bedak ai." "Kaj hočeš a tem reči?" aem vprašal; ko me je namreč tako zbodel, ae je obrnil, da bi odšel. "Kaj hočem reči?" je savpll. "Tl mane vprašaš kaj takega? Ne gre za to, kaj jaz mislim reči, ampak kaj bo Wolf 1 Wolf, aem re-Kel, Wolf l" "Ce pride kaj hudega, ali boš pomagal r* sem vprašal, kajti spoznal je moje bojazni. "Pomagal? Staremu Louiau bom pomagal, in hudega bo doati. Sedaj ae šele prične. Povem ti, oedaj ao šele pričnpt" - "Niaem mislil, da al tak otrahopetec," sem se mu rogal. Zaemehljlvo je zazijal vama. "Ce niaem na tiata dva bedna bedaka vsdignil roke," ln pokazal je na mičkeno jadro v daljavi za nami, "mar mlallš, da al bom dal razbiti glavo sa šoa-sko, ki je do danes niaem videl?" Zamišljeno aem se obrnil od njega ln odšel ' na zadnji del ladje. "Pojdi gor vrh jambore, goapod Van Wey-"den," mi je dejal Wolf Larsen, ko aem doapel tja. Utolašil aem ao, vaaj glede onih dveh mornarjev. Bilo Je jaano, da nI hotel zavoaiti predaleč od njiju. Ta miael mo je navdala s upa-" njem in hitro asm izvršil povelje. Komaj sem odpri usta, da bi dsl potrebna povelja, so se mornarji vneto lotili dela. To gorečnost Je opazil tudi Wolf Larsen ln se pikro nasmehnil. Vendar jo razdalja med nami še vedno raatla; šele ko je čoln zaostal več milj aa nami, amo ao uatavill In čakali. Vae oči ao opazovale čoln. ko ae je bližal; celo Wolf Larsen; toda -<>n je bil edini ns lsdjl, ki ni bil vznemirjen. Louiau. ki je napeto zrl proti čolnu, se js bral z «»brata nemir, ki ga ni mogel prikriti. Čoln ae je vedno bolj približeval; dirjal je po penečem * zelenem valovju. kakor bi bil živ, ae vzpenjal na viooke grebene, iaginjal aa njimi In ae zopet prikasoval. Nemogoče ae Je zdelo, da bi čoln mogel vztrajati; s vendar Je storil nemogoče. Votli ae Je goat dež la ia premikajoče ae moče ae je zopet prikazal čoln, skoraj prav blizu nas. "Krmilo proti vetru!" je zavpll Wolf Larsen. skočil aam h krmilnemu kolesu in ga senu kal M Zopet ae je Duh zagnal naprej In drvel pred vetrom; In vnovič sta Johasoti In Lsack nas zasledovala. morski vrag Ustavite ta sitni kašelj vrednosti aa «50 knjig, a. pr. JIMMY HIGGIN8, ZAKON BIOGENEZUE, aH »a ZAJEDALCE ia HRBTENICO la INFORMATOR ako nam pegjete svoto 13.90. Nečlani pošljejo $4-66. AH pe aa $2.90 pel leta Met Prosveta In knjige JIMMY HIGGINS. Nečlani $3.50. "Ali velja?" je vprašal nestrpno. - Iztegnil je roko proti meni In ko sem mu jo prisrčno stisnil in strssel, bi bil lahko prisegel, da sem videl, kako so se mu zs hip oči porogljivo zasvetile. J Odšle sva na odvetmo stran. Čoln je bit sedaj prav blizu in v obupnem položaju. Johnson je krmaril, Leach pa Izmetaval vodo. Vozili amo Uko, da amo se jima približki za dva čevlja, ko ata aa onadva nam za enega. Wolf Larsen je namignil Louiau, naj rahlo zaauče ladjo; savosill amo vštric čolna, oddaljeni komaj dvajset Čevljev na pri vetom 1 strani. Ladja mu je saprla veter. Njegovo jadro jo prazno sapUhutaio In čoln sa Je postavil po koncu, da ata mornarja naglo lzpremenlla svojo pozicije. Čoln ja isgubil smer, ln ko amo se mi vspell na ogromen val, je on zdrknil v dolino vala. V tem hipu sta ae Johnson in Leach ozrla po tovariših, ki oo stali sredi ladje ob ograji. Nobenega pozdrava ni bilo. V očeh tovarišev sta bila mrtva; med njimi je bil prepad, ki loči Živo In mrtvo. . V naslsdnjem trenutku ata bila nasproti zadnjsmu delu ladje, kjer ava stala Larsen in jas. Sedaj smo mi drčaii v dolino, onadva pa sta se vzpenjala na val. Johnaon jo pogledal mena in jas sem videl, da mu Je bil obraz izmučen in upadel. Pomahal sem mu s roko; odzdravil jo enako, toda odtdrav ja bi) brezupen, obupan. Bilo Je, kakor da bi se bil poslavljal. Leacha niaem videl v oči, ker je gledal v Wol-fa Laraena; ns njegovem obrszu jo bilo opaziti staro, noutešljivo sovraštvo kot vedno. Cotn je odplaval na zadnji konec ladje. Veter jima je iznenada napolnil jadro in pognal šibki mali čoln, da oe je videlo, da oo mora prevrniti. Nad nJim ao Jo dvignil belo aa peneč val In ae zgrnil nadenj. Vendar ao je zopet prikasal izpod vala, a poln vode. luiaa pri krmilnem kolesu. poslati cele svete bess odbitka. Denar in naročila pošljite na upravništvo aa nsslov: PROMETA, 1*7 Se. LswndaIo Ave* Chicago, HL Pride človek ponoči k lekarni, ki ima nofeho službo in posvoni. Dolgo je moral zvoniti, da jo prebudil' ualužbenca, ki potem ves zaspan vpraša: "Kaj želite?" "Proeim, ali lahko dobim pasto za zobe?" Lekarnar se ritzjezi: "Ali me je treba radi tega zbuditi iz spanja. Te bi lahko jutri prišli kupit." "Saj ros! Bom pa jutri prišel," pravi obiskovalec in odi- ceni knjig Književne Mitiee S.N.P.J. Sedaj Je prilika, bratje la eeatas, da oš vaakde lakko naroči oae aH več knjig pe aele nizki cenL Knjige se detnre, poočme ia maraU bi jih Imeti v vsaki hiti. AMERIŠKI SLOVENCI—U knjiga obaega 682 strani in mnogo krasnih zgodovinskih slik, Je prijazna sa črtanje in vam daje veliko pouka 0 zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N, P. Jednote. Knjiga vredna $8.00--~ocdaJ ...........................................................................$1.50 SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga sa utaja angleščine in rasnimi drugimi pojasnili, vredna $2.00"~-sods^f..««...>«.«... 50c ZAKON BIOGENEZUE—U knjige pojasnjuje oploširi razvoj bi naravne zakone, vsebuje veliko poučnegk sa vsakega človeka, vredna $1.60— sedaj ♦eeeeeeesteteeeeee»eeeeeeeeeee*»e»e*»»**»e»»s*«ee*e. •••••• ••••••••••••••••••ee»«•••••• ••••••••••..........m...9vC PATER MALAVBNTORA V KABARETU—povest is življenja amorilkfli frančiškanov te doživljaji rojaka, vsebuje precej sHk, vredna $1.50— sedaj ZAJEDALO—povest in sUks skritega življenja slovenskih delavčevi Ameriki, vredaa $1.75—eedaj .....•.•••••...•••....•••m. ...................... i ..................50c JIMMIE HIGGINS—zanimiva in krasna povest, spisal dobroanani pisatelj Upfcft Sinclair, poclovonfi L Molek, vredna $1.00 sedaj..............-....SOc "HRBTENICA"—drama v treh dejanjih a prologom in epilogom—mehko vezana, stane samo........................................................................................ lOe "INFORMATOR"—kAj ižles s vsemi potrebnimi podstkl e S. N. F. J. celo priporočljiva za člane etane aam o............. Ta sattans eens je veljsvns od 1. novembra 1928 pa do 1. aprila 1929 Odtrgajte ta listek, priložite potrebno evoto v piome in pošljite na r ro.veto. : Otroška razlaga. Učitelj malemu Jošku: "Zakaj al prišel danes tako pozno v šolo?" Joško: 'To nI moja krivda, doma bomo dobili malega dečka." Učitelj: "OdkAd veš tl to?" Joško: "Proeim, predlansko leto, ko je bila bolna mama, smo dobili punčko; 0*daj pa je bolan Krojač študentu: "Končno moram dobiti avoj denar, četudi bi moral priti vssk dsn k m * vam. • Študent: "Recite mi, ali bi vam ne bilo ugodnejše, če bi se Ukoj k vam preselil? Mords i-mate kako prašno sobo? Moja goapodinja mi je iUk že odpovedala." Za potovanje ai bom moral prlakrbeti toplo perilo. Hud mraz bo tam." "Tako? Nova Zelandija ima vendar toplo podnebje." "To Je smešna Od Um prihaja k nam veadar zmrznjeno meao." U3U1J: "Tvoje mpti. Janezek. bi kupila ss pet dinarjev moke. zs 70 para mleka, sa 1 dinar rosfo, sa 40 para praška aa pecivo. Kaj da to skupaj?" Zdi ae, da Janesek trenotek napoto gruaU in tuhta. Nato pa naenkrat zakltte: "Gospod učitelj. to ds skupaj kolač." Kalife pošljite aa nartov: *|Kako ti se odtadil kajenja?" "Zelo cnosggetm. Ns nasvet svojega zdravnika, na željo svoje žene ia na ukaz avoje tašče."